štev. 47. Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, v četrtek, dne 20. novembra 1924. Leto III, • 111 n *h»j. L vsak četrtek popoldn^^V/slučaju prilika dan poprej. Posamezna številka - — stane Din. I•-—. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2 1. ===== ■NAi za en mesec Din. 4-—, za četrt leta Din. 12-—, za pol leta Din. 24-— * inserati, reklamacije In naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna*, Kolportatnl ===== oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2. Rokopisi se ne vračajo. ===== Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Inserati se zaračunajo po dogovoru Listnica upravništva. , One cenj. naročnike, katerim smo pred tedni prišli položnice za poravnavo naročnine, pa tega šc ni-^ storilf, \ ljudno prosimo, da naj to takoj store, ker jim sicer neljubo primorani nadaljno pošiljanje lista k ni. ustaviti. V boj za pravico! r Pod tein naslovom je v zadnji »Pravici« izšel od ^dgavorne osebe, 'ki je tudi že v prejšnji številki na-A* lista izrabila naše zaupanje, podtaknjen članek, ki . ^agoško in krivično napada naše dosedanje zastopni-j v Parlamentu ter jim podtika, da so znali skrbeti in jj le bolj zase kot pa za revno in delovno ljudstvo 1^. ie Pravi člankar. da so se vse politične stranke brez :J,r>e izkazale revnemu in delovnemu ljudstvu tako ’'uio in celo krivično nenaklonjene, da delovno ljudstvo I fiiore več od prav nobene stranke pričakovati dovolj rer,ega in poštenega zastopstva. Lv Na te očitke člankarja, ki se očividno ne zaveda ,Ze in krivičnosti svojih besed, smatramo za svojo dol-°sr> da povemo o tej stvari svoje odkrito mnenje. Gotovo je, da smo. ali recimo bolje, da so mnogi našili parlamentarnih zastopnikov pričakovali marši* česar ti niso dosegli. Brez dvoma je tudi prav, če ^otrivurno, kje je vzrok temu in če bi našli, da se v*3 krivi poslanci sami, je gotovo na mestu tuut■».««• ’ ^i Pa mora biti vselej stvarna in osnovna, jr Vzrokov, da naši zastopniki niso izpolnili nad na* I revnega delovnega ljudstva, je veliko. Žal da je bi- m Velika večina med njimi takih, da jih naši zastopniki mogli odstraniti. Ne bomo rekli, da ni na njihovi Prav nobene krivde, čisto po našem pregovoru °r ne dela ,ta ne greši«. Tudi očitek, da so naši za- jčki delali zase, mesto za volivec, je čisto gotovo ne nepremišljen, marveč naravnost brezvesten. Ce javnemu delavcu, da dela le zase namesto za j^toost, tedaj si pa že dolžan, da se prej temeljito pre-JCa§, ali je to tudi res. Brez tega pomeni tak očitek L^ovanje, ki je tem hujše, čim širši je krog ljudi, med ^ ere ga raztrošiš. To je tem večji razlog, da nismo iti molče preko tega. . l'udi kar se tiče tega, da so se vse stranke izka-lj.': revnemu, delovnemu ljudstvu tako nenaklonjene, :<,i 1° ne more od nobene izmed njih pričakovati dovolj !t0w"ne8a in poštenega zastopstva, moramo člankarja, iim Src Pri tem za SLS, vendar le popraviti. Ne ta-t 'k da z razmerami v SLS nismo zadovoljni. Vzrok ijuj!1 bči predvsem v tem, ker imajo delavci ter mali jn *ev vobče v njej premalo vpliva ter se njihove želje ,ežnje v resnici premalo upoštevajo. Zato smo tudi na e'jskem zboru zaupnikov Delavske zveze sprejeli re-v kateri zahtevamo, naj se po volitvah izvede No, ,r3nki reorganizacija, tako, da bodo lahko tudi deli, <"1’ viničarji in uslužbenci vseh vrst, dalje posestniki t^!?*li obrtniki prišli potom svoje stanovske organi-'ie v stranki do primerne veljave. tijž J oda zahtevati tako izspremembo strankine orga* 7VaC|'ie rednim potom v času, ko se lahko brez škode V*. e* ali pa tik pred volitvami razgaliti stranko pred Hj0 lavnostjo kot delovnemu ljudstvu izrazito nenaklo- j sir"0. in krivično, to je povsem nekaj drugega. Vsaka St*-** ziv' se tucli razv'ia m se mora razvijati. v kateri je vse dobro in ki ne potrebuje nobe- 'zPopolnitev in izsprememb več, je tudi že zrela, da tir) ne2adovoljni, ne moremo in ne sinemo naprtiti -kriv-?a vse to stranki sami. Če bi bila SLS zaradi par d^Dade. Toda, če smo s strankino organizacijo ali mor-%Ce,o le z delovanjem ene ali druge uplivne osebe v Ho Jc !()(■ ’ki nimajo ali ne kažejo smisla za delavstvo, v ee-bj aba in delavstvu nenaklonjena in krivična, potem '0 to silno slabo znamenje ne le zanjo, marveč tudi bj|,as same. To namreč ne bi bila stranka, marveč bi Ha i? ,e trop ljudi, ki se dajo slepo voditi. Naše mnenje ima SLS v svojih članih dovolj življenske moči* v smislu njenega programa v nji do izraza volja vse, delovnih slojev. Tik pred volitvami, ko je najmanj prikladen čas zn razčiščevanje notranjih razmer v stranki, pa kažejo taki očitki kot so gorenji zopet precejšno mero brezvestnosti ali pa tako nerazsodnost, ki jemlje človeku pravico begati javnost s njegovimi neurejenimi nazori. Toliko smo hoteli pribiti ter javno in odkrito povedati mnenje, ki ga je naš list v pogledu stranke in njenih mandatarjev vedno zastopal. Pravico stvarne kritike ob pravem času si lastimo in jo bomo tudi vedno izvajali. ker more to samo koristiti, Demagoško pretiravanj® in podtikanje namenov in dejanj, ki morojo brez dokazov služiti samo v to, da se razpalijo politične strast., proti poedinim osebam v stranki, oziroma v tem primeru tudi natavnost proti stranki sami. pa moramo brezpogojno odklanjati. Zato bomo tudi poskrbeli, da ne bo nihče več imel prilike zlorabljati zveze'jn slučajno'zaupanje za iitihotapljenje takih pisarif v naš list. Poleg teh in še nekaterih drugih .izpadov nasproti stranki, njenim organizacijam In zastopnikom pa: mo.ra-. mo omeniti še zlasti eno misel v omejenem članku. Pisec namreč pravi, potem ko se je posebej pomudil (nerazumljivo nam je. zakaj ga je ravno to tako tiščalo) pri vprašanju kandidatov za bodoče volitve: »Ali ste morda še tako slepi, da mislite, da vas bodo kedaj drugi bolje zastopali, in kakor ga bi vsak preprost človek gotovo razumel, kakor bi se mogli zastopati vi sami V« Ta stavek, kakor stoji tu zapisan, je tako značilen, du »-»v ouivnru Iti k* *t»o Ml gojimo ueiuvsKo orga- nizacijo, zlasti politično, v prvi vrsti zaradi tega, da bi naši mali ljudje imeli priliko poslati v politične zastope svoje ljudi, ki bi bili njim odgovorni in ki bi bili zaradi tega primorani vestno in odločno zastopati njihove koristi. Toda pri tem smo vedno naglašali in naglašamo ponovno tudi ob tej priliki, da bodo interesi delovnega ljudstva tem bolje zastopani, Čimbolj pošteni in pa sposobni bodo njegovi poslanci. Geslo: kmet kmeta, delavec delavca, jo najgrša demagogija, ki se z nevednimi ljudmi more uganjati. Če imaš strgan ečevlje, jih neseš k čevljarju in ne h kravarju, če tožiš soseda, ker te je krivično opsoval, si izbereš najboljšega advokata, samo kadar gre za varstvo tvojih interesov v boju z najbolj prefriganimi in dostikrat tudi najbolj brezobzirnimi političnimi nasprotniki, naj Jbi sposobnost ne igrala nobene vloge. Za hrambo svojih pravic po zakonu si izbereš učenega in izkušenega odvetnika, ker drugi tega ne razume, za to, da bo zakon delal, pa naj bo vsakdo dovolj sposoben! Priznavamo sicer, da mora biti v parlamentu tudi nekaj zastopnikov iz preprostih, neukih krogov, tudi ne mislimo, da naj bodo šolska ali tudi visokošolska spričevala merodajna za to, kdo je dober za poslanca, toda reči ubogim delavcem, »Najbolje se boste zastopali vi sami«, je demagogija, kateri ni kmalu enake. Še za župana v majhni občini ni vsakdo dober, samo za poslanca ali morda celo za ministra, pa naj bo vsakdo dovolj sposoben. Le take zastopnike volimo, potem bo prav gotovo res, da bo delo naših poslancev obstojalo predvsem le v pobiranju dijet, vse drugo pa bo šlo mimo njih. V tem primeru bo očitek, da poslanci delajo samo zase zares upravičen. Toda tega ne bodo krivi oni, marveč tisti, ki so jih izvolili. Na to pot se naše delavstvo, če hoče sebi dobro, ne sme podati. Če je kak stan tako nespameten, da je zadovoljen z zastopniki, ki nimajo nobene druge prednosti kot to, da so vzeti iz njegovih lastnih vrst, je to njegova stvar. Delavci, ki stavijo na svoje zastopnike največ zahtev in to drugače splo hbiti ne more, pa morajo gledati, da si izberejo za to najbolj sposobne in najbolj delovne ljudi . . . Toliko sc nam je zdelo potrebno tudi v tem pogledu pojasniti, da ne bo kdo mislil, da je naša delavska organizacija krenila na stranpot, prav tam, kjer je grajala druge, ki so enako ravnali. - ar. 0 v svojih vrstah napravila red tako, da bo prišla Nabirajte za tiskov, sklad „Pravice!,, Politični pregled. Pri nas. Minuli teden je potekel v znamenju notranjih priprav za februarske volitve. Vse stranke so se v svojih ožjih krogih posvetovale o načinu nastopa pri volitvah. Radikali in samostojni demokratje nastopijo na Mrvat-skem in v Sloveniji baje skupno, a najbrž jin ta skupni nastop ne bo pribojeval niti dosedanjih mandatov. Blok parlamentarne večine se še posvetuje in še ni fiksnih sklepov o morebitnem skupnem nastopu, ki bi bil po našem mnenju ponekod zelo na mestu. Smo v revoluciji. S tem, da je parlamentarna manjšina dobila vodstvo volitev se je izvršil revolucijonaren .čin, s katerim je presekan redni razvoj, ki bi se moral vršiti po načelih parlamentarizma. Naše stališče k temu je: Člen 1. v naši ustavi pravi, da je naša država parlamentarna monarhija. Vodstvo volitev pa ni bilo podeljeno po parlamentarnem načelu, zato je ta čin protiustaven. Potrebno, da se tega zavedamo in temu primerno ravnamo. Po naše mora biti ljudstvo nosilec vse oblasti v državi. Pri nas sedaj to ni mogoče. Toda priti mora prej ali slej do tega. da bo ljudstvo lahko uveljavilo svojo voljo, in če to ne bo mogoče v monarhiji, bo mogoče v republiki. To svoje naziranje bomo posvedočili pri teh volitvah. P. P. in uradništvo. Sedanja neparlamentarna vlada si skuša na vse kriplje zagotoviti pri prihodnjih volitvah politično1 moči Davidovičeva vlada ni mogla največkrat niti navadnega nižjega uradnika prestaviti kakor bi hotela po svoji uvidevnosti. Celo ukazi o spremembah v državnem uradni-štvu na takih mestih, kjer je bilo vladi delo s pristaši P.P.-režima popolnoma onemogočeno, so čakali na dvoru po cel mesec na podpis. Sedanja vlada pa je koj prvo noč brzojavno prestavila in odstavila večino velikih županov in sedaj uganja nad podrejenim uradništvom. k« je imelo prej pogum pokazati, da soglaša z politiko sporazuma, naravnost divje orgija. Mi sicer vemo, da si bo v naših razmerah vsaka vlada morala najprej svoj uradniški aparat tako prikrojiti, da ji bo v mejah zakona služil. Toda tako počenjanje, kot ga vidimo sedaj, nas prepričuje, da se nahajamo na poti, ki vodi v popolno propast naše javne uprave. Če je tako, oziroma če mora tako biti kot se sedaj godi. potem bo morala tudi vsaka nasprotna vlada le še ostrejše nastopiti, ker drugače se sedanji režimovci, kakor vse kaže, ne bodo spametovali. Ta politika vodi do odkritega boja tudi na tem polju, komu bo taj boj koristil, je seveda drugo vprašanje. Po našem mnenju ne bo koristil niti ljudstvu, niti uradni-štvu. niti tistim, ki kličejo tako predrzno nasprotne stranke na korajžo. Državni odbor. Državni odbor, v katerem sta poleg predsednika razpuščene zbornice tudi njena dva podpredsednika, je pričel te dni s svojim delom ter bo v prihodnjih sejah določil delo poslancev za posamezna volivna okrožja, potem pa bo določil volišča, kakor predpisuje to voliva' zakon. Ker sta v tem odboru kot podpredsednika zbornice dr. Hohnjec (SLS) in dr. Maček (HRSS) in je nevarnost, da bi imela sedanja opozicija v tem odboru večino, so se radikali postavili na stališče, da imata predsednika pravico glasovati v odboru samo, kadar eden ali drugi nadomestuje predsednika Ljuba Jovanoviča-Seveda je vprašanje, če bo to očividno nasilje obveljalo. Vsekakor je to ravnanje značilno zato, kako si predstavlja P. P. bodoče volitve, ki naj bi pripomogle ljudski volji do izraza. Drugod. Vlada v Nemški Avstriji se nahaja že nekaj časa sem v krizi. Za državnega kanclerja je bil sicer ponovno izvoljen znani prelat dr. Seipel, ki pa je po nekaterih poskusih odklonil sestavo vlade. Vzrok temu je, kakor pravijo, nesoglasje z njegovo politiko v krščansko-so-cialnih vrstah samih. Vendar se kažejo pravi vzroki av- ima poleg petih prodajalen v 1 Ljubljani tudi Se 30 poslovalnic v raznih krajih Slovenije? f Ali si elan la delayske9a konsunme9a društva, w strijske vladne krize v drugi luči. Ta vzrok je borba med centralizmom in federalizmom. Po sedanji ustavi je bila 'Avstrija zvezna država, kjer so imele dežele pač precej pravic, v glavnih zadevali pa je odločevala centrala. Dežele pa so postale s sedanjo dvotirno upravo nezadovoljne in danes je v Avstriji na dnevnem redu vprašanje: Ali zvezna država ali zveza držav? Dežele hočejo ■prepustiti centrali samo še finance, pošto in žandarme-rijo, vse drugo pa zahtevajo dežele zase. Federalizaciji se upira posebno Dunaj, ki bi bil finančno zelo prizadet. Vest, da se Seipel umakne, je izzvala po svetu ve-iko začudenje, ker je bil Seipel splošno priljubljena osebnost. Njegova zasluga je tudi, da se je Nemška Avstrija iz popolnega gospodarskega propada vendarle zopet dvignila in ima sedaj že precej urejene gospodarske razmere. Železničarski štrajk v Nemški Avstriji se je te dni končal. Po večdnevnih pogajanjih se je dosegel med železničarji in vlado sporazum ter so železničarji nastopili znova službo. Na Angleškem so dobili novo vlado pod voditeljem konservativne stranke Baldwinom. Mesto zunanjega ministra je v novi vladi zavzel Avguštin Chamberlain. Nova angleška vlada se dela sicer na zunaj vsaj kolikor toliko naklonjeno znanemu genfskemu dogovoru, ki vsebuje določbe o razorožitvi zavezniških držav. Vendar se že sedaj kaže, da je ta naklonjenost samo navidezna, v resnici pa bo šla politika nove angleške vlade v nasprotni smeri in posledica tega bo, da bo celo razorožitveno gibanje, v Evropi zvodenelo in ostalo na papirju. Tudi napram Rusiji je bilo prvi čas videti, da bo nova vlada gojila prijateljske stike, sedaj f>a se že pojavljajo vesti o popolnem prelomu med Anglijo in sovijetsko Rusijo. V Ameriki je bil ponovno izvoljen za predsednika Zjedinjenih držav z absolutno večino glasov prejšnji predsednik Coolidge. Njegova poslovna doba se prične 4. marca 1925 in konča po štirih letih. Pričakujejo, da bo Coolidge kakor doslej deloval še naprej na obnovi Evrope in pripomogel k razorožitvi držav. Coolidge je pristaš republikanske stranke. Zbor zaupnikov »Delavske zveze" za Slovenijo. Spričo težavnega polgžaja, v katerem se nahaja celokupno delovno ljudstvo Slovenije in spričo predsto-ječega Volivnega boja, ki bo zahteval požrtvovalnega dela vseh zmožnih ljudi, se je načelstvo Delavske zveze za Slovenijo čutilo dolžno sklicati za nedeljo, dne 16. novembra 1924 ob 3. uri popoldne v vrtni salon gostilne " rT'"7 *’*' ».annniknv IJasiravno je bil zbor zaupnikov, ki je bil prvotno namenjen za 23. nov. 1924, sklican šele v drugi polovici preteklega tedna, se je zbralo nad 100 delavskih zaupnikov iz cele Slovenije. Predsednik Delavske zveze za Slovenijo, tov. dr. Gosar je zbor otvoril ob pol štirih popoldne. Po kratkem pozdravu je podal izčrpen referat o političnem položaju od skupščinskih volitev od 18. marca 1923 pa do danes. Zaupniki so njegovo poročilo sprejeli z odobravanjem na znanaje in mu v celoti napeto sledili. Govornik se je najdalje časa zamudil s poročilom o bivši Davidovič-Ko-roščevi vladi in je podrobno navedel vse težkoče, s katerimi se je imela ta vlada boriti. Kakšne so bile te tež-4coče, se najbolj vidi iz tega, da se je parlamentarni manjšini po Številnih intrigah končno posrečilo dobiti vodstvo volitev v svoje roke, To je bilo odločeno tedaj, ko je bil izvoljen za predsednika parlamenta Ljuba Jovanovič, ki je kot tak obenem tudi predsednik državnega volivnega odbora. Delovanje vsake vlade se v javnosti kritikuje. To je tudi prav in potrebno. Zakaj ne smemo se strašiti priznati morebitne pogreške svojih lastnih zastopnikov. Vendar moramo reči, da so bili mnogi, tudi naši ljudje, napram delovanju Davidovičeve vlade neprimerno strožji kot pa napram katerikoli nasprotni vladi ter so jo prosto sodili. Zato je prav, da izpregovorimo na tem zborovanju tudi v tem pogledu svojo besedo. Z našega delavskega stališča, ali bolje s stališča malih ljudi, nas je pri naši vladi motilo zlasti troje: Najprej se je vzbudilo med delavstvom slabo kri. ker si niso prej je vzbudilo med delavstvo slabo kri, ker si niso ga vpliva na delovanje ministra za socialno politiko. Na zunaj je bilo to videti, kakor da se ne zavedajo velike važnosti soc. politike. Za tem je prišla neodločnost v borbi za demokratična parlamentarna načela. Tu je mogoče delati samo eno politiko in kompromis je, kakor se je izkazalo, v takih načelnih vprašanjih zanič. Toda vse to se da še opravičiti, brezdvomna napaka pa je bila, da naši zastopniki v vladi niso iskali potrebnega stika z našo delavsko organizacijo. Tako je teklo delo teh organizacij in pa delo ministrov vsako zase, brez zveze in soglasja in tako se je zgodilo, da so bile ravno v tem času izdane naredbe in predpisi, ki so težko prizadele ravno najrevnejše ljudi, kakor vpokojence in železničarske delavce. V tem pogledu lahko postavimo n. pr. za vzgled, kak stik je treba ustvariti med vlado in organizacijami, delovanje poljedeskega ministra dr. Kulovca, ki je v tej kratki dobi vendarle dosegel za kmete marsikatero ugodnost. To pa mu je bilo mogoče samo tallo, ker je bil v stalnem stiku z našo kmetsko stanovsko politično organizacijo. Zato moramo kar odkrito povedati, da brez naših delavskih organizacij al| preko njih ne bo noben naš zastopnik delal delavske ali sploh socialne politike! (Odobravanje.) Nastane vprašanje, kaj naj naše delavstvo, sploh naši mali ljudje, ukrenejo sedaj, ko na enkrat stojimo pred volitvami, ki jih vodi vlada, ki bo storila vse, da svobodna volja najširših ljudskih slojev ne pride do izraza. Odkrito moramo priznati, da se je med enim delom krščansko-socialnega delavstvo pojavila težnja, da nastopi krščansko-socialno delavstvo Slovenije ob teli volitvah samostojno. Gotovo je tudi, da je ta misel vsaj na prvi pogled mikavna. Toda predno se odločimo za eno ali drugo je treba, da premislimo trezno, brez katerekoli primesi, jeze ali sovraštva, kaj je v sedanjih razmerah najbolj prav za nas in naše organizacije,, pa tudi za celokupno slovensko delovno ljudstvo, ki bije danes odločilni boj za svoje naravne pravice. V poštev prihaja troje možnosti: 1. Samostojen nastop v boju proti SLS, 2. sanisotojen nastop sporazumno z SLS in 3. skupen nastop s skupno kandidatno listo SLS, na kateri pa zahtevamo delovnim slojem primerno zastopstvo Premisliti moramo, da zadenemo v prvem slučaju ob močno organiziran agitacijski aparat in ob močno razširjeno časopisje, ki daleč presega moč »Pravice«* Lahko se nam zgodi,' da sicer na eni strani kridobimo naši delavski listi mnogo delvaskih glasov, toda na drugi bi s tem brez dvoma odbili marsikaterega volivca od SLS vobče. Zato bi bil velik greh, če bi se danes, ko se vse združuje, ravno mi cepili in to zaradi stvari, ki se morejo in morajo v stranki sami razčistiti. Seveda je ta trenutek najmanj primeren za to. Ločen nastop, pa sporazumno s stranko, bi bil najbolj vabljiv, ker bi lahko vsi natančno videli, pri čem da smo ter bi imeli zares svoje samodelavske zastopnike, kateri bi bili nam odgovorni. Toda pri tem ločenem nastopu bi lahko izgubili na ostankih na obeh straneh več glasov kot jih je treba za en mandat. Kdo se bo upal prevzeti na svojo vest odgovornost, s katero so taki poskusi združeni danes, ko gre za odločitev, ali bo zmagala avtonomistična misel ali centralizem. Tu se lahko zgodi, da pade na vas težka zgodovinska odgovorno*1 pred slovenskim narodom. Ostane nam tore jle še tretja možnost, da namrei dobimo na skupni listi SLS dovolj primerno zastop*tv0 ter lahko združimo v boju proti centralizmu celokuPn0 slovensko delovno ljudstvo. Seveda je združeno to ® nas $ težkimi žrtvami, ker vemo, kako težko je vstrej hkrati vsem stanovom. Toda če Zitiaga v naših vrst® trezna In požrtvovalna uvidevnost ter bo naše kršČ8D-sko-socialno delavstvo spričo težkega položaja, v k* tereni se nahaja slovenski narod, pokazalo voljo, P°^‘ stiti pri svojih zahtevah, potem bo tudi nasprotna str^ pred slovenskim ljudstvom dolžna upoštevati njeg0\{ upravičene zahteve, naših delavcev, viničarjev, urad^ kov, uslužbencev in vpokojencev, vseh kakor tudi n3*® malih posestnikov in malih obrtnikov, ki živijo pretek od svojega osebnega zaslužka. Mi se dobro zavedanj0, da sporazugi- ne pomeni kapitulacijo, marveč le oboi^ stransko ^ustljivost In žrtev. (Odobravnje.) Po poročilu predsednika se je razvila dolga, stvaT-na debata. V njo so segli delavski zaupniki iz vseh d8-lavskih središč, posebej pa še poslanec Jože Gostinc^’ dr. Ivan Stanovnik, Franc Beltram, Narte Velikonja "j France Žužek. Po vsestranskem pretresu je končno M' čelnik Strokovne zveze tovarniškega delavstva Rutar stavil predlog, naj delavstvo nastopi enotno SLS, načelstvo Delavske zveze za Slovenijo pa naj5 pooblasti, da sporoči naše zahteve SLS ter vodi z rodajnimi strankinimi instancami po potrebi pogajati, številu delavskih kandidatov na sigurnih mestih. enem je g. dr. Ivan Stanovnik predlagal resolucijo, k’s glasi: Po izčrpnem poročilu predsednika in po vsestf3. skern pretresu je zbor zaupnikov DZ soglasno sprc! sledečo resolucijo: Zavedajoč se zgodovinskega pomena sedanjih ^ litev v boju slovenskega ljudstva za njegove pozivlje zbor zaupnikov DZ vse člane in somišljenl( DZ, da gredo požrtvovalno in disciplinirano v boi1 SLS. Da pa bo SLS po svojih poslancih interese rev*11 družabne zaščite najbolj potrebnih slojev: kakor dela cev, viničarjev, poslov, javnih uradnikov in vpokoJ6"^, ter zlasti nižjih uslužbencev vseh vrst, malih kov in obrtnikov, sploh vseh malih ljudi v resnici v P01 meri uvaževala ter jih odločno zastopala in branila, & hteva zbor zaupnikov DZ, da se pri sestavi kandidat list upoštevajo predlogi »Delavske zveze« tako, da „ tem stanovom primerno število kandidatov na zan^A vih mestih sposobnih In izrazitih zastopnikov malih Da se omogoči sporazumno in uspešno delov®' naših organizacij za dobrobit njihovih članov in cel®11 nega slovenskega delovnega ljudstva, naj se po voli{V' Izvede reorganizacija SLS v smeri cim popolnejše av nuunje stanovsko političnih organizacij, kakor je že 3 početa v veljavnem strankinem poslovniku. Tako predlog tovariša Rutarja, kakor resoluci) so zaupniki sprejeli soglasno. V zaključnem govoru se je predsednik dr. sar udeležencem zahvalil za njihovo stvarno trezno sodelovanje v debati. Prav ta premišljena uvi- devnost in treznost je vzrok, da postaja krščansko;5^ cialno delavstvo činitelj, ki se v naši javnosti uvel|aj Ija. Da bi to delavstvo imelo na razpolago organizacij aparat in pa potrebna sredstva, bi bila že danes o zirana v naših vrstah velika večina celokupnega stva Slovenije. S svojim nastopom in sklepom na zboru zaupnikov se je pokazalo, kako globoko so J* gnale korenine krščanskega socializma med slovetis* delovnim ljudstvom. Prevladala je pristna kršfiaflS*, socialna zavest skupnosti in medsebojnih dolžnosti, *a( Pa lahko mirno pričakujemo tudi od vseh ostalih SLS iste zavesti in istega smisla. Mi pa bomo svoj« Izpoved „neme“ deklice. (Seraftna Schaneng — Ante Kordin.) Daljni prijateljici! Ne huduj se, da izdam Tvojo dolgo prikrito skrivnost. Morebiti sme in more ganiti Tvoja izpoved tudi druga srca, kakor je pretresla mojo dušo, ko si mi jo v zadnji jeseni svojega mladega življenja nekega viharnega večera pripovedovala v drevoredu kostanjev — zdaj pretrgano ostro — zdaj strastno hitro. Od tistega časa vedno mislim na Tvoje tužne besede, kadarkoli mi zaŠuniijo kostanjevi listi pod nogami: »Oh, če bi vsaj vedela, da sem edina tako nesrečna deklica! Vedno molim za tiste, ki se morejo boriti enako kakor jaz, da se ne bodo zastrupili, kakor sem se jaz.« — Dovoli, ljuba prijateljica, da pokažem Tvoje »Črno srce« (kakor si mi sama rekla) toplim srcem, da bodo s svojo ljubeznijo rešili druge pred' enakim strupom. — * * # »Ko si mrtev — ostaneš mrtev — in prideš v jamico. Ko si mrtev — ostaneš mrtev — in prideš v jamico.« Mala sedemletna Erna in Lojzika, ki se vračate ravno iz šole, prepevata to pesmico, zopet in zopet, brez prestanka, da jima je zvenela pesem, kakor glas mrtvaškega zvončka. In pri tem sta se svetila obrazka kakor rano solnce. »Ko si mrtev — ostaneš mrtev — in prideš v jamico.« »Ni prav nič res«, se oglasi naenkrat Anka s pa-I metnimi rjavkastimi očmi: »saj ni nič res! Saj ne osta-| nemo mrtvi, saj pridemo v nebesa, če umrejemo. Sestra Margareta je rekla. V nebesa ali v pekel!« »Ali pa v vice!« »Koga pa so pokopali sedaj?« »Moža ali ženo?« »Dobro jo poznam. Molčeča Ana je, gospoda sodnika hči.« »Kam, meniš, da bo prišla?« »O, v nebesa, ona mi je večkrat podarila podobice in je vsaki dan šla v cerkev.« »Glejte, glejte«, je zaklicala asnjava Erna in je pokazala na gosti, beli spomladanski oblak, »tam je ona«. »Kdo? Kje?« Osrnero vprašujočih oči so sledile iztegnjeni Emini roki. »Ej, tam, za belim oblakom — oni tam — ali ga ne vidite? To je Mati božja z detetom Jezusom — in mali oblak, prisluštenje; vedno bližje prihaja! To je angelj — ta je molčeča Ana, ki gre v nebesa!« »Da, da — Mati božja z detetom Jezusom! — angelj — tiha Ana, ki gre v nebesa!« Čudež so videli mali verniki. Samo Lojzka Je.3 šla objokana domov in tožila: »Mama. drugi so v‘,aJ kako je šla molčeča Ana v nebesa, samo jaz ne-nisem ničesar videla. Samo oblake!« »Čudež« se je spremenil v drugo obliko. »Ko si mrtev — ostaneš mrtev — in prideš v jamico —!« y. so pričeli zopet jasni otroški glasovi in pri tem s o s kali v taktu ena, dve — ena, dve — proti domu. ^ »Pridi, greve pogledat grob,« je prosila Erna Večkrat sta že obedve pripkradelio priplaz*^ pokopališče, kjer je ves tako tiho. Kjer so široka, z nim peskom posuta pota in skrivnostne jelke ob ^ Kjer leži oni nesrečni železničar, ki so ga pred kra* (( zmečkali vozni pribijači, tam počiva mlad ženin, k m je ponesrečil, ko se je peljal s svojo izvoljeno nev p na svoj novi dom. Tam na onem gričku so nedav^t kopali krsto iz cinka, v njej je bila žena, ki je imela povezane z vrvmi. Ji Na pokopališču smemo le tiho govoriti. O, 113 kopališču je mnogo lepše kakor v botaničnem vrtu, jc vsakdo hodil, kamor je hotel in so se večji ž1 smejali. — ^ Kakor hitro sta Erna in Anka prestopile fr lezna vrata, je zginila, z njunega obraza vsa otroški vahnost. Tiho .boječe sta stopale, iskajoč skozi v J drevored. »Tu!« Erna je potegnila Anko za roko ^ pokazala z desnico povprek po grobovih. Predori | Ah kUDIlleŠ vse sy°ie potrebižine pri l, del, konzumnem društvu? nadaljevali, dokler ne bodo ideje krščanskega socializma Prevzele celokupnega slovenskega javnega življenja. Zbor zaupnikov se je nato razšel. Lahko trdimo, da teko prisrčnega zborovanja, tako odkritosrčnih poročil ™ tako odkritosrčne pa tudi stvarne debate še nismo ; “oživeli. Naj bi bilo to v korist vsem delovnim slojem ! Slovenije. te ________________________ ________ _______ | Strokovna zveza. | Tovarniški delavci. Strokovni tajnik SZTD P. Lombardo je nenado-J1'1 obolel in mora nekaj časa počivati. Prosimo, da na-skupine in zaupniki nekoliko potrpijo, ako na njihove Ismene vloge in vprašanja takoj ne dobijo odgovora. zelo nujnih slučajih se bo seveda ravtiotako takoj Us,reglo. — Načelstvo. Varstvo delavcev. »Industrija platnenih izdelkov« y Jaršah, okraj Kamnik ima zaposlenih nad 200 delavk. * tednu od 10. novembra do 16. novembra t. I. so delale J'dveh skupinah. Nekatere so delale od šestih zjutraj ■ P šestih zvečer, nekatere pa od šestih zvečer do še-zjutraj — celo noč. O polnoči so imele pol ure časa, a so povžile jed, ki so jo seboj prinesle. Med delom ne Korejo jesti, da se platno ne omaže. V soboto 15. ‘jtjveinbra so prosile, naj jih .v nedeljo zjutraj izpuste tknriov ob petih namesto ob šestih. To so jim dovolili, 'jjjtto pa o polnoči ni nič odmora, torej delo enajst ur in hrez oddihljaja. Ali se to ujema z naredbami za var-*vo delavcev? Ali so v naši državi obrtni nadzorniki? 0 dejstvo jasno kaže, kako zelo so potrebne strokov-e organizacije delavstva. Ako bi bile delavstvo »Indu-•riie platnenih izdelkov« kompaktno organizirano v : Rokovni organizaciji, bi taki slučaji gotovo izostali. rija le: vsi v organizacijo! n Tržič. V čevljarski tovarni Peter Kozina se povalja parni kotel in premeščajo stroji. Vsled tega je •clavsivo. dobilo dopust za nedoločen čas z polovično .rmcp. Upati je, da ta dopust ne bo dolgo časa trajal. 1 Papirniški delavci. , Vevče — papirnica. Ker nam je znano, da gospod- 1 bidi bero »Pravico« čeprav neradi (in »Pravica« jih vedno rada), zato danes potom nje nekaj vprašanj. J« gospodom znana pogodba, kjer je točka, ki govori 0 kedaj dobi delavstvo premog in drva? Točka je jas-,a- Gospodje, ki vedno tako povdarjajo, da nikdar ne .r*iJo pogodb^ so zopet pokazali, da jim je pogodba le j,°s Potrpežljivega papirja. Kaj pa, ako delavstvo reče, a Sa je potrpljenje minulo. — Tu ni izgovora, da ni Penioga za dobiti. Naročili bi ga mesto jeseni spomladi. Pa ako se hoče s tem, da ga delavstvo (ki ga ko-JKJN čaka) samo izklada iz vagonov, nekaj prihraniti? ne »ospodje, ni vseeno ali ga vozimo v mokrem in razu aij v suhem. ^ Ali je znano gospodom, kak naval je pri oddaji. I®*' gospod se pri odaji razburja na delavstvo, ko za-eva svoje pravice. Naj bi gospod raje na pravem me-p11 Povedal in se zavzel za pravične delavske zahteve. a morda prihodnjič kako pikantnost. Zaupnik. Prometna zveza. jU Izredni občni zbor »Prometne zveze«, ki se je vr- ' odločnosti in jasni zavednosti v razumevanju raz- v nedeljo dne 16. 11. tl. nam je bil priča, v neupog- ljiv ^er in izredno težkega položaja, v katerem se nabavi0 krščansko misleči železničarji, organizirani v Pro-t etni zvezi. Poročilo nadzorstva o blagajniškem stanju |i vzelo z zadovoljstvom na znanje ter se je izreklo »tajniku tov. Franc Trunklju za njegovo izredno po-la’vovalno in vestno delo popolno priznanje in zahva-’ ^er se mu je določila enkratna nagrada 200 Din. Po stvarni in vsestranski debati se je prešlo na volitev novega odbora, ter je bil izvolen sledeči odbor: Načelnik: Ceraj-Cerič Vojteh prtljažnik, podna-čelnik: Beltram Franc vpok. prtljažnik, blagajnik: Gorše Franc vlakovodja, Odbornika Burkeljc Alojzij pis. sluga in Rajner Jožef voz. zapisovalec. Namestniki: Omahen Ivan, Mizerit Valentin, Bezeg Franc, Keršič Ivan, Rupret Štefan. Strokovni odbor: Kores Martin in Žumer F. Maribor, Peter Mrak Novomesto, Ciril Pre-stor Vel. Loka, Justinek Pragersko, Robin Fr. Jesenice, Dečman F. Zalog, Toplak Al. Ptuj, Lisjak Fr. Stična, Frece Blaž Celje. Pri vseh predlogih se je pri debati pokazalo, da se skupine in članstvo resno zanima in tudi vsestransko stvarno presoja položaj in stavi vse zahteve utemeljene z ozirom na razmere, v katerih se nahajamo. Po vsestransko stvarni debati, katere se je udeležil tudi glavni tajnik Jugoslovanske strokovne zveze, tov. Žužek, se je soglasno sklenilo, da naj deluje Prometna zveza tudi v nadalje po stari začrtani poti, za skupno in sporazumno delovanje z vsemi železničarskimi organizacijami po načelu, da morajo politične organizacije in stranke biti izvršilni organ strokovnih stanovskih organizacij. Vsem članom Prometne zveze sporočamo, da se je vsled sklepa občnega zbora določilo, da bodo dobivali vsi člani »Pravico« tedensko. Zato naj se pobira od vseh članov mesečno 8 Din. članarine, na kar opozarjamo vsa vodstva skupin in zaupnike. Načelstvo. Zalog pri Ljubljani. Kriza, ki ni kriza, ampak umetno stvorejna špekulacija, je dala železu, upravi povod za ravnanje, ki naj prinese železniški upravi novih uspehov, delavstvu pa novih ran, je dalo upravi po-vpd k novemu izkoriščanju, sklicujoč se na primanjkljaj kredita edino le za progovne delavce, ki tako imenitne plače dobivajo. Delavec z družino dobiva na mesec 600 do 800 Din. in to so mu še izkrajšali. Mlajše delavce. so pa na cesto vrgli, zdaj na zimo. Ali ni to naravnost sramotno? Ali nismo delavci državni služitelji? Pa nas tako moralno in gmotno trpinčite. Ali ni delavčeva roka povsod, kjer je potreba kaj izgraditi, naj bo podnevi ali ponoči? Ko- pride kaka nesreča, naj bo vreme tako ali tako, naj bo noč ali dan, mora iti kamor koli ga pokličejo. Povemo javno: Ce bo tako šlo naprej, ne bo mgolo delavstvo biti za vsako obrambo, še železo se mora mazati, čene postane rujavo. Kaj pa železničarski delavec, ko mu še koruze ne privoščite. Kaj pa obleka? Tega ne morem pisati, ker se samo vidi1. Kjerkoli boste videli človeka, da ima krpo na krpi, da je pisan kakor vzorčna knjiga, to je delavec državne železnice. Mero-] dajne činitelje opozarjamo na to, da že enkrat previ-| dijo, da mora delavec tudi živeti. Če zahtevajo od njega | delazmožnost, mora biti vsaj primerna plača sedanje-l nm času. Koliko ljudi je pri nas, ki mečejo stotake za ; prerazkožno hrano? Tisočake za nepotrebno luksuzno I obleko in drugo. Delavstvo se pa izžema. V kakšnem > bednem stanju se nahajajo, kako so zaničevani in tako j sramotno nizko plačani. Kako nečloveško življenje žive j njih družine. Oče, ki pride od dela domu in mu otročiči j prihajajo nasproti, se jih sramuje, ker so vsi raztrgani. Ljubezen mu veleva, da bi jih rad boljši preskrbel, pa ne more, srce mu krvavi od žalosti, ko vidi zunaj nepotrebni lirksus, svojo družino pa v grozni bedi. Kdor piscu tega članka ne veruje, se lahko prepriča med progovnimi delavci v Zalogu. Progovni delavec. Z vrhniške proge. Direkcija državnih železnic v Ljubljani je z dne 11. t. m. Po celem območju glavne proge odstavila od najbolj važnih in nevarnih mest po progi pomožne čuvaje in naložila drugim ostalim uslužbencem od dosedanje 12-urne službe kar še enkrat toliko, to je 24 ur, ko je ostal prosti čas isti kot poprej. S tem je dokazala, da ji je varnost prometa deveta briga, ker vsak razsoden človek ve, da 24 ur biti nepretrgoma v službi brez odmora se ne more vzdržati brez nevarnosti za promet. Zato svetujemo občinstvu, da ima z nami potrpljenje, če bo moralo radi nas kateri-krat kako neprijetnost občutiti, ker izmučen človek postane dostikrat nervozen in ne more vse tako v redu opraviti kakor če je dovolji odpočit. Slavni upravi pa svetujemo, da nam zmanjša toliko odgovornost, kolikor nam je sedaj podaljšala službo. To je zopet en debel ozvirek v slavo in čast kapitalističnega P.P. režima, ker s tem se je potlačil 8-urni delavnik v preteklost. Opozarjamo pa tudi inšpekcijo dela, da teji zadevi posveti primerno pozornost. Vsem tistim gospodom uradnikom pa, ki so se svojčas prodali za judeževe groše nočnih doklad in prevzeli 24-urno službo, se pa prav lepo zahvaljujemo, da bo sedaj polagoma trpelo vse uslužbenstvo za njih priliznjen in nepreviden korak, za kar so jih že takrat opozarjala žel. strokovna glasila. Prizadeti. Z Rečice ob Paki. Položaj, katerega v sedanjem času preživlja progovzdrževalno osobje, je tako žalosten, da bi ga ne mogel prenašati tudi najbolj neizobražen Kitajec ali kakšen Culukafer. Torej tudi mislim, da sem upravičen ob enem pa prisiljen, da vam g. urednik potožim naše bolečine in cenjenim bralcem pa v presojo, kako brezvestno, nesramno' in hudobno ravnajo in delajo naši upravni organi brez ozira ene ali druge stranke z nami. Bil sem okrog dve leti progovni obbodnik proge 10 km dolžine, katero sem opravljal dvakrat na dan. Zraven sem imel v popolno skrb še druge sledeče stvari: Dvakrat na teden mirjenje tira, cela proga sami' loki in samo ojstri do 200 m premera. Navijanje in izmenjavanje vijakov po številu do 13.000. Pritrjevanje vijakov pa dela veliko težkočo na progah v sedanjem času, ko so vsi za nič. Pritrjevanje žebljev, čiščenje prehodov in grmovja ob progi. Odpeljavanje vode itd. Pa človek se nadeja, da nam bodo kaj1 olajšali delo, so pa storili takšen zločin nad nami obhodniki, da | vpije v nebo. Namesto, da bi nas nastavili v obhodnike za stalno, pa so na v delavce. In to kako? Poslušajte! Zjutraj ob eni uri vstani, obhodi progo 13 km in pol ter nazaj je 17 km. Sedaj po zajutrku pa pojdi od 1—10 km dolžine delavce iskat, kje delajo, tam pa še moraš delati 4 ure. Sedaj pa še hoja domov, tako da včasih pride hoje same nad 25—33 km. Po stari pragmatiki je bilo samo 24 km predpisanih. Pa pravijo, da smo bili v Avstriji sužnji?! Službo se opravlja tako, da eden tir meri, eden vijake navija, eden prehode čisti, tako da opravljajo to delo štirje namesto enega. Mi pa, ki smo napravili skušnjo za obhodnike, pa krampamo. Vidite kako so modri. Zato tako državno gospodarstvo. Toda poleti je hudo, pozimi pa moramo od same hoje propasti, ko še sneg I zapade. Te dni pa zopet nova hudobija. Članske legiti-! macije se jemljejo članom. Ali je bil kedaj v Avstriji, j kjer smo bili taki sužnji, kdo tako hudoben, da bi si bil ; kaj takega zmislll? Ne, ni ga bilo! Apeliramo na naše ■ poslance, posebno na g. Gostinčarja, ki je bil vedno naš zastopnik, da se odločno zavzamejo za naš bedni položaj ter odpravo krivic, ki sc nam gode. Že tri leta hlapci. Poprejšnji načelnik progovne • sekcije Celje je pogruntal tak turnus, ki ga ni imela niti prejšnja Avstrija. Da bi mogel obhodnik štiri noči zaporedoma biti v službi ter da mora še zraven polovico dneva, dopoldan ali popoldan, biti na progi, tega ni še 1 nikdar bilo. Mi smo čakali, ker se je govorilo, da bodo obhodniki odstranjeni ter smo trpeli cele tri leta. Zdaj smo pa primorani, da opišemo naš turnus točno, kakor 1 moramo službo opravljati. Prva tura je sledeča: ob 14. uri gre v službo, katera traja drugi dan do 6. ure. Druga in tretja tura je obhod od 16 do 17 km proge in četrto noč je pa od 20. ure zopetna služba na zapornišču. Tako imamo štiri zaporedne noči službo. Stari čuvaij kar z glavo majajo, kako j eto mogoče, da železniška uprava more še sploh his’ "ittia izglednikotna, tri grobovo naprej, sta stali ob Vž"rteni grobu dve črni postavi. Mož in žena*. Žena 1; raznana, mož sključen. Še' tišje sta se pomikala otro-' da ne bi praskatajoČi pesek motil zatopljenca. ^ 1'edaj ponudi vzraztiatia žena sključenemu možu 1 aien zavoj. Otroka sta neslišno obstala. Ule,, ‘Gospod sodnik, ker ne vem, ali Vas bom danes E h '' cd mojemu očetu«, tako je rekla.« ve Mož je pogledal kvišku in nezavedno sprejel za-zavoj. Potem je zopet strmel v grob. Ni se mo-je p°sloviti. Doma ni več nikogar. Pred dvema letoma T Pokopal ženo, danes edinega otroka. Njegova Ana. v r ttu v ro'k’ njenega. Ko je ona imela to I P^ah, njena kri še ni bila mrzla. Zato, domov, domov ga« Ana — premišljeno tiho: »jaz sem prepričana, da je tiha veliko jokala.« »Zakaj?« »Ker je bil ta njen oče!« '-vopuu ovjvjiiiiv, i*v,i lic v Vlil, 'tm * CIO WWI.I muiiv,. Sla obiskati v Vašem stanovanju, zato Vam kar tu j Sr°bu Vaše Ane izročam to stvarco. Ona je želela Va«, s. :_______________________________________ u.. I,. l„ am jc> izročim takoj po njenem pogrebu. »Je to iz- JPorebiti bo ona potem zopet oživela! Domov, do-v! M< r5ž '• V njenih očeh so se svetile solze. Otrkoa nista i,j^! Mož si je> obrisal oči in odšel. Tudi žena je šla za u,bela, a kdor j evidel tedaj v njeno dušo, ta je opa-dQvnjen° veliko žalost. Tesno zaprte ustnice so izdale P‘i» da se ta bolečina še ne sme razboleti, ker mora lagati možu s tresočimi se rokami. 0zri ^hi«’ je vzkliknila Ema v grobno tihoto, ko se je ,"ož, «to je oni mož, ki je v nedeljo ležal v jarku«. “Ga, Erna, tega sem jaz videla že večkrat pijane- Strahotna praznota, če stopiš s raztrganim srcem v prazno hišo, kjer so nekdaj bivali dragi ljudje. Pajče-vinasta žalost v vseh kotili,.v vseh špranjah! Okna odprta. Ne, ne, luč je premočna. Je kakor zasmehljiv, žvenketajoč smeh. Okna zapri! Predale zapri! O, tugoba je tako težka, tako tesna! Je kakor morje polno žalostink, v katerem se hoče utopiti duša, kakor ptič. ki je hrom in ne more več na polet. Toda ljubši je utrudljiva teina kakor smejoča svetloba. Mrtvaška soba je bila vsa razvlečena. Okna so bila odprta na široko, ponosna .da morejo oznanjati onim zunaj, da so že nekaj doživela. Vcnadr mož. ki s© je vrnil z malim, belim zavojem, je globoko ranjen v duši. Okna je zaprl trdno, trdno. Eno od mrtvaških sveč svojega otroka je prižgal. Razsvetljevala je s svojim utripajočim sojem le majhen krog: mali četverokotni papir, upadlo, bledo obličje moža in pa njegov svršnik, ki ga je nekdaj imel pri svoji veseli poroki. Mož je dvignil roko. Tresla se je. Ko je še žive* njegov otrok, ko je še živela Ana — tedaj je zavezala to vrvico! Ko je še živela! — Zakaj je morala tako zgodaj oditi? Svoji materi je tako zgodaj sledila. Počasi, počasi je s tresočo roko razvozljal vrvico. Njegov otrok jo je zavezal! In tedaj je še živela. Razvezan je zavoj. Skrbno je povil mož vrvico okrog dveh prstov. < Kaj je v belem papirju? Kaj? »Izpoved!« Dve roki sta boječe prijele zaviti papir. Ne z naglico, ne s strastjo. Strah, bojazen in negotova vprašanja se silita k obotavljanju. Pisma iz rok njegovega otroka! 21. junija 1916. t Moj ljubi oče! Nikdar v življenju Te nisem tako imenovala. Ne, ! kakor da Te nisem nikdar ljubila. Ne, jaz sem bila pre-1 neokretna in nerodna. Jaz vem, kako bi večkrat kot mala deklica rada splezala k Tebi v naročje in bi te poljubila. Vendar zakaj, tega ne bi mogla reči. In potem | bi se splazila zopet nazaj, proč od Tvojih vprašujočih j oči, kako zvesti psiček, ki je hotel ponuditi svojemu gospodarju svojo taco in je potem naenkrat imel mačkine kremplje. I A IS iiaI da ima zadru9a’ poleg raznih vsakdanjih potrebščin i, boljše oblačilno blago, poleg tega pa še 30% popust! tudi najceneje in naj« • •• 'zahtevati kako odgovornost od uslužbenca, ki se štiri zaporedne noči ne spočije. Menda ni treba k temu nobene razlage. Skupina prometne zveze v Zalogu vabi vse člane k seji prometne zveze, ki se vrši dne 30. novembra i924, ob 10. uri dopoldne pri Ivanu Pangeršič v Zalogu. K obilni udeležbi Vabi Odbor. Zahvala. Podpisani sc najvljudneje zahvaljujem »Prometni zvezi« za izplačano mi podporo v znesku Din. 150.—. Klejžar Josip. Slovenska Bistrica. Tu se je vršil ustanovni občni zbor skupine Prometne zveze v soboto dne 15. XI. tl. zvečer ob pol 6. uri. Poročal je zastopnik osrednjega odbora PZ iz Ljubljane tov. Fr. Beltram. Izvolil sc jc sledeči odbor: Predsednik: Pleberšek Jože, podpredsednik Rozman Konrad, tajnik Sakelšek Anton, blagajnik Berglez Jernej. Odborniki: Hussu Jože, Soršek Janez, Javornik Matija. Nadzorstvo: Koren Gregor in Žgajner Jakob. Delegat za centralni občni zbor: Rozman Konrad. Sklenilo se je še več protestov proti krivicam, ki se gode železničarjem, posebno progovnemu delavstvu, ki pa jih v celoti danes ne moremo objaviti. »Pravico« prosimo, da se nam dostavlja za vse člane skupno na naslov Anton Sakelšek, kretnik. Sl. Bistrica. Delavci in krediti za mezde. (Ponatis iz Jugoslovanskega železničarja.) Dobili smo sledeči dopis, v katerem je razgaljena vsa niizerija naših progovnih delavčev. Priobčujemo ga dobesedno: »M koncu oktobra je prišel k meni prijatelj in mi pravil: Šel sem skozi selo N... Bilo je okrog 8. ure zjutraj. Slišim otroški jok. Kmalu pridem do kope otrok, ki so ihteli na ves glas. Na prag stopi iz hiše žena srednjih let, upognjena od dela. Vprašam jo, zakaj otroci jokajo. Žena vzdihne in pravi: »Veste, moj mož zasluži sedaj le polovico svojega rednega zaslužka; slabo se nam godi in večkrat smo lačni; danes pa sc je ■zgodilo, da otrokom za zajtrk nisem imela kaj skuhati, ker je vse pošlo. Ne razumejo tega; lačni so in jokajo.« — Začudil sem se in vprašal ženo kaj je njen mož in kje dela. Žena jc zopet vzdihnila in nadaljevala: »Moj mož dela na železnici že 15 let — na progi pri progovnem mojstru. Sedaj so delo. uredili tako, da so delavci zaposleni le polovico dni v mesecu, polovico dni pa ne delajo in seveda tudi ničesar ne zaslužijo; progovni mojster pravi, da je progovna sekcija tako odredila.« — Prihodnji dan sem se o tem informiral pri nekem gospodu in ga povprašal če je res tako, kakor mi je pripovedovala žena. Dotični gospod je pritrdil in še dodal, da je dela sicer dovolj, da pa je sekcija primorana delavce nagnati domov, ker ni denarja za mezde. Tako torej! Naše proge so vedno slabše. Pot ekspresnih vlakov hočejo preložiti preko drugih držav, ker je pri nas gornji ustroj tako slab. da ne prenese zahtevane brzine brez nevarnosti za potnike. Dela je torej dovolj, a navzlic temu se delavci ne morejo zaposliti, ker so krediti za delavske mezde v proračunu izčrpani in ni denarja za mezde. — Ker so krediti izčrpani, naj torej vrag vzame delavce in naše železnice — si menda mislijo gospodje, ki naj bi bili po svoji dolžnosti skrbeli za potrebne kredite. Mislimo, da je povsem na mestu vprašanje, zakaj ni denarja, zakaj ni kreditov v proračunu? Po zakonu se mora vsaka edinica pravočasno brigati za zadosten kredit v proračunu? Ali so sekcije tako storile? — In če so storile in predlagale zadostne kredite ter predlagane kredite tudi zadostno utemeljile — kedo je predlagane postavke črtal, ‘ko se je v direkciji razpravljalo o proračunu? Na svojo roko se Kam zdi — nihče, temveč je tisti, ki je kredit predlagal, oziroma ki naj bi ga bil zagovarjal, poprej pristal na črtanje. To pa je nedopustljvo. Na predstojniška mesta spadajo ljudje, ki se svoje odgovornosti zavedajo in ki znajo svoje minimalne predloge napram vsakemu uveljaviti — ne pa da se dajo z lepimi frazami, da bo že kako šlo in se bo že kako naredilo, speljati na led. — Iz naše države se izvažajo življenjske potrebščine v velikih množinah. Progovni delavci, ki služijo tej državi, pa nimajo niti kruha in nezabeljenega krompirja — včasih še ob rednem zaslužku ne, tem manj sedaj, ko se jim pri vsej obilici dela zaslužek čez noč zmanjša na polovico — PO krivdi onih, ki naj bi bili skrbeli za zadostne kredite, a tega niso znali. — Ne maramo in tie moremo trpeti, da se na tak brezvesten način širi nezadovoljnost in boljševizem med delavci in zahtevamo, da merodajni faktorji ta škandal takoj odpravijo!< Inserirajte v „PRflVI6I!“ Tedenske vesti. Ljubljanski gereiit Jr. Ljudevit Perič je odstavljen ter je imenovano novo gerentstvo, sestoječe iz dr. Puca. Josipa Turka irv Antona Likozarja. Razrešen jc tudi sedanji gerentski svet Mestne hranilnice v Ljubljani ter je postavljen nov sosvet, kateremu načeluje trgovec Kollmann. Vsled stanovanjske bede v snirt. Brusač Ivan Škrbec je imel na ljubljanskem gradu zasilno stanovanje, ki pa je bilo tako, da ni mogel v njem postaviti ne štedilnika ne peči. Prosil je dolgo za preureditev stanovanja. ker pa tega ni mogel doseči, se je v obupu obesil. Zapustil jc ženo in otroka. Železniška nesreča. V noči med 17. in 18. novembrom se j:j zgodila na Pragerskem velika železniška nesreča, ki je zahtevala tudi človeških žrtev. Ponočni mešani vlak, ki vozi iz Ptuja, je ob uhodil v postajo Pragersko zavozil v mešani vlak, ki je prihajal po progi iz Maribora. Oba strojevodja sta sicer opazila pretečo nevarnost, toda bilo jc prepozno. Lokomotiva tovornega vlaka je vrgla iz tira zadjaii — osebni vagon mešanega vlaka in razbila nekaj tovornih vagonov. Pod razvalinami je obležal mrtev doslej neznan spremljevalec konj, ki je spremljal konje iz Mcdjimurja v Nemško Avstrijo. Tudi več konj je težko poškodovanih. Med potniki mešanega vlaka je nastala velika panika, vendar ni nihče težko ranjen, lahko ranjenih je več. Mešani vlak je z dveurno zamudo pripeljal v Maribor. Posebna komisija je na licu mesta ugotovila, da je zakrivil nesrečo prometni uradnik v Pragerskem. Mate-rijalna škoda je zelo velika. 1 " ......................... Prosveta Za odbor: Dr. Jakob Mohorič, predsednik. Vinko Zor, tajnik. Prosvetni večeri. V zimski sezoni 1924/25 bo priredila Prosvetna zveza več prosvetnih večerov z različnim sporedom: ljudska predavanja s skioptičnimi slikami; godbene in pevske točke, deklamacije, spremljajoča predavanja. Namen prosvetnih večerov je spoznavanje Slovenije in Jugoslavije, gojitev državljanske zavesti in ljubezni do naše ožje in širše domovine. Prosvetni večeri se bodo vršili v dvorani Ljudskega doma vsak prvi in tretji petek v mesecu točno ob 8. uri zvečer. Vstop k večerom vsakomur dovoljen. Spored večerov: 1. Dne 21. novembra 1924: Naše Primorje. Predava dr. Jože Lovrenčiči 2. Dne 19. decembra 1924: Dalmacija. Predava prof. I. Mazovec. 3. Dne 9. januarja 1925: Prekmurje. Predava vseuč. profesor dr. Gregor Rožpian. 5. Dne 6. februarja, 1925: Bosna. Predava prof. I. Mazovec. 6. Dne 20. februarja 1925: Stara Srbija in Macedo-nija. Predava urednik' Fr." Smodej. 7. Dne 6. marca 1925: Emona. Predava V. Steska. 8. Dne 20. marca 1925: Kmetijstvo v naši državi. Predava profesor Fvg. Jarc. 9. Dne 3. aprila 1925: Triglav v slikali. Predava dr. Šarabon. 10. Dne 17. aprila 1925: Naši gozdovi. Predava ravnatelj F. Žaren. Vabimo vse stanove brez razlike, da se prosvetnih večerov v kar največjem številu udeležujejo. Ker bodo s prireditvijo prosvetnih večerov združeni znatni stroški, znaša vstopnina za vsako predavanje 2 Din. Ja v s tv« stoji v kompaktni organizaciji trdno na straž) za svoje pravice. Flitni organizaciji delavstva žeflr mo najboljšega uspeha! Kapitalisti skušajo razširja* ti v svet vest, da se ta pogajanja vršijo v svrho zviša* n ja plač tiskarskemu osobju. kar pa nikakor ne odgO' varja resnici. Gre se le za osnovno razmerje med delo* dajalci in delojemalci. Pozor izseljenci v Kanado! Odkar je Amerika P° izseljeniškem zakonu za naše ljudi malodane zaprta. s>’ lijo po vsem svetu. Tako je odšlo večje število gozdaf-škili in kmetijskih delavcev v angleško Kanado. Izseli' niški komisarijat opozarja, da vlada v Kanadi velik* brezposelnost. Zato se do nadaljnega potni listi zajf deželo ne bodo izdajali. ----------------------- T------ Gospodarstvo. Vrednost denarja 17. t. m. Naš dinar notira v Ci|? riliu. 7.50 centimov. Na domačih borzah stane: 1 $vf frank Din 13.42 do 13.52. I franc, frank Din 3.69 J 3.74, I lira 3 do 3.03. 1 češka krona Din 2.07 do 2M I zlata marka Din 16.60, I dolar Din 68 do 69, I f11"1 šterling Din 320 do 325. Za en dinar dobimo 1023 strijskih kron ali 1080 mažarskili kron. 1 rtuminski 'el stane 0.39 Din, 1 bolgarski lev 0.50 Din. Tržišče z žitom. Položaj na žitnem trgu se je ^ koliko ustalil ter izgleda, da bodo cene pšenici nekol"! poskočile. Povpraševanje po moki je živahnejše. Ve| dar se kupčija ne more povoljno razvijati, ker vlaj veliko pomanjkanje gotovine in zahtevajo i*rodajaW kupnino pri odvzemu blaga. Cena koruzi še vedno Pa' da, ker je njena letina izredno dobra. Že sedaj prihajJ na trg naravno sušena koruza v zadostni množini. Tržišče s sladkorjem. Ko so sladkorne tovafl sklenile kartel in zvišale cene sladkorju, se je usta''« vsa kupčija in nikdo ne kupuje več tega blaga. zum se je namreč že prej založil z blagom po nizki <$' in sedaj lahko čaka, ne da bi pristal na sedanje visrvikrJ na meščanski šoli v Tržiču. Da se je prenesla iz osnovl| šole na meščansko, je vzrok politična maščevalnost Sj tovih ljudi. Kadar bo prilika, bomo s tem še pojas1"’ ljudem, zakaj je pravzaprav šlo. Tržič. — »Jutrovci« v Tržiču berejo »Pravic0'! To so nam dokazali, ker so sc obregnili ob ta »crv konzum« v svojem glasilu kot odgovor na notico Krekova mladina. Krekova mladina priredi letos govorniško šdlo v prostorih JSZ na Starem trgu št. 2. 11. Šolo bo vodil prof. dr. Puntar. Vabimo našo mladino, zlasti Krekov-ce. da sc z# to prepotrebno šolo zanimajo in sc vpišejo. Začetek se- bo še pravočasno naznanil. Med tem časom pa agitirajte za šolo. Socialni vestnik. Tarifna pogajanja tiskarjev. Z minulo nedeljo so se pričela v Osijeku tarifna pogajanja med zastopniki tiskarjev in zastopniki tiskarnarjev. Kako se bodo pogajanja končata, ne vemo, vemo pa, da tiskarsko de- cene Dogc |Voj, !ova "dih ie' »Pravici«. Dobro, ker vemo, da se ljudje iz jutrove < žele zanimajo za nas, zato si bodo lahko v »PraV>c,J večkrat ogledali sami sebe. > I Zahtevajte »PRAVICO" po vseh gostilnah in javnih lokalih po- ■ sebno Se v industrijskih krajih Popolnoma varno naložite denar Ljubljansko posojilni«0 svi r. z. z o. z. ki posluje v novourejenlh prostorih v Mestni trg 6. — Teltfon St. 9. vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obre najugodneje ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večji vloge z odpf'vrjl rokom obrestuje po dogovoru. Izvenljubijanskini vlagateljem razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja 1111 kih stroškov. PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. : TELEFON št. 57 in 470. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA ** UUBLJANA MIKLOŠIČEVA C. 10. (v lastni palači vis-d-vis hotela Union). Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din. EKSPOZITURA: Bled. Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad. Račun poštno-ček.-urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080. Pooblaščen prodajalec sreč** Državne razredne loterije. Izdaja koDzorcii. Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani. Odgovorni urednik Dr. Andrej 0°s*f