čevljar
letnik XX
OBČINSKA KNJIŽNICA 64290 TRŽIČ
september 1984
glasilo delovne organizacije tovarne obutve
KAKO DO USPEŠNOSTI	)
Še dobre tri mesece nas loči, do konca leta ko bomo delali obračune in ugotavljali uspešnost našega poslova-nja.
KAKŠNI SO PODATKI ZA PRETEKLO OBDOBJE LETOŠNJEGA LETA IN KAKŠEN JE POGLED DO KONCA LETA?
Izčrpen odgovor nam je dal predsednik kolegijskega poslovodnega organa Franc GRAŠIČ.
Pogoji v katerih poslujemo in ustvarjamo so težji kot smo jih predvidevali. Vse težave, take in drugačne, izhajajo iz splošne gospodarske situacije doma in v svetu. Ostrina se odraža tudi v našem poslovanju. Ker smo to že predvidevali, smo se poskušali postaviti v bran tako, da v tem času naredimo nekaj več kot v normalnih razmerah. Dogovorili smo se, samoupravni organi pa so sprejeli izredne programe ukrepov in aktivnosti, ki smo jih v strokovnih krogih konkretno opredelili. Na osnovi podatkov za pretekle mesece ugotavljamo in analiziramo koliko in kako so bile te posebne naloge izpolnjene, kje niso bile in kaj je še potrebno da bi se doseglo kar največ in najboljše.
Če gremo po posameznih področjih, je osrednje dogajanje povezano s samo proizvodnjo. Tisto kar je na tem področju pozitivno je to, da proizvodnja oživlja, da je rast v odnosu na preteklo leto večja kot je bila v prvem polletju. Obstajajo pogoji, da bi do konca leta dosegli načrtovan obseg. Da dosegamo boljše rezultate na področju proizvodnje so dva do trije osnovni razlogi. Prvo je prav gotovo področje oskrbe, zaradi naše velike uvozne odvisnosti, na drugi strani pa seveda pogojev na področju razpolaganja z ustvarjenimi devizami. To področje je nekoliko lažje zdaj, ko smo začeli poslovati na podlagi pogodbe o dolgoročni proizvodni kooperaciji, kar pomeni, da imamo nekaj več prostora v pogledu razpolaganja z
ustvarjenimi devizami za lastno oskrbo. Kar pozitivno deluje na sam tok proizvodnje je trenutno nekoliko boljša situacija na področju oskrbe zgornjih delov, čeprav še ni povsem zadovoljiva, je pa boljša kot je bila lansko leto ob tem času. Še vedno so težave s posameznimi kooperanti, toda upoštevati moramo tudi to, da je sedaj »špica« jesensko zimske sezone. Delajo se predvsem škornji v katerih je največ vloženega dela. Dol-
goročno teko aktivnosti, da bi si trajno zagotovili nekaj več proizvodnih kapacitet za zgornje dele, kot jih potrebujemo, da bi jih lahko nekaj tudi izvažali, oziroma pomanjkanja ali pa večjo in manjšo porabo na ta način usklajevali.
V pogledu proizvodnje sestavnih delov, do sedaj sem govoril predvsem o proizvodnji čevljev, mislim, da lahko rečemo enako. Tudi ta je v porastu. Trenutno je ozko grlo v proizvodnji gumi podplatov, kar pa se rešuje z vsemi mogočimi oblikami, predvsem z delom v podaljšanem delovnem času. Trend rasti je tudi v proizvodnji orodij. Ta orodja so iskana in tudi tu dosegamo primerne rezultate. Če seštejemo vse skupaj kar napravimo, ugotavljamo 12 pro-centno rast v odnosu na enako obdobje preteklega leta.
S proizvodnjo so tako ali drugače povezani stroški. Rad bi rekel, da nas vse bolj pesti problem izredno hitre rasti stroškov, da so pomembne vse vrste stroškov, da je pa najbolj pomemben strošek usnje. V strukturi cene predstavlja to 65—70 % in da na tem področju se tržišče še ni umirilo, izhaja seveda iz situacije surovih kož. Ocenjujemo, da se manj prodaja ob višjih cenah, to na domačem trgu, kjer mi prodajamo, že deluje in da bo
postopno ta reakcija šla tudi v reproverigi. To poudarjamo na slovenskih in jugoslovanskih nivojih, oziroma podpiramo stališča da bo neka večja umiritev možna samo na tak ali drug način intervencije uvoza surovih kož, da bi se cenovno na tem področju stvari umirile.
Iz tega seveda izhajajo posebne naloge pri povzročanju stroškov, da dejansko porabimo res samo toliko usnja, če tega vzamem kot primer, kot ga rabimo in da za tisto kar ostane odpadkov najdemo pot čim boljšega izkoriščanja, da bi na ta način stroškovno plat ali ta vpliv visoke rasti s tem čim bolj omilili. Naslednje kar je s tem povezano je prodaja. Na področju menjave z zunanjim svetom dosegamo izredno ugodne rezultate. Gibljemo se v okviru plana, ki pa je bil izredno smelo po-
stavljen, pa vendar, tak da bi s svojim izvozom zagotovili toliko deviz, kot je potrebno za oskrbo naše proizvodnje. Če tu operiram s številkami za sedem mesecev, te kažejo da smo 60 odstotkov proizvedene obutve izvozili na zahod. To je v odnosu na preteklo leto 70 % več. V sedmih mesecih smo izvozili nekaj manj kot milijon štiristo tisoč parov čevljev na konvertibilno tržišče. Znotraj tega je s 400.000 pari prisotna Amerika, z milijonom pa zahodna Evropa. To je nivo in obseg, ki je realno mogoč, na tem nivoju ga bo za obdržati, oziroma njegovo višino prilagajati oskrbi proizvodnje.
Ko sem pri izvozu bi rad omenil tudi to, da ne živimo od tega koliko parov prodamo, ampak po kakšni ceni in kakšno vrednost izvozh dosegamo. Za obdobje sedmih mesecev ugotavljamo, da smo dosegli 5 % višjo povprečno ceno prodanega čevlja (v devizah) kot lani v enakem obdobju, kar je sicer pozitivno, ni pa toliko kot bi si želeli. Nešteto stvari je še za narediti, da bi jutri dosegli še višje cene in seveda, da bi za enako vrednost lahko izvozili kak par manj.
Klirinški izvoz je letos v sedmih mesecih občutno manjši. Ekonomske mere delujejo v tem smislu, da dohodkovno mnogo bolj motivirajo klirinškega. Temu primerno smo dopolnili tudi naše korekture in dopolnitve planov na področju menjave s tujino in prav v obdobju do konca leta naj bi dosegli nivo tega izvoza v višini lanskoletnega.
Na področju domače prodaje že močno občutimo vpliv rasti vhodnih materialov, ki smo jih poskušali, vendar ne uspeli v celoti, prenesti v povečane prodajne cene. Kljub temu je prodajna cena čevlja na domačem trgu visoka in ima že tesno zvezo s količino prodane obutve.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s L strani)
V obdobju sedmih mesecev prodaja na domačem trgu količinsko zaostaja za lanskoletno, giblje se na nivoju leta 1982.
Razmere na domačem trgu je treba še kako upoštevati pri odločitvah za v bodoče, to pa v tem smislu, da bomo tudi za doma delali takrat, ko je najbolj zanimivo, ko potrošnik išče našo obutev. Menim, da so še potrošniki, ki so pripravljeni odšteti nekaj več dinarjev za modno in kvalitetno obutev, le da mora ta biti pravi čas v trgovini, seveda pa ustrezne kvalitete. Potrošnik je danes mnogo bolj kritičen, ker mora odšteti precej denarja za nakup. Ta situacija še posebej nalaga odgovornim v temeljni organizaciji Mreža, da tako situacijo obvladajo, še posebej tisto, ki je povezana z dokupom od kooperantov, da tudi te obutve kupimo toliko, kot jo bo mogoče prodati. Tudi na tem področju je izredno pomembno, da je obutev ki pride v Mrežo, čimprej prodana, da je obračanje večje in da je manj stroškov finansiranja.
Vse te stvari vplivajo na finančne rezultate, dejanske imamo seveda za pol leta, bistvenih sprememb za devet mesecev, kot tudi do konca leta ne bo. Še enkrat bi rad omenil problem nemotivira-nja konvertibilnega izvoza za ozirom na obseg tega. To močno občutimo predvsem, ker je izvozna premija oziroma stimulacija občutno manjša kot v lanskem letu. Že za polletje ugotavljamo razliko v izvozni stimulaciji. Če bi bila obračunana po taki stopnji kot lani, bi letos dobili stimulacije, dodatno za prvo polletje v višini enomesečnih bruto osebnih dohodkov za vse zaposlene v Peku, kar pomeni, znesek 15 starih milijard.
Iz tega izhaj a da gotovo ne bi toliko izvažali če bi gledali samo to, vendar povezano s tem, nam ta izvoz omogoča
oskrbo ostale proizvodnje pa tudi nekaj drugih prednosti je seveda še kako pomembnih. Ob manjšem izvozu bi bilo manj dohodka, ker ne bi mogla teči kompletna proizvodnja. Na tem področju želimo, ker imamo možnost prodaje, še naprej širiti sodelovanje s kooperanti.
Pomembne so tudi stvari okrog razporeditve dohodka. Višina osebnih dohodkov, ki jih dosegamo ni pretirano visoka, še posebej če to vzporejamo z rastjo življenjskih stroškov. Smo v panogi, kjer je ta višina v tesni povezanosti z doseženim rezultatom, ni namreč mogoče, da bi bila rast osebnega dohodka večja od rasti doseženega dohodka.
V poslovanju smo upoštevali, gledano z našimi očmi, normalno akumulacijo, ta pa je še vedno občutno premajhna, da bi sledili potrebam po dodatnih obratnih sredstvih, ki so seveda posledica tako skokovite rasti cen osnovnih materialov (usnja) na eni strani, na drugi pa višina zalog. To sta razloga ali vzroka, težav pri ohranjanju likvidnosti, oziroma da pravočasno poravnavamo svoje obveznosti. Težave so, vendar nam tc še uspeva. Iz tega izhajajo posebne naloge v pogledu znižanja zalog, kar naj bi imelo za posledico manjše angažiranje sredstev, manjše porabe dohodka za obresti in tako več za osebne dohodke in akumulacijo. Od realizacije te naloge je odvisno tudi, koliko in v kakšnem obsegu bomo v bodoče lahko investirali, saj nas sprejeti predpisi na tem področju še posebej obvezujejo, da pred začetkom novih investicij zagotovimo trajne oziroma dolgoročne vire. Denar je dobil svojo ceno. Ta sprememba gotovo zahteva bistveno drugačno ravnanje na področju zalog in angažiranja sredstev, kot je bilo do še nedavno. Mislim, da je tako tudi prav, le v kri nam mora priti.
POSLOVNA ENOTA AFIS
Potreba po večjem izvozu na konvertibilno področje v Jugoslaviji, pa tudi naša uvozna odvisnost so razlogi, da smo v obdobju zadnjih let skupaj z odgovornimi v firmi Afis delali na tem, da bi povečali možnost prodaje na tržišča držav Evropske gospodarske skupnosti. Prvo je bilo to, da smo leta 1980 ustanovili sestrsko firmo v Avstriji in leta 1982 še na Nizozemskem. S tem smo povečali število pogodbenih za-
stopnikov firme. Letos se je ponudila možnost, da v okviru Afisa organiziramo tudi manjši obseg proizvodnje, oziroma da kupimo »blagovno znamko« SAPURO. To je dodaten program obutve, ki ne prekriva osvojenega programa obutve, katerega preko te firme prodajamo. Skupaj smo ocenili nadaljnji obseg poslovanja firme Afis. Ocenjujemo da je nakup »blagovne znamke« in nadaljnji obseg poslovanja po-
zitiven in da bo dosežen višji nivo prodajnih cen. Peko je pri tem vodil še dodatni interes, razširitev dejavnosti mešanega podjetja; proizvodna dejavnost nam namrč omogoča, da s firo Afis lahko sklepamo pogodbe o dolgoročni kooperaciji.
Trenutno v tej poslovni enoti firme Afis že teče pro-
PEKO V
Ob več ali manj poznanih zapletih in problemih, ki so se pojavljali pri realizaciji projektov v Alžiriji, moram reči, da je dosežen uspeh, tako, da so v tovarni v Frendi izdelali že prve čevlje. Zaključuje se prevzem kompletne tovarne s strani investitorja, vzporedno pa teče tudi proizvodnja in usposabljanje delavcev. Problem je v tem, ker ne vidimo zagotovila da bo dovolj materiala in da bodo novosprejeti delavci imeli delo. Lahko se zgodi celo to, da bo potrebna vrnitev ekipe dokler ne bo oskrbljen material.
V El Bayadhu tečejo preizkusi na polno. To pomeni, da morajo naši strokovnjaki skupaj z dobavitelji opreme na vsakem stroju dokazati, da je mogoče opraviti operacije, za katere je bil stroj kupljen. Ti poskusi trajajo dalj časa. Več ali manj teče vzpo-
izvodnja. Dnevno proizvajajo 200 parov specializirane obutve, ki je namenjena za hojo po planinah, izlete v naravo in lovce. Večji del te proizvodnje bomo organizirali skupaj z našimi kooperanti. Predvidevamo, da nam bo ta poslovna enota dajala tudi primeren dobiček, v katerem je Peko udeležen z 49 %.
ALŽIRIJI
redno tudi priučevanje njihovih delavcev. Konči prevzem je stvar prihodnosti, odvisno od tega, kako bodo stvari tekle.
Za tretjo tovarno v Bou Saadi ni nič posebej novega. Pogodba je podpisana za tisti del, ki nas obvezuje, da naši strokovnjaki dokažejo, da je v tej tovarni mogoče delati čevlje. Odprto pa je še vedno vprašanje usposabljanja in šolanja njihovih delavcev ter zagotovitve in prevzema garancije za določen obseg proizvodnje. Trdno vztrajamo, da je šolanje kadrov mogoče samo v okviru čevljarskega šolskega centra v Kranju, usposabljanje delavcev pa v Peku in ne v Alžiru.
V kolikor investitor tem zahtevam ne bo mogel ugoditi, drugega dela pogodbe ne bomo sprejeli.
Izplačilni dan: Je dovolj zajetna kuverta za jesenske nakupe?
TRŽIŠKI ZBORNIK
Komisija za zgodovino pri Občinskem komiteju zveze komunistov Tržič je letos izdala četrto publikacijo TRŽIŠKI ZBORNIK 1984 s podnaslovom Prispevek o zgodovini nacistične okupacije v Tržiču in okolici.
Zbornik je delo treh avtorjev. Janko Tišler je zbral gradivo in oblikoval besedilo, Jože Dežman in Branko Božnik pa sta izbrala fotografije in pregledala dodatne arhivske vire. Zbornik je oris dogajanj med obema vojnama, predvsem pa opisuje dogajanja v času nemške okupacije.
Zbornik prodajajo v pisarni Turističnega društva v Tržiču po ceni 250 din.
NOV OBJEKT ZA NOVA DELOVNA MESTA
V Trbovljah je dokončan prizidek. Selitev je bila že avgusta. V spodnjih prostorih je vratarnica, menza in garderobe, v nadstropju pa mehanična, elektrodelavnica in prostori za proizvodno režijo. Obstoječe prostore menze in garderobe preurejajo in pripravljajo za šivalnico.
Prizidek je bil zgrajen v izredno kratkem času. Pred prvomajskimi prazniki so zabetonirali prvo ploščo, tri mesece za tem pa je objekt predan svojemu namenu. Njegova funkcionalnost se bo sicer pokazala z uporabo, vsekakor pa je dobrodošlo to, da bo v prvotni stavbi prostora za 160 novih delovnih mest.
Celotna investicija v Trbovljah znaša nekaj več kot 600 milijonov dinarjev, po njenem zaključku pa bo število članov kolektiva preseglo številko 500.
Prizidek je bil dokončan že avgusta.
Trbovlje: Delitev malic v novi menzi.
Trbovlje: Preurejanje izpraznjenih prostorov za šivalnico.
IZREDNI USPEH V BENEDIKTU
Benedikt, torek v drugi polovici avgusta:
Delovna mesta za stroji so zasedena. V montažni oddelek direktno brizgane obutve 524 so poslali že tri pošiljke zgornjih delov. Čeprav se niso še prav dobro navadili in osvojili delovnih navad, že skušajo kako se dela po normi. Že prvi mesec so dosegli presenetljiv rezultat, normo so dosegli 54 %. Če bodo nadaljevali tako, bodo kaj kmalu šli vzporedno z ostalimi šivalnicami. Torej uresničujejo se napovedi in želje, ki so bile izrečene ob otvoritvi obrata v začetku julija.
V obeh izmenah je že 100 delavcev. Nekateri se privajajo izredno hitro, nekateri počasneje. Vsi so brez predhodnega znanja in izkušenj.
Benedikt: Kot v pravi tovarni.
»Vsi smo začeli na novo. Složno premagujemo začetne težave in pomagamo drug drugemu«, je dejala Marija ŠIFRER vodja obrata Benedikt.
Novi obrat — prenovljena stara šola diktu.
— je v ponos Bene-
Modne revije so bile izredno dobro obiskane
Sodelovali so tudi otroci z modeli za šolo in igro
MODNA REVIJA
Popestril jo je ansambel 12. nadstropje z Romano Ogrin
in igralci Mladinskega gledališča Tržič
(	»ŠUŠTARSKA
Letošnja »šuštarska nedelja« je za nami. Pravzaprav bi jo lahko že preimenovali v »šuštarske dneve«, kajti letošnji program je bil tako obširen, da se je »nedelja« začela že v petek zvečer.
Pa preletimo vso prireditev lepo po vrsti:
Uvod v vsa dogajanja je bila v petek, 31. 8. zvečer javna »frajšprehunga« v prostorih naše tovarne. Udeležba občinstva je bila za prvič zelo dobra, program pa sta skupno pripravila Janko Mladič in Janez Kikel. Izvedli so jo naši tovarniški »jungri« in »mojstri« ob spremljavi ci-trašev. Bilo je lepo in domače, kar je ustvarilo prijetno razpoloženje tudi za vso »šu-štarsko nedeljo.«
brala Jože Ovsenek in Sašo Ahačič ob sodelovanju izvajalcev priprave.
Revije so bile živahne, zelo lepo izvedene in pravilno modno usmerjene. Starejše je delno motila le dokaj hrupna moderna glasba nad katero pa so bili seveda mladi navdušeni. Vsem se pač ne da ustreči.
Revije so se odvijale tudi vso nedeljo.
Glavni dan je bila nedelja
2.	septembra. Šuštarski sejem je oživel že pred sedmo uro, čeprav je bil napovedan pričetek šele ob 8. uri. Za sejem je bilo pripravljeno dovolj blaga, predvsem obutve, po sejemskih cenah.
Sejemski živ-žav je trajal vse do 17. ure popoldne. Kdo
Janez Kališnik, vodja tozda Mreža je imel v dneh »šuštarske nedelje« polne roke dela.
V soboto, 1. septembra se je uradni program začel ob
10.	uri. V paviljonu NOB smo odprli razstavo izdelkov naše tovarne, istočasno pa je bila slovesnost pred Kurnikovo hišo, kjer so se zbrali ljubitelji slikarstva ob razstavljenih slikah iz tržiškega okolja in življenja. Za uvod so zapeli bratje Zupan, nato pa je tržiško društvo likovnih umetnikov objavilo rezultate tržiškega »Ex Tempore 84«.
Isti dan popoldne smo začeli z javnimi modnimi revijami. Pravzaprav so bile to nekaj več kot navadne modne revije. Bolje bi jih imenovali revije plesa, igre, glasbe in mode. V njih so nastopali: plesna skupina Tržiškega mladinskega gledališča pod vodstvom Alenke Dolenc, igralska skupina istega gledališča pod vodstvom Borisa Kuboriča, glasbeni ansambel 12. nadstropje s pevko Romano Ogrin, modni del — obutev in obleko pa sta iz-
bi mogel prešteti vse obiskovalce, saj je bil Tržiški »pvac« ves dan zatrpan.
Tudi kupovalo se je kot še nikoli, tako da so bili kupci in prodajalci zadovoljni. Program sejemskega dneva je popestrila tržiška pihalna godba s koncertom, na najbolj udarni točki ob mostu pa je bila postavljena stara šuštarska delavnica, v kateri so »mojster, kseli in junger« ves dan pridno opravljali svoja »šuštarska opravila«.
Vso prireditev so spremljali tržiški gostinci z dobro založenimi paviljoni in gostinskimi lokali, od 16. ure dalje, pa so se obiskovalci lahko zabavali na »Šuštarski veselici«. Turistično društvo Tržič je pripravilo in izvedlo tudi bogat srečelov.
Prireditev je organiziralo Turistično društvo Tržič, seveda ob krepkem sodelova-njui naše tovarne, ki sedaj nosi »šuštarsko fano« in je iz več razlogov zainteresirana za ta šuštarski praznik. Gla-
NEDELJA 84«	)
vni namen prireditve je prav gotovo uveljavitev in predstavitev Peka kot proizvajalca modne obutve, nadalje mobilizacija vseh sodelavcev Peka za nove naloge, obujanje in čuvanje šuštarskih tradicij, predstavitev Tržiča v turistične namene in ne nazadnje tudi pospeševanje prodaje.
Naj ob koncu omenim še nekatere, ki so pripomogli, da je prireditev uspela. Vso
pohvalo zaslužijo Obrtno podjetje Tržič, ki je skrbel za stojnice in ostale postavljene objekte, Gradbinec Tržič za postavitev tribune za revijo, Komuinalno podjetje Tržič, ki hitro in lepo počisti in pospravi Tržič po prireditvi in seveda vsi delavci Peka od modelirjev, elektrikarjev, elektronikov do aranžerjev in ostalih, ki so z ljubeznijo in znanjem omogočili, da je prireditev uspela.
Šuštarska nedelja 84: Uvod v nedeljsko dopoldne je pripravila godba na pihala z nastopom mažoretk.
Šuštarska delavnica pred avtobusno postajo v Tržiču. Čisto zares so popravljali čevlje.
Mojstri so pripeljali svoje učence.
Stroga cehovska komisija ocenjuje izdelke.
»FRAJŠPREHUNGA«
Letos je bila »frejšprehunga« tudi za obiskovalce.
»Jungri« so dobili pisana potrdila o opravljeni preizkušnji.
KAKŠNI SAMOUPRAVLJALO SMO?
Tridesetega avgusta je bilo sklicano peto zasedanje skupnega delavskega sveta, ki smo ga morali zaradi nesklepčnosti ponovno sklicati čez teden dni.
Šele štirikrat v tem mandatu so imeli delegati SDS pravico in dolžnost, da se udeleže zasedanja in na njem aktivno sodelujejo ter s tem opravičijo zaupanje sodelavcev, ki so jih izvolili za opravljanje te pomembne in častne samoupravljal-ske dolžnosti, že je bilo delo tega organa onemogočeno. Kakšen vtis daje taka nesklepčnost? Z vidika odnosa do samoupravljanja gre za skrajno malomarnost in neresnost posameznikov, ki se zasedanja niso udeležili, niti niso opravilih odsotnosti, po drugi strani pa je ponovni sklic povzročil dodatne stroške za vse tiste, ki so se odzvali že prvotnemu vabilu. Na zasedanje so se namreč pripeljali delegati iz TOZD Budučnost, (Ludbreg) in iz TOZD Mreža (Priština, Beograd, Zadar, Zagreb, Reka, Maribor, Ljubljana), vsi delegati iz Trbovelj (trije) in enajst delegatov iz Tržiča pa so izostali neopravičeno. Poleg teh je bilo tudi nekaj opravičenih izostankov, ne pa toliko, da bi že zaradi n j1 h lahko predvideli možnost nesklepčnosti in bi pravočasno zasedanje premaknili na drug datum. Prizadevali smo si zagotoviti sklepčnost s tem, da smo se na posamezne delegate obrnili s prošnjo za udeležbo najprej telefonično in nato še po ozvočenju, toda odziva ni bilo. Če upoštevamo še to, da je bilo komaj sklepčno že zadnje zasedanje, da se problem nesklepčnosti pojavlja tudi pri nekaterih drugih organih (DS, odbor za samoupravno kontrolo) in da bi bila nesklepčnost pogostejša, če ne bi s prošnjami in prepričevanjem posameznikov pred vsako sejo le zagotovili dobro polovico navzočih, o sklepčnostiu na sestankih delegacij pa sploh več ne moremo govoriti, je vsekakor upravičeno in tudi že zaskrbljujoče naslovno vprašanje — kakšni samoupravljalci smo?
Ali bodo s takim odnosom do dela v samoupravnih organih in do samoupravljanja sploh, za ta mandat izvoljeni samoupravni organi lahko še nemoteno in v redu delali? Se bomo morali odločati za odpoklic in izvajati nadomestne volitve? Kakšne ljudi smi predlagali in izvolili, da jim je pojenjala volja za opravljanje sprejete samoupravljalske funkcije že na samem začetku? V čem so vzroki za tako nezainteresiranost do samoupravljanja?
O navedenih in še drugih vprašanjih so razpravljali predsedniki sindikata, ki so se sešli prav zaradi razčiščevanja te problematike in iskanja možnosti ter dogovora za iz-vedno aktivnosti, potrebnih za izboljšanje sedanje situacije. Dogovorili so se, da bodo skupaj s poslovodnimi organi in drugimi vodilnimi in vodstvenimi delavci opozorili posameznike na dolžnost in naloge, sprejete ob izvolitvi, oziroma da bodo z večjo pozornostjo spremljali in spodbujali člane samoupravnih organov in delegacij k aktivnosti in sodelovanju v procesu samoupravnega odločanja.
Pravzaprav je žalostno, da je treba ljudi posebej prositi za sodelovanje na področju samoupravljanja. Samoupravljanje je naša pravica in dolžnost — to ni parola, ampak je sestavni del našega dela in življenja in to nam mora v naši samoupravni socialistični družbi končno že priti v zavest! Samoupravljanje je pravzaprav vrednota, za uresničevanje katere bi se morali vsi čimveč prizadevati, ne pa jo puščati ob strani, kot nekaj odvečnega — formalnega. To velja za nas vse, ne le za člane in delegate. Če bomo prav vsi imeli pozitiven odnos do samoupravljanja in to potrdili in dokazali s svojim delom in obnašanjem, ne le formalno, bo tudi aktivnost za sodelovanje na tem področju večja.
Torej, pokažimo se, kakšni samoupravljalci smo, ker to smo mi vsi!
DOPUST IN LETOVANJA 1984
V	poletni sezoni 1984 smo tudi to leto organizirali letovanja v počitniških objektih Peko. Letovali smo v lastnih in najetih prikolicah in v turističnih sobah. Skupaj smo imeli na voljo 19 prikolic, postavljenih v avtokampih Funtana, Sirena, Novigrad, Stella Maris pri Umagu in Slatina v Martinščici na otoku Cresu. V času kolektivnega dopusta smo najeli še dve turistični sobi v Izoli.
V	vsej sezoni je nad tri dni letovalo 137 družin; od tega 4 upokojenci in 3 zunanji koristniki. Kapacitete so bile polno zasedene od 8. julija do 31. avgusta. Prikolice smo izposojali tudi med prvomajskimi prazniki, ko jih je koristilo 9 interesentov. V raz-
pisnem roku se je prijavilo 156 koristnikov. Skoraj vsi so želeli letovati v tritedenskem času kolektivnega dopusta. Z naknadnimi objavami smo skušali pridobiti interesente za letovanja pred in po kolektivnem dopustu. To nam ni v celoti uspelo, zlasti ni bilo zanimanja za mesec junij in za prvi teden julija. V prizadevanjih, da bi omogočili letovanje čim večjemu številu delavcev, smo omejili trajanje letovanja.
S počitniškimi kapacitetami gospodari Odbor za organizirano letovanje, ki je bil ustanovljen na pobudo osnovnih organizacij sindikata. Sredstva se zbirajo iz združenih sredstev sklada skupne porabe, iz prispev-
kov osnovnih organizacij sindikata in iz prispevkov koristnikov.
Pred začetkom sezone smo si prizadevali pridobiti čimveč kapacitet, vendar nam to, zaradi skromnih finančnih možnosti ni uspelo v zadovoljivem obsegu. Težave smo imeli z nabavo novih prikolic, predprostorov pa sploh ni bilo mogoče kupiti.
Kapacitete smo oddajali po veljavnem Pravilniku o koriščenju počitniških kapacitet Peko. Pri tem smo se srečevali z nekaterimi težavami, velike so bile zlasti ob razporejanju prosilcev za letovanje in zaradi velikega števila odpovedi. Prizadevali smo se ob vseh spremembah poiskati zamenjave, ter tako zaradi teh težav ni bilo neizkoriščenih kapacitet, bilo pa je nekaj hude krvi.
Med poletno sezono so bile opravljene tudi kontrole razmer v prikolicah. Ugotavljamo,.da vsi koristniki ne skrbijo za praikolice in za opremo kot bi si želeli. Poleg tega smo aktivno raziskovali možnosti za nakup zemljišča ali objekta, kjer bi organizirali lastne počitniške kapacitete.
V prihodnje načrtujemo širjenje politniških kapacitet, izboljšati dosedanje z nakupom predprostorov in za-
ključiti iskanje možnosti za ureditev lastnega počitniškega prostora. Želimo omogočiti letovanja na morju čim večjemu številu družin naših delavcev. Pri tem bo potrebno rešiti še precej težav, zlasti tiste okoli trajanja kolektivnega dopusta. Vse načrte bomo lahko uspešno uresničili z angažiranjem vseh sil v delovni organizaciji in prizadevanjem sindikata, ki je bil že do sedaj pobudnik teh akcij.
Lojze Hostnik
Marija SMOLEJ, pribija pete v oddelku 522. Dopust je preživela v kampu pod platneno streho. Tako preživlja dopustniške dni že nekaj let, kar je seveda najceneje.
Dopust 84: Po kopanju se prileže počitek v senci.
IZ ŠOLSKIH NOVINARSKIH KROŽKOV
ŠUŠTARSKA NEDELJA
Šuštarska nedelja je tržiški praznik, ki ga praznujemo vsako leto. S tem praznovanjem bi radi ohranili staro šuštar-sko tradicijo. Te šuštarske nedelje se udeležuje mnogo ljudi iz cele Slovenije. Nekatere goste zanima modna revija, druge razstava v paviljonu NOB in razstava ptic, a vsakdo bo pohitel pogledat kaj prodajajo na stojnicah. Nekateri so si kaj kupili, mnogi pa so se vrnili domov praznih rok. Seveda zaradi previsokih cen! Na šuštarski nedelji so priredili tudi veselico. Udeležilo se je je veliko ljudi. Na ta način se ljudje veselijo in zabavajo na šuštarsko nedeljo vsako leto.
Tatjana Mikulič 7. a OŠH Bračiča
ŠUŠTARSKA NEDELJA
V nedeljo 2. septembra 1984, sem se zgodaj zjutraj odpravila v Tržič, da bi si ogledala šuštarski sejem in modno revijo, kar prirejata Turistično društvo Tržič in tovarna Peko.
Bila sem kar presenečena, saj sem na začetku sejma zagledala šuštarsko delavnico, ki je prikazovala, kako so čevlje izdelovali še v starih časih, ko so bili še cehi.
Bilo je zelo veliko stojnic, največ pa z usnjenimi izdelki Peka in Tria. Bilo je zelo veliko kupcev in redkost je bila, da si koga srečal brez vrečke Peko. Pred paviljonom NOB so bile razstavljene slike iz starejših do današnjih časov. V paviljonu NOB pa so bili razstavljeni čevlji in škornji za jesen, zimo in čevlji za pomlad 1984/85. So zelo lepi in kvalitetni.
Kasneje pa sem si ogledala še modno revijo, na kateri so sodelovali člani plesne skupine Alenke Dolenc. Prikazala nam je modna oblačila, čevlje in škornje za jesen, zimo in pomlad 1984/85.
Organizatorji šuštarskega sejma so se zelo potrudili, da jim je tradicionalni sejem zopet lepo uspel.
Katja Razinger 7. a OŠH Bračiča
PRIJETNA ŠOLSKA URA V TEM ŠOLSKEM LETU
Sedim v razredu in gledam skozi okno. Zunaj je prelep sončen dan. Vsi napeto čakamo, kdaj bo zazvonil šolski zvonec in bo tovariš zapustil razred. Takoj, ko se je začel odmor, smo šli k tovarišici, ki poučuje spoznavanje narave. Vprašali smo jo, če gremo lahko naslednjo uro ven na travnik. Tovarišica nam je dovolila.
Vsi skupaj smo se oblekli in odšli pred šolo. Med nami so bili tudi vrstniki iz Nemčije, s katerimi se nekateri učenci iz šole dopisujejo. Na travniku smo si ogledali trave in cvetice. Tovarišica nam je razlagala o njih, nekaj pa smo že sami vedeli. Med cveticami smo našli gobo — pravo tintnico. Okoli nje je bilo še veliko pohojenih gob. S tovarišico smo še ponovili snov o travah, potem pa odšli v šolo.
Vesna Tišler, 5. a razred OŠ H. Bračiča
SPREMLJAMO DOGODKE
22.	septembra 1976 je ameriška vesoljska ladja »Viking« na Marsovih polih odkrila ledene površine, kar je povečalo verjetnost hipoteze, da na tem planetu obstajajo primitivne oblike življenja.
23.	septembra 1919 je umrl slovenski gledališki igralec in režiser Ignacij Borštnik, ki velja za enega največjih odrskih umetnikov v slovenski gledališki preteklosti. Posebej je zaslovel kot izreden interpret kantorja v Cankarjevi drami »Kralj na Betajnovi«.
24.	septembra 1638 je umrl mecen John Horward, po katerem je imenovana naj starejša univerza v ZDA. Harvardska univerza v Cambridgeu (Massachusetts) je bila ustanovljena leta 1636.
25.	septembra 1972 so Norvežani z glasovanjem odklonili pristop Norveške k EGS.
29. septembra 1913 je umrl nemški izumitelj Rudolph Diesel, konstruktor po njem imenovanega motorja.
1.	oktobra 1923 je bil sprejet zakon o šolski reformi (Gentilijeva reforma), ki je določal postopno ukinitev slovenskega pouka v osnovnih šolah v Julijski krajini in uvedbo italijanščine v otroške vrtce.
3.	oktobra 1952 je velika Britanija na otočju Monte Bello blizu avstralske obale izvedla prvo jedrsko eksplozijo.
8.	oktobra 1864 se je rodil naj večji srbski komediograf Branislav Nušič. V svojih delih je razkrinkaval meščansko družbo v Beogradu in srbskih majhnih mestih pred Obreno-viči. Njegove najbolj uspele komedye so Sumljiva oseba, Navadni človek, Gospa ministrica, Žalujoči ostali in druge. Umrl je leta 1938.
9.	oktobra 1943 se je pred slovenskim narodnim sodiščem v Kočevju začela sodna obravnava proti voditeljem bele in plave garde. To je bil prvi proces proti vojnim zločincem v okupirani Evropi.
11.	oktobra 1943 so v vasi Kriva Reka pri Brusu v Srbiji nemški in bolgarski vojaki zaprli vse prebivalce v cerkev, ki so jo potem zažgali. Življenje je izgubilo 320 ljudi, med njimi največ žensk in otrok.
12.	oktobra 1969 so v Sovjetski zvezi izstrelili Sojuz-7 s tremi člani posadke ki je imel nalogo združitev z dan poprej izstreljenim Sojuzom-6.
13.	oktobra 1972 je blizu moskovskega letališča Šermet-jevo eksplodiralo sovjetsko potniško letalo, Iljušin-62. V nesreči je izgubilo življenje 176 ljudi.
NAGRADNA KRIŽANKA
Za zadnjo križanko smo dobili 60 rešitev. Izžrebal jih je naš sodelavec Marjan SLABE. Nagrade pa je razdelil takole:
160 din - VIKTOR ŠOBER - 600 120 din - BORIS HAJSAN - 510 80 din - FRANC BOHINC - 500 40 din - BONJA PERKO - 400 40 din — JANKO STEGNAR — upokojenec
Rešitve današnje križanke pošljite v uredništvo »Čevljarja« najkasneje do 2. oktobra 1984. Nagrade dobite v uredništvu »Čevljarja«.
ZAHVALE
Ob smrti očeta
ANTONA POLJANCA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Orodjarne za denarno pomoč in izraze sožalja.	sin Anton Poljanec
Ob tragični izgubi dragega brata FRANCA ŽUGIČA
se sodelavkam in sodelavcem osnovne modelirnice iskreno zahvaljujem za podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.	Jože Žugič z družino
Ob izgubi očeta
RAZIMA KOVAČEVIČA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 512/4 za darovano cvetje in izraze sožalja
hčerka Frida Kovačevič
Ob smrti drage mame
ANE ROZMAN
se zahvaljujem vsem sodelavcem oddelka 512/5 za izrečena sožalja, podarjeni venec in denarno pomoč.
Hvala tudi upravi podjetja za poslano pismeno sožalje
hčerka Marija
Ob odhodu v pokoj se prav prisrčno zahvaljujem delovnemu kolektivu za izkazano pozornost in dragoceno darilo in želim še nadaljnjih delovnih uspehov.
Vinko Rupar bivši vratar
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam oddelka šivalnice 512 linija 1 za lepo darilo in poslovilne besede. Vsem skupaj želim še naprej uspešno delo.
Ani Rozman
Vsem sodelavkam in sodelavcem iz oddelka 512 se najlepše zahvaljujem za darilo, ki ste mi ga dali od odhodu v pokoj. Vsem želim še veliko delovnih uspehov.
Dora Bizjak
Sodelavcem iz oddelka 512/5 se iskreno zahvaljujem za darilo in prijetno slovo ob odhodu v pokoj.
Kolektivu želim še veliko delovnih uspehov in osebne sreče.
Vida Kuhar
Sodelavcem in sodelavkam iz oddelka 520 se iskreno zahvaljujem za lepo darilo in prisrčno slovo ob odhodu v pokoj. Vsem želim mnogo uspehov v nadaljnjem delu.
Pavla Peternelj
KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV
V PLANINAH
Skupina naša se je zbrala, da bi na Zelenico se podala. Nas pot vodila je navkreber, brez kakšnih težav prispeli smo na cilj veseli, in se hitro doli vseli.
Hitro čaja toplega dobili in se dolgo v noč še veselili. Malo smo si še zapeli, da bolje bi noč preživeli.
Danes drugi dan je
na sporedu.
A na žalost vreme nam
nagaja,
da se vsak nerad po njem
sprehaja.
Zato v koči zdaj sedimo in se po svoje veselimo.
PRIŠLI ODŠLI
V	TOVARNO
Korač Azem, Škufca Marjeta, Meglič Jolanda, Mavri Irena, Smolej Anka, Gjorgjiev Zoran, Fišteš Zdenka, Hlep-čar Ida, Jeraj Bogomira^ Mali Franc, Knific Matjaž, Kokalj Igor, Frantar Danijela, Štular Darija, Ahačič Janez, Škoberne Dušan, Keršič Otto, Markič Bojan, Ribič Matjaž, Noč Blanka, Perko Marjan, Šlapar Vesna, Gašperin Darja, Eržen Mojca, Plahuta Mateja, Lokan Roman, Garibovič Fata, Šviga Mihaela, Goronja Dragica, Papier Marjan, Šviga Vlasta, Mirt Mojca, Kmetič Irena, Šlandeker Majda, Žižek Ivan, Kocuvan Dragica, Ješovnik Darinka, Repič Cvetka, Ješovnik Milan, Vurcer Marjan, Klampfer Friderik, Golob Olga, Pe-klar Marija, Kocmut Cvetka, Zögling Kristina, Šuman Emilija, Kramer Majda, Papier Robert, Gosak Slavica, Merčnik Katarina, Šipek Angela, Kos Eleksandra, Jager Jožefa, Stojko Renata, Pavšek Tatjana, Bogdanič Ivo, Bijelič Joso, Bjelo-kapič Verica, Klobučar Vanja, Fartek Mojca, Lisec Ana, Bokal Izidor, Lepoša Katarina, Brotšnajder Antonija, Banič Danica, Zorko Alojz, Golob Marija, Koler Cvetka, Kocbek Marija, Ajlec Angela, Postružnik Viljem, Gričnik Vanja, Diz-darevič Suljo, Štucin Robert, Pogačnik Slavica, Košnjek Alenka, Ljuič Dragivoje, Stajnko Igor, Ješovnik Jožica, Kavčič Silva, Mlinarič Majda, Kurbus Slavica, Kukovec Marija, Marajh Franc, Kramer Elizabeta, Banič Stanislav, Kajtazo-vič Vesna, Ploj Marija, Kostič Ahmet, Šinko Boris, Grguraš Roman.
V	TOZD BUDUĆNOST
Kolak Štefica, Botak Jadranka, Filipovič Stoja, Huzjak Danica, Huzjak Danica II, Gotič Nevenka, Križan Kristina, Modrič Ružiča, Novosel Suzana, Bartolič Ivančiča. Katalenič Anica, Pišpek Josip, Parabič Verica, Petričevič Anica, Pokos Mirjana, Stunjek Dušanka, Vrvčina Nadica, Rak Andreja, Vrbanič Nevenka, Vugrinec Kruno, Zadravec Mirjana, Kovačevič Predrag, Bačani Zvonko, Cindori Nenad, Golubuč Biserka, Hraščinec Verica, Križanič Anica, Kos Vesna, Kirič Zdenko, Mužič Snježana, Struški Katica, Bačani Spomenka, Bestjanič Jasminka, Brundič Marijana, Bulf Dubravka, Botak Gordana, Debelec Jasnica, Funtek Terezija, Geček An-delka, Hrženjak Suzana, Jambrešič Slavica, Kotiščak Božica, Kregar Ivanka, Kežman Nada, Kisiček Lelica, Krušelj Danica, Latin Draženka, Novosel Marija, Melnjak Durdica, Petak Jasenka, Pigac Snežana, Petrikovski Željko, Picek Dubravka, Rožič Snježana, Sabol Radojka, Šercer Durdica, Talan Mirjana, Tišler Ivanka, Zadravec Ljubica, Zrinski Durdica, Zlatar Ljiljana, Jantolek Mirjana, Krušelj Durdica, Križan Terezija, Lukačič Marina, Balaško Nadica, Stabi Roman, Koren Darko, Triplat Željko, Janušič Franjo.
IZ TOVARNE
Jančič Robert, Dobre Mirko, Simonič Marija, Istenič Marija, Koprivnik Marija, Črček Bernarda, Badžek Mira, Matko Bronislava, Tirovič Jasminka, Bešter Terezija; Bizjak Izidora, Končnik Borka, Meglič Jolanda, Jelen Ludvik, Pogačnik Drago, Jakopec Ljubomir, Bajramovič Rezija, Sijamho-dič Marija, Gaperin Darja, Jovanovič Klarisa, Gogala Elizabeta, Todorovič Zoran, Novak Simona.
IZ TOZD BUDUĆNOST
Matočec Smiljkm Muzič Snježana, Pompier Pavla, Kovačič Kata, Kozajič Štefanija, Horvat Vesna, Žugec Jožica, Bukovčan Ivančiča, Jeren Nada
IZ MREŽE
Ljubljana IV Beograd I Kula Pančevo
Repnik Jožica Čkonjevič Nebojša Takač Ljubomir Miljkovič Rozalija
MORDA VAS ZANIMA
O PIJAČAH
Slovenec se pijače na brani, pravi ljudski glas. Kako bi se branil, ko živi v krajih, kjer raste trta, ki daje vino, uspeva hmelj, ki da okus pivu, kjer je dovolj vseh vrst bodičevja in sadja, iz česar se žgejo žlahtna žganja in stiskajo dišeči sokovi. Kakor v marsičem, smo Slovenci tudi v tem postavljeni v »naj-pravo lego«, kakor je zapel Valentin Vodnik. Zato so od nekdaj gostilne in hrami v goricah pomembne hiše v naših krajih. S splošnim razvojem je pri nas močno po-rastla tudi kultura pridelovanja pijač, zlasti vina. Naša vina so postala sodobna, mirno jih lahko postavimo ob stran dosežkom dežel s staro kulturo pridelovanja vin.
Drugače pa je pri nas s potrošnjo pijač. Alkoholizma imamo še zmerom veliko in boj z njim je težak, ponekod v zaostalih krajih še komaj na začetku.
VINO
Pameten človek pije vino samo takrat, kadar so izpolnjeni trije pogoji:
1.	vino mora biti zdravo in naravno, le tako namreč deluje na organizem ugodno,
2.	vino pijemo v zmernih količinah,
3.	vino pijemo samo ob jedi, ker je na prazen želodec škodljivo.
Kdor pije vino tako, bo lahko dolgo užival njegove prednosti. Teh ni malo. Vino vsebuje vrsto koristnih snovi, med njimi kisline, sladkor v obliki glukoze in fruk-
toze, tanin, ki ureja želodec ter lajša prebavo, čeprav lahko tudi povzroči zaprtje, glicerin, ki pospešuje delovanje žolča, črevesja in vsega mišičevja, soli, ki urejajo prebavo, minerale, provitamin A, vitamin Bl, B2, C, nikotinsko in pantotensko kislino in še vrsto drugih koristnih snovi.
Vse to postane kajpak nekoristno, kadar zaradi čezmernega uživanja vina pustijo človeku prevelike količine alkohola škodljive posledice.
MALE
MODROSTI
Značaj človeka je njegova usoda.	Otto Ludwig
Od molčanja jezik boli.
Ruski rek
Najbolje spoznaš človekov značaj pri denarnih zadevah, pri pitju in v jezi.
Talmud
Naj zanesljivejši zboli, kdor si bolezen domišlja.
Prof. Bernard
Vsak dan prinese svoja darila. Treba je samo da jih razviješ.	a. S.
Sreča ni odvisna od tega, koliko je imamo, temveč od tega, kako se je znamo veseliti.	C. H. S.
Ljudje so kakor breskve in hruške; sladki postanejo le malo prej, preden začno gniti-	Holmes
PREKLIC
Janez Muzik izjavljam, da so govorice, ki sem jih širil o Marjanju Bohincu neresnične in se mu zahvaljujem, da je zasebno tožbo umaknil.
OBISK MLADIH
8. septembra je prišla na obisk v Tržič delegacija mladine iz Ludbrega. Ob prihodu so mlade pozdravili predsednik koordinacijskega sveta ZSMS Peko, predsednik sindikata in članica OK ZSMS Tržič Slavka Trstenjak.
Ves obisk je bil planiran na podlagi programa, ki ga je sestavilo predsedstvo KS ZSMS PEKO. Po kratkem sprejemu in po uvodnih besedah vodilnih organov DPO, smo z mladimi iz Ludbrega odšli na ogled delovne organizacije BPT Tržič. Namen tega ogleda je bil, da se mladi seznanijo tudi z drugo industrijsko panogo poleg čevljarske v našem mestu, ki nosi prav tako pomembno vlogo v gospodarstvu Tržiča kot naša čevljarska industrija.
Nadaljna sestava tega programa je bil tudi ogled mesta Tržič, vključno s tržiškim muzejem, ostanki taborišča v Podljubelju in ogledom spomenika. Za ogled mesta Tržič je OK ZSMS Tržič preskrbela določeno strokovno vodstvo.
Po končani malici v restavraciji Deteljica, smo odšli na športna tekmovanja v osnovno šolo heroja Bračiča v Bistrici.
V
RAČUNALNIKI ZA ŠOLARJE
»Vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali, se v imenu osnovnošolcev iz Tržiča iskreno zahvaljujem. Z vašo pomočjo bomo pod vodstvom mentorjev spoznali svet računalnikov«, je na skromni slovesnosti dejala Mateja Slatnar, učenka osnovne šole heroja Bračiča.
Na pobudo osnovne šole heroja Bračiča iz Bistrice je Peko podaril učencem vseh treh tržiških osnovnih šol šest računalnikov SINCLAIR SPEKTRUM 48 K. Računalniki bodo nameščeni v osnovni šoli v Bistrici, kjer bodo uredili posebno učilnico, uporabljali pa jo bodo učenci vseh treh šol, seveda če bodo pokazali zanimanje.
Združeno delo vlaga tja, od koder tudi največ pričakuje. Začetki vsega se oblikujejo namreč že v osnovni šoli, kjer bodo mali strokovnjaki postali veliki. Takrat bodo znanje vrnili.
IZ LUDBREGA
Naš namen je bil tudi ta, da bi si mladi iz Ludbrega ogledali kulturno prireditev ob 18. uri, ki naj bi bila v starem delu Tržiča, pa nam je žal slabo vreme prekrižalo te načrte.
Tako smo odšli na večerjo k Slugu ter tam izmenjali vprašanja o delu mladih z obeh delovnih organizacij. Dogovorili smo se tudi za povratno srečanje, ki naj bi bilo na željo predsednika mladine iz Ludbrega pri njih, to je 13. oktobra letos^
Žal pa smo se morali že ob 20. uri posloviti, ker jih je pač priganjal čas.	Predsednik KS ZSMS PEKO
Marjan Slabe
NAŠ PETTISOČI
Predvsem zaradi potreb po zgornjih delih smo letos na novo sprejeli že 405 delavcev. Postali smo velik kolektiv. 5. septembra je bil sprejet pettisoči član našega kolektiva, DUŠKO TOLIMIR.
Duška smo našli na delovnem mestu pritrjevanje notra-njikov v montažnem oddelku 522. V Tržič je prišel šele pred kratkim. Doma je iz Bosne. Osnovno šolo je obiskoval v Banja Luki. Eno leto je bil doma, ker ni našel zaposlitve. V Tržiču stanuje pri prijateljih in znancih, ki so mu uredili tudi vse okoli zaposlitve.
Delo se mu dopade, tudi vesel je, da ima delo in denar, toda če bo ostal dolgo ni mogel povedati.
Benedikt: Ekipa, ki uvaja v delo.
čevljar_______________________________
Glasilo delovne organizacije tovarne obutve PEKO Tržič n. sol. o. — Ureja uredniški odbor: Ivanka Horžen, Janez Kališnik, Edo Košnjek, Bojan Prešeren, Marko Tomazin, Sašo Uranjek, Karel Zajc, Tomislav Zupan, Marija Slapar — glavni in odgovorni urednik. — Naslov uredništva: »PEKO« Tržič, telefon 50-260 int. 217. — Tisk TK Gorenjski tisk Kranj. — Izhaja enkrat mesečno v nakladi 3800 izvodov v slovenskem in 1800 izvodov v srbohrvatskem jeziku. — Glasilo dobijo člani delovne organizacije, štipendisti, vajenci in upokojenci brezplačno.