Dopisi. Iz Maribora. (V dijaškemu eemenišči Mariborskem) je bilo konci pretečenega šolskega leta 41 dijakov; izmed teh jih je 11 šolo izvrstno dovršilo, vsi drugi pa dobro. Dva bivša osmošolca gresta v bogoslovsko semenišče, eden dijak pa je prostovoljno izstopil. Ker je za zdaj v dijaskem semenišči samo za 42 dijakov prostora, bodo v bodočem šolskem letu le stirje na novo sprejeti. Prošnje za te izpraznjene prostore se naj po dotičnem župnijskem Uiadu prečastitemu škofijstvn vsaj do 10. avgusta pošljejo. Pri čč. gg. župnikih se izvejo tudi drugi pogoji. Tu 88 naj le dva glavna pogoja omenita, brez katerib se nobeden faut ne sprejme, namreč fant mora dobro izvršiti vsaj prvo latinsko solo in imeti veselje in poklic do dubovniškega stana. V podporo knjižnice dijaškega semenišča prepustil je 6. g. Jernej Voh semeDiaču vse še ostale iztise svojega: ,,Alpbabetiscbes Sach- und NachscblagRegister". Za ta lepi dar se mu izreka javno dolžna zabvala, prečastiti duhovniki pa se opozorujejo, da se od zdaj omenjeni Sacb- und Nacbschlag-Register le pri vodstvu dijaškega semenišča dobiva iztis po 30 kr. Tudi slovenske Celjske kronike, katero so velečastiti g. Ig. Orožen dijaškemu seoienišču darovali, dobi še se uekaj vezanih iztisov po 50 kr. Od Savinje. (Konjska dirka v Žarci) bode se vršila 4. septembra t. 1., to je dan po javnem premiranji konj. Ova dirka bo podobna ljutomerskim in se priredi tukaj prvokrat na travniku blizu trga. 1. Pričetna dirka velja za žrebce in kobile V. konjerejskega okoliša ali sploh Savinjskega plemena konjskega. Konji ne smejo več, kakor 5 let stari biti in do sedaj brez vdeleženja pri kakšnej dirki. Posestnik mora dokazati, da je njegov konj Savinjskega plemena. Pot, katero ima konj lkrat predirjati, meri 1 kilometer; 1. darilo je 5 zlatov, 2. darilo 3 zlati, 3. darilo 1 zlat. II. Dirka pleiuenskib konj velja za kobile in licencirane žrebce V. konjerejskega okoliša, t. j. plemena Savinjskega. Pri kobilah mora posestnik dokazati, da so zadnja 3 leta žrebe prinesle. Pot za dirko je 2 kilometra dolga in konj jo mora 2 krat predirjati; 1. darilo znaša 8 zlatov, 2. darilo 3 zlate, 3. darilo 2 zlata. III. Društveno dirko priredijo Savinjski društveniki štajerskega društva, to pa le za konje, ki so last društvenikov. Konj bodi star, kolikor koli in plemena, katerega bodi. Dirkino pot, 2 kilometra dolgo, mora 2krat predirjati; 1. darilo znaša 40 gold., 2. darilo 25 fl., 3. darilo 15. fl. Konje treba je den poprej uaglasiti pri g. Hausenbichlerji v Žavci. Kot dirkarska pravila veljajo ona gražkega dirkarskega društva. Dirkarski sodniki zavoljo daril so gospodje: Karol plem. Haupt, predsednik konjerejskega društva, obrist v pokoji vitez plem. Friedrich, grof Spauer, dr. Klingan, c. k. major Schuberth in g. Haas, c. k. namestnijski svetovalec. Dirkarski sodniki sogospodje: baron Hackelberg, J. Lenko, baron Vay, Jožef Lipold in plem. Pongratz. Nadomestniki: knez Lavoslav Salm-Reiffcr seheidt, baron Oskar Warsberg in dr. Langer. Kot štarterja poslujeta g. Hausenbicbler in Žigan. Nazorovanje dirkine poti prevzeli so gospodje: Žuža, Širca, Janič, Vrečar, Babic, Ješovnik. Naznanjena dirka ni gola igrača, ampak resna vaja za povzdigo konjeiejstva in toraj za Savinjsko dolino in ves tamošnji konjerejski okolii velike koristi in važnosti. Na Slovenskem nam to najbolje epričujejo glasovite dirke na Cvenu pri Ljutomeru, o katerib je uže večkrat poročal nSlov. Gospodar". G. plem. Haupt v Strausseneggu pa bodi uže zanaproj ovsedočen hvaležnosti Savinjskih konjerejcev, kajti njemu se imajo za ovo dobroto v prvej vrsti zabvaliti. Iz Krapja. (Nesreče.) Vsled suše se je Mura jako skrčila. Vkljub temu je v kratkem ča8U pouzročila cel koš nesreč. Njeni valovi so namreč zadusili nekega Prekmurca in dva vprežena konja, nekemu kmetu iz Grlave so se v njej potopili konji z vozom, neka ženska je kopajoč se nasla v vodi svojo smrt. Mlini treb posestnikov so že na dno ,,posedali" vsled plitvosti. Dne 17. jul. po poldne smo dotične mline spravljali za kakib 600 stopinj više. Bilo nas je pri tem opravilu 92 mož. Nevarnost bila je tem veča, ker smo morali hoditi po vodi črez kolena globokej. Eo smo en mlin privlekli do pol pota, nam bistra voda prevzame nekega dosluženega vojaka. Pravijo, da se je preveč zanašal na svojo vojaško spretnost na vodi, pa zavoljo tega ni bil dovolj pazen. Po smrtno nevarnem prizadevanji ga čez nekaj minut potegnejo iz vode, ali žali Bog, — mrtvega! — Suho zemljo nam je koncem julija namočil že željno pričakovani dež. Dne 22. jul. se je sicer zdelo, da bo nas obiskala toča; vendar hvala Bogu, da je omenjeni ,,ko}etov strah" izostal. Samo silni vihar si je zapustil spomin, ker je na pašniku bil velik jegnjed izkorenil, mnogo drngega drevja pa polomil. — Veseli nas da naša mlatilnica ima dosti opravka. Naželi smo naroreč lepega žita; le po nekterih prostorib so do tretjine pokončale grde miši. — Nekde se je prikazala steklina. To je uzrok, da po dosedanji določbi morajo psi biti priklenjeni v dobi 3 mesecev. Iz Šoštanja. Pred kakimi 14. dnevi prinesla je blažena nCillier - Zeitung" neki nEingesendet" iz Soštanja s podpisom ,,mebiere BUrger", v katerem ti dvomljivi nburgarji" predsednika okrožne sodnije v Celji, g. Heinricher-ja zagovarjajo, ker mu je ,,Slov. Narod" nekoliko resnic povedal. A sedaj nastane vprasanje, kdo so ti ,,mehrere Bllrger". No, nihče drugi, kakor tukajš- uji svečar in ki misli,   in se mu je ta prilika naj- ugodnejša dozdela, nekoliko od- vezati. A nas je osupnila predrznost, s katero je on podpisal ,,mehrere Bttrger", akopram so nam njegova absolutistična načela dovolj znana. Gosp. svečar, Vi morda niste premislili, kaj ste storili,  in poleg tega storite to še v ,,Cillier-Zeitungi" v časniku, kateri je najstrastnejši sovražnik vsega, kar se zove sloTensko. Vi morda niste prevdarili, da svoje sveče prodajate za dragi denar dubovenstvu, katero je skoz in skoz narodno in katerega narodni čat 8 takšnim obnašanjem žalite. Bela slovenska Ljubljana Vas je rodila, a črna renegatska pošast preti Vas pogaziti. Ni še prepozno! Poboljšajte se. Vasa tudi v slabib časih dobra obrt Vam je gotovo nekoliko draga. Za denes bodi dovolj. Ako bi se Vam pa potrebno zdelo, o tej stvari se kaj govoriti ali pisati, potem Vam hočemo več povedati. Ali morda pa niste sami pisali omenjeni nEingesendet" v ,,C. Z." Morebiti Vam je pomagal mladi   Pa vsaj za delo ta gospodič nima posebnega veselja, temreč pa za nemško politiko. No, da bi o tej stvari le kaj razumel. — Jaz naj bi imel blapca, ki bi se za zadeve mojega soseda več zanimal, nego za moje lastne in to v mojo kvar, posvetil bi mu tija kde poper raste. —a. Iz Krčovin. Dne 23. julija bil je pokopan pri 8v. Miklavži mladenič, katerega nam je vzela nemila smit v najlepšib letih. Franjo Trstenjak, edea izmed najizvrstaiših dijakov, ki so kedaj obiskovali varaždinsko gimnazijo, prejemši sv. zakramente umrl je po dolgotrajnej hudej bolezni. Uže kot šestošolca ga je pograbila bolezen na prsib ali takrat se je na srečno izlečil. Izdelavši izvrstnim uspebom gimnazijo šel je, kakor jegov starši brat na Dunaj, kder se je posvetil modroljubnim naukom. Letos še je v prvem tečaji marljivo poslušal predavanja in vedno učeč se sam podučeval druge, da bi s takim načinom blage starše, ki so dali štiri sini štndirati, olebkotil. Vsled silneva napoia ponovila se je jegova bolezen. Meseca majnika moral je domov. Vkljub vsemu prizadevanju jegovega iskreuega prijatelja, g. dr-ja. A. K., ki ga je zdravil, moral je prerano umreti. Pokojnik bil je neuavadno nadarjen, plomenitega značaja in iskren rodoljub. Domovino zgubila je ž njim izdatno učitel jsko moč. Už»3 morda na jesen bi se podvrgel strogej skušnji iz jezikcslovja. Na njegovej preranej gomili ne plačejo samo pošteni starši, ne plače petero bratov in sestra jedinka, ne plačemo jegovi znanci in prijatelji, ki smo ga zbog njegovih izvrstnih sposobnosti spoštovali, cenili in ljubili, ampak 8?obodoo tudi zaplače mati Slovenija, katerej bi v stan stopivši, kakor jegora starsa brata, gotoro posvetil svoje pero. Bodi mu zemljica labka! B. Fl.