:7TTT777TTV777V7777T77777777V7TT777T7777VV77VV7T77V77V7V7
z * •'
NOV Trbovlje govori na proslavi na a lani ob razvitju zastave ZB NOV
ZsjcuMU
Izdaja Časopisni zarod• ;,ZasauM ttjjailr Trbovlje > Urijaje In odgovarja nrednlsti odbot. / Dnektoi in odgovorni urednik Stane Šuštar t Tiska Ma riborska tiskarna v Mariboru / Nasjov uredništva In uprave: .Zasavski tednik" Trbovlje I, Trg revolucije 28 (telefon 91) z Račun pri Komunalni banki Trbovlje 62-KB-10-146 / Ust izhaj; vsako soboto / Letna naročnina 400 din. polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 din / Posamezna številka 10 din / Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek dopoj dne in jih ne vračamo
TEDI
Štev. 14
Trbovlje, dne 30. marca 195?
Leto X.
Zveze borcev pripravlja lepo
darilo svojemu kongresu
Razgovor našega dopisn ika s predsednikom okr ajnega odbora Zveze borcev NOV tovarišem Ivanom Šornom-Bojanom
K tovarišu Bojanu prihajajo LEPO DARILO KONGRESU družbeno življenje in bodo ved-skoraj vsak dan člani Zveze Dosežen) uspehi v času tek- no pripravljen) — enako kot so borcev. Moram reci, da niso sla- movanja ^ najiepše darilo kon- bili njihovi padi) očetje ali ma-bo izbrali, ko so njega izvolili gresu Organizacije Zveze bor- tore — datj vse od sebe za čim-za svojega predsednika. Redki cev TO aktivno vključene v druž- prejšnjo izgradnjo boljšega hi so namreč, ki bi opravljali to beno-politično življenje in so že lepšega življenja, odgovorno dolžnost tako nese- prerasle okvir svoje ©rganiza- Izmed 860 otrok padlih borečo« in po žri\ovalno. Vedno je (.jjgke dejavnosti. Večina članov cev jih živi pri materah m so
pripravljen svetovati in če je treba — tudi pomagati. Bivši borci, partizanske vdove in otroci padlih borcev dobro vedo, kdo Hm bo takoj pripravljen pomagati, če se bodo znašli pred težavami, k) jim ne bodo Jjjjg y raznih kos, ali pa, če se iim bo delala krivica. Bodimo odkriti: tudi to se — žal *— še vedno dogaja.
Od tistih težkih dni. ko so ti ljudje krvaveli na bojišču ali pa izgubljali može. očete in matere, smo ravno toliko odmaknjeni, da so nekateri ljudje — včasih tudi zelo odgovorni — pozabili na svoj dolg.
Ko sem obiskal tov. Soma, da bi mi povedal nekaj o tem, kako se organizacije Zveze borcev pripravljajo za kongres, je bil pr; njem star partizan, ki mu je potožil o svojih težavah.
»Ali sem zaslužil* je začel, »da tako delajo z mano? Že nekaj let mi obljubljajo stanovanje, pa še danes stanujem v podstrešni sobici. Dva otroka že imata tuberkulozo. Manjši še ni okužen, a se bojim, da bo kmalu... Delam v jami. Čeravno imam izpit *a kopača, ne oprav-vljam tega dela, ampak sem podrejen človeku, ki se je boril proti meni. Zakaj me ne premestijo na drugo delo? Večkrat na dan mi 'je tako Slatno, da se moram usesti ...«
Res: ali je to zaslužil?
Ko je zapuščal Bojanovo Pisarno. se je na pragu še enkrat ustavil, rekoč:
»V Zvezo borcev imam še zaupanje!«
Ne zaman.
se je vključila v aktivno druž- rednikih 696, medtem ko ostali beno življenje. Izmed 6386 čla- živijo pri tujih ljudeh ter v tonov, kolikor jih štejejo vse or- tematih in v vzgojnih domovih.
ganizacije v okraju, jih je 572 v delavskih svetih, 474 v ostalih organih družbenega upravljanja, društvih, 1679 v
Lani je bilo nadalje kar 461 otrok na letovanju. Tudi letošnje leto bo letovalo v raznih krajih naše domovine nad 4500
Predsednik OO ZB Vrheh dne 22. julija
Po tem dogodku ni bflo težko začeti z razgovorom. Tov. Bojan mi je najprej pojasnil, da je bilo tud) lani razpisano tekmovanje v znamenju priprav kongres Zveze borcev. Ob razpisu so namreč mislili, da bo kongres že v jeseni, kar se pa ni uresničilo. Kakor je znano, bo kongres Zveze borcev v aprilu tega Irta.
T akofšnia pomoč
Pogorelcem no Senovem
Kakor smo že poročali, je pri nedavnem požaru na stanovanjski hiši rudnika SenoVo prišlo večje število delavskih družin skoraj ob vse imetje. Skoda je precejšnja. Vsekakor je treba pohvaliti takojšnjo pomoč rudniške uprave, ki ie vsem prizadetim preskrbela zasilna stanovanja. Prav tako je občinski LO Senovo razdelil med pogorelce denarno podporo v višini do 30.000 din na družino, s katero so si priza-
Zvezj komunistov itd. V letih od 1950 do 1956 jc umrlo 300 članov Zveze borcev. To nalaga za organizacijam Zveze borcev in celotni družbi, da še naprej z dolžno ljubeznijo skrbe za bolne in onemogle bivše borce.
860 OTROK PADLIH BORCEV
Neprecenljiva je pomoč, ki j® nndijo organizacije Zveze borcev otrokom padlih borcev. V njihovi velik) skrbi je odsev ljubezni, k) smo jo dolžn) vsi tem otrokom. Toda ni naša naloga, da vcepljamo v njih zavest, da imajo večje pravice kot drug) otroci! Naš dolg je v tem, da jim poskušamo nadomestiti izgubljeno in da jih vzgajamo v dobre člane socialistične skupnosti, ki ne bodo vedno samo upniki, ampak se bodo danes ali jutri aktivno vključili v
Podelitev nagrad 00 ZB NOV Trbovlje
V četrtek dopoldne je v prostorih OLO v Trbovljah predsednik OO ZB NOV Trbovlje, tov. Ivan Som-Bojan slovesno podelil nagrade vsem najboljšim občinskim in krajevnim odborom Zveze borcev.
Med občinskimi odbori ,ic prejela prvo nagrado ZB NOV Senovo, med krajevnimi odbor) pa krajevnj odbor ZB iz Hrastnika. Mimo podeljenih nagrad pa so dobili nekateri krajevni odbori tudi pismena priznanja.
Okrajni odbor ZB v Trbovljah pripravlja v kratkem novo tekmovanje vseh svojih organizacij.
Priprave za 1. maj v Vidmu Krškem
V občini Videm-Krško je prevzel občinski sindikalni svet vso deti nakupili najpotrebnejšo organizacijo za izvedbo praznova-hrano, zlasti ker je nekaterim nja delavskega praznika 1. maja.
-----1 —	**>»- Razna tekmovanja se bodo pričela
že 1. aprila in bodo trajala ves mesec.
zgorel ves živež za tekoči mesec in tudi ostale zaloge poljskih pridelkov.
Prav lepo se je nadalje izkazal delavski svet rudnika, ki je preko RK Senovo namenil izdaten znesek za pogorelce. Po-
najboljšemu aktivu, društvu in sindikalni podružnici.
Na sam praznik pa bodo kolektivi in mladinske organizacije priredile čim več izletov v bližnjo in daljno okolico.	-a
Aktivi, organizacije in društva bodo tekmovala med seboj v odbojki, nogometu, malem rokometu,
£bna komisija" občfnske^SZDL bo skupno z Rdečim križem m
komisijo članov delavskega sveta pravičpo razdelila ta sredstva med prizadete.
Senovčani pa so se lepo izkazali tudi v akciji RK za pomoč pogorelim družinam, saj so prispevali zanje razna oblačila itd. In tako dokazali, da so vedno pripravljeni pomagati svojim soobčanom v nesreči.
Vsi prizadeti so zelo hvaležni vsem lokalnim činiteljem, Rdečemu križu, senovški občini, zlasti pa delavskemu svetu rudnika, ki jim je namenil pomoč v znesku poldrug milijon stem, kjer bo razglas dinarjev.	In podelitev pokalov
za naslov občinskega prvaka. Hkrati bo tekmovanje med prosvetnimi društvi in DPD »Svobodo«. Društva bodo morala povečati članstvo, prirediti čim več samostojnih nastopov, predavanj itd. Pomerile se bodo še sindikalne podružnice v občini, katera izmed njih bo dosegla največji odstotek organiziranih članov, v redu pobrano in odvedeno članarino ter največjo udeležbo na množičnih sestankih.
Na predvečer 1. maja bo šel skozi mesto sprevod z baklado, zatem pa bo akademija na pro-rezultatov in diplom
otrok. Posebna, komisija že zbira potrebne podatke in pripravlja vse potrebno za taborjenja. Skrb Zveze borcev z» otroke padlih tovarišev pa se odraža tud) v vzgoji, katere bilanca je dejstvo, da je povprečni učni uspeh teh’ otrok celo nekoliko boijš) od učnega uspeha otrok, ki imajo starše.
IZDATNA POMOČ ONEMOGLIM IN BOLEHNIM BORCEM
Bo posredovanju organizacij Zveze borcev je lani odšlo v razna zdravilišča preko 500 onemoglih in bolehnih borcev. Zveza borcev je nadalje nudila P»-•t*oč prt kvalifikaciji in prekvalifikaciji 280 borcev, pri ureditvj pokojnin in invalidnin 198 borcem, prj zaposlitvi 158 borcem
VSEM NAROČNIKOM »Zasavskega tednika1* •
Vsem naročnikom »Zasavskega tednika«, ki še niso poravnali naročnine za list za letošnje leto, ali pa so morda dolini še za lansko leto, sporočamo, da bodo od 1. aprila t. L naprej pobirali naročnino za časnik pismonoše. Položnice, ki jih bodo ti prinesli naročnikom, bodo prazne, tako da bo lahko vsakdo poravnal naročnino za pol leta, torej 200 din, kdor pa bo hotel plačati naročnino za celo leto, bo pa vpisal v položnico 400 din.
Med naročniki je tudi nekaj takih, ki dolgujejo naročnino za list še za leto 1956. Vse te smo že opozorili na to pismeno in jih prosimo, da nam naročnino poravnajo, saj jim bomo sicer morali pošiljanje Usta ustaviti. Vsi tisti naročniki pa, ki bi v času od tega opomina v listu do prihoda pismonoše naročnino za list morda poravnali že prej, naj ne bodo nevoljni, kajti uprava lista je morala pričeti s pisanjem položnic že 20. marca. Sicer pa bomo, preden bomo odposlali položnice, še enkrat pregledali kartoteko naročnikov, vendar se lahko zgodi tudi kakšna pomota, kar naj nam prizadeti oproste.
Torej od 1. aprila t 1. dalje vas bodo obiskali na domu pismonoše in prosimo še enkrat za poravnavo naročnine.
Hkrati prosimo vse naročnike, da popravijo svoje naslove in tudi imena, če niso na nalogih pravilna, da jih v kartoteki popravimo, če je to potrebno.
UPRAVA ČASOPISNEGA ZAVODA »ZASAVSKI TEDNIK« TRBOVLJE
Osem in pol milijona kreditov
JE NAJELO 651 ZADRU2.NIKOOV SPODNJEGA DELA OKRAJA SAMO DO PRVE POLOVICE TEKOČEGA MESECA PRI ZADRUŽNI HRANILNICI V BREŽICAH — SODIJO, DA BODO VSOTO NAJMANJ PODVOJILI — KAJ PA ZADRUŽNIKI ZGORNJEGA DELA OKRAJA?
Čeprav je skraja kazalo, da načina kreditiranja za dvig ee zadružniki nič kaj ne ogre- kmetijske proizvodnje. Ali pa — vajo za najetje kredibev, s ka- to bo manj verjetno — ti za-terimii bi nakupiti potrebna družniki ne potrebujejo nobenih umetna gnojila in druge pripo- sredstev tik pred začetkom ve-motike za dvig proizvodnje, je likega dela na svojih posestvih.
sedaj bistveno drugače.
V prvi vrsti gre priznanje upravnim vodstvom kmetijskih zadrug, ki so se temeljito lotila in tako "dalje. Številni bore) so pojasnjevanja. Z zadružniki so
prejel) enkratno pomoč v skupnem znesku nekaj manj kot 2 milijona dinarjev. Borcem smo nudili pomoč tud) puj nakupu raznega materiala, kot n. pr. elektrotehničnega materiala (za elektrifikacijo), cementa itd, v znesku 1,300.000 dinarjev.
Letošnje leto je predvideno, da bo porabljeno za štipendije in podpore, za letovanje in za pomoč borcem nad 23 milijonov dinarjev.
Na koncu mi je tovariš Bojan
imeli zlasti v spodnjih krajih
vršit,o sestankov in j>im povede- kupnih cenah,
Morda je vmes tudi kakršna koli bojazen, da bi v jeseni morati dati zadrugam svoje pridelke po znatno nižjih cenah. Vendar je jasno, da se bodo cehe določevale po najvišjih od-
11, da je tak način kreditiranja precej ugoden, ker iim ne bo treba na jesen vračati v denarju, pač pa s pridelki.
Kot rečeno, odziv sprva nj bil kdovekaj ugoden, zdaj pa je vse več zadružnikov, ki se poslužuje trii ugodnost..
Tako je bila do prve polovice tekočega meseca v zadružni hranilnice v - Brežicah sklenjena, že vrsta kreditnih pogodb v vred-
pripovedovai tudi o spomeniški nosti nad osem in pol milijonov in zgodovinski dejavnosti •* dinarjev.
okviru Zvez? borcev. Doslej je Kmetijska zadruga v Bisccah bilo zbrano nad 1200 življenje- je do tega čaša najela že nad Pisav padlih borcev, nad 1000 tri miti)one din kreditov. Ugod-dokumentarnih fotografij in nosti se je poslužjlo 207 zadruž-drugega zgodovinskega materia- nikov.
la. V okraju je 37 spomenikov, Na drugem mestu so zadruž-ki so posvečeni 504 padlim bor- niki iz Sevnice, ki so najdi 709 cem in žrtvam fašističnega te- tisoč 114 dinarjev kredita, njim rorja. Nadalje je vzidano 77 spo- slede zadružniki iz Artič z naje-minskih plošč, v katere je vkle- tim posojilom v znesku 617.465 sano 380 imen padlih borcev in dinarjev, potem zadružniki iz žrtev fašističnega terorja. Skup- Vidma-Krškega levi breg, za-na vrednost spomenikov in spo- družniki - iz Tržišča. Globokega, minskih plošč znaša več kot 35 Brežic, Šentjanža, Dobove, Ka-milijonov dinarjev.	pel in Rake.
»To je,« je zaključil tovariš Skupno je vzelo toedit 651 za~ Bojan, »naše darilo kongresu, družnikov. Ni pa med njim) no-Tekmovanje med organizacija- benega iz bivšega trboveljskega ny Zveze borcev se bo aprila okraja. Videti je. da upravna nadaljevalo v duhu zaključkov, .vodstva teh zadrug niso dovolj ki bodo sprejet) na kongresu.« prepričevalno obrazložila svo-F. Šetinc, jim zadružnikom pomen tega
PR F. D KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV
Najboljše v delavski svet
bodo morale posvetiti našemu komunalnemu sistemu. Svojo dejavnost bodo morale povezovati z dejavnostjo komune, delavci pa naj bi ee še bolj kot doslej uveljavili v družbenih in gospodarskih organih komune.
Z razširitvijo gmotne osnove delavskega in družbenega upravljanja s tem, da dobijo gospodarske organizacije večji del sredstev za razpolaganje, pa velja posvetiti če večjo pazljivost razvoju in uveljavljanju orga-to pomeni začetek pre- nov upravljanja. Povečanje ma-dosedanje gospodarske teriakiih osnov terja namreč
Sredi priprav za izvolitev novih delavskih svetov smo in — sredi priprav za I. kongres delavskih svetov Jugoslavije.
V letošnjem letu je v teku ati pripravi cela vrsta pomembnih gospodarskih ukrepov, kot so n. pr. nova .delitev dohodka gospodarskih organizacij in 8 tem v zvezi drugačen način oblikovanja pač v podjetjih rudarstva, gradbeništva itd. Sredi priprav smo za analitsko oceno delovnih mest.
Vse loma
prakse, tako na področju delitve dohodka kot oblikovanja plač.
Letos bodo dobile osnovne gospodarske organizacije širšo materialno osnovo, morale pa bodo seveda razširiti svoje delovanje tudi izven meja tovarniškega obzidja. Več pazljivosti
zveze Trbovlje — glej poročilo »p sedmi strani
nadaljnjo demokratizacijo organov upravljanja, demokratizacijo v medsebojnih razmerjih, kajti drugače se bo večal vpliv in pristojnost upravnih vodstev podjetij, in nevarnost je, da se vodstvo tu in tam zbirokratizira.	*
Vse to obeležuje letošnje volitve delavskih svetov. Od tega, kakšne ljudi bomo izvolili v delavske svete, je odvisno gospodarjenje v naprej, letos in leta naprej, saj vemo, da nam ta čas prinaša precej novosti — več pravic, pa tudi več dolžnosti.
Delegati delavskih svetov bodo lahko samo člani teh organov. S tem, ko torej zagotavljamo boljši sestav delavskih svetov, zagotavljamo tudi boljšo izbiro delegatov za kongres. Ce ne bomo storili tega sedaj pri volitvah, če ne bomo izvolili v delavske svete res najboljše proizvajalce, ki bodo porok, da bodo ti organi dobro delovali, bomo težko izbirali delegate za kongres, in slabše (Nadaljevanje m 2. strani)
(Nadaljevanje na 2. strani)
Z	"N
Srednje tehnična šola v Vidmu-Krškem?
Zadnje mesece so precej razpravljali o ustanovitvi višje gimnazije v Vidmu-Krškem. Na podlagi teh razprav so se začeli zastopniki občine in SZDL zanimati pri OLO Trbovlje in Svetu za šolstvo LRS v Ljubljani, kakšne so možno-*iti za ustanovitev in obstoj te istanove.
Po daljši razpravi v Ljubljani so končno ugotovili, da bi zaradi reforme šolstva in bližine višje gimnazije v Brežicah ne imelo smisla ustanavljati ta zavod, marveč so nasvetovali istanovitev srednje tehnične šole v tem kraju.
Pomembnost te nove šole je velika, zlasti zato, ker se v Vidmu-Krškem vedno bolj razvija Industrija in s tem tudi veča število industrijskih delavcev. Poleg tega je .tudi. na Senovem okrog 1800 delavcev, ki bi prav radi dali svoje otroke v to šolo. Samo v bližnjih gimnazijah je 1728 dijakov, od katerih bi se gotovo del odločil za srednje tehnično šolo, ki bi sedaj imela elektro- in strojni oddelek. Vprašanje dotoka dijakov na splošno ne . bi bilo pereče, ker bi v to šolo prihajali učenci tudi iz ostalih krajev Slovenije. Znano je, da se je v lanskem letu vpisalo na ljubljansko srednje tehnično šolo okrog 600 dijakov, od katerih je biio sprejetih le nekaj nad 200. Vse to dokazuje, da je težnja po omenjeni šoli vedno večja.
Tudi prostori za predavanja sdna razpolago v sedanjem' poslopju nižje gimnazije Videm-Krško, kjer imajo sedaj vsi oddelki dopoldanski pouk. S preselitvijo nekaterih prosvetnih delavcev iz te zgradbe bi pridobili še nekaj učilnic. Tako bi imeli skupno 17 učilnic in 4 kabinete, kar bi zadostovalo za bodočo osemletno in srednjo tehnično šolo. Nekoliko teže bi bilo z delavnicami. Tovarna celuloze m papirja bo po vsej verjetnosti rada dala na razpolago nekatere delavnice, kjer naj bi se prva leta usposabljali bodoči tehniki.
Kadrovsko vprašanje bi rešili na ta način, da bt nastavili direktorja šole, ostali pa bi lahko poučevali honorarno inženirji iz roto tovarne oziroma iz brestaniške termoelektrarne in še profesorji . iz sedanje nižje gimnazije.
Iz navedenega sledi, da so dani vsi pogoji za ustanovitev srednje tehnične šole v Vidmu-Krškem, seveda, če bodo imeli činitelji in strokovnjaki zadostno razumevanje. Upajo, da oo tudi okrajni ljudski odbor to željo podprl s polnim razumevanjem, tako da bi s poukom lahko pričeli že to sen.
Več pazljivosti
pri čiščenju gozdov
TA MESEC JE BILO PO OKRAJU KAKIH 15 GOZDNIH POŽAROV — SKUPNOST JE BILA OŠKODOVANA ZA VEC STO TISOČAKOV — NAJHUJE PA JE TO, DA SO KMETOVALCI SAMI ZAKRIVILI OMENJENO ŠKODO — ZGORELA SO TUDI GOSPODARSKA IN STANOVANJSKA POSLOPJA ZARADI NEPAZLJIVOSTI
Dne 14. marca je začel goreti gozd na površini 5 ha na Dolu pri Hrastniku. Kmetici sta pospravljali in čistili navlako in nato vse skupaj zažgali. Ker je pihal veter, se je požar naglo razširil. Škoda, ki še ni ugotovljena, je precejšnja, če pa bi gasilci, ki so kmalu pritekli na kraj nesreče, ne uspeli požara lokalizirati, bi bila škoda še večja.
Dne 15. marca je začel goreti gozd v Praprečah. Pogorelo je okrog 70 arov gozdne površine. Škoda znaša 100.000 din. Požar so kmalu omejili gasilci. Zakaj je gorelo? Spet zaradi malomarnosti tistih, ki so trebili gozd navlake.
Dne 12. marca je začel goreti gozd na hribu nad Brestanico. Zgorelo je najmanj 2 ha gozda. Škoda znaša približno 80.000 dinarjev. Če bi gasilci prišli prepozno, bi bala škoda znatno večja. Vzrok: lastnica je zažgala tre bež, in ker je pihal veter, ee je gozd vnel.
Istega dne je gorel gozd spet v Hrastniku. Kmet je čistil gozd in zažgal trebež. Požar se je razširil na 2 ha gozdne površine. Bila je nevarnost, da se bodo vnele še štiri stanovanjske hiše v neposredni bližini. Tudi tokrat *o gasilci uspešno posredovali.
Ali pa tale: 18. marca je začela goreti stanovanjska hiša v Goreli, last Lojza Pikla. Zgorela je streha in ostrešje, ker so gasilci preprečili nadaljnje divjanje ognja. Požar je nastal zaradi saj.
18. marca je začelo goreti gospodarsko poslopje in hiša Matije Povha v Smrečecu pri Raki. Skoda znaša najmanj 150 tisoč din.
4. marca je zgorelo stanovanjsko poslopje Mihaela Glasa iz Sremič pri Krškem. Škoda: milijon dinarjev. Razširitev požara je onemogočila intervencija gasilcev. Požar je nastal zato, ker so odlagali pepel v listnik.
Čudno se nam zdi ob veeh požarih le to da lastniki gozdov in gospodarskih poslopij še do danes niso spoznali, kakšni nevarnosti izpostavljajo svoje imetje, če zažigajo trebež in drugo navlako ob vetrovnem vremenu, kakršnega smo imeli domala ves marec. Izgleda, da niso mnogi opomini po tisku in radiu, kakor po gasilcih nič zalegli. Ob teh požarih so bila večkrat izpostavljena tudi stanovanjska poslopja. Da ne govorimo o zadnjem dogodku v Sremiču, kjer so pepel prenašali kar v listnik. Seveda niso prizadeti samo pogorelci, marveč vsa naša skupnost. Toliko govorimo o čuvanju bi negi gozdov, pa jih mnogi kmetje na ta način uničujejo. In kolikšna bi bila škoda, če bi v malone vseh primerih uspešno ne posredovali gasilci. Razmišljanje o tem prepuščamo vsem tistim, ki so zakrivili požare. (v)
Najboljše v delavski svet
(Nadaljevanje s 1. strani) bomo gospodarili, kot pa si obetamo.
Ce torej stvari tako postavimo, 6e jih tako razumemo, potem nam bo jasno, da pri volitvah ne gre samo za opravljanje nekih formalnostih, ža golo izvolitev, temveč za več — za mobilizacijo vseh činiteljev v gospodarskih organizacijah, za to, da se vsi skupaj zavzemamo za smotrno gospodarjenje. To pa z drugimi besedami pomeni razčleniti dosedanje delo organov delavskega upravljanja in vodstva podjetij, se pomeniti o splošni gospodarski politiki. Na predvolilnih zborovanjih torej velja razložiti našo gospodarsko politiko, zlasti politiko investicij, ukrepov za stabilizacijo trga, za izboljšanje življenjske ravni. Dalje velja seznaniti kolektiv z delom organov upravljanja v pretečeni dobi, tako da bo sleherni član kolektiva poznal in razumel prdbleme svojega podjetja, to je nagrajevanju po učinku, normiranju del, normi in cenikih in premijskemu sistemu. -i-
PRIPRAVE ZA VOLITVE V DELAVSKE SVETE IN UPRAVNE ODBORE
V Trbovljah so dobro začeli
-išfcL
VOLITVE V DELAVSKE SVETE JE RAZPISAL REPUBLIŠKI IZVRŠNI SVET KONEC MESECA FEBRUARJA. KAKOR PREJŠNJA LETA, TAKO JE TUDI LETOS OBČINSKI SINDIKALNI SVET V TRBOVLJAH IZDELAL AKCIJSKI PROGRAM ZA CIMVECJO IN CIMBOLJŠO PREDVOLILNO KAMPANJO IN USPEŠNO IZVEDBO VOLITEV.
Občinski sindikani svet v Trbovljah je že na svoji zadnji seji formiral skupni politični in oblastni štab, ki bo spremljal vso dejavnost sindikalnih in
nudil vso pomoč delavskim svetom in sindikatom za čim uspešnejšo izvedbo volitev.
V tej zadevi so bila na občinskem sindikalnem svetu poeve-
podružrdc, sekretarji občinskega odbora ZK in upravniki oz. tajniki podjetij in sicer po industrijskih panogah. Tako posvetovanje je bilo posebej za večja podjetja, ki sestavljajo panoge industrije, gradbeništva in elektrogospodarstva. Za podjetja izpod 30 zaposlenih je bilo posebno posvetovanje, kajti leta volijo le svoj upravn; odbor katerem naj in predsednika delavskega sve- organiziranju
Prva cisterna cvička iz Vinarske zadruge Kostanjevica, *i jo je odposlalo Izvozno podjetje »Vino«-Brežice v Zahodno"
Nemčijo
V Zagorju za Praznik mladosti
Minuli torek je bil pri občinskem odboru SZDL sestanek, na bi se pogovorili o Praznika mladosti.
Z OBČNEGA ZBORA KZ NA DOLU PRI HRASTNIKU
Začrtane naloge niso neizvedljive
Največje pozornosti vreden je bodoči investicijski in gospodarski program Kmetijske zadruge na Dolu pri Hrastniku. Zastavljene naloge niso neizvedljive, če bodo, kot smo zapisali uvodoma, vsi zadružniki pomagali pri uresničitvi teh načrtov.
Med drugim bodo zgradili skladišče s kapaciteto 5 vagonov blaga, nadalje skladišče na Marnem, uredili mlekarno na Dolu in nakup, potrebno opravo. Nič manj važno delo ne bo tudi okrog skupinskega zavarovanja -adružnikov, za kar je precej znimanja. Organizirali bodo tudi kmetijsko razstavo, va večjo strokovnost pa priredili kakih 15 strokovnih in dragih predavanj in seminarjev. To je kajpak le delni program. Mimo tega bodo nadaljevali z rajoniza-<4jo pašnikov, povečali oziroma razširili odkup mleka, tako da bo hrastniška dolina bolje preskrbljena z mlekom.
Lani so dogradili stajo za 50 glav živine. Lotili pa so se tudi dela, ki je v mnogih zadrugah šele v povojih. Namreč: s temeljitim pojasnjevanjem je upravno vodstvo uspelo zainteresirati zadružnike, da so kolektivno zavarovali živino. Danes je to delo opravljeno stoodstotno.
Lan; je zadruga dosegla nič manj kot 351.028 din dobička. To je kar lep uspeh in zadruž-. niki so na občnem zboru del teh sredstev namenili za razno investicijsko dejavnost.
čeprav pospeševalni odseki niso mogli pokazati kakih vidnejših uspehov, je vseeno videti, da se dejavnost le-teh nenehno izboljšuje in je pričakovati, da bodo vsi brez izjeme tudi v letošnjem letu z zadovoljstvom opravljali začrtan« naloge.
Dobro dela hranilni odsek. Zadružniki so varčni in svoje Prihranke pridno vlagajo pri zadružni hranilnici v Brežicah. Doslej so vložili nekaj nad milijon dinarjev.	(v)
Osem in pol milijona din kreditov
(Nadaljevanje s 1 strani) Povprašali smo direktorja brežiške zadružne hranilnice, kakš ne uspehe je pričakovati od dosedanjega in morda bodočega sklepanja kreditnih pogodb.
Po našem mnenju, je odgovoril tov. direktor, pričakujemo znaten dvig kmetijske proizvod' nje, ker bodo zadružniki z najetimi krediti v prvi vrsti nakupili znatno več umetnih gnojil, ki jih zemlja nujno potrebuje. Vedeti le treba, da smo v laškem letu znatno zmajšali porabo teh gnojil, zategadelj bo morda letos številka znatno porasla,-kar bo nedvomno pozitivno vplivalo na dvig kmetijskih pridelkov,	(v)
drugih organizacij v pripravah tovanja s predsedniki delavskih in v izvedbi volitev in ki bo svetov, predsednik: sindikalnih
Na podlagi 1. odstavka 83. tlena in l. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS, št. 19-89/53) in dragega odstavka 23. člena ter drugega odstavka 46. člena statuta okraji Trbovlje, sklicujem
14. sejo Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje
(okrajnega zbora in zbora proizvajalcev),
ki bo
v sredo, dne 3. aprila 1957, ob 8. uri dopoldne
v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje z naslednijm prtdlogon DNEVNEGA REDA:
A) Za ločeni seji:
1.	obravnavanje in sprejemanje družbenega plana za leto 1957;
2.	obravnavanje in sprejemanje proračuna za leto 1957.
Predlaga se, da se obe točki dnevnega reda obravnavata na skupni seji;
3.	odločba o ustanovitvi ekonomskega biroja t Trbovljah;
4.	razpravljanje in sklepanje o načrtu odločbe o dovoljenju za ustanovitev Gozdarske poslovne zveze v Sevnici in o potrditvi pravil;
5.	razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o pritrditvi odločbi Občinskega ljudskega odbora Zagorje ob Savi o prenehanju podjetja ..Elektrodelatnlca";
6.	razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o prenehanju projektivnega biroja v Trbovljah;
7.	razpravljanje in sklepanje o ničrtn sklepa o prevzemu poroštva
1.	za kredit za obratna sredstva:
a) kmetijske proizvajalne poslovne zveze v Brežicah, h) gozdarske poslovne zveze v Sevnici;
2.	za investicijsko posojilo:
a)	zadružnega kmetijskega podjetja ..Matija Gubec- v Leskovcu pri Krškem,
b)	kmetijske zadrege z o. j. Bizeljsko.
B) Za s kapne seje:
1.	razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o imenovanja »pravnega odbora za gospodinjsko pospeševalno službo;
2.	razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o imenovanje okrajnega javnega pravobranilca;
3.	razpravljanje in sklepanje e načrtu sklepa o izvolitvi predsednika okrajnega sodišča v Vidmu-Krškem in sodnika okrajnega sodišča v Sevnici;
4.	razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o imenovanju komisije za arondacijo zemljišč zadružnega kmetijskega posestva ..Matija Galec" Leskovec pri Krškem in Pavle Svetec iz Leskovca;
5.	razpravljanje in sklepanje o načrtu sklepa o odpravi cenilne komisije za kmetijsko statistično službo.
C) Za okrajni zbor:
1. razpravljanje ln sklepanje o načrtu odloka o priznanju posebnega dodatka vzgojnemu osebju v Domovih industrijskih rudarskih šol v Trbovljah in v Zagorju.
Po 112. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih je dolžnost odbornika, da se seje udeleži, oziroma v primeru bolezni ali nnjne zadržanosti posije pismeno opravičilo
Trbovlje, dne 25. marca 1957.
Predsednik OLO:
Martin Cesak, 1. r.
bodo pripravili velik gimnazijski telovadni nastop združen z velikim sprevodom in podelitvijo nagrad najboljšim pionirjem iti pionirkam. Na ta dan in dan prej bodo tudi pionirske kino predstave. Razen tega bodo še razne tekme, kot: tekme cicibanov s skiroji, nogometna tekma med kisovškimi in zagorskimi pionirji in vrsta
ta, ravno tako je bilo posvebo- Ker na sestanek ni prišla niti vanje za vsa ostala podjetja z tretjina povabljenih tovarišev, so nad 30 zaposlenimi.	prisotni izdelali zgolj okvirni pro-
tin posvetovanjih je bilo go- gram, niso pa mogli postaviti niti vora o tehničnih pripravah, ka- odbora, ki bi neposredno vodil in dravski izbdri ljudi, ki naj te- usmerjal priprave za to važno medj-i na vključitvi čim večjega mladinsko oziroma pionirsko pra- drugih prireditev. Naj omenimo števila mladih delavcev in žena kovanje.	le še to, da bo lutkovna sekcija
in rta kandidiranju prav tistih Mladinsko praznovanje bo od organizirala vrsto lutkovnih pred-
ki kažejo zanimanje za družbe- 18- do 25‘ maia- Prvi dan bo pio' stav po vseh za90rskih ~solah no delo *n ki niso preobložen; z nirski glasbeni festival, na kate- Kot rečeno, je izdelan množico drugih funkcij -;n dolž- . bodo vstopili trije pevski —	zbori in mladinski orkester ter
mladinska godba na pihala.
Naslednji dan naj bi bilo šahovsko prvenstvo, na katerem bo so-
šele
okvirni program prireditev. Ni nobenega dvoma, da velja posvetiti temu pionirskemu praznovanju vso potrebno pozornost, kajti končno nam ni vseeno, kako bodo
nosti. Prav poseben poudarek pa je bil naglasen glede potrebe temeljite sestave poročil DS.
delovalo približno 40 pionir jev An Zagorjani spremljali njihovo po-^pod3f3?h>. jas”° pionirk. 21. maja bo Dan letalstva, mUidahškb veselje, teleti bi bilo, k3	5 analizirajo nji- l'nizirann pa b0 modelarska da bi se čimprej ustanova odbor.
^	P**** m do-2" raistaod, ki jo pripravlja Aero- kot ga ime jo že v ostalih občinah
nosu, temeljito proučijo dejav- kl b „Stone Kamnik«. Nadalje okraja.	(v)
nost organov upravljanja, pn	J
tem pa tudi ugotovijo posamezne možnosti za pospešitev procesa za povečanje ekonomske baze ln razvijejo akcijo za demokratizacijo sistema upravljanja v določeni gospodarski organizaciji.
Poleg tega naj bi ob pripravah za volitve delavskih svetov proučili oblike shajanja oe. posvetovanj delavskih svetov v okviru občine.
V predvolilni dejavnosti bodo tudi mladinske organizacije po tovarnah pripravile posebna zborovanja.	a. k.
Obrtniki na Senovem
sc zborovali
Pred kratkim so imeli obrtni- in da izvoli predstavnike v pod-
ki s področja občine Senovo ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo večina domačih obrtnikov. Na zboru je bil prisoten tudi tajnik okrajne obrtne zbornice in predstavnik Občinskega LO Senovo. Namen zbora je bil predvsem, da se obrtništvo v občini stanovsko poveže
Priprave za volitve v DS v hrastniški Steklarni
— Sindikalna podružnica v hrast- pripravlja za proslavo 50-Ietnice niški steklarni je že izvršila vse sindikalnega dela v tovarni. Pro-priprave za volitve v delavske slavo bodo povezali s športnim svete. Kandidatna lista je že se- dnem »Bratstva« in otvoritvijo ga-stavljena in bodo o njej razprav- silskega doma. Ta slovesnost bo Ijaii že v prihodnih dneh. — Rav- 30. junija t. 1. no tako se sindikalna podružnica
NAS KOMENTAR-
USODNI PREKOP
Hoteli so pač Izsiliti mednarodno upravo in mednarodno nadzorstvo nad njo, ker se drugače niso mogli več vrniti — na stari položaj.
Srednji vzhod sili potemtakem še vedno v ospredje. Enote Združenih narodov so sicer zaposedle egiptovsko-izraetsko obmejno črto, tod* zadržujejo se
stavniki ni pomenil le o razmestitvi čet Združenih narodov in o njihovi nalogi (po sklepu OZN ne sme ničesar ukreniti brez soglasja egiptovske vlade!), temveč tudi o obeh mednarodnih poteh. Kot kaže, je egiptovska odločnost vplivala na glav-r'ga tajnika tako. da bi bilo po njegovi sodbi najbolje vprašati
IZRAEL, AKABSKI ZALIV IN ARABSKI SVET * SUEŠKI PREKOP, SAUDSKA ARABIJA IN »SVETA MUSLIMANSKA MESTA * MISIJA GLAVNEGA TAJNIKA OZN V KAIRU * ALI SE BODO PRIZADETI OBRNILI NA MEDNARODNO SOOISCE V HAAGU?
Ob Sueškem prekopu
Dan, ko bodo odprli Sueški prekop za normalno plovbo, se bliža, z njim vred pa raste tudi zanimanje za to pomembno mednarodno pot. Zanjo so Angleži In Francozi tvegali celo odprto agresijo na Egipt, pravijo zahodni krogi, četudi jim je predvsem šlo za to, da bi spodnesli predsednika Nase ra.
le na egiptovski, ne pa tudi na izraelski strani, kot terja resolucija Združenih narodov. Izrael zahteva, naj bi mu zajamčiti svobodno plovbo po Sueškem prekopu in Akabskem zalivu, medtem ko se Egipt in z njim vred tudi ostali a rabski svet temu upira. Prt tem ga ne moti, da cel« v Washingtonu govore posebne v prvem primeru za »mednarodno poti., sa katero je treba prehod — če že ne gre drugače — izsiliti.
Ko se je pred dnevi v Kairu mudil glavni tajnik Združenih narodov, se z egiptovskimi pred-
Mednarodno sodišče pravice v Haagu za mnenje.
Pred nedavnim je Saudska Arabija sporočila ameriški vladi, da ne bo nikdar dopustila, da bi ioaelske ladje plule po »njenih ozemeljskih vodah«. Pri tem je mislila Akabski zaliv, n3 katerega poleg Izraela meje še Saudska Arabija, Jordanija in Egipt Tega mnenja so tudi ostali Arabci. Teda kralj Saud je v svojem sporočilu gel ge dalje. Dejal je, da njegova dežela ne mor« priznati Sueški prekop za navadno mednarodno pot. ker se ob njegovem podaljšku, Rdečem
morju, širijo »muslimanska sveta mesta«.
Politično-strateškim razlogom, ki jih v svetu še danes nekje priznavajo, se pridružujejo še verski predsodki, fcj seveda mečejo žalostno luč na avtorja in njegove nazore o vlogi vere. Egipt sicer na take »razloge« ni reagiral, toda zahodnemu svetu je tudi tak namig dovolj, da lahko spet nrične napadati »vse. muslimanske načrte egiptovskega bička«, to je Egipta, Saudske Arabije, Sirije in Jordanije.
Dejstva, da je Sueški prekop mednarodna pot, ne more nihče zamikati. Prav tako je le težko mimo resnice, da Izrael kot država obstaja, saj ga ja priznala Organizacija Združenih narodov. Ce se egiptovska vlada sklicuje na to, da je v vojnem stanju z njim in dn mu potemtakem ne more nuditi istega go-stoljublja kot oštetim dbželam sveta, pri tem pa, ne namerava (ali celo noče) po l pisati — podobno kakor ostale arabske dežele — mirovne pogodbe nastane kajpada položaj, ki b-o vedno dvigal mnogo prahu.
Glavni tajnik Hammarskjold v tem pogledu ni uspel.
(Konec na 8. strani)
odbor okrajne obrtne zbornice. S pomočjo svoje organizacije, preko pododbora bo obrtništvo laže reševalo in premagovalo razne težave in probleme ter imelo tudi' tesnejšo povezavo z organi ljudske oblasti. Prav tako pa se bodo organizirala tudi razna strokovna in druga predavanja in vodila lahko uspešnejša borba proti raznim šuš-marjem.
Na zberu so razgovarjali tudi
o pažnji,'ki jo bo občinski ljudski odbor posvečal obrtniški dejavnosti. Tako je v načrtu predvsem krepitev socialističnega obrtniškega sektorja z gradnjo novih, na senovškem področju nujno potrebnih obrtnih delavnic, pa tudi razvoj privatne obrti.
V pododbor zbornice so nato Izvolili 7 predstavnikov, in sicer iz socialističnega in privatnega sektorja ter 3 delegate v okrajno obrtno zbornico.
Občni zbor ZVVI v Zidanem mostu
Pred kratkim je imela terenska organizacija ZVVI v Zidanem mostu svoj redni letni občni zbor. Po poročilih odbornikov se je razvila zelo živahna razprava.
Največ je bilo govora v zvezi s štipendiranjem otrok, ki so izgubili starše v NOV. Invalidi so povedali, da dobivajo njihovi otroci manjše štipendije od ostalih, čeprav žive v težjih pogojih. Postavili so se na stališče, da bi bilo potrebno in prav, da v komisiji za razdeljevanje štipendij sodeluje tudi zastopnik invalidov. Tudi pomoč RK se ne razdeljuje pravilno. Vča-,:ih zelo potrebni člani izostanejo in se na n 'ihov račun okoriščajo drugi. Ugotovili so tudi, da imajo v svojih vrstah zadovoljivo število naročnikov »Invalidskega vestnika«, da pa je ‘reba dobiti še nove. Želijo se povezati z ostalimi društvi in organizacijami v svojem kraju, zlasti z DPD »Svobodo«.
Skratka, invalidi so zelo živahno razpravljali 6 vseh aktualnostih. Prepričani smo, da bedp njihove želje in nasveti prišli na bližnji občinski konferenci ZVVI v Radečah še bolj dn izraza in da se bodo začeli konkretno reševati. J. Z.
Mi vožnefše iz resolucije okrajne konference Liudske mladine
Zatem ko resolucija okrajne
konference Ljudske mladine ugo- družbenih vprašanj in za njihovo tavlja velik napredek pri uveljav- reševanje Ljudska mladina ne
tej akciji za proučevanje perečih tijskih zadrug, dopolnilne volitve 1—'■ -----------—J "* —	---- v delavske svete, kongres delav-
mladih v družbenem živ-na področju politično-
ljanju 1 j en ju,
ideološke vzgoje in na ostalih toriščih mladinske dejavnosti, našteva nekatere splošne naloge: prvič, da se Ljudska mladina še nadalje poglablja v resna družbena vpra-
sme biti izolirana od organov družbenega upravljanja in od ostalih družbenih organizacij, ampak mora tesno sodelovati z njimi in se ob njihovi podpori boriti za hitrejši družbeni napredek ter proti vsem nepravilnostim, ki za-
MLADINA— POZOR!
Dragi bralci! Ne smete se čuditi, če mladinska priloga »Glas mladih« še vedno ni takšna, kakršno ste si vi zamišljali in želeli. Moram.. vam odkrito povedati, da ste za to tudi sami krivi, ker ste nam poslali zelo malo prispevkov. Dokler pa »Glas mladih« ne bo zares vaš glas, tudi ne smete pričakovati, da bo iz njega dihalo tisto resnično življenje, ki ga vi živite, in tisti problemi, ki vas tarejo. Morama vam razkriti žalostno resnico, da celo člani redakcijskega odbora še niso zaživeli z mladinsko prilogo. Čeprav so obljubljali tesno sodelovanje, ga v tej prilogi še ni čutiti. Upamo, da bo v prihodnje boljše.
Mladina! Pošiljaj svoje prispevke, članke, reportaže, poročila, črtice in pesmi na naslov: Okrajni komite LMS, Trbovlje. Vse, kar bo skrbno in življenjsko napisano, bomo objavili v prihodnjih številkah mladinske priloge. Zaupno vam moramo povedati, da imamo zelo majhen koš in se torej ni bati, da bi vaši prispevki v njem našli svoj dom.
sanja; drugič, da vodi borbo za virajo izgradnjo socializma; četrto, da bo prišlo kar največ mla- tič, Ljudska mladina mora vzga-dih ljudi v organe družbenega jati mlade ljudi v tem smislu, da upravljanja, ne kot predstavniki bodo vedeli, da ni dovolj samo Ljudske mladine, temveč kot ena- kritizirati, ampak da je treba tudi
kopravni državljani, ki so sposobni prispevati svoj delež k hitrejšemu družbenemu napredku; tretjič, da v konkretno akcijo zaposli tudi ostalo mladino, ne pa samo tisto, ki dela v raznih organih družbenega upravljanja. V
Pred mladinskim sestankom
£ Gtztain nad f%ctcUna
Libeliče, kraj ob slovensko-av-strijski meji, so znane po svojih gozdovih — bogatih na divjih Petelinih. Od vsepovsod prihajajo nad nje domači in tuji lovci. V ta kraj sva se torej napotila tudi midva z očetom.
Pozno ponoči sva koračila ob Dravi navzgor proti Libeličam. Bila je lepa, mirna noč, polna skrivnosti, in tudi že takrat sem čutil, da na iina pot ne bo zaman.
V Libeličah sva poiskala vodiča, starega izkušenega lovca in v trdi temi smo se napotili proti gozdovom, visoko nad spečo dolino
Kmalu je vzšel mesec in odprl se nam je krasen razgled po avstrijski pokrajini. Daleč tam nekje na ravnici so se svetlikala mesta, med njimi pa se je vlekel srebrn-kasti trak Drave. Se v precejšnji temi smo prispeli do vrha. Počasi smo se premikali med visokimi smrekami in macesni ter napeto poslušali v prebujajoče se jutro.
»Slišita?« je-siknil oče.
»Telep,« je prišlo komaj zaznavno iz gostega . drevja daleč pod nemi. Zopet: »Telep, telep,« — in črni trubadur je zapel ves svoj ljubezenski spev.
Potuhnil sem se v praprot, onadva pa sta začela prav previdno naskakovati petelina. Korak za korakom sta se mu bližala. Minila je cela večnost. Mene je mrazilo, a ne vem, ali od mraza ali od pričakovanja.
Oster pok je presekal tišino, se odbijal od gore do gore in končno zamrl v daljavi. Skočil sem pokonci in planil po bregu skozi vejevje navzdol.
Na mahu sem zagledal ležati petelina. Iz prsi mu je kapljala kri, kapljica za kapljico kot rubin za rubinom in se počasi izgubljala med zelenim mahom ...
Vodič je prisrčno čestital očetu in mu zataknil za klobuk smrekovo vejico, znamenje velike trofeje. Oče je dal petelinu v kljun smrekovo vejico za zadnji grižljaj. Tak je namreč lovski običaj. Nato sem, čestital očetu tudi jaz. Bil je res lep petelin. Ponosno sva ga nesla proti Dravogradu.
Sedaj pa visi nagačen na steni in še dolgo naju bo spominjal na lepe trenutke, ki sva jih doživela na tem lovu.
Janez Kužnik, Trbovlje
skih svetov, volitve v ljudske odbore, ' VT. kongres LMS in VII. kongres ZKJ bodo tisti stebri, ob katerih se bo razvijala splošna politična in družbena dejavnost mladine. Zaradi tega je potrebno — pravi resolucija — da mladina na vasi preko aktivov mladih zadružnikov in drugače aktivneje poseže v delo kmetijskih zadrug. Mladi zadružniki morajo sodelovati pri izdelavi enoletnih programov kmetijskih zadrug; programi aktivov mladih zadružnikov morajo biti sestavni del teh enoletnih programov KZ. Aktivi mladih zadružnikov morajo preiti od poskusništva v širšo akcijo za napredek vasi. V upravne odbore kmetijskih zadrug mora priti čim-več mladih sposobnih ljudi. To pa velja tudi za ostale organe družbenega upravljanja, kot na primer za ljudske odbore, delavske svete i. dr., v katerih je še vedno premalo mladih ljudi, čeprav je v zadnjem času nedvomno dosežen viden napredek. Resolucija
Tito pozdravlja zasavsko mladino
Delegati okrajne konference LMS v Trbovljah so poslali tovarišu Titu pozdravno pismo. Nedavno je iz njegovega kabineta prispel odgovor, ki se glasi:
»Obveščamo vas, da smo prejeli pismo, ki ste ga poslali Predsedniku republike z okrajne konference Ljudske mladine in da je tovariš Predsednik seznanjen z njegovo vsebino.
V imenu Predsednika republike se vam 'najtopleje zahvaljujemo za poslane pozdrave in obenem koristimo priložnost, da vam želimo polno uspehov v nadaljnjem delu.«
Pri delu
KAJ MENI MLADINKA O DELAVSKEM SAMOUPRAVLJANJU
Razvijati bo treba družbeno zavest
Na izbiro smo imeli štiri teme, toda meni je težko razpravljati o kateri koli Izmed njih, ker nisem delala v starem občinskem komiteju LMS; v podjetju, kjer delam,
nalaga organizacijam Ljudske nimamo delavskega samoupravlja-mladine v podjetjih, da kar naj- n.ia, a prav tako mi ni dovolj aktivneje sodelujejo v pripravah poznana zadružna politika na vaza kongres delavskih svetov ter si in družbeno upravljanje na s svojimi predlogi in pobudami šoli. Zaradi tega imam namen pi-prispevajo k njegovemu plodne- sati o delavskem samoupravljanju delu. V klubih mladih proiz- nju. To, kar bom napisala, ne bom vajalcev naj bi se razvijal pokret mogla podkrepiti s konkretnimi
ljlvo je, da je vse to povezano z razvojno stopnjo in da mi živimo ravno v dobi, ko premagujemo začetne težave. Nekaj pa je še važnejše, kar je bilo na seminarju pravilno poudarjeno in kar ugotavljamo dan za dnem: vzporedno z vsem našim razvojem moramo razvijati v ljudeh družbeno zavest. Pri tem pa igra posebno veliko nalogo izobraževanje delovnega človeka. Moje mišljenje: ko bodo ljudje izobraženi, bo-
z ustvarjalnim delom in s predlogi za izboljšanje prispevati k napredku.
Resolucija govori nadalje tudi o nekaterih konkretnih nalogah Ljudske mladine. Važni dogodki, kot na primer občni zbori kme-
za racionalizacijo in za izboljšanje primeri. Napisala bom to, kar sem do laže razumeli to, kar danes delovnih metod.
Nadaljnja naloga Ljudske mladine, pravi resolucija, je borba za pomladitev Zveze komunistov. Organizacije LMS morajo še bolj kot doslej predlagati dobre mladince in mladinke za sprejem v Zvezo komunistov. Organizacije Ljudske
povzela iz razprave na seminarju o delavskem samoupravljanju.
Delavsko samoupravljanje je vsekakor eden izmed najbolj revolucionarnih korakov v izgradnji socializma. To je neizpodbitna resnica. S tem, da smo v naši državi prešli na delavsko samo-
naprej na razvojni poti v socializem. Ob vsem tem pa so se pojavili problemi, ki v nekaterih primerih ovirajo uspešno delo tega ali onega delavskega sveta. Take konkretne primere — dovolj podkrepljene — sem slišala v izčrpni diskusiji posameznih udeležencev seminarja. Precej je nepravilnosti — žal pa jih največkrat delajo prav tisti, ki bi se morali v prvi vrsti boriti za popolno uveljavljenje načel delavskega samoupravljanja. Zato je moje mnenje: dokler ne bo pravilne zavesti v teh ljudeh in dokler se vsi delavci v tovarni, kjer se te nepravilnosti gode, ne bodo zavestno borili za svoja — nam vsem skupna načela, bomo težko uspevali. Razum-
mladine se' morajo boriti tudi za	f11™, ,naP^yili k?^k
organizacijsko rast. Treba je ve-deti, da je izven Ljudske mladine okrog 8000 mladincev in mladink.
Občinski komiteji LMS morajo izdelati konkretne načrte za razširitev svoje organizacije. V najkrajšem času morajo organizirati tudi seminarje za osnovna mladinska vodstva.
Okrajna konferenca Ljudske mladine je v resoluciji predlagala nekaj ukrepov za izboljšanje ekonomskega položaja mladih ljudi.
-nc
On, ona in sol
Pihal je močan veter. Stala sem ob robu pomola in gledala v valove. V obraz so mi letele morske kapljice in puščale na moji koži bele sledove soli. Obliznila sem prst in potegnila po mokrem licu.
Nato sem dala prst nazaj v usta in nenadoma občutila grenak okus.
»Sol! Zakaj je pravzaprav morje slano? In zakaj ga še ni? Saj je vendar obljubil, da pridel« sem pomislila. Začelo je deževati in kmalu sem bila'čisto mokra. Tudi dež se mi je zdel slan in počutila sem se kot steber soli.
Kasneje je prišel. Poljubljal me ie na nos, oči in lica in zraven šepetal: »Sladka si!«
, Jaz pa sem se zasmejala in se smejala vso pot do doma. Spraševal me je, kaj je tako smešnega; jaz pa sem se kar naprej smejala in v ušesih mi je šumelo: »Sladka si..«	K. M.
gradimo in zavedali se bodo, da je vse namenjeno zanje in da jim bo vse pripomoglo k boljšemu in lepšemu življenju. Saj po tem vendar vsi hrepenimo. Zakaj potem samo godrnjamo? Zakaj se ne zavedamo, da z godrnjanjem ne bomo ničesar dosegli m da je
namesto tega treba izkoristiti vse možnosti za izboljšanje našega življenja?
Mi mladi ljudje imamo pri tem morda najtežjo nalogo. Izobraževati se moramo! Načrtno in sistematično izobraževati, saj bomo vendar mi tisti, ki bomo vse to imeli nekoč — in to bo kmalu — v naših rokah. In kaj bo, če ne bomo pripravljeni in dovolj sposobni? Nepravilnosti se bodo še naprej dogajale in to bo prav gotovo škodovalo našemu socialističnemu razvoju.
To je moje mnenje — ustvarila sem si ga iz razprave, ker ne poznam teh stvari dovolj in jih ne morem podkrepiti s konkretnimi dokazi, toda kljub temu se mi zdi, da nisem v zmoti.
Anica G rozina
Kakšne predloge je dala okrajna konferenca LMS
... da občinski ljudski odbori obvezno določijo del stanovanjskega sklada za gradnjo samskih domov oz. stanovanj za samce. Tu ne gre za gradnjo klasičnih samskih domov, ki so bolj podobni kasarnam, kakor pa toplemu kotičku, kjer bj se mlad delavec počutil kakor doma, Mnogo lažja je druga rešitev, ki se lahko izvaja postopoma, t. j. v okviru gradnje stanovanjskih hiš naj se obvezno
Tri delu v Kopitarni Sevnica
Mladina na Mlinšah se zanima napredno kmetovanje
V Čečah nad Trbovljami so pred kratkim uspešno zaključili gospodinjski tečaj
Mlinše nad Zagorjem so majhna vasica s kmetijsko zadrugo in novo osnovno šolo. Tudi krajevna občinska pisarna je tu, ki povezuje v tako imenovani mlinski okoliš 11 večjih in manjših vasic.
Tu žive mali posestniki, od vsake hiše pa je gotovo eden ali »e več v službi v bližnji tovarni »Keramiki« na Izlakah, ali pa prj zagorskem rudniku.
Skopa je zasavska zemlja in ljudje ukrepajo vsak po svoje, da se na njej prežive. Obdelovanje s stroji, ki jih uporabljamo v nižinskih predelih, tu ne pridejo v poštev. Treba bo misliti na take kulture, ki bodo na tej zemlji ob znanju obdelovalca vrgle večje donose. Ce ne bi bilo zaslužka pri rudniku ali tovarni, bi sc ljudje od kmetovanja, kakršno je sedaj, težko preživljali. To potrjujejo tudi! že kmetje sami. ki se ukvarjajo izrecno s kmetijstvom.
Edina pot, ki drži v boljše čase, je proučevanje sedanjega stanja, strokovno izobraževanje in trdna volja po napredku.
Mladina — nositeljica naprednih misli je tu poklicana, da zastavi svoje mlade sile, da 2 močno voljo zaorje ledino. " Letošnji zimski čas že zaznamuje v tem pogledu na Mliinšah napredek. Fantje in dekleta iz bližnjih in do dve uri oddaljenih vasi so skozi vso zimo obiskovali kmetijsko-gospodarsko šolo in so jo te dni delno zaključili. Tri mesece je prihajalo 26 kmečkih fantov in deklet po trikrat; včasih tudi štirikrat tedensko k pouku, in kar je hvale vredno, vztrajalo do kraja in uspešno končalo teoretsko-prak-tični del šole. V spomladanskih in poletnih mesecih pa se bo ta mladina praktično vadila v raznih delih kmetijske dejavnosti. Med trimesečnim poukom v kmeti jsko-gospodarskj šoli so namreč ustanovili klub mladih zadružnikov. Namen zadružnikov je tako pomemben, da ni bilo treba mladih ljudi posebno prepričevati. Vse, kar se bo v gospodarstvu domače okolice na novo vpeljalo, je treba prej v malem preizkusiti, da ne bi bilo
nepotrebnih razočaranj, Izgub in obupavanj.
Vso podporo nudi mladim ljudem pri oranju ledine na vasi šola. Ker v centru kraja ni dobiti primerne parcele za poizkusne demonstracije, se bo 23 sedaj vse poskusno delo razvijalo na šolskem vrtu ob novi šoli po geslu: Nova šola — nov duh — nov duh vzgoje. Zrigo-Ia.no zemljo bomo najprej ogradili. nato razparcelirali na cvetlični del, zelenjadni del, matič-njak, sadni nasad itd. Seveda tudi na toplo gredo ne bomo pozabili, Ze letos bj lahko dali med vaščane na stotine sadik zelenjave, če bi bili nekateri pri kmetijski zadrugi bolj širokopotezni. Za letos se je zato zelenjadno seme vsejalo v zabojčke (mogoče bomo pa piki-rali že v toplo gredo), da pionirjem in mladini pokažemo, da je vzgoja zelenjave na ta način mogoča, in kar je glavno — cenejša.
Mladina naše kmetijsko-gospodarske šole je pričela s !>n-
ukom 14. decembra t. 1, in te
vključijo v gradnjo tudi garsonjere za samce;
... da je treba v samskih domovih in v obratih družbene prehrane uvesti družbeno upravljanje. Dokler ne izidejo zvezni in republiški predpisi o tem, naj občinski ljudski odbori izdajo ustrezna priporočila gospodarskim organizacijam, da uvedejo vsaj začetne oblike družbenega upravljanja. Abonenti v nekatrih menzah 'so danes vse preveč odvisni samo od razumevanja in sposobnosti upravnikov menz. mdetem ko sami ne morejo dosti vplivati na boljše poslovanje. To velja tudi za samske domove, kjer ponekod vladajo zelo slabe razmere;
... da problem družbenega upravljanja šol podrobneje proučita tudi Svet za šolstvo pri OLO jn okrajni odbor SZDL ter sprejmeta ustrezne zaključke za večje uveljavljanje družbenih samoupravnih organov na šolah. Na področju družbenega upravljanja v šolah je namreč še mnogo problemov, ki jih organizacije Ljudske mladine ne morejo v celoti zadovoljivo rešiti;
... da naj pristojni činitelji pazljivo proučijo problem dodeljevanja dotacij in podpor raznim organizacijam in društvom. Na gospodarske organizacije je treba vplivati, da bodo prenehale dajati razne podpore, ker pri tem nimajo objektivnega kriterija. Vsa sredstva naj so zbirajo pri nekem družbenem organu, ki bo pri njihovem razdeljevanju jemal kot kriterij to, koliko organizacija ali društvo s svojo dejavnostjo prispeva k socialistični vzgoji ljudi. Ce bomo to dosegli, bo peščica društev izgubila radodarne botre, medtem ko bo pri večini odpravljena krivica.	-nc
lllllllHlllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllEllllllllllllll1lll!llllllllll
dni, sredi marca, šolo končala. Od časa do časa — to je po potrebi —' se bo mladina zbrala na skupne akcije na poskusnem zemljišču. Dne 15. junija pa bo prejela spričevala I. letnika. >
Pouk na šoli je bil vseskozi reden in zanimiv, kar dokazuje tudi ugotovitev komisije občinskega LO Zagorje, ki je delo šole dvakrat pregledala in ugotovila res not, delavnost jn znanje mladine. Poleg splošnih predmetov so se poučevali tudi vsi strokovni predmeti po učnem načrtu za KGS. Zelo povoljno je vplivalo na potek šole to, da je v kraju samem učitelj —
(Nadaljevanje na 4. strani)
t •
Mladina Stroine tovarne v Trbovljah j o rudarski mladini
se uspešno uveli avl m v delavskem upravi ani-u
Razgovor našega dopisnika s predsednikom upravnega odbora STT tov. Otom Balohom in mladinskim voditeljem tov. Francem Banom
Strojna tovarna. Pospešil sem korak. Prijazni pozdravi ob mojem prihodu, stisk rok — in že je stekel pogovor. Takoj sem opazil, da nisem prišel zaman. Ni bilo treba veliko besed in dopisniškega duhovičenja; v prijetnem razgovoru sem kaj kmalu spoznal veličino prizadevnosti mladine STT, da doprinese svoj delež za lepši jutrišnji dan.
»Pri nas v tovarni imamo svoj tovarniški mladinski komite in štiri osnovne mladinske organizacije,« — je začel tovariš Ban. Od 345 zaposlenih mladincev in mladink jih Je v mladinski organizaciji včlanjeno 217. Na videz bi se zdelo, da je odstotek neorganizirane mladine prevelik, toda upoštevati je treba tehten razlog, da se velik del te mladine vozi v službo iz daljnje okolice in zato ne more aktivno sodelovati pri vseh prizadevanjih naše mladinske organizacije. Imamo tudi klub mladih proizvajalcev, ki šteje 64 članov — pa kaj bi govoril samo o teh osnovnih oblikah organizacijskega dela. Šli smo s svojo dejavnostjo širje, v obravnavanje vseh važnih gospodarsko-političnih problemov v podjetju.«
»To prepusti meni,« se vmeša tedaj predsednik upravnega odbora podjetja, »naj ocenim delo mladine za uspešno uveljavljenje v delavskem samoupravljanju. Moram priznati,« nadaljuje tovariš Baloh, »da naša mladina pozitivno spremlja razvoj delavskega samoupravi j zrnja, pa ne samo to — tudi njeno aktivno delo pri reševanju številnih važnih gospodarskih, političnih in vzgojnih nalog priča o vrednosti in sposobnosti naših mladih, kar je vredno vse pohvale. Ni opaziti očitkov in podcenjevanja, ki se sliši kaj pogosto, češ naša mla-
»Kaj ste pa storili za vzgojo mladine?« — se vmešam.
»Zavedali smo se važnosti vzgoje naše mladine,« povzame besedo tovariš Ban, »ker le z nenehnim učenjem bo mogoče opravljati vse zadane nam naloge. Klub mladih proizvajalcev ima zato izdelan svoj letni program, ki vsebuje vse važne teme iz našega gospodarstva, političnega življenja in tudi teme za strokovno usposobitev. Doslej smo imeli že tri predavanja, in sicer: »Osnove politične ekonomije«, »Osnove družbenega plana za leto 1957« in »Družbeni plan občine in podjetja in njegovo izvajanje«. Veako predavanje pa podkrepimo s kino predstavo, ker imamo svoj lastni kinoprojektor.
»In za izboljšanje življenjskih pogojev mladine ste kaj storili?«
»V naši tovarni je zaposleno 153 vajencev,« spregovori predsednik upravnega odbora, »ki se učijo svojega poklica v posebnih, zanje zgrajenih prostorih, in sicer po brigadah. Imajo svoje vzgojitelje in redno trikrat tedensko tudi teoretičen pouk. Pojavil pa se je problem, kako pomagati nekvalificirani in polkvalificirani mladini, da pride do željenega poklica in s tem tudi do boljšega zaslužka,
ki je sedaj res bolj malenkosten. Sklenili smo organizirati zanje posebne tečaje, po katerih bodo lahko dobili potrebno znanje za dosego kvalifikacije. Za samsko mladino imamo svoj samski dom, kjer je več olajšav, kakor: brezplačna kurjava, minimalno plačevanje prispevkov za stanovanje in podobno. Hranijo se pa v »Ljudski kuhinji«, kjer je prehrana naj cenejša in tudi kvalitetna.«
»Mnogo bi bilo lahko še povedati,« skoraj oba pravita hkrati, »toda čas naju kliče na delo. Storjenega je bilo veliko, vendar se nikakor ne zadovoljuje-
mo z doseženimi uspehi. »Še več in boljše!« je naše geslo in ne bojimo se, da ne bi uspeli. Mladina, ki ve, kakšno je njeno delo iti ki je polna volje in elana, zna vedno uresničiti svoje hotenje z nepomirljivim prizadevanjem po boljšem in naprednejšem.«
Da, sem si dejal, ko sem odhajal in gledal pridne roke, kako vneto opravljajo svoj posel, mladina' Strojne tovarne v Tr-bovljal častno izpolnjuje svojo nalogo: graditi socialistične odnose med ljudmi, vzgajati novega človeka — graditi socializem.	-at
Spet je tu čas krosov
Živahna kulturna dejavnost v radešld občini
Prosvetna društva po vaseh v okolici Radeč so v zadnjih mesecih zelo delavna, kar ustvarja prepričanje, da eo si člani društev na svojih občnih zborih izbrali dobro vodstvo.
V TOVARNI PAPIRJA
Dramska družina v Tovarni papirja, ki je znana kot zelo marljiva, je takoj po uspeli
Obdelovalnim
v STT v Trbovljah. Tu delavcev
se vzgaja precej mladih
dina pi sposobna reševati za- gledališki igri »Metež« začela s pletenih gospodarskih vprašanj, študijem Popovičeve »Jare me-
ker je pač še premlada. Koliko pametnih predlogov pride prav iz vrst mladih, kako n. pr. ko so zelo energično kritizirali pomanjkljivosti pri dostavi dokumentacij in nepravilne odnose poslovodečih do delavcev. Zgrešeno pa bi bilo misliti, da naša mladina samo zabavlja in kritizira — ne, tudi s konkretnim, delom pomaga odpravljati nepravilnosti. Sedaj redno dostavljamo kolektivu celoten material vsakega zasedanja delavskega sveta, in sicer po obratih, ker imamo v vsakem obratu tudi obratne delavske svete. S tem smo uspeli, da kar najširši krog naših delavcev in seveda tudi mladine sodeluje pri upravljanju tovarne.«
ščanke« v režiji tov. Steblovnikov«. Pred kratkim se je ta delavni gledališki kolektiv prvič predstavil občinstvu in moramo priznati, s popolnim uspehom. Igralci so svoje vloge podali zelo življenjsko, tako da so
liti požrtvovalno in priljubljeno režiserko tov. Steblovnikovo.
S tem odrskim delom bodo papimičarji verjetno odšli na gostovanje tudi v Krmelj, Laško in Leskovec.
NA JAGNJENICI
Prosvetno društvo na Jagnje-nici, ki nas kljub težavi, da nima svojih prostorov, večkrat preseneti z uspešnimi gledališkimi prireditvami, je tudi sedaj zelo agilno. S študijem drame »Vrag« bodo kmalu končali in v Jagnjenici z zanimanjem pričakujejo, kakšen bo uspeh. Se pred to premiero pa bo gledališka družina ponovila že uprizorjeno delo »Sinkovi«.
NA S VIDNEM
Mladi igralci na Svibnem so svojo prvo preizkušnjo na odru že prestali. Veseloigra »Ugrabljene Sabinke« v režiji tovarišice Naglavove je popolnoma uspela. V kratkem bodo delo ponovili, potem pa verjetno z njim gostovali še na Dobovcu.
V LOKI ,
Prosvetno društvo »Primož Trubar« v Loki je v režiji tov. Mlinarja naštudiralo veseloigro »Matura«. Po uspehu, ki so ga igralci dosegli na domačem odru, so gostovali tudi v Zidanem mostu, kjer so z dobro po-
V VRHOVEM
V Vrhovem so vzorno pripravili praznovanje Dneva žena, sedaj pa so se resno lotili študija drame »Mrak«.
Prosvetno društvo je treba pohvaliti, ker so začeli z učenjem težjega, resnejšega odrskega dela in prepričani smo, da bodo tudi tokrat uspeli. J. Z.
Ko govorimo o rudarski mladini, se moramo zavedati, da so to ljudje, ki so se odločili za težko delo v svojem življenju, da je njihovo delo eno izmed najtežjih in odgovornih v naši industriji. To so Ljudje, ki so našli delovno mesto v tej panogi industrije, ki ima pravzaprav najmanjši dotok kadra. Pri tem moramo vedeti, da je veliko teh Ljudi prišlo v mesto z dežele in da se novemu življenju težko privadijo.
Ko delajo na deloviščih s starejšimi tovariši, slišijo marsikatero besedo, vidijo marsikatero dejanje, ki je v škodo njihovi moralni vzgoji (pijača in pod.). Ko pride ta mladinec po končanem delu v družbo, čeprav lepo oblečen in čist, opazimo, da je v pogovor vpletel tudi kakšno neprimerno besedo (kletev). Slišal jo je od starejšega in izkušenega človeka in mislil je, da se s tem tudi on lahko postavi. Ravno tako je s pijančevanjem, kjer si mladi ljudje kvarijo zdravje po raznih gostilnah.
Naloga Ljudske mladine je, da preprečuje take pojave, da mladim ljudem pove, da mora vsak človek, zlasti pa mladinec, govoriti spodobno, da se mora na svojem delovnem mestu boriti, da bo svoje delo opravil čim beljše in čim prej, da bo s tem dokazal starejšim, da mladina le drugače čuti in dela, kot pa si oni to domišljajo. Namesto v gostilno naj mladi ljudje, predvsem pa rudarska mladina, zahaja na športna igrišča, v planine, v naravo, kjer si bo pridobila svežih moči, da bo laže vztrajala pri svojem delu. Vključevanje mladine v takšno življenje pa ni naloga samo Ljudske • mladine, temveč tudi družbenih organizacij in društev, torej naloga skupnosti.
Tudi pomoč pri strokovni izobrazbi je važna. V ta namen moramo ustanavljati in prirejati razne tečaje in predavanja, kjer se bo mladina spoznavala s tehniko in bolišo organizacijo dela, in kjer ji bo dana možnost, da si bo pridobila kvalifikacijo. To vprašanje se je v Trbovljah že kar precej uspešno reševalo, saj so bila v zadnjem času po raznih obratih številna predavanja, ki bodo prav gotovo rodila želene uspehe.
Mlade rudarje pa je treba seznaniti tudi z delavskim samoupravljanjem in jih tako pripravljati, da bodo sposobni enakopravno odločati o vseh važnih vprašanjih podjetja. Na rudniku v Trbovljah je trenutno v delavskem svetu deset mladincev. Tudi v sindikatu je včlanjeno precej mladine, med njimi je osem mladincev, ki imajo važne funkcije. S tem številom pa nikakor ne moremo biti zadovoljni. Boriti se moramo, da bo čim več mladine, seveda sposobne, v delavskem svetu in v vodstvu družbenih organizacij. Tisti pa, Iti so že v njih, morajo dokazati zaupanje in delavnost, da bodo s tem odpirali možnost tudi ostali mladini, da bo prišla v te organe.
Med rudarsko mladino je mnogo takšnih, ki živijo v raznih domovih. Mladina po navadi živi v zelo slabih pogojih, zato razna obolenja in podobno niso naključje. Za življenje teh mladincev — moramo priznati — se nismo dovolj zanimali. V zadnjem času pa je bila določena komisija, ki bo pregledala stanje v teh domovih in pomagala tem mladim ljudem, da bodo tudi ti živeli dostojno življenje.	Arnšek, rudarska šola Trbovlje
O osnovni organizaciji IMS,
ki vsestransko &'*rhi zn svo*e članstvo
Takšna je prav gotovo osnovna organizacija LMS Radeče. Ta organizacija šteje 132 članov, med katerim; je največ delavcev in vajencev, slede dijaki, lunetje in uslužbenci. Povprečna starost članov LMS znaša devetnajst let. Kljub mladosti in pisanemu socialnemu sestavu pa je njihovo delo zelo enostavno in so seveda tudi uspehi precejšnji. Na letni konfe-
renci, ki je bila v mesecu decembru in ki je vsestransko uspela, delo mladine v preteklem letu.
bili gledalci zadovoljni z vsemi, danimi vlogami zelo presenetili še posebno pa je treba pohva- zidanmoške gledalce.
Osnovna organizacija LMS v Radečah se ne ukvarja več z organizacijskimi vprašanji. T,o je pri njej že urejena stvar. Petnajstčlanskemu sekretariatu je v pomoč še devet komisij, ki se ukvarjajo z različnimi vprašanji. Tako imajo komisijo za delovne akcije, za propagando, za delo s pionirsko organizacijo, za zabavno življenje, za disciplino in komisijo za ideološko delo. Vse te komisije so delavne. V nje je vključeno okrog štirideset mladincev. S tem so zelo razbremenili delo sekretariata in so komisije nekaka šola za bodoče upravljavce. Prvi meseci dela komisij so pokazali, da se -taka oblika delg zelo obnese in da se je občutek odgovornosti pri mladini zelo povečal.
Najvažnejša naloga, okoli katere so tudi največ diskutirali na letni konferenci, je ideološka izobrazba članstva. To delo opravlja ideološka komisija, ki jo sestavljajo najboljši člani osnovne organizacije. Da bi bilo delo kar najuspešnejše, so preteklo lete poiskali primerne oblike dela na tem področju. Skoro vsako soboto so imeli tedenske politične preglede. Organizirali so tudi debatne večere, na katerih je mladina živo razpravljala o raznih problemih. Posebnost so bili študijski sestanki, ki so jih obiskovali samo najboljši mladinci in mladinke. Zanimanje za vse to je bilo proti pričakovanju veliko. Obiskovalcev na debatnih večerih je bilo toliko, da so zaradi premajhne mladinske
Mladina na Mllnšah se zanima za napredno kmetovanje
(Nadaljevanje s 3. strani)
kmetijski tehnik in gospodar veterinarski tehnik.
Fantje bi dekleta pa so se poleg navedenega naučil; sukati praktično tudi kuhalnico in znajo ob potrebi pripravit; kosilo In večerjo.
Praktično so urejevali tudi hleve, jih očistil; in prebelili. V sadovnjakih pa so sl ogledali različnost dela pri posameznih sadnih vrstah, legah in času. Čistili so sadno drevje, cepili in belil; sadovnjake. Sl; so tudi
IVAN KREFT:
18. april 1937-18. april 1957
PRED DVAJSETLETNICO
USTANOVNEGA KONGRESA KP SLOVENIJE
Dne 18. aprila 1937 je bil ustanovni kongres KPS. S tem je bil uresničen najvainejii sklep JV. partijske konference. TooariS Boris Ziherl je v svojem član ku »Mesto komunistične partije Slovenije v zgodovini slovenskega naroda« takole ocenil delo partije pred kongresom m po njem:
»Izhajajoč od nacionalnega vprašanja v dobi imperializma kot vprašanja borbe širokih, predvsem kmečkih ljudskih množic podjarmljenih narodov proti finančni eksploataciji, političnemu zatiranju in poskusom kulturne deper-sonalizacije, so slovenski komunisti v dobi pred 1937. letom pravilno opredelili obseg, bistvo množičnega nosilca in vodilne sile slovenskega narodnega boja.
Komunistična partija na Slovenskem je potemtakem, oborože-ina z znanstveno teorijo marksi-; zma-leninizma Izkoriščajoč in
kmečki dom in ga uredili |n po- j u£eč se nenehno iz bogate prakse spravili po vseh higienskih 1 vsakdanjega boja proti reakciji in
ne-
vsakdanjega boja proti reakciji
predpisih.	I njenemu pomočniku, . političnemu
No, in sedaj po vsem tem de-1 oportunizmUj v letih pred 1937. In je nujno potrebno, da vse I letom uspešno izbojevala boj za znanje, ki so ga poslušali skozi" tri mesece, povežejo s prakso.
Naštudiral; so tud; gledališko igro, proslavili z njo Dan žena,
8. marec, in gostovali z igro po sosednih odrih, da si tako z bero sredstva za ekskurzije na državna posestva po znanem pregovoru:	Besede mičejo —
zgledi vlečejo!
pravilno linijo v slovenskem cionalnem vprašanju.
Tudi v pogledu borbe za pravilno linijo v slovenskem nacionalnem vprašanju je bilo neprecenljivega pomena delo tovariša Edvarda Kardelja, čigar knjiga »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, napisana neposredno po ustanovitvi Komunistične par-
tije Slovenije, predstavlja prvi izčrpni, znanstveno utemeljeni oris celotne slovenske narodne problematike, razume v borbi doseženih dognanj.
Izhodišče dela Ustanovnega kongresa Komunistične partije Slovenije je bila potemtakem principielno pravilna, dognana in utrjena linija ponašanja slovenskih komunistov o borbi, za osvobojen je slovenskega naroda. Poleg kadrov, prekaljenih v borbi z vojaško-fašistično diktaturo in z njenimi nadaljevalci, poleg kadrov, ki so predstavljali organizacijski temelj nove stranke, je komunistična partija Slovenije žo ob svojem rojstvu nastopila s celovitim in pravilnim pogledom na slovensko narodno problematiko, ki je predstavljal ideološki in politični temelj nove stranke, osnovo njene strategije in taktike.«
O delu partije po kongresu je tovariš Boris Ziherl v istem članku napisal še naslednje:
»Grobarji slovenske svobode In neodvisnosti' so storili v°e da hi v kali zadušili ljudsko u -»nje, ki
se je pha v posebno razmahnilo po zgodovinskem kongresu v aprilu 1937. leta ugrozilu prekrižati vse njihove podle naklepe. Toda misel * 1. kongresa KPS je* poganjala v slovenskem narodu vse globlje korenine, kajti ona je bila resnična in slovensko ljudstvo jo je sprejelo kot rešilno. V letih 1937— 1941 se je' ta misel spremenila v materialno silo, ki je v letih Velike osvobodilne vojne 1941—1945 razodela vso svojo nezaslišano moč; v teh letih največjih preizkušenj je misel 1. kongresa KPS prepojila slovenski narod, njegovo ogromno večino, slovensko delovno ljudstvo, delavce, kmete in patriotično inteligenco, in ga povedla k zmagovitemu osvobodilnemu dejanju.«
Po ustanovnem kongresu KPS Slovenski ljudski fronti pod vodstvom Partije niso bila potrebna za njene akcije niti dovoljenja režima niti se ni ozirala na to. kaj bosta rekli o njenih akcijah vodstvi mačkovcev in socialistov.
V letu 1937 je Slovenska ljudska fronta sklicala vrsto zborovanj, ki niso bHa niti prijavljena In Zato niso mogla biti prepovedana. Zborovanja so bila sprva V ljubi lanski okolici, kasneje pa po vset Sloveniji. Prvo tako zbe vovanje — nekateri so ga imeno-
vati »tabor«, drugi zopet »izlet« — Je bilo nad Ježico, i* sicer prav ob drugi obletnici Jettičevih peto-majskih volitev. Zaradi slabega vremena se je tega prvega »izleta« udležilo samo okoli 200 frontašev. Bili so precej presenečeni, ko so se na lepem pojavili tudi agenti ljubljanske policije.
Da bi se izletniki ob prihodu policije ne razšli, je grupa komunistov zapela revolucionarne pesmi, ki jih je pelo čedalje več tovarišev, so vplivale tako ohrabrujoče, da so kljub dežju in policiji vsi do zadnjega vztrajali, dokler niso konspiratlvno izdali direktive, da bo zborovanje v kopališčni restavraciji na Ježici, kjer bo Izletnikom govoril urednik »Ljudske pravice«. Restavracijska dvorana je bila prepolna. Bilo je očitno, da nikdo od izletnikov ni odšel domov iz strahu pred policijo.
Drugi tak tabor je bil sredi maja na Starem gradu nad' Zalogom. Izletniki so v osmerostoplh ob spVemljavi godbe korakali skozi Zalog in peli revolucionarne pesmi. Zaločani so jih navdušeno pozdravljali z delavskim pozdravom »Delu čast in. oblast« In pri tem dvignili v pest stisnjeno desnico.
(Konec sledi)
je bilo dovolj jasno prekaza.no
sobe eno temo predavali po trikrat in celo še večkrat. Sedaj pa imajo v načrtu ustanovitev marksističnega krožka, vendar se tu poraja vprašanje, kje dobiti zanj primeren prostor.
Tudi temeljni program, ki ga je izdelal CK LMS, so že pričeli izvajati. Zanimanje med mladino za ta predavanja je zelo veliko, saj’ je prvo predavanje »Socialistične sile osvajajo svet« poslušalo okrog 100 mladine. Vprašanje predavateljev ni kočljivo, saj imajo, na razpolago 12 mladincev, ki «o sposobni voditi debatne večere, tedenske politične preglede, študijske sestanke itd. Po potrebi jim priskoči na pomoč občinski komite LMS. Snov za predavanja po temeljnem programu črpajo iz priročnika za mlade aktiviste, iz Politične knjižnice in iz' dnevnih časnikov. Snov najprej predelajo predavatelji, ki vsa težja vprašanja temeljito prediskutirajo, tako da gredo med mladino dobro pripravljeni.
Namen teh vrstic ni govoriti o uspehih, ki jih je dosegla osnovna mladinska organizacija v Radečah. Razumljivo pa je, da ti ne morejo izostati, če se dela na opisani način. Namen članka je opomniti na nove oblike dela ore-ko komisij in na ideološko delo. Zakaj? Zato, ker so te oblike prikladne za marsikatero osnovno organizacijo LMS v našem okraju. Drugič bomo govorili še o zabavnem življenju, o medsebojnih odnosih med mladino, o delu s pionirsko organizacijo in o tem, kako se lahko kar najhitreje organizacijsko utrdimo.
Menim, da je toka izmenjava mnenj in izkušenj iz praktičnega življenia koristno napotilo za bodoče delo.
Janez Zahrnstnik
Dve krotki z zagorske gimnazije
DAN POMLADI. — Vsi gimnazijci — pionirji so proslavili otroški praznik Dan pomladi, 21. marec, s krajšimi izleti v okolico Trbovelj. Njihovi starejši tovariši — mladinci so jim pomagali- organizirati prijetno dopoldne.
POGOZDOVANJE GIMNAZIJCEV. — Prejšnjo nedeljo so zagorski gimnazijci skupno s taborniki »Roda črnih krtov« šli na Pleše pod Sv. Goro pogozdovat. Te delovne akcije se je udele*’" ■> 50 mladincev in tabornikov.
Stran 5
© vlil oz iai«vj

V VIDMU-KRŠKEM SO USTA NOVELI STANOVANJSKO ZA DRUGO
iisiu sveti nimate dovoli sredstev za popravilo hiš
Hišni sveti že opravljajo funkcije, ki so jim določene. Največji problem so pa prepičla finančna sredstva, ki predvsem v starih stanovanjskih hišah ne zadostujejo niti za najnujnejša tekoča popravila na njih. Ker so najemni* ne prav v starih hišah nizke, je čestokrat pemogoče s temi sredstvi preprečiti škodo, ki na teh poslopjih sproti nastaja. V novejših zgradbah pa najemnina komaj zadostuje za vzdrževanje poslopij, tako da niti v širšem merilu, v okviru stanovanjske SKup-nosti, ni mogoče materialno podpreti hišnih svetov v starih 'stanovanjskih zgradbah. Če hočemo, da bodo hišni sveti uspešno gospodarili s stanovanjskim skladom, bo treba to vprašanje čim-prej rešiti, ker bo sicer nastajala na družbenem stanovanjskem fondu z vsakim letom vse večja materialna škoda.
Odnosi med stanovalci in hišnimi sveti v Vidmu-Krškem so urejeni. Stanovalci često iščejo pri hišnih svetih rešitev raznih vprašanj, ki se tičejo uporabljanja ali pa vzdrževanja stanovanj, pa tudi v drugih zadevah, kakor na primer medsebojno sožitje ali prdlogi za razne izboljšave, se stanovalci posvetujejo s hišnimi sveti.
Stanovanjska skupnost je organsko povezala delo hišnih svetov in opravlja vse tiste funkcije, ki so ji namenjene. Največja slabost v njenem delovanju je pa še vedno v tem, da ne more materialno oziroma denarno podpreti tistih hišnih svetov, ki so pomoči najbolj potrebni. Stanovanjska skupnost bo morala nadalje nujno misliti tudi na vprašanje pre-
skrbe majhnih uslug, predvsem na obrtne storitve, ki naj bi jih nudila hišnim svetom.
Ker je v kraju še precejšnja stanovanjska stiska, so prejšnji mesec v Vidmu-Krškem ustanovili stanovanjsko zadrugo, in sicer na pobudo občinskega ljudskega odbora. Ta zadruga združuje 16 interesentov za gradnjo lastnih stanovanjskih hiš, med katerimi sta tudi občinski ljudski odbor in Splošna kovinarska za-
druga. Občina je zadrugi že dala na razpolago potrebna zemljišča, za katera se že izdeluje urbanistični načrt, ki bo zgotovljen ta mesec. Tudi ostale priprave za gradnjo so v teku in izgleda, da bodo z zidanjem pričeli v začetku meseca junija. Zadruga ima v načrtu, da še letos postavi pod streho 20 družinskih stanovanj — nekaj od teh pa bo skušala celo dograditi, tako da bodo še letos vseljiva.	-a
Gospodarjenje v »Ljudski potrošnji«. — Delavski svet tega trgovskega podjetja je na svojem zadnjem zasedanju poslušal obširno poročilo o poslovanju »Ljudske potrošnje« v preteklem letu. Podjetje ima sedem poslovalnic, od teh pet v Brežicah, eno v Lenartu in eno v Cerkljah. V kratkem bo podjetje v mestu odprlo še posebno trgovino z železnino, ki bo prodajala tudi avtomobilske dele in potrebščine. Ta nova trgovina bo v prostorih, kjer je bila do sedaj uprava podjetja. Le-ta se je začasno preselila v sindikalno dvorano, dokler ne bodo izpraznjeni stanovanjski prostori v prvem nadstropju poslovalnice št. 1, kjer je bila tudi doslej trgovina z železnino.
Uprava podjetja ima z vsako svojo poslovalnico sklenjeno pogodbo o njenih pravicah in dolžnostih. Vsaka trgovina samostojno kupuje blago In tudi določa cene. Uprava pa obračunava uspeh poslovanja in do-
loča plače na osnovi ki ga sklene delavski svet Podjetje je lansko leto znatno preseglo plan blagovnega prometa. Ta je bil planiran na 360 milijonov dinarjev, realiziran pa s 463 milijoni ali 28,82 °/» presežka. Nekaj manj ugodna pa je primerjava prometa z letom 1055, proti kateremu se pokaže povečanje le za 0,61 %
HRASTNIK
SAHISTI »SVOBODE II«. — Novoustanovljeni šahovski klub pri »Svobodi II« v Sp. Hrastniku je pred kratkim obiskal bolnike iz domačega kraja v zdravilišču v Novem Celju in tamkaj odigral šahovsko tekmo, katero je odločil v svojo korist.
V petek, 22. marca, pa so ti ša-histi odigrali prijateljsko tekmo s priznanim šahovskim moštvom »Svobode I« iz Zg. Hrastnika. Oba kluba sta postavila svoje najboljše igralce. Po triurni borbi se je to srečanje končalo s 7:5 v korist šahistov »Svobode II«.
GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA. — Prejšnjo soboto so odšli člani Planinskega društva Hrastnik, člani gorske reševalne službe na šestdnevne vaje na Prehodavce v Julijskih Alpah. Tečaj vodi tovariš odstotka, čanžek iz Hrastnika, dolgoletni alpinist in planinski voditelj.
SEMINAR SZDL. — Mestni odbor SZDL Hrastnik je organiziral seminar za vse člane terenskih odborov, ki naj bi pripomogel k boljšemu in samostojnejšemu delu osnovnih organizacij SZDL. — Seminar je ob nedeljah dopoldne, tako da se ga lahko udeležujejo vsi člani, ki so zaposleni v indu-
15. aprila s prvim avtobusom na Planino
Ta avtobus pa bodo lahko prav koristno uporabili tudi izletniki na Lisco, saj jim bo skrajšal kos poti,	-jek
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAi
POSTANI ČLAN PREŠERNOVE DRUŽBE
^>B PODRAŽITVI MESA V SEVNICI
Črno in belo
V Sevnici, v središču živinorejsko precej močno razvitega zaledja, so pred kratkim med prvimi v Zasavju podražili boljše goveje meso od 210 na 240 din, teletino od 240 na 260 din in svinjino od 260 na 280 din. Ta korak je med mnogimi Sevničank zlasti med delavci, napravil precej nejevolje. Sicer pa poslušajmo
PRVO ZGODBO, ki so nam
jo pripovedovali delavec, gospodinja in uslužbenec: »Meso se je podražilo čez noč. Zadruga je kupila pri nekem kmetu na Kumu tri pare težkih volov po 133 din za kg, torej znatno draže od ostalih cen, ki pa so bili hkrati še močno napitani, kar je njihovo težo precej dvignilo. Zaradi tega naj bi se v prvi vrsti podražilo meso. Ne gre nam pa v glavo, zakaj so za toliko dvignili tudi ceno teletini in svinjini...«
DRUGA ZGODBA se od prve precej razlikuje. Zadruga trdi, da je hotela dvigniti ceno prvorazredni govedini že pred štirinajstimi dnevi, ker se je -na trgu sploh vsa živina, vključno teletina in svinjina, podražila. Poudarila pa je, da je vsa goved, ki jo kupi in najprej nudi Sevničanom, res kvalitetna, mnogo boljša od tiste, ki jo jedo v revirjih pod oznako prvega razreda.
IN SEDAJ SI USTVARIMO ZAKLJUČEK. Drži,, da so se cene na trgu živine nekoliko dvignile, toda ne toliko, da bi bilo treba prav v Sevnici z njimi poskočiti kar za dvajset in celo za trideset din pri kilogramu. Če bi bila podražitev ži-
cene prav gotovo prej dvignile v Trbovljah in še nekaterih drugih krajih, kjer imajo še velike težave in stroške z dolgimi prevozi in drugim.
Sevnlškim mesarjem radi verjamemo, da prodajajo res kvalitetno meso (videli smo dva krasna vola, M sta bila pripravljena za zakol), radi jim verjamemo, da prodajo vse to meso, pa čeprav so dvignili cene, in da ga največ kupijo kmetje ob nedeljah, mnogo manj pa delavci, zlasti tisti, ki imajo morda na mesec le sedem tisočakov plače.
To pa se nam ne zdi vse prav. Očitno je, da so pri vsem tem zlasti pozabili na delavce. Prav tako ni najboljše, da zadruga še vedno kupuje od kmetovalcev živino, ki je znatno bolj napitana. (Nekdo nam je pripovedoval, da je nekoč videl v klavnici vamp, v katerem je bilo okoli 50 kilogramov hrane, med njo precej jabolk.)
To številčno utemeljitev je zadruga sicer ovrgla, priznala pa je, da tako več ali manj dela vsak živinorejec, in da bi, če bi se začela boriti proti tem stvarem, izgubila vse prodajalce. Ali res? Če bi se za to res zavzeli vsi kupci, prav gotovo ne. Sicer pa končno: kdo plačuje vse to, to neužitno težo? Potrošnik — delovni človek.
Izgovori, da to ne drži, so menda pač največkrat jalovi.
In za konec še nekaj zgolj sevniškega. Svoj čas so tu že imeli dvoje mesarskih podjetij. Ali bi se morda tudi sedaj ne izplačali? S tem bi bili dani temelji za lojalno konkurenco, ki se že dalj časa lepo opaža v tr-
Z jutra j, ko sonce še ne prodre skozi debelo plast nadležne megle m ura še ni osem, se po-slove tam gori na hribu od svojega skromnega stanovanja vsi Trbovčevi. Mati gre na trg in v trgovino, mlajša otroka Tonček in Marijan v osnovno šolo, hči Mara pa usmeri svoje korake proti gimnaziji
Oče in sin Janez sta že skoro dve uri na »šihtu«. Stari rije sto in sto pednjev pod zemljo za dragoceno zmajevo krvjo, ki ji pravimo premog, mladi Trbovc pa je predlani opravil vajensko šolo in je sedaj kovinar v Strojni tovarni.
MLADOST NA CESTI
Danes je v Trbovljah delovni dan. Delovni dan kot stotine drugih. Desetine ljudi zapuščajo v zgodnjem jutru svoja domovanja. V revirju je sto in sto »Trbovcev«, malih, skromnih, prid-
vine res tako občutna, bi se govini te občine.
Precej se je spremenil promet striji. v posameznih trgovinah, med PREDAVANJE. — Pred dnevi je katerimi je v poslovalnici z že- bilo v hrastniškem gradu preda-lezcm največji. Tu se pač od- van.1e> ki ga je priredila »Svobo-raža zmanjšana gradbena de- da II«. Predaval je prof. Pešec iz javnost. Povečal pa se je pro- Radeč o »Zgodovini dramatike v met v trgovini z obutvijo to to sveto in^ pri nas«. Predavanja so kljub temu, da sta v kraju še se udeležili vsi ljubitelji dramati-dve trgovini z obutvijo, kateri- ke in tudi ostali. — Vsi navzoči ma pod posebnimi pOgOji USpeŠ-no konkurira.
Iz določenih razlogov pa je podjetje ustvarilo lansko leto komaj 530.000 din dobička, medtem ko ga je bilo leta 1955 nad 1 milijon. Podjetje je imelo v začetku preteklega leta le 57 milijonov kredita, ki pa ni zadostoval in se je konec leta povečal na 73 milijonov. — Zelo majhen pa je odstotek za formiranje sklada za samostojno razpolaganje in sicer jim od 0,25 %> praktično ostane komaj 12,5%. Lani je bilo tega 579.000 din. Skromno pri tolikšnem prometu.
Zelo pa tare trgovsko podjetje zastareli to skoraj neuporabni inventar, a še ta po večini m njegov. Prihodnja leta bi podjetje v ta namen potrebovalo najmanj 10 milijonov.
Ta sredstva pa bi podjetje po dosedanjih predpisih lahko zbralo šele v petdesetih letih. Nekoliko si pomagajo sicer s krediti, ki pa podražujejo režijo in večajo cene, ker je treba denar vračati to plačevati tudi obresti.
Kakor je bilo iz poročila razvidno, je bilo poslovanje podjetja še kar dobro, tako da smo lahko z njim — čeprav bi moglo biti v tem in onem še boljše
—	zadovoljni.
Z A G ORJE
ZDRAVSTVENO PREDAVANJE.
—	Prejšnji petek je v dvorani kina »Triglav« predaval dr. Stojan Cergolj iz Trbovelj »O raku.« Predavanje je bilo zelo zanimivo in nazorno. Obisk je bil tako številen, da vsi niso mogli v dvorano.
Zato je bilo v torek ponovno predavanje z isto temo.
Ta izreden obisk da slutiti, da se Zagorjani zelo zanimajo za zdravstvena vprašanja.
GLEDALIŠKA PREMIERA.
Zadnjo soboto in nedeljo se je dramska družina »Svobode I« iz Zagorja predstavila domačinom z Wernerjevim »Komedijantom Hermelinom« v režiji Mikliča. — Premiera je zelo dobro uspela, obisk pa žal ni bil posebno velik. Kaj več o tem prihodnjič.
Avtobusno progo, ki bo obratovala vsak dan bo vzdrževalo avtno podjetje »Prevoz« iz Brežic. — Veselje Planincev in Sevni-čanov — Ugodnost za izletnike na Lisco.
Dolgotrajna želja Planincev to Sevmčanov se je končno le izpolnila. Cesta na Planino je spet toliko urejena, da je sposobna za avtobusni promet in rw-» .	-	_
upravni odbor avtoprevoznike - S	§	A Ir A	X/	A	V*
ga podjetja »Prevoz« iz Brežic ^	1	** *x * 1	v
je sklenil, da s petnajstim aprilom ponovno vzpostavi avtobusno zvezo Planina—Sevnica »Trije vaški svetniki«. Prireditev Raka—Studenec— Krško in Bre- je dobro uspela in so bili gledalci žice ter obratno.	z izvedbo igre zadovoljni. Obisk
Za Sevničane bi bila sicer	zel° dober, tako da je bila
prikladnejša druga varianta: učilnica, v kateri so igro priredili, Fjamna—Sevnica—Studenec— nabito polna ljudi.
Bučka—Novo mesto, toda če to . ^ nedeljo, 31. marca, pa bodo ne gre, se pač ne da pomagati. ‘Sralci gostovali s to igro v Kape-Planina. ki je bila svoj čas Iah	*n	se priporočajo	za	dober
znan turistični kraj, je bila po- obl? ,	...	,	.	.	,
vezana z avtobusno progo s . Tukajšnja mladina je dobro iz-Sevnico že v stari Jugoslaviji to °nr^i a rimske mesece in poleg še pred nekaj leti. Čeprav le ta "avedene igre naštudirala se igro komuna priključena celjskemu	^ na poIltlč~
okraju, so tamkajšnji preval- ^	PT"
i, ““s?*-! SL7 JSJ "Sta sss
na Sevnici, saj je najbkzjivečji predavanja. Razen tega pa so člani
mladinskega aktiva mdi člani ja;,o tud: les ter so si prav zato drugih organizacij, v katerih
tudi oni močno želeli te vwto-busne proge.	.
so bili s predavanjem zelo zadovoljni in žele, da bi »Svoboda II« organizirala še več podobnih predavanj.
organizacij, pridno delajo.
Želimo, da bi mladinci z istim poletom nadaljevali svoje delo tudi v prihodnji zimi. V poletnih mesecih ne bodo mogli v tolikem obsegu, ker jih zadržuje poljsko delo.
M. M.
V Irbnulinh fe delovni dan
»Telesna vzgoja to šport«. Sile športa spet to spet osvajajo svet.
»Madona — poglej! Ali bi se peljal!«
Pred Domom »Sgofoode« v Zg. Trbovljah sc spoznamo z mnogimi trboveljskimi »firbci«. Pa naj kdo reče, da v čem zaostajamo za Ljubljano to drugimi mesti!
Sicer pa: kdo bi ne postal pred tako luštno stvarco, kot je NSU ali Tomosov Moped.
POMLAD NA ŽABJEKU
Mirko se je izkazal. Naproti je pohitel materi, ki je hudo težko nesla poln koš »fasunge«. Breme, ki si ga je pionirček naložil na ramena, mu ne dela skrbi- Skoro bo pri domači hiši. Že je mimo sosedove tete, M pere kup perila kar pri »Sterni«. Tu še ne poznajo električnih pralnihov. Kaj šel Se marsikaj drugega ne.
Ce kje. potem so se tu na Žabjeku in gori
Motiv iz Žabjeka
Spet bo, kot kače, lepo vreme. Tale ae j»dov©lja» greje
nih rok, veselih, včasih nadležnih, užaljenih, vedno pa dobrih.
Ko se z brega spustimo na tlakovano trboveljsko dno, naletimo tu na največ trboveljskega drobiža in mladine, razigrane kot je pomladni vetrič, ki piha sem od Kuma in se odbija ob prebujajoči se Mrzlici.
■ Kam vsa ta dolga rečica, ni težko uganiti. V gimnazijo, osnovne šole to otroški vrtec.
In še potem, ko je ura že osem, srečamo tu in tam zapoznelega dijaka ali učenčka ljudske šole.
GOSPODINJE, VESELJE, SKRBI
Devet je. Ulica dobi drugo podobo. Na cesti se pokažejo gospodinje. Vse več in več jih je. Moža ni doma, pa niso same. Spremljajo jih cekri, torbe in kanglice, pa mali čebljajoči fantiči to dekletca. Kdo bi jim zameril, če se po dve tri zaupno stiskajo druga k drugi in govore, govore..,
Kje na svetu so gospodinje drugačne?
Na trgu, v mesnici in trgovini pa se marsikatera spremeni. Zamišljene so. Mesec je le dolg m dobro je treba znati obrniti vsak dinar. Doma je družina. Ko se dodobra razgledajo po trgu in nakupijo vse potrebno, je treba še v trgovino.
Kakor so se Trbovlje v teh letih na moč razvile, pa so v sebi ohranile še vedno nekaj tiste značilne nekdanjosti, ki jih dela tople in prikupne. Mnoge žene še vedno rade prav na plačilni dan stopijo v »štacuno«, da nakupijo vse potrebno za življenje štirinajstih dni. Potem jim ni treba za vsako stvar posebej v dolino. Da pa bo nošnja lažja, imajo sabo koš.
Nekoč so tako delale tudi naše babice. Nekatere tudi zato, da bi »stari« v tistih hudih časih ne zavil prepogosto v gostilno, ki ni bila zastonj ...
TRBOVELJSKI »FIRBCI«
Sile športa spet in spet osvajajo svet.
Pred razstrto »Ljudsko pravico« se je zbrala na Trgu revolucije čedna skupinica ljudi. Živi mozaik okusa povprečnega bralca: nekaj starejših mož je zbranih ob prvi, drugi in tretji strani; ti se torej zanimajo za politiko, veliko mlajših pa se stiska pod listom, ki nosi ime —■
Gospodinja s polnim košem živil na poti iz trgovine
na Dobrni prav gotovo najbolj razveselili pomladi in toplih dni. Sedaj bo življenje spet lažje. Skozi razne razpakline ne bo več tako pihalo in klopice oboli hiš bodo oživele.
Poslopja so stara in vse bolj to bolj razpadajo. Nekateri, še posebno mladi, si žele v nova, svetla stanovanja s kopalnicami, večina, ki je tu že deset to deset let, pa bi se od teh dokaj skromnih bivališč ločila z veliko težavo.
SIRENE SO ZATULILE
Popoldanske ure naglo prihajajo. Ob dveh zatulijo sirene na hribu, v Strojni tovarni, v Gabrskem to Cementarni. Spet en dan dela manj.
Delavcem danes domov in na separacijo ter v tovarno ni treba več tako daleč peš. Star0 »ša-rabanko«, ki jo v svoji pesmi tako bridko opisuje Tone Seliškar, je zamenjal moderen »Mercedesov« avtobus. Novo, prav takšno vozilo ima tudi Cementarna, in potem so tu še avtobusi Elektrarne in Strojne tovarne, pa tista rudniška, ki vozita v Hrastnik in Gabrsko.
Tako živahne podobe kot ob štirinajstih, mesto nima nikoli prej to pozneje. Mimo delavcev so na cesti še mnogi drugi in potniki, ki jih bo avtobus vsak čas potegnil v savsko tesen. Jutri je nedelja.
Cez nekaj ur odhaja Tone z Jožetom ln prijateljico Zdenko na prvi spomladanski izlet v hribe — na Mrzlico, drugi — kdo bi jim vedel Imena, pa se potrudijo v kinematografe, na športne prostore to kratke ture s kolesom. Precej polna je tudi Ljudska knjižnica na Ulici prvega junija.
Počasi se mrači. Jasno nebo še enkrat obeta lepo nedeljo.
. Zvečer, ko v kinu nenehno teko filmske aparature, ko mnogi iščejo zabave na pomladnem sprehodu, v »Partizanu«, pa v gostiščih, in se stari spravljajo že gpat, takrat sede reporter za pisalni stroj to pod rubriko »Trboveljski tednik« napiše:
»Danes je sklenilo zakonsko zvezo dvoje parov ... reševalni avtomobili so bili štirikrat na poti . organi LM niso imeli mnogo dela.«
Vse to se je zgodilo neko trboveljsko soboto.
NAJSTAREJŠA ZGODOVINA
Posavski muzej v Brežicah, dolenjski v Novem mestu in belokranjski v Metliki so izdali knjigo »Najstarejša zgodovina Dolenjske«. Napisal jo je kustos Narodnega muzeja v Ljubljani, profesor
DOLENJSKE
muzeja o Ljubljani, ampak so danes last bogatih muzejev o inozemstvu.
Nisem imel namena Gabrovčevo knjigo s temi vrsticami propagi-
„	.	..	roti za uporabo na naših šolah.
S2S	rsa'4£»52W5 S? ssrs-ffiSS? %,££, kZJ% ‘JS
r	'	u	ozemlju	Dolenjske. Pri njegovem	ske in Posavja, ki bi jo	v tej obli-	lahko	vidi, da jo bo z	užitkom
delu mu	je koristno služilo tudi	ki zaman iskali v kateri	koli znan-	prebral ir. njeno gradivo	koristne
-nnrin.iinclri Hn.rhpni nncvnrinrski to’ ** ]e kot kustos Narodnega stveni publikaciji ali učbeniku, uporabil pri šolskem pouku. Ob
u.:l, .’	’rv,r™j.fc. ... muzeia v Ljubljani vodil izkopa- Temu orisu predzgodovine je do- njenem prebiranju si bodo razši-
vanja na doslej največji ilirski dal pregled arheoloških zbirk Po- rili svoje znanje in izpopolnili po-gomili v	Stični in za Doleniski	savskega, Dolenjskega	in Belo-	dobo	predzgodovine na	Dolenj-
'drugi^zvezek'^Dolenjske'muzejske	muZe]h 0	Novem mestu m Vol^ih	kranjskega muzeja, ki naj bi slu-	skem	in v Posavju učitelji	in pre-
j_Jv. _ *._■ hn nnnitnt	njivah.	zil njihovim obiskovalcem kot davatelji zgodovine na raznih šo-
z	”	' Knjiga sicer nosi podnaslov vodnik skozi muzejske razstavne lah v okrajih Trbovlje in Novo
»Vodnik po arheoloških zbirkah prostore. Tekst knjige zaključi mesto. Menda ni treba posebej
muzejske knjižnice«, bodo sledila v prihodnjem desetletju dela, ki bodo obravnavala odovinsk
in kulturni razvoj Dolenjske in nam dala njen zemljepisni, priro-dopisni in narodopisni pregled, le
prof. dr. Metod Mikuž in bo izšel
- .. v ..	. i	,	v-	" » vu>un pv u/ /	fVUil	fV/ V/Ot	C.	L CA- v L	r\ 11J L l/C	Prilivi	l/lcoU/. iiil-huu	f u	w i/i/u
rS&PB:	srJSf&K
cicUistične revolucije.
Pričujoča knjižica je zaradi finančnih težav izšla v dokaj ome-
ki pa je le deloma sledi zemljevid točen. Avtor nam namreč v njej dišč in številne slikovne ilustra- prosvetnih in njim sorodnih knjiž-prikaže predzgodovino od prvih vije izkopanega gradiva na najd;- nic in ustanov. Prepričan pa sem,
ienem številu naklade Lc maniše’	P°iavov človeka pred nekaj več	ščih v	Posavju in na Dolenjskem,	da jo bodo prebiral tudi prebi-
'številn izvodov bo -rito vnšlo na	kot PoZ milijona leti pa do nase-	Mnoge	prikazujejo tudi predmete,	valci Posavja in dežele dolenjske-
”	litve Slovencev na naših tleh. V	ki jih	ni najti med zbirkami do-	ga cvička, ki ljubijo in so ponosni
živahnem, vsakomur razumljivem lenjskih muzejev, niti Narodnega na svojo domovino.	S. S.
knjižni trg, večji del naklade pa so muzeji — ki so knjigo tudi za-
SŽSSZ fes:
lahko naročili po minimalni ceni	temen* dobe preko me-
pri zgoraj imenovanih muzejih. \alnih ^[tur bak/a’ b[or]a m 1% Ker so prve izvode muzeji že po- ” dobo ™ske oblasti v naših shdi naročnikom, naj bralcem lista krajih in naseljevanja naših pred-povemo nekaj o vsebini knjige. Pri rukov na dolenjski zemlji tem seveda še daleč nimam name- Z njemu lastnim načinom pri-na, da bi o njej podajal strokovno povedovanja se je posrečeno iz-oceno. Ta bo napisana na drugem ognil pomanjkljivostim, ki se vec-mestu in se tu zato zadovoljujem krat ponavljajo pri obravnavanju
s tem, da o njej poročam tistim, ki jo bodo največ uporabljali, šolam in prosvetnim delavcem.
predzgodovine na naših šolah navadno v dveh oblikah. Prvo slabost predstavlja delo tistih učite-
__t-i rr-nnin
Avtor knjige nedvomno odlično Ijev in predavateljev, ki črpajo pozna domačo in tujo literaturo s učno snov za najstarejšo zgodom-
OBISK PRI PROSVETNEM DRUŠTVU V BOST ANJO	Jj
Radi več igrali jj
V Boštanju smo poiskali šolskega upravitelja Jožeta =§== Petančiča. V prijetno hladni šolski sobi je kmalu stekel |m pogovor o delu boštanjskega prosvetnega društva, katerega m duhovni oče je.	==
Društvo deluje že osmo leto. Ima gledališko in pevsko sekcijo ter lepo knjižnico z nad 500 knjigami.
Ljudje zelo radi gledajo zlasti gledališka dela. Zadnja == igra, ki so jo domači igralci uprizorili še lansko leto, je bila duhovita ameriška komedija »Roksi« in je lepo uspela.
»Se več bi radi igrali,« nam pove predsednik društva, m »Pa nimamo dovolj režiserjev.«
Moški pevski zbor »Boštanjski fantje« tudi zadnje čase m prav marljivo vadi. Pripravlja se na razne nastope. Lani je jjj dosegel vrsto lepih uspehov. Pel je doma in v okoliških b= vaseh.	_	_
Prosvetno društvo s prostori nima težav. Lep oder ima v »Partizanovem« domu, s katerim dela v kar največji slogi, pn Omenili smo oder. Tega so si uredili in opremili člani sami, brez kake večje pomoči od zunaj. Sedaj si žele le še do- ™ stojno zaveso. Pa nimajo denarja. Za pomoč so zaprosili == Okrajni svet »Svobod« in prosvetnih društev in upajo, da ne zaman.	=
Tam, kjer češnje cveto... Kaj bi vam pravili: spomnite sc na mlada leta...
ZGLEDNA SINDIKALNA PODRUŽNICA v ZAGORJU
Freske v Viteški dvorani brežiškega gradu
področja predzgodovine. Kot ab-no iz razprav naše periodične solvent klasične filologije pa je znanstvene literature. Pri tem pa hkrati izvrsten poznavalec zgodo- se zgodi, da jim znanstveni jezik vinskega in družbenega dogajanja takšnih publikacij ostane nera-
_r • v__	___i...	-n—r. 1	oomlon »Vi blnrlon
Premalo otroških vrtcev v Zasavju
Zaposlenim zasavskim mamicam, ki povrh tega še -nimajo nobenega človeka, ki bi i doma varoval njihovo deco, dela že nekaj let velike pregla-1 vice občutno pomanjkanje otroških vrtcev, kjer bi lahko vsaj za nekaj ur brez skrbi pustile svoje malčke. Prav gotovo bi se takrat, ko bi bil urejen ta problem, na posameznih delovnih mestih za spoznanje izboljšala tudi storilnost, saj bi se žene laže vživele v svoje službene naloge, ko bi jim pred očmi ne plesal več strah, kako je doma, in ali se
v antičnem svetu. Široka razgle- zumljiv in hladen ter da ne vede S mor£^	Tončki’i. Marjan- šta Dobova pri Brežicah. Obema ugotovijo, v kolik; meri se čla-
V Zagorju sta aktiv Zveze komunistov in sindikalna podružnica uslužbencev državnih ustanov z območja občine Zagorje izdelala osnutek strokovnega in političnega delovnega programa.
V strokovnem pogledu so v pe uslužbencev in ugotovili, da februarju pričeli s študijem, li so uslužbenci pravilno razvr-Študirali so Zakon o upravnem ščeni po nazivih in plačilnih postopku, študij pa je vodil tov, razredih. Držali se bodo načela, Rešitev nagradne uganke Brane Vipotnik. V marcu štu- naj bo vsak uslužbenec uvrščen . j. la Številke	dirajo Zakon o državni upravi, v tisti plačilni razred, ki mu pri-
* i *•	nato pa pride na vrsto Zakon pada po kvalifikaciji in po dobi
Naši pionirji so uganili tudi o občinskih ljudskih odborih in njegove zaposlitve.
Uganko, ki smo jo prinesli v statut občine Zagorje, Tudi tu Občinskemu LO Zagorje bodo 12. številki »Zasavskega tedni- ie referent tov. Vjpofar.k. Študij predlagali, da se v letu 1957
- ureditvi administracije v dr-
ka«. Pravilna rešitev se glasi: voda.
Žreb je prisodil nagrado za rešitev uganke Jošku Bregarju, učencu I. a razreda niž. gimnazije, pošta Radeče pri Zidanem mostu št. 96 — drugo nagrado pa dobi po odločitvi žreba Vinko Blažinč, učenec I. a razreda osnov, šole, Dobova 49, po-
o
žavni upravi oz. organih pa je predviden v mesecu aprilu, ko bodo izšli zadevn: predpisi. Konec meseca aprila bo konsul-tacija posamezikov. S 'tem v zvezi so že sestavili izP-tnj komisijo, o kateri so tovariši Hinko Rus, Brane Vipotnik in Franc Božič.
Imel« so nadalje sestanek z vsemi člani sindikalne podružnice in sicer v glavnem zato, da
danost v antiki mu omogoča, da s takšnim gradivom pri šolskem ponekod skromne podatke sloven- delu kaj početi. Polemičen ton skih arheoloških najdišč spretno takšnih razprav, njihovi ar gumen dopolni in osvetli z zgodovinskim	”p
izročilom antičnih avtorjev in virov. To metodo je z uspehom upo-
Dvoklavirski koncert v Trbovljah
ti in zaključki jim ostanejo jasni in — dolgočasni.
Drugo slabost pa zagrešijo tisti učitelji in predavatelji, ki pri svojem delu uporabljajo samo že itak v vseh učbenikih skromno odmerjene podatke o družbenem razvoju in materialni kulturi posameznih predzgodovinskih dob. Tudi njihovim dijakom se zdi podana snov dolgočasna in pusta.
„	,	, Gabrovec pa je znal v svoji
V soboto, 30. marca bosta	premostiti obe nasprotji:
nastopila	v	koncertni	dvorani	■ konvencionalnemu
Delavskega	doma	profesorja	Jemičnemu tonu
Silva Hrasovec in Pavel Sivtc ________ toda tudi
današnjo obliko, zvočnost, so se veliki klavirski virtuozi radi producirali s skladbami, pisanimi za dva klavirja; pa tudi sami so napisali mnogo del, ki so bogato izkoriščala ves obseg teh ogromnih instrumentov in dopuščala na njih zvočne učinke, da tekmujejo kar s celim orkestrom. Zaostale kulturne razmere pri-nas so redkokje dopuščale koncertno igro na dveh klavirjih, ki morata biti dobra in tenkočutno uglašena. Zato si je tako zvrst glasbe privoščil le izjemoma kak kulturni center
Tokrat bomo imeli tudi v Trbovljah priložnost spoznati nekaj takih del iz svetovne glasbene literature, ki segajo deloma za nekaj sto let v preteklost, ki nato zajamejo romantično tvornost preteklega stoletja in predstavljajo tudi t 'orte ,ki so delovali že v našem storetju. Izvajalca sta d j slej z njimi usvela v Ljubljani, Mariboru in Ptuju. To dejstvo pa je hk-at' dokaz, da se množijo kraji, ki lahko stavljajo na razpolago dva pbrana klavirja — veča pa se tudi zanimanje za kulturne prireditve najrazličnejšega značaja, med katere smemo šteti tudi nocojšnji večer.
ci, Jožici in Frančku prav tedaj ni zgodilo kaj hudega.
V trboveljskem okraju je trenutno komaj 13 vrtcev, a še ^ ti ne morejo delati tako, kot bi ; bilo želeti zaradi pomanjkanja prostorov, delno pa tudi, ker ni kadra.
Tako bi danes samo v Trbovljah potrebovali mimo že obstoječih vrtcev še deset oddelkov, v Zagorju in na Senovem dva, in v Brežicah še enega.
V Radečah, kjer te ustanove zaradi pomanjkanja prostora še nimajo, pa si na vso moč |' žele tudi dva ali pa vsaj cn razred.
Za ustanovitev vseh novih otroških vrtcev, s katero se ne sme odlašati od leta v leto, pa bo treba poleg prostorov tudi
bomo knjižno darilo poslali po pošti.
Vsem ostalim marljivim pionirjem in pionirkam za poslano rešitev in za pozdrave prisrčna hvala.	Uredništvo
nusiuijuu v Aimtcru« ni/vr i7nnri{l
serss-rs ses	-ssss
-ts&jJSSr ssn
Ije. izvajala bosta same sklad- ^	„oSim zgodovinskim uč- __________ . .
b.e’	* P2Zj7° Te benikom, ni najti pri njem. On prt precej novih vzgojiteljev. Ob-
dva klavirja Svoj cas se	dovanju spretno uporablja L- L : «*--*-*.
je ta zvrst klavirske glasbe zelo P P°ol0ški material in zna njego-gojila, in ze v času, ko so se	ico lepo dopolniti s spo-
igrali na čembale, Predhodnike ». *tin$kih in gr-skih avtorjev, današnjega klavirja, so sklada-	preteklosti Dolenjske
tel ji Pisali glasbo za dva, tri m f 0	£	^ <afcrQf tem0
celo štiri čembale	povezano s političnim in kultur-
V prejšnjem stoletju, ko je P dogajanjem med Savo in do-	moči, k
koncertni klavir dobil svojo ^njsko Krko, spretno poveže tu-	mogoče
današnjo obliko, dolžino in z,ažnej$e dogodke v rimskem <-■<-- —
imperiju in stari Grčiji. Tako nam je na dveh tretjinah svoje sto
čina in okraj štipendirajo sicer skupaj 16 dijakinj, žal pa letos še nobena od teh ne bo čala šolanja.	' ;
Ker pa je vej je t no, da bo republika tudi tokrat dodelila v trboveljski okraj nekaj novih moči, lahko pričakujemo, da bo začeti z delom teh toliko potrebnih ustanov vsaj v nekaterih najpotrebnejših krajih.	-jak
Nova nagradna uganka za naše pionirje
Za danes sledečo uganko: Triperesna sem rastlina, slastna moja je vsebina, toda ne za vsaka usta, zajček me najraje hrusta. Rešitev uganke nam prinesite ali pa pošljite po pošti do nedelje, 7. aprila, opoldne. Tudi za rešitev te uganke bomo dali 2 lepi knjižni nagradi po odločitvi skon- £,.5,^.
Ob odgovoru ne pozabite na-
gradi stanovanjski blok za uslužbence občine in njenih ustanov. To se je pokazalo' kot zelo nujno, kajti če hočemo imeti v naših ustanovah dober kader je, treba ljudem tudi nuditi ustrezno stanovanje. V Zagorju pa teh ni. Po možnosti naj bi se nekje uredil tudi sindikalni kotiček, kjer b; se shajali člani sindikata in izmenjavali misli in mnenja.
Za razvedrilo članstva naj bi
...	. .	___■_____ se organizirale razne športne
m udejstvujejo v svojem pro- ekipe: kegljaška, strelska, ša-stem času. To so storži zaradi	Med
tega, ker je ugotovljeno, da le nekaj članov dela v organizacijah in društvih, medtem ko ostali stoje ob strani.
Poleg tega so predvideli v podružnici vrsto predavanj. Tako je že predaval tov. Vipotnik o komunalnem sistemu, tov. Pavle Tomažič o gospodarskem sistemu v FLRJ, predavala pa bosta, še tov. Jože Ocepek o kmetijstvu in predsednik občinskega odbora SZDL Zagorje o zunanjepolitičnem položaju.
Posebno skrb bodo posvetili
hovška. odbojkarska itd. Med letom bodo pripravili več izletov v kraje, k; so znani iz časov NOV. Za mednarodni praznik delavstva, 1. maj bodo or-.-ganirirati skupni izlet na Pleše.
(m)
Izšla ;e 125 štev. .Naših razgledov'
Iz vsebine;
Dr. Jože Potrč: Njegova oporoka (ob smrti Moše Pijade); R. P-
kvaliteti dela po ustanovah. V ...
tem pogledu bodo pomagali Madžarska rapsodija; M. O.: Nova mlajšim uslužbencem z raznimi država sredi Afrike; j.: Segni po-nasveti pri njihovem delu. Po pušča desnici; Jože Juhart: Ob možnosti bodo izmenjali svoje	novem zakonu o	pravdnem po-
izkušnje v službi z uslužbenci	stopku; Dr. Josip	Globovnik: Me-
drugih občin okraja Trbovlje, tropolitoin area (nadaljevanje in ker se je to lansko leto poka- konec); Katja Vodopivec: /z po-zalo kot dobro in potrebno. Po- svetovanj o vzgojnem izobrazeva-skrbeli bodo za delovno disci-	nju staršev; Fr.	Pedičelc:	Eden
vesti	svoje	ime	in priimek,	na*	plino. Skrbeli bodo nadalje za iz-	novih metodičnih	pog.sdov n
dalje	razred	šole, ki	jo	obisku-	boljšanje kvahtele in kvantitete	moralno vzgojo v	višji! »‘"VTO
jete, ter pošto in kraj, kjer ste	^^oto^da zn	:	da!j
udr: »wo^£rr.«
oersor^nc ma Tehnični naraščaj v razvitih drža-novah Pregledali persorvatoe ma- ^ Qr M KalSnik. simultanka
ob računskih strojih; Drago Potočnik:	Letno poročilo Narodne
banke za 1955; OEC: Ekonomske
doma.
Vsem pionirjem lepe pozdrave.	Uredništvo.
VRAGI NA FUATIMU
Napisal: Jack London
Riše: Bernard Emerik
49. Obramba Velike skale je imela svoje prednosti, a tudi svoje slabo strani. Ni je bilo
Raoul van Asveld z obema šku-nerjema ip s svojo morilsko tol-
morje.
51. »Valetta« je šla prva. ki-po ni mogel nikamor uiti. Grief tolovski čoln jo je vlačil in na je imel celo tono dinamita, ki ga je bil dal spraviti više gori
njem so bili mornarji ujeti možje s Fuatina. Grief in Mauriri
52. Razen tega je čakala še tleča kresilna goba in pa precejšen sveženj dir.amitnih patron,
mogoče zavzeti; dvs^ moža sta jo na skalo, in je bil gospodar po- sta jih opazovala iz svojega var- opremljenih s kaprami in vž -
lahko držala proti tisočem.
ložaja. Da je bilo res tako, je do-
50. Razen tega je tudi »tražila kazal vsakega jutra ko sta se izhod na široko morje in zato škunerja poskusila odpraviti na
nega zaklona, ki je bil tri sto čevljev viseko v skalah, rX kc so ležale poleg njiju.
iralno vrvico. Ko je čoln plul ‘"k pod nji-^a, jc Mauriri zmajal z glavo:
• Ek ver
revije v letu 1957; Veno Pilon: Nazaj k zemlji; Vladimir Kralj. Konstantin Stanislavski; Spomini! Rafael Affec: 'Naša glasbenoznan-stvena žetev v preteklem letu; Alan Janc: Z evropsko dušo in ameriškimi koraki; Zlata Pirnat: Dve francoski literarni nagrade —: Erskine Caidwe.ll o tem, kako postaneš pisatelj; —: Premio Via-reggio zd Skobca; Dušan Pirjevec: Anton Ocvirk; Stane Šimenc: Dra-gutin Tadiianovič: Praznik žetve; r. N.: Plečnik v Kranju; Akant: Kniiga o prostoru; France Ivan-šek: Tipizacija zgradb ali standar-diza gradbenih elementov; srd: Se: naj cveto vsi cvetovi...; Joliča Milič: Obrobni zavisek: Mara Vidic-Trd!nova: Ob obletnici rojstva Leoša Janačka; Ernest Adamič:	Pr.ob’emat'ka švicarskega
'dma; Kulturne vesti; Nove knjige v tv Hrti: Kn Pž.ne novosti.
0 P i s *u j i £
? Si.
S SKUPŠČINE OKRAJNE ZVEZE TVD »PARTIZAN« TRBOVLJE
Večji razmah telovadne vzgoje v revirjih in na podeželju
17 DELUJOČIH ORGANIZACIJ — ŠTEVILO TELOVADECIH SE JE POVEČALO ZA 6 %
— V PRETEKLEM LETU 8000 TELOVADNIH UR — Se VEDNO POMANJKANJE VODNIKOV — USPEL OKRAJNI TELOVADNI NASTOP V BREŽICAH — PRIPRAVE ZA ZLET V LJUBLJANI — IZVOLJEN 35-CLANSKI PLENUM
Letni skupščini okrajne telo- loti obiskuje telovadbo zelo V sami razpravi in tudi v vadne zveze so prisostvovali v majhno števili® članov in članic, sklepih ki so bili sprejeti na prtfeteli V četrti nriorosti" vožnii’ nedeljo v Delavskem domu v Lansko leto je bilo opariti ve- skupščini, pa je bila predvsem S^ler Jožko m senCunali m Trbovljah poleg delegatov iz 17 liko aktivnost pri nastopih, ven- poudarjena potreba dobre oiga- Potočnikova’ P P	P
društev tudi številni gostje iz dar so bile tudi tu storjene na- nizacije prireditev za Dan mla- zanimivo ie bflo tudi tekmovanje
skihbj^i?t,ičnri	n* '	Tak°J°	n*^ie je treba skrbeti, da na majhnih dvokolesih, kjer je
^	- TT A T m^ lovadne nastope Trbovlje. Za- bodo društva sodelovala v tim zmagal Španovič. Vsi najboljši
dalje zastopniki JLA. Iz poro- gorje. Hrastmk-Dol, Izlake, Ra- večjem številu na republiškem vozači so nreieli naarade nakar
Tekmovanje s skiroji v Vidmu-Krškem
Preteklo soboto so bile v Vidmu-Krškem pod domom JLA tekme s skiroji, katerih se je udeležilo 37 tekmovalcev. Za tovrstno prireditev je v tem kraju vedno večje zanimanje. Okrog 200 gledalcev je vzpodbujalo cicibane in pionirje, ki so tekmovali v prosti vožnji in po serpentinah. V prvi grupi, kjer so tekmovali cicibani do četrtega leta, je bil najboljši Mikac, v drugi grupi v starosti od 4 do 6 let, *->trti pri prosti vožnji pri serpentinah pa
Pričetek prvenstva maribarsko-celjske nogometne
lige
Svoboda (Trbovlje) - Usnjar (Šošlani) Osi (0:0)

majhnih dvokolesih, kjer je I__jal
SSStSS ŠtSBSSS FSeSS Iž-SSi
nik ri številni disku tanil, po- vadne akademije so pripravila vprašanju' vzgoje telovadnih so prireditelji čas dobro izkoristili, vzamemo naslednje.	telovadna društva Brežice, Sev- vodnikov in večjemu dotoku kajti vsi tekmovalci so se kar do-
Na področju okraja Trbovlje niča, Trbovlje in -Radeče. Dru- članov in čitalnic v telovadne bro seznanili tudi s cestno-pro-deluje 17 telovadnih društev štva so nadalje v veltikem Ste- vrste.	-«r	metnimi znaki.	-a
»Partizana« s približna 2000 te- vilu sodelovala pri Titovi štelo vadečimi. Zanimanje za telo- feti in raznih drugih proslavah
in prireditvah. TVD »Partizan« v Trbovljah je napravilo lepo potezo, ko je navezalo stike z mladino iz Zaboka in Sanskega mosta.
Aktivnost društev- »Partizana« se je izražala tudi v delu s pionirji in v drugih športnih vejah. Tu so imeli več uspeha društva s področja Krško in Brežice. Eden izmed perečih problemov v društvih so telovadni domovi, ki naj bi biM po mnenju večine delegatov v skrbi in upravljanju po komunah.
v >J*-'	", ■ -i "	■ 1
iammmamm
Mariborsko-varaždinsko- celjska nogometna liga
PRVE TOČKE — PRVI USPEHI — PRVA RAZOČARANJA
Tudi ena točka le dobra
Rudar : Tekstilce (Oroslavje) 1 :1
iiiPf

■
V prvi tekmi spomladanskega prvenstva je moštvo trboveljskega »Rudarja« gostovalo v Ctroslavju. Nastopilo je z nekaj mladimi močmi brez Molnarja in Pristava, ki bosta imela pravico do nastopa šele 7. aprila.
Tekma v Oroslavju je bila
;,	'K
.
Podpredsednik Okrajne telovadne zveze Trbovlje tov, Salmič bere poročilo
vadbo se je povečalo za približno 6 %. Kakor po nav adi vse doslej, se tudi trenutno Se vedno pojavlja vprašanje vodnikov, ki jih manjka. Kakor je bil na področju telesne vzgoje dosežen znaten napredek, pa je še vedno občutiti zapostavljanje in podcenjevanje telovadnih društev od posameznih gospodarskih organizacij, kar se tiče dovoljevanja dopustov za nekatere telovadeče. Drugo pereče vprašanje pa je tudi. da v nekaterih društvih delajo le dva ali trije funkcionarji, ostali pa so nedelavni. Tipičen primer je v Dobovi, kjer šola nima redne telovadbe, telovadn društvo pa sploh životari in letos sploh še ni imelo občnega zbora. To preseneča vse še tem bolj, ker je bila telovadba nekoč v Dobovi na visdkem nivoju.
Dobra stran telovadnih društev pa je, da jim je uspelo povečati vrste telovadečih, povečala se je tudi dejavnost, kar pričajo številni telovadni nastopi v preteklem letu. Sicer res še precej manjka do prave množičnosti, vendar je v tem pogledu že storjen korak naprej. Je pa nekaj, kar se opari, da v ec-
»Proletarec” ie »lobe začel
Kladivar : Proletarec 3:0 (0:0)
Prvi polčas je bal neodločen Preko 1000 gledalcev je raz-in so domačini zamudili nekaj očarano odhajalo z igrišča, ven-priložnosti. Drugi polčas pa je dar v nadi, da bo drugič boljše.
, v -*»».
dragoceni točki. Se večjega po- ‘»rec« v Žabo k u proti »Mlado-raza je rešil domačine odlični sti«. vratar Ocepek.
Mariborsko-celjsk a nogometna liga
Uspeh ..Bratstva" v Velen n
Bratstvo (Hrastnik) : Rudar (Velenje) 4:1
Kar dobro so začeli nogome- na 10. mestu z 18.823 podrtimi taši društva »Bratstvo« iz Hrast- klini.
nika, saj so na igrišču v Velenju gladko odpravili domačega »Rudarja« s 4:1 in si osvojili dve dragoceni točki.
Za konec kar dobro »Triglav« i* Kranja republiški telovadni prvak v kegljanju —
Trboveljski »Rudar« na 10. mestu
Telovadni dvoboj v Sežani
Slovenija : Srbija (542,55:529,50)
V nedeljo so v Sežani odigrali dvoboj telovadcev I. razreda v orodni telovadbi. Zmagala je Slovenija.
Med posamezniki so se na
V	nedeljo so končali republl- tem tekmovanju izkazali dobro
ško tekmovanje v kegljanju na tudi revirčani iz Hrastnika in kegljiščih v Ljubljani in Tr- Trbovelj. Tako je telovadec Se-bovljah. V Trbovljah so igrali	član tvd »partizan« iz
nik^NovtCtoricTin »Rudar«" Hrastnika, dosegel 3. mesto, .če-Najboljši rezultat je dosegla trto pa mladi Trugar iz Trbo-ekipa »Rudarja«, in sicer 4861 veij. klinov, »Lokomotiva« 4687 in »Branik« iz Nove Gorice 4397 klinov.	_ ,
V	končni uvrstitvi je »Rudar«
sicer dobra, toda po poteku igre je bik) videti, da Rudarjeva niso upali dosti startati, ker so domačini igrali precej borbeno, a tudi sodnik ni bil ravno najboljši. Kljub temu so revirčani prinesli domov dragoceno točko, ki jim bo priSla prav ob zaključku tekmovanja. Sodnik slab.
V	nedeljo bo Igral »Rudar« doma proti moštvu »Sobote« iz Murske Sobote.
Prijateljska nogometna tekma Rudar : Sloga v Trbovljah 3:2.
Brežičani premagali ..Fužinar ja"
Številni gledalci so na stadionu v Brežicah z zanimanjem spremljali prvo tekmo spomladanskega dela nogometnega prvenstva ma-riborsko-celjske lige in sicer med domačo enajstorico in NK »Fuži-narjem« iz Raven. V tekmi, ki je bila ostra in tipično prvenstvena, so bili domačini popolni gospodarji na terenu, saj so nad 80 minut igrali na polju gostov in zasluženo zmagali z 2:1 (0:0).
Za domače igralce sta bila uspešna Stamenkovič in Nešič. Najboljši mož na terenu je bil vsekakor vratar gostov Grizold, ki je v velikem formatu branil nad sto žog in tako rešil svoje moštvo še pred večjim porazom. V vrstah Brežičanov so manjkali branilci, vendar je enajsterica pokazala eno svojih najlepših, iger, v kateri so vsi sodelovali kompaktno, kjer so se zlasti odlikovali Sliškovič, Lenič in Kovač.,
V	predtekmi so brežiški pionir-
ji premagali tehnično boljše pionirje iz Cerkelj ob Krki z rezultatom 3:0 (0:0).	M. T.
RADIO
V TEM TEDNU
SREDA, 3. APRILA
11.00 Harmonika, trobente, piltali In ba$ — pa narodne pesmi za mesto in 11.35 Radijska iola za višjo stop-
vas.
njo:
UJu. Brez naslova (ponovitev). 12.05 Opoldanski operni spored. 12.40 Jalni ritmi. 13.15 v veselem tomv 13.30 Oj Marjane, Marjane... (dalmatinske in slavonske narodne pesmi). 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev). Puškin: car S altan. 15.40 Utrinki iz literature. — Miodrag Bulatovl: Epilog. 16.00 Koncert po željah. 17.10 Sestanek
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05,
7,00, 13.00, 15.00, 17.00 in 19.00 ta-lljski dnevnik ter ob 22.05. Oddajo „Na-
St poslušalci čestitajo ta pozdravljajo	_______________________________
>b delavnikih ob 14.35, ob nedeljah pa • etih 17 30 zabavna ta plesna glasiti 14.00—16.00. ..Kmetijske nasvete In	tekočem traku. 18.00 Zunanjepo-
tmetijsko univerzo" vsak delavnik ob	..............
12.30. „N’aš jedilnik" vsak delavnik ob 1.20. Oddajo „Dobro Jutro, dragi poslušalci" (pester glasbeni spored) pa vsak lelavnik od 5.00 do 7.00.
litlčnl leljton. 18,45 Radijska univerza. — Frol. dr. Franc Celešnik:	Zgodnja
diagnostika raka v ustih. 20.00 Eugen Sne bon: Vrtinec, opera v 6. slikah.
Moštvo 5D Svoboda Trbovlje
NEDELJA, 31. MARCA
6.oo—7.00 veseli nedeljski pozdrav. 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro. 9.20 V nedeljo zjutraj vstala bom . .. (Pisana zmes pesmic domačih). S.45 Sc pomnite tovariši. — Mirko Murovec-Nandc: Žužek: a) Vojkov vod rešuje terenca Čibeja — b) Otrok je premagal vojno. 11.35 Lahka glasba. 13.30 Za našo vas. 16.00 Ciril Stani: Koristno s prijetnim (reportaža). 18.41 Melodije za dobro voljo. 19.00 Radijski dnevnik. 20.00 Malo od tu ta malo od taro (zabavna glasbena oddaja). 21.00 Kulturni razgledi: Ob 200-letnlci smrti skladatelja Jana Vaclova Slamica.
PONEDELJEK, 1. APRILA
11.00	Uvodni takti. ,11.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Puškin: Car Saltan. 11.35 25 minut » kvintetom bratov Avsenikov ta njihovimi pevci. 13.15 Pisan spored zabavnih melodij. 15.40 Utrinki iz literature — Pa je privrel april na svetlih krilih. 16.00 V sveto opernih melodij. 17.30 Zabavna ta plesna glasba na tekočem traku. 18.15 Mali koncert Slovenskega okteta. 18.40 Mladinska oddaja. 22.15 Igrajo naši zabavni ansambli.
TOREK, 2. APRILA
8.40 Igrajo mali zabavni ansambli. 10.10 Glasbeni rendez-vouz (sodelujejo znani zabavni ansambli In solisti. 12.00 Poje kvintet Niko Strltol ob spremljavi Štirih lantov — vmes igra Kmečka godba. 12.40 Emil Adamič: Tatarska suita (igra orkester Slovenske filharmonije, dirigira Jakob Cipcl). 13,15 Zabavne skladbe na dveh klavirjih. 13.30 Odlomki iz komičnih oper ..Tatinska sraka", „Se-viljski brivce" In ..Prodana nevesta". 14.20 Zanimivosti iz znanosti In tehnike. lv.io zabavna ta plesna glasba na lekočem traku. 18.00 Športni tednik. 18.50 Domače aktualnosti. 20.00 Hrvaške zborovske skladbe poje Ljublianskl komorni zbor p. v. Mladena Pozajiča.
Četrtek, 4. aprila
8.30 Drobne orkestralne skladbe. 9.20 Od popevke do popevke.. 10.10 za vsakogar nekaj (pester glasbeni spored).
11.00	Pesmi za naše male. 11.15 Cicibanom — dober dan! — a) Brigita Kor: pripovedka o nečimrni mačici. — b) Wlentried Bauer: Llsjaček In njegov prijatelj. 11.30 Baletni intermezzo. 12,00 Vokalni ansambli v zabavni glasbi. 13,30 Popularne melodije iz orkestralne glasbe. 14.20 Pionirski kotiček. 15.40 Utrinki iz literature — Hans Fallada: Pripovedka o bratcu. 17.10 Zabavna ta plesna glasba na tekočem traka. 18.00 Družinski pogovori. 18.10 Odlomek iz Smetanove opere: ..Dalibor". 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ta napevov.
PETEK, 5. APRILA
11.po Za dom ta žene. 11.10 Dopoldan-^ ski operni spored. 13.15 Ritmi in melo-' dlie. 15.40 utrinki iz literature — Va-Iery Larbaud: Dollv. 17.30 Zabavna in plesna glasba na tekočem ‘traku. 18,00 Radijska univerza — prot. Ivan Tominec: Revija „lezlk in slovstvo.* 18.45 Tedenski zunanlepolltlčnl nrenled. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 6. APRILA
8.05 Zabavna matineja. 8.40 i»nVo Gregorc: Koroški rej. 9.30 Lepe melodije — znani napevi. 10.10 Od melodiie do melodiie. 11.15 Dober dan, otroci! (dve pravljici). 12.40 Zabavne popevke. 13.15 Avsenikov trio vam Igra . . 13.30 Od arile do arlle. 14.20 Zanimivosti Iz Znanosti ta tehnike. 15.40 Novi filmi.
16.00	Glasbene nganke. 17.10 Kal bo ntihodnll teden na sporedu. 17.30 Zabavna in nlesna glasba na tekočem traku. 18.00 Okno v svet. 18.15 Pojeta Senskl zbor Fr. Prešeren Iz Kranja p. v. Petra Liparja jn moški zbod Primorskih študentov p. v. Aniona Nanuta. 16.45 Te-zlkovni no«ovori. ?n.oo Zah»”e« sobotni večer. 22.13 ona« i« za naše izseljence — na vato 327.1 m.
T rbovelfčani ?
V	sottoto, 30. marca, bo ob 19. uri v Delavskem domu KONCERT prof. Pavla Sivica in prof. Silve Krašovec na dveh klavirjih. Koncertanta sta priznana pianista iz Ljubljane. S tem koncertom sta dosegla na številnih koncertnih odrih sijajna priznanja, zato vljudno vabimo vse trboveljske občane in ostale, da se koncerta udeležijo v čim večjem številu.
Vstopnice so v predprodaji pri blagajni Delavskega doma. Vstopnina znižana!
*
V	ponedeljek, 1. aprila, bo priredil SLOVENSKI OKTET iz Ljubljane koncert v Delavskem domu. Za mladino ob 17. uri, za odrasle pa ob 19. uri.
Slovenski oktet si je v zadnjih letih pridobil obilo priznanj in najvišjih ocen tako doma kot v tujini. Ta koncert bo zadnji pred daljšim gostovanjem okteta v Italiji.
Vstopnice se dobe pri blagajni Delavskega doma v predprodaji. Vljudno vabimo k čim večji udeležbi!
*
V	četrtek, 4. aprila, bo gostovala v Delavskem domu ob 19. uri Opera’ SNG iz Ljubljane z opero Wolfa-Ferraria ŠTIRJE GROBIJANI. Ta glasbena veseloigra je dosegla ie povsod velik uspeh. Glavne pevske partije bodo. pdllpriznanl operni pevci Lado KOROŠEC, Janez LIPUŠČEK Danilo MERLAK, Franc LUPŠA. Zdravko KOVAČ. Drago ČUDEN, nadalje pevke Elza KARLOVCEVA. Milica POLAJNARJEVA, Mania MLEJNIKOVA in drugi. Režiser Ciril Debevec, dirigent dr. Danilo Švara, scenograf inž. arh. Ernest Franz.
Ljubljanska Opera in njeni pevci so dosegli v zadnjih letih zelo visok umetniški nivo, kar je potrdilo med drugim tudi njihovo lanskoletno gostovanje v Amsterdamu in Parizu
Vstopnice bodo na razpolago v predprodaji pri blagajn: r>Qip„ct<pi«<i doma.
V	nedeljo sta se v prvenstveni tekmi pomerila domače moštvo trboveljske »Svotiode« in »Usnjar« iz Šoštanja.
Takoj v prvem delu igre so začeli prevladovati na igrišču domači igralci in so večkrat ogrožali vrata gostov, vendar so vsako še tako dobro priložnost pustili neizkoriščeno. V tem delu igre tri domači lahko vodili igro z najmanj tremi goli razlike.
V	drugem polčasu pa je igra postala vse bolj ostra, v določenih trenutkih celo surova. V tem so prevladovali gostje. Tudi v tem delu igre so imeli domačini več priložnosti za, dosego gola, a ga niso dosegli. Proti koncu igre pa so gostje nadkriljevali domačine, iz česar je videti, da imajo boljšo kondicijo, vendar so edini gol dosegli z enajstmetrovko. Pripomniti pa je treba, da je bila enajstmetrovka neopravičeno prisojena, ker ni bilo prekrška v prostoru, ki zahteva enajstmetrovko, pač pe je bil prekršek storjen izven kazenskega prostora pred vrati. V prvem polčasu pa so gostje napravili prekršek nad domačimi igralci v kazenskem prostoru, vendar glavni sodnik ni dosodil enajstmetrovke, čeprav je stranski sodnik pokazal na belo točko.
Športna nedelja v Vidmu-Krškem
Tudi v Krškem so v nedeljo začeli na zelenem polju. Dopoldne so »Celuloza« in Leskovčani odigrali prijateljsko tekmo v odbojki. Po lepi igri so domačini premagali goste z rezultatom 3:1 (15:10, 15:9, 12:15, 15:13).
Popoldne pa je bila odigrana prijateljska nogometna tekma na stadionu »Matije Gubca« med moštvom TVD »Partizana« iz Vidma-Krškega in NK »Rudarjem« iz Hrastnika z rezultatom 2:7 (1:2).
Tekma je bila zanimiva ln živahna. Izid ne ustreza poteku tekme, vendar se je poznalo domačinom, da igrajo prvo tekmo in da jim manjka kondicije.
Pred to tekmo so nas presenetili pionirji z zelo lepo igro. kjer sta se pomerili med seboj moštvi »Partizana« in Leskovca z neodločenim rezultatom 0:0.
Med mladimi smo opazili nekaj dobrih in talentiranih igralcev. Od njih pričakujemo še veliko.
VREMENSKA NAPOVED
ZA PRIHODNJI TEDEN
Sredi prihodnjega tedna lepo vreme. V ostalem nekoliko nestalno, vendarle manjše ali krajevne padavine. Samo v drugi polovici prihodnjega tedna manjše, vendarle kratkotrajne, padavine.	Dr. V. M.
e VELIKE MANEVRE ima ameriška vojska v bliimi FitipinOv. V manevrih sodeluje 92 bojnih ladij in več sto letal.
m zapadnonemska vlada
je sklenila s Turčijo pogodbo za nabavo municije v skupni vrednosti 740 milijonov nemSkih mark.
POPRAVEK
Na zadnji strani zadnje številke Uradnega vestnika, kjer smo objavili »Podatke okraja Trbovlje« se nam je vrinilo nekaj neljubih napak.
V uvodu bi morala biti P6** vrsta, v drugi V prvi razpredelnici bi morala biti besedica »travnik« v šestem fasdelku. V deveti razpredelnici, zadnji razdelek pa jie pravilno »gostota na kvadratni km«, spodaj pri vsoti pa je pravilno 93.
Uredništvo
Sodil je Koražija iz Celja zelo slabo.
Pred to tekmo so se pomerili mladinci »Svobode« in »Rudar II«, ki se je končala z 2:2. S. L.
KINEMATOGRAFI
Kino »Delavski dom« v Trbovljah bo predvajal do ponedeljka italijanski film »DEKLETA IZ S ANFREDI AN A«; naslednji teden pa bolgarski fiim »NEMIRNA POT«.
Kino »Svoboda« Trbovlje H bo imel nst sporedu do ponedeljka italijanski batrvnj film
»ATILA«.
*
Posebna objava! Vso šoloobvezno mladino obveščamo da bodo vsako nedeljo dopoldne ob 10. uri kmopredstave v kinu Trbovlje H. Vstopnina 10 din. Jotri, v nedeljo, bomo predvajali sledeče filme: »Slavno morje«, »Neapeljska miš«, »Milosrčni racman«, »Solarček Mišek«, »Kozarček preveč« in »1,490.000 KW«.
Kino Brežice predvaja 30. IH. francoski film »KO BI VSI FANTJE SVETA...«; 31. marca nemSko-franc. barvni film »CIGAN BARON«; 1. aprila »CIGAN BARON«. (Predstave ob 16.. 18. in 20. uri.) 3. in 4. aprila ameriški barvni film »DIVJI VETER«; 5. in 6. aprila ameriški barvni film »DESTRV«.
Kino Sevnica predvaja 30. in 31. marca nemški film »STARI GREŠNIK«; 6. in 7. aiprikt ameriški barvni film »HONDO«.
Kino Brestanica predvaja 30. in 31. marca angl. film »ZENA NA BRODU«; 3. in 4. aprila ameriški kavbojski film »STRELJAJ PRVI«; 6. in 7. aprila ameriška drama »GREH ENE NOCl«.
Kino »Svoboda« Dobrna v
Trbovljah sporoča kfaoobisko-valcem. da bo predvajal en- do dvakrat mesečno najnovejše premierne filme. Ostali program bo še v naprej izpolnjeval z najboljšimi repriznimi filmi. Nadalje sporoča, da predvaja vsak teden »filmske novice« in enkrat mesečno »Skoei celi svet«.
Od 27. do 31. marca bo predvajal ameriški film «TARZAN«; od 4. do 8. aprila amer. barvni film »OSAMLJENI REVOLVER«.
Kino »Svoboda« Zasavje v
Trbovljah bo imel na sporedu od 29. marca do 1. aprila ob 17. uri in 19.15 uri ameriški film »TUJEC NA BEGU«. Za mladino bo predstava v nedeljo pop. ob 15. uri po znižani ceni.
PREKLIC
Preklicujem za neresnično, kar sem govoril o Faniki Jerče itš Trbovelj. — Dominik Jenše, Trbovlje. Kolodvorska 16.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem primariju dr. Virgilu Krasniku za uspešno izvedeno operacijo. Obenem se zahvaljujem dr. Kržišč-niku in strežnemu osebju bolnišnice.
Emi ca Lekše, Trbovlje
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK
prodam. — Kahne, Dom in vrt štev. 21.
BNOSTANOVANJSKO HIŠICO ob cesti (približno 25 arov) prodam. Ponudbe pošljite na: Bizjak, Planina, pošta Raka.
SADNI KIS sc dobi pri Goro-pevšku. Klek štev. 5, v popoldanskih urah.
PRODAM GOSPODARSKO POSLOPJE (prestavljivo). Pejpca Pleterski, Brestanica 25.
Sprejemamo naročila za izvrševanje strojnih del rigolanja, oranja in planiranja.
Imamo kompletno rigolno garnituro in dva goseničarja s planimo lopato za planiranje na vseh zemeljskih delih v kmetijstvu, gradbeništvu in komunalnih objektih.
Interesenti, priglasite svoje potrebe! Dela izvršujemo hitro, solidno in pod ugodnimi pogoji.
KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA '	BREŽICE

VODNOGOSPODARSKA SEKCIJA ZA SPODNJO SAVO, BREŽICE razpisuje delovno
mesto računovodje
Pogoj: 1. srednješolska izobrazba s prakso;
2. nižješolska izobrazba z daljšo strokovno prakso. Nastop službenega mesta takoj ali po dogovoru. — Osnovna in dopolnilna plača po uredbi.
r/’J f. ). JH
7 dni po svetu
Pravijo, da sta se ameriški predsednik Eisenhoiver in britanski ministrski predsednik Macmil-tan »pomirilaa. Odnosi med obema deželama so sedaj spet prisrčni, ker je »dobro anglo-ameriško prijateljstvo« pogoj za dobre odnose med Zahodno Evropo in Anglijo. ZDA in Anglija se strinjata o vseh evropskih vprašanjih, zelo pa sta se zbližali tudi glede Srednjega vzhoda. Saj je VVashington celo pripravljen pristopiti k bagdadskemu paktu, če ga bodo dežele-članice povabile!
Vemo, da se je bagdadska organizacija že večkrat obrnila na Washington s prošnjo, naj bi se ji pridružil in jo s tem okrepil. Po bermudskih razgovorih so ZDA takorekoč že v njem. Pravijo, da se Eisenhoiverjevi načrti o Srednjem vzhodu in načrti bagdadske organizacije v marsičem strinjajo. Tako prvi kot drugi so naperjeni proti »komunistični nevarnosti«. Vendar »bagdadci« skušajo minirati tudi arabsko združevanje okrog Egipta, ki ga preveva želja po popolni neodvisnosti od Zahoda. Kaj sodijo Američani o tem, pa je težko reči. Uradno namreč
Usodni prekop
{Nadaljevanje s 2. strani)
Egiptovska vlada je pred kratkim objavila spomenico, v kateri pojasnjuje svoje stališče do plovbe, sedaj pa je pripravila posebno deklaracijo, ki jo bo izročila javnosti verjetno dan pred odprtjem prekopa. V nje izjavlja, da bo sama pobirala takse za prevoz ladij. Od letnega dobička bo ločila 25 odst za vzdrževanje in izpopolnjevanje prekopa in naprav.
Angleži in Francozi terjajo, naj bi pristojbine pobirala posebna mednarodna, a ne egiptovska uprava. Od tega bi prejel Egipt le polovico, ostalo pa bi ločili v poseben sklad za vzdrževanje prekopa.
Vendar rešitev še ni v tem. Vemo, da obstaja tako imenovano združenje za Sueški prekop, v katerem so vključene vse tiste zahodnoevropske države, ki se zavzemajo za internacio-naliziranje prekopa. To tezo podpirajo tudi ZDA, četudi na drugi strani trde, da se ne bi hotele zameriti arabskemu svetu.
Ali bo v tem primeru zmagal zdrav kompromis? Ameriški predsednik Eisenhovver in britanski premier Macmillan sta pred dnevi na’ Bermudih razpravljala tudi o tem. Zal se nekatere izjave ne strinjajo z željo po kompromisu. Tako vemo, da sta se oba državnika domenila o tako imenovanih »alarmnih znamenjih«. V primeru. da bi Srednjemu vzhodu grozila nevarnost, bi obe deželi posredovali tudi — z vojsko. Sedaj pa ni jasno, če semkaj poleg nevarnosti »s severa«, t. j. od SZ, sodijo tudi razne »nevarnosti«, ki bi sledile iz sueškega spora samega. Potem bi se Srednji vzhod spet lahko kaj hitro spremenil v nov prekipevajoči kotel.
Mnenje Mednarodnega sodišča pravice bi bilo vsekakor tudi Blede Sueškega prekopa zelo umestno. Prizadeti bi morali le obljubiti, da sc bodo po njem ravnali...
odločno poudarjujo, da se nočejo vmešavati v arabske notranje zadeve in tudi ne povzročati hudo kri. Kako bodo sedaj, po vključitvi v bagdadsko organizacijo, to storili, je pa vprašanje.
»MALA EVROPArt
V Rimu so predstavniki Italije, Francije, Zah. Nemčije, Nizozemske, Belgije in Luksemburga podpisali te dni sporazum o ureditvi skupnega zahodnoevropskega tržišča in atomski organizaciji »Euro-Atom«. V treh etapah po štiri leta nameravajo doseči predvidene načrte. Gre predvsem za to, da po posebnih organih medsebojno urede vsa tista vprašanja, ki jih sedaj ovirajo. Dežele-članice se ločijo med seboj po stopnji gospodarskega razvoja, po gospodarskih panogah, po politiki cen in carin itd. Po dvanajstih letih bodo pričeli veljati enotni kriteriji, do tedaj pa je treba nacionalna gospodarstva počasi in vztrajno preusmerjevati in vzporejati.
V	skupno zahodnoevropsko tržišče so vključene tudi francoske in belgijske kolonije v Afriki ter Somalija, ki jo zasedaj v imenu OZN upravlja Italija. Na tem je vztrajala Francija, ker bodo združene države skupne podpirale gospodarski razvoj »črnega kontinent a«.
Vsekakor je tako združevanje brez diskriminacije pametno, kolikor bi ga ne postavljali na določene družbene-politične okvirje. V skrajrfem primeru gre za poizkus, ki utegne roditi dobre sadove. Če že ne v celoti, pa vsaj delno.
SVETOZAR VUKMANOVIČ
V	EGIPTU
Da bi čimbolj povezali vsestransko sodelovanje z Egiptom, posebno na gospodarskem področju, je podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič prispel na obisk v Egipt. Kot kaže. je egiptovski vlad- tudi mnogo na tem, da bi zvedela jugoslovansko stališče do problemov sueške plovbe.	.t
Pozneje bo jugoslovanski gost na posebno povabilo obiskal še Sirijo.
Stanovanjski voz
Najhitrejša lokomotiva na svetu z zmogljivostjo 250 km na uro
Na kratkem valu
Nikar ne popustite! — Na
Norveškem so začeli stavkati vsi davčni uslužbenci. Ko pa so novico o tej stavka prinesli tudi tamkajšnji časniki, so pričele na vse davčne uprave kar deževati brzojavke in pisma s sledečo vsebino: »Nikar ne popustite! Izdržite do konca, pa čeprav bi to trajalo leta in leta!«
Opice kot jahači. — V Kaliforniji so dirke psov zelo priljubljene in jih ljudje obiskujejo prav tako množično kot konjske dirke. Tudi pred nedavnim je bila tamkaj dirka psov, le z razliko, da so bili tokrat jahači — opice. Ta dirka je bila zelo dobro obiskana in pomeni nov uspeh v dresuri, saj je treba učiti pse in opice.
Mark Twain. — Znanega ameriškega pisatelja in humorista je nekoč vprašali, čemu bi se najprej odpovedal: vinu, ženskam ali petju?
»Petju!« je brez pomisleka odgovoril Mark Twain.
»In če bi se morali odločiti mod vinom in ženskami?«
»To pa je popolnoma odvisno od letnika!« je rekel Twain.
Vsaj za eno leto! — Med oboževalci lepe filmske igralke Ave
Gardner je posebno vztrajen neki milijonar. Že večkrat jo je prosil za roko. Ava Gardner pa mu je ob neki taki priložnosti orgovorila: »Dragi gospod, tako stvar je treba res dobro premisliti, saj tak korak spremeni življenje ženske vsaj — za eno leto!«
Pregrešne ženske. — Na Dunaju je nekoč živel slavni pridigar Abraham a Santa Clara. Nekoč je pridigal tudi o svetopisemski grešnici Magdaleni in njeni spokoritvi. In takrat je dejal z mogočnim glasom: »Tudi med vami v cerkvi je neka taka grešnica, ki ee pa še ni spokorila! Hočete vedeti, kdo je ta ženska? Tamkaj sedi! Pazite, ta molitvenik ji bom zagnal v glavo!«
Tisti trenutek pa se je zgodilo v cerkvi nekaj nepričakovanega: vse ženske so skrile svojo glavo pod klop...
48 milijonov lir izgubila! —
Marta Costa iz Merana je izpolnila tiket za športno stavo, ni pa tega lista oddala, ker se ii je zdelo škoda, da bi menjala bankovec za 5000 lir.
čez dva dni pa je Marta Costa zvedela, da je uganila vse športne rezultate in da bi, če bi bila list oddala, dobila nagrado 48 milijonov lir!
Svojevrsten mali oglas. — V nekem rimskem časniku je bil pred nedavnim bedeči mali oglas: »Prosim tistega gospoda, ki me je na španskih stopnicah nepričakovano poljubil in obljubil zakon, da sc čim prej oglasi, drugače se bom poročila s svojim zaročencem.«
Ameriška raketa — Viking — doseže hitrost do Sffkm na uro
Jutranji obisk
Ko se je Peter nekaj pred sedmo uro zjutraj v postelji se enkrat zadovoljno pretegnil, se je zgodilo upslednje: v sobo sta nepričakovano vstopili dve mladi dami...
Peter se je presenečeno potuhnil za hribom posteljnine, ki je ležala nad njim, in razmišljal, če naj sploh odpre oči. Obeh mladih žensk sploh ni poznal. Toda vredno je bilG da se z njimi spozna, kajti obe deklici sta bili ljubki, z jamicami na licih, lepimi očmi, krasnimi nogami in tako dalje.
Mladi dami sta medtem že stali pri oknu poleg njegove pisalne mize in čakali — kdo ve na. kaj. Peter je premišljeval, kaj naj stori: ali naj zleze iz postelje in se jima predstavi v spalni srajci? Nemogoče! Ne glede na to, da bi neumit in nepočesan prav gotovo ne izgledal posebno vabljivo, bi tudi sicer napravil na obisk nemogoč vtis.
Peter se je zato potuhnil v svoje blazine in se pripravljal zaigrati noja:	zlezel je pod
odejo in se napravit, kakor da spi. Obeh deklet ni mogel več videti. Ukvarjali sta se z nečim pri njegovi pisalni mizi in nekaj govorili. Ni pa razumel besedice.
Za njegovim čelom je seveda mrzlično delalo:	vse rešilne
poli so odrezane, ker je bila postelja daleč od vrat m od edinega izhoda več kot tri metra. Nemogoče je bilo izginiti, ne da bi ga deklici ne opazili.
Toda, stoj! Rešilna misel je takrat poblisnila v njegovih možganih: prosil bo dami, naj gresta iz sobe za toliko časa, da se bo oblekel — ali še boljg: naj se za ta čas obrneta in mu kažeta hrbet. To je bil edini izhod. Ves srečen je bil.
Hotel je že reči: »Moje dame ...« — tedaj pa je začutil na rami težko roko svoje gospodinje. Pošteno ga je stresla in rekla:
»Gospod Peter, čas je, da vstanete in greste o službo!«
Politični mozaik
ZA TOBAČNE NASADE GRE
Friedrichstal je majhno mestece blizu Karlsruhe v Zahodni Nemčiji. Mesto šteje okrog 3200 prebivalcev. Občani in mestna občina že delj časa pošiljajo ogorčene .proteste višjim oblastem, toda te se, kot izgleda, ne ganejo. Kakor pišejo novinarji v nemških časnikih, so prebivalci mesta povedali, da bodo z lopatami in krampi dočakali znanstvenike in tehnike, če bi se pojavili v mestu in samo poskušali graditi atomski reaktor.
Občani pravijo: ne bomo dovolili, da nam reaktivnost uniči tobačne nasade.
BELI IN ČRNI
Vendar nekaj človeškega z onkraj velike luže. V časnikih beremo, da se je v ameriškem mestu Muskegonu v državi Michigan osemdeset zdravnikov — večidel belcev — obvezalo obiskovati paciente nekega njihovega kolega-čmea, ki je zbolel za tuberkulozo, pa ne more delati. Zdravniki-kolegi mu pošiljajo tudi honorarje, . ki jih dobivajo od teh pacientov. Bolan! zdravnik bržkone ne bo mogel več delati več let. Kolegi s tem izkazujejo solidarnost do črnega zdravnika.
NE DELA MU ČASTI
V Parizu je pred dnevi sodišče obsodilo na 13 mesecev zapora, 100.000 frankov kazni in sedem in pol milijonov frankov škode banki, bivšega senatorja Rene Daniela.
Obsodil; so ga paradi prevar pri delu. Bil je namreč na čelu velikih trgevsko-uvozno-izvoz-nih podjetij.
Obsojeni je brat nekdanjega predsednika francoske vlade Josepha Daniela.
Najnovejši tip NSU motorja, katerem voznik leži in je viso le 75 cm
E. E. L.:
S
KRIVNOST ANATORIJA
KRIMINALNA ZGODBA
Kmalu za tem so se vrata sobe gospe Petersen odprla tal profesor ter sestra Agna sta stopila iz nje na hodnik. Sestra Agna je potegnila kljub iz ključavnice in ga zunaj spet vtaknila vanjo. Dvakrat je zaklenila vrata, nato pa spustila ključ v žep svojega belega predpasnika. ■
Obraza obeh sta bila smrtno bleda.	t
*
Drugo jutro je v majhni jedilnici sanatorija šumelo kakor v panju pred rojem. Nihče še ni rekel kaj natančnejšega, toda vsak si je že ustvaril svoje mnenje in ga poskušal drugim
vsiliti.
»Zadnje dni je izgledalo, da gre z njo zelo naglo navzdol,« j c vedela povedati mala gospa Eberbach, ko je polkovnik neprijazno zagodel:
To pravi vsakdo navadno potem! Do sedaj še sploh ne vemo ničesar — jaz pa hočem imeti pri zajtrku mir!«
Treba bo samo vprašati profesorja ali pa sestro Agno, potem bo vsega našega ugibanja konec.«
Redaktor Roedtcr je pogledal gospo Neumeister in se ji ironično nasmehnil. 2e je hotel odpreti usta in ji odgovoriti, takrat pa je vstopila v jedilnico gospa Hofer.
Njen bel obraz je bil to jutro še bolj bled kot po navadi in v črni obleki, ki jo je nosila, je goapa Hofer izglodala danes sc bolj mračna. Pozdravila je vse navzoče kakor vsak dan, nato pa se je usedla ob ozki strani mize, roke pa sklenila v naročju Toda njeno dolgo pripravljanje je trajalo to jutro z.a nestrpne goste predolgo. Vprašanja in vzkliki so začeli deževati na hišo o damo tako naglo drug za drugim, da ni nihče več slišal samega sebe.	v
■ Neprret.no dolžnost imam, da vam sporočim neko žalostno novico, te rekla gospa Hofer, ko je z odklanjajočo kretnjo roko napravila mir.
»Ali je mrtva?« je zapiskala SibyBa Perkins s svojim visokim glasom. »Potem bom takoj odpotovala! Nočem biti z mrtvim človekom pod isto streho!«
- »Ne govorite vendar takih, neumnosti!« je rekel tedaj polkovnik ostro. »Mislite mogoče, da je gospa Petersen prvi človek, ki je v tej hiši umrl? Seveda kaj takega ne priznajo ostalim bolnikom posebno radi.«
»Saj nisem še nič rekla,« je nadaljevala gospa Petersen mimo, »vendar imate prav; gospo Petersen je nocoj zadela srčna kap.«	'
»Srčna kap? Zakaj pa je potem tako strašno zakričala?« je vprašal Egon Stoinbach. Tokrat se je še bolj tresel kot sicer, čeprav sc je silno trudil, da bi to prikril.
»Krika, o katerem pripovedujete, na srečo nisem slišala.« jo rekla gospa Malinkow, študijski svetnik pa jo je karajoče pogledal.
»Vaše trdno spanje je res zavidanja vredno,« je dejal. Ce bi vi trpeli na taki nespečnosti, kot moram jaz, sem prepričan, da bi dobili takrat kurjo kožo po hrbtu, tako grozen je bil • ta krik.«<
Gospa Neumann pa je bila prepričana, da je spet prišel ugoden trenutek, da pove kak primeren verz.
»Glas kose je utihnil, noben dih ne dvigne bilkam glav,« je pričela deklamirati in pobožno dvignila oči.
, Martina Martin bi se bila najraje pogreznila v zemljo, ko je slišala, kako strašno je izmrcvarila gospa Neumann eno izmed njenih najlepših pesmi.
■»Kakšne neumne čvekarlje!« je dejal Steimbach glasno. Roedtcr pa. ki ni mogel trpeti gospe Neumann, se je strupeno nasmejal in rekel:
»Milostljiva, kaj posebno okusni tokrat niste bili!«
Gospa Hofer je hitro’ vstala, da napravi konec prerekanju.
»To je bilo, kar sem vam hotela povedati! Profesor Lorrnssen vas prosi, da tega žalostnega dogodka ne vpletate v svoje pogovore —: v korist vašega lastnega zdravja. Sicer pa,« je nadaljevala, »bo nečak umrle gospe prispel še danes semkaj in tako'bomo vse skupaj hitro uredili brez posebnih težav,-
Gospa Hofer je po teh besedah takoj odšla in v sobi je bilo nekaj trenutkov vse tiho.
*
Harald Hor-nby je prispel mtil.o pred večerio v sanatorij s taksijem in pripeljal s seboj tudi svo.o prtljago. Bil je mlad
rudarski inženir, star okrog osemintrideset let in je kakšnih deset let preživel v Afriki. Bil je zagorelega obraza in hitrih, odločnih kretenj. Njegov glas je bil miren, jasen in prijeten. Na vsakogar je napravil vtis človeka, ki nekaj velja in ee svoje vrednosti tudi zaveda.
Profesor Lorrnssen in gospa Hofer sta ga sprejela že spodal v veži .in profesor ga je takoj po pozdravu povabil v svojo delovno sobo.
»Upam, da se zdravstveno stanje moje tete medtem ni poslabšalo,« je dejal Horniby, ko se je usedel na ponudcni mu stol.
Profesor Lorrnssen ga je resno pogledal.
»Vzrok, zakaj sem želel takoj govoriti z vami, je prav v zvezi z vašim vprašanjem,« je začel profesor previdno.
■Uboga teta Amalija!« j c dejal Homby sočutno. »Jo je morda moj prihod tako vznemiril? No, saj se bo hitro privadila name in se spet pomirila. Tokrat sem dobil več mesecev dopusta in želim nekaj časa ostati pri vas. Upam, da boste imeli kakšno prazno sobo zame, kajne?
»To vsekakor,- je odgovoril Lorrnssen počasi. »Samo bojim sc, da to ne bo vaš« želja, kajti vaša go sna teta — je noco» na hitro umrla ..
Kaj ste rekli?«
Homby je skočil s stola in za trenutek zastrmel v profesorjev obraz. »Teta Amalija — mrtva?
Profesor mu je prikimal. »Njena dolgoletna bolezen je bil* pač taka, da smo lahko vsak dan pričakovali katastrofe,« ic odgovoril in si medtem ogledoval na rokah negovane nohte. > Mladi inženir je pogledal skozi okno. Ni bilo težko us>»nlH. kako burno so mu delovali možgani za visokim četem. V domovino, se je vrnil v glavnem na željo svoje tete, ki ga je to prosila, ko je .‘pet dobila z njim zvezo.
Ti si moj edini še živeči sorodnik,- mu je pisala jem zadnjem pismu. Zato želim, da sedal, ko sem te spet našla, svojo oporoko spremenim. Ti bes postal, edini sin mojega umrlega brata, glavni dedič mojega imetja. Zato pridi kmalu!
To pismo je bilo tisto, s čimer so se misli Hor*vbyia predvsem ukvarjale. Ali je morda kdo vedel, da njegova tete mer»va mrerr»ndi svojo' onr-oko? I" v čigavo kor's* j« b'!a napisana njena prva oporoka? (Nadaljevanje prihodnjič!
V EVO-1'ončo"’1
ker si