GLASILO SZDL IN ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA MIRNA ST. 1 LETO III. SEPTEMBER 1980 Srečanja preraščajo v koristno tradicijo Na predlog KS Ciglenica Zagreb smo se prvonagrajene KS Jugoslavije dogovorile, da naj ne ostane le pri edinem srečanju (ob podelitvi priznanj); srečanja naj postanejo tradicija. Srečujemo se vsako leto v drugi KS. Vsakič si izberemo glavno temo razprave, seveda pa se vse teme vežejo na delo krajevne samouprave. La ni smo se največ pogovarjali o delovanju delegatskega sistema, letos pa bo glavni poudarek na krajevni samoupravi in planiranju v KS in vlogi KS v podružbljanju SLO in DS. Vse pobratene kra-jevne skupnosti pripravljajo referate o obeh temah in o tem bomo na srečanju največ razpravljali V današnjem času, ko je svetovna gospodarska in tudi politična kriza, je najbrž najbolj na mestu, da utrjujemo politični in gospodarskč položaj naše domovine. Prav gotovo KS, kot nosilec SLO in DS, lahko pri tem veliko napravi Sklepi in smernice za delo bodo vodilo za KS tudi drugod, saj bodo objavljeni preko sredstev javnega obveščanja. Namen letošnjih srečanj so tudi izmenjave izkušenj pri delu KS, primeijava dela in napredka pri delu KS in krajevni samoupravi. Na ša KS je v času od 1972 prav gotovo napravila veliko, tako da lahko upravičujemo zvezno nagrado iz leta 1972. Tov. Darko Krištof, ki je za organizacijo srečanja napravil največ, pravi, da moramo Mi-renčani dostojno, prijateljsko in gostoljubno sprejeti delegacije pobratenih KS in jim pripraviti prijetno srečanje. Vsa srečanja, ki so doslej že bila, so ostala naši delegaciji (tov. Darko je bil na treh srečanjih) v lepem spominu. Po pogovoru s tov. Darkom Krištofom zapisala Alenka Knez Mirna-gostitelj 5. srečanja pobratenih krajevnih skupnosti V T _ _ 1 _ ; i 1 l-i ir A D \ //-vi i r /--V <11 »1 o / Naša krajevna skupnost je prejela v letu 1972 prvo zvezno priznanje za svoje delo. Zvezno priznanje je dobilo še 7 najboljših krajevnih skupnosti: — krajevna skupnost Ciglenica, Zagreb (SR HRVATSKA) — krajevna skupnost „22. oktobar” Zemun (SR SRBIJA) — krajevna skupnost Gevgeli-ja (SR MAKEDONIJA) — krajevna skupnost Risan (sr Črna gora) — krajevna skupnost Bronza-ni Maj dan (SR BOSNA IN HERCEGOVINA) — krajevna skupnost Golu-binci(AP VOJVODINA) — krajevna skupnost Kosovo polje (AP KOSOVO). Maja 1976 so se krajevne skupnosti na predlog KS Ciglenica pobratile. Na prvem srečanju so sklenili, da se srečujejo v sako leto v drugi krajevni skupnosti. Doslej so bila srečanja v Ciglenici (1976), Bronzanem Majdanu v BIH (1977), v Golu- bincih v AP Vojvodina (1978) in v krajevni skupnosti „22. oktobar” v Zemunu (1979). Letos bo srečanje na Mirni. i Na men srečanj pobratenih KS je izmenjava izkušenj na področju vsega dela KS. Na Mirni se bomo na srečanju pogovarjali predvsem o naslednjem: — samoupravna organiziranost KS; — samoupravno povezovanje KS z OZD kraja; — razvoj delegatskega sistema; — področje komunalne dejavnosti KS; — planiranje v KS; — ljudska obramba in družbena samozaščita v KS; — informiranje v KS; — kadrovska politika v KS; — aktivnosti organizacij in društev v KS; — odnosi krajevne skupnosti z občino; ' LJUBLJANA Sandi Leskovec: Roke - simbol prijateljstva, ljubezni in dela ... -------------------------------------------— ^ PROGRAM SREČANJA Petek, 26. 9. 1980: od 8. do 10. ure — sprejem delegacij v sejni sobi doma Partizan od 15. do 18,30 — ogled kmečkega muzeja na Veseli gori od 19. do 20,30 — akademija s kulturnim programom v domu Partizan Sobota, 27. 9. 1980: od 9. do 13. ure — delovno srečanje v domu Partizan od 15 do 15 ure — otvoritev novega dela osnovne šole . od 16,30 do 21. ure — srečanje delegacij s krajani pri Lovski koči Nedelja, 28. 9. 1980: od 3 do 9. ure — ogled galerije v Trebnjem od 9. do IZ ure — ogled „Baze 20" na Rogu ob 15 uri — konec srečanja in slovo od delegatov pobratenih krajevnih skupnosti Vabimo krajane Mirne, da se udeleže akademije v domu Partizan in srečanja delegacij s krajani pri Lovski koči!_ — kultura v krajevni skupnosti. Srečanje pobratenih KS bo trajalo tri dni in bo razen obravnave navedenih tem obsegalo tudi obisk organizacij združenega dela in obisk kulturnih programov. . . .. . Organizirali bomo tudi srečanje gostov s krajani Uspeh-samo z delom vseh krajanov Na tokratnem srečanju predstavnikov 8 pobratenih KS bo Maks Kurent, predsednik sveta naše KS, poročal o naslednjih vprašanjih: — struktura krajevne skupnosti, — delo organov krajevne samouprave, — dosedanja praksa v delovanju krajevne samouprave, — povezava med družbenopolitičnimi organizacijami, krajevno samoupravo, delovanje sindikatov v KS ter povezava z delovnimi organizacijami kraja, — funkcioniranje delegatskega sistema v KS, — materialna osnova za delovanje Ks, — planiranje v KS ter akcije, izvedene na osnovi dogovarjanja in planiranja. Da bo delo KS dobro, bi moral vsak krajan dobro poznati načrte te družbene celice, v kateri krajani organizirano uresničujemo svoje interese in se v ključujemo v socialistične samoupravljanje in ga razvijamo. Najštevilnejši organ KS je zbor delovnih ljudi in občanov, ki ga sestavljajo vsi krajani neke KS. Sledi skupščina krajevne skupnosti (najvišji samoupravni voljeni organ); ta je oblikovana po delegatskem sistemu. Iz 93 članske delegatske baze pošljejo delegacije na eno skupščino 37 članov. Skupščina je sestavljena tako, da so prisotni delegati izl v seh vasi, delovnih organizacij in družbenopolitičnih organizacij i društev, hišnih svetov in obrtnikov. Se staja se 2 -3-krat na leto (glede na probleme, ki jih mora rešiti). Svet KS je izvršilni in operativni (delavni) organ skupščine KS (15 članov). Ta se sestaja pogosto. Razen naštetih organov dela-j o še različne komisije (npr. komisija za urejanje naselij), odbori (npr. odbor za SLO in DS), pa sveti (ngr. poravnalni svet). Pristojnosti organov krajevne samouprave V skladu s statutom KS so! pristojnosti skupščine KS slede če: — pripravlja za zbor delovnih ljudi in občanov predlog sprememb in dopolnitev statuta krajevne skupnosti; — sprejema letne in večletne delovne programe krajevnih skupnosti; — sprejema letni finančni načrt in zaključni račun krajevne skupnosti; — sklepa o ustanovitvi servisnih in drugih dejavnosti; — v oli in odpokliče člane sveta krajevne skupnosti in odbora za splošni ljudski odpor; — voli člane poravnalnega sveta in njihove namestnike; — sklepa o najetju posojila za krajevno skupnost; — razpravlja in predlaga svoja stališča v zvezi s poročili o delovanju interesnih skupnosti,' delovnih organizacij, ki oprav-! 1 jajo dejavnost ali zadeve posebnega družbenega pomena; — obravnava poročilo o delu organov krajevne skupnosti; — sklepa o razpisu referenduma; — sprejema splošne akte; — razpravlja o delu krajevnih družbenopolitičnih organizacij in jim nudi pomoč pri delu; — sodeluje z občinsko skupščino v zadevah, ki jih določa statut občine; — sklepa o nabavi in prodaji osnovnih sredstev, katerih vrednost presega 100.000 din; — opravlja druge zadeve, za! katere je pooblaščena s tem statutom, s sklepi zbora delovnih ljudi in občanov. O č em odloča svet krajevne skupnosti? Sv et krajevne skupnosti samostojno odloča o zadevah, za katere je pooblaščen s tem statutom ali sklepi zbora delegatov: j — pripravlja osnutke in dopolnitve statuta krajevne skupnosti in drugih splošnih aktov in jih predlaga v sprejem, — pripravlja predloge letnih in v čletnih delovnih programov krajevnih skupnosti; — pripravlja predloge finančnega načrta in zaključnega računa; predlaga zboru delegatov ustanovitev gospodinjskih ser-v isov in drugih dejavnosti, na menjenih za zadovoljevanje splošnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti; — pripravlja gradivo za zbor delegatov in zbore delovnih ljudi in občanov; Maks Kurent, predsednik sveta KS na Mimi. — pripravi poročilo o delu sveta krajevne skupnosti in njenih pomožnih teles za zbor delegatov in zbor delovnih ljudi in občanov; — upravlja z družbeno lastnino, ki je v upravi krajevne skupnosti; — sklepa o nabavi in predaji osnovnih sredstev do 100.000 dinaijev; — organizira prostovoljno delo delovnih ljudi in občanov in zbira prostovoljne prispevke; — posreduje skupščini občine mnenja in predloge, izražene* na zboru delovnih ljudi in občanov v zvezi z delom družbenopolitične skupnosti; — voli in razrešuje člane stalne in občasne komisije; — imenuje tajnika krajevne skupnosti in sprejema delavce v delovno skupnost krajevne skupnosti; — sklepa o pravicah in dolžnostih delavcev, zaposlenih pri KS; — sklepa o poročilih svojih odborov in komisij in jim daje napotila za njihovo delovanje; — sklepa o uporabi finančnih sredstev, ki jih za svoje delovanje potrebujejo komisije sveta krajevne skupnosti; — opravlja tudi druge zadeve, za katere je tako določeno \ tem statutu ali ga zanje pooblasti zbor delegatov. Kajevna skupnost lahko, dobro dela, če v posamezne akcije vključujemo v največji meri krajane, ki rešujejo naloge, za katere so se odločili glede na potrebe kraja. Na primer: ob gradnji vodovodov sodelujejo s svojo pobudo, delom in lastnimi sredstvi le uporabniki in KS pomaga samo z določenimi sredstvi. Osnovno, načelo dela naše KS je: pomagati z delom in s sredstvi tam, kjer je interes ter lastna sredstva krajanov. Pohvala vaškim odborom SZDL Kakšna je povezava med družbenopolitičnimi organizacijami, krajevno samoupravo, kako delajo sindikati v KS in povezava z delovnimi organizacijami kraja? Najvišja politična organizacija je SZDL, ki je usklajevalec in pobudnik večine akcij političnega in kulturnega življenja v KS. Najvišji organ SZDL je konferenca SZDL, sestavljena iz delegatov, ki pokrivajo ves teren naše KS. De lo konference SZDL Uusklajuje predsedstvo SZDL. vaški odbori SZDL delajo po vaseh in pripravljajo predloge za delo krajevne konference SZDL Ob tem je prav, da povemo, da so prav vašld odbori v redni vse pohvale za svoje delo. Komunisti v KS so organizirani v petih osnovnih organiza-c ijah (v DO in eni terenski organizaciji). Krajevna organizacija Zv eze borcev (ZB) aktivno ohranja in nadaljuje tradicije NOB in socialistične revolucije. Re volu-cionarne tradicije prenaša na mladino, zlasti v sodelovanju z' osnovno šolo, na proslavah, manifestacijah, ob zgodovinskih obletnicah in partizanskih pohodile, pa odkritjih obeležij iz časov NOB in zapisa spominov borcev. Na IX. kongresu Zv eze sindikatov (ZS) Sl ovenije je bilo pc udarjeno, da je KS nosilec razvoja socialističnega samoupravnega razvoja. Zato je prav, da smo v delo krajevne samoupra-v e vključili tudi delegate sindikalnih organizacij iz delovnih organizacij. Na kratko: krajevna skupnost lahko dosega uspehe le ob delu vseh krajanov in z dobro povezanostjo med seboj. Izvleček iz referata tov. Maksa Kurenta, preds. sveta KS Delegati na enem izmed srečanj pobratenih krajevnih skupnosti. Spomin na srečanje v Ciglenici Prvo srečanje nagrajenih KS je bilo v KS Ciglenica (Zagreb). Tovariš Kurent, član delegacija KS Mirna, se spominja: ,,KS Ciglenica je bil pobudnik pobratenja krajevnih skupnosti in na tem srečanju smo podpisali listino o pobratenju. Srečanje KS je trajalo tri dni. Gostitelji — člani KS Ciglenica, so nas izredno lepo sprejeli; prva so nam zaželela dobrodošlico dekleta v narodnih nošah. y ^ smo marsikaj videli in se o mnogo-čem pogovorili. Glavna tema pogovorov je bila: delovanje krajevne samouprave in komunalnega sistema. Kako je bilo V letu 1978 sem bil v delegaciji na srečanju pobratenih KS v KS Golubinci v Sremu. V naši delegaciji smo bili trije člani: Darko Krištof, Lino Breč in jaz. To srečanje z delegati pobratenih KS Jugoslavije me je zelo presenetilo, verjetno tudi zato, ker nisem še nikoli sodeloval na podobnem srečanju. V KS Golubinci smo pripotovali kot delegacija prvi. Sprejem predstavnikov KS je bil resnično topel in tovariški. Takoj sem dobil občutek, da smo prišli med ljudi, od katerih bomo s srečanja nekaj odnesli, se pogovorili in izmenjali mnenja. Za delovni sestanek so bili referenti dobro pripravljeni, raz- Ogledali smo si delovne procese v DO Ciglenice. Veliko smo se pogovarjali o sodelovanju KS z občnimi in ugotavljali možnosti za še boljšo povezavo. Vodje delegacij so predstavili svoje krajevne skupnosti (organizacija, delo načrti itd.) Seveda so nam gostitelji pripravili tudi slavnostno akademijo z bogatim folklornim programom, petjem in drugim. V programu so sodelovali mladinci, vojaki in ostali krajani. Akademijo smo zaključili s kozaračkim kolom, ki smo ga zaplesali vsi. Ves čas našega srečanja je bil aktivno z nami tudi Jakov prave plodne in sproščene. Nisi dobil občutka vsiljivosti in prenatrpanosti z referati. Srečanje delegacij, ki je bilo v tem kraju, je bilo še posebej zanimivo, ker je KS Golubinci izrazito kmetijska, skoraj da ni dragega kot trgovine in obrti. Kraj sam je strnjen v naselje. — Pokazali so nam tudi znamenitosti Fruške gore in spomenike iz NOB. Na zaključku v nedeljo popoldne je bilo zborovanje krajanov in ljudi iz okolice Golubinca. Pripravili so pester program, tako da nam res ni bilo žal, da smo se udeležili tega srečanja. V letu 1979 sem bil v delegaciji pobratenih KS Jugoslavije v KS Blaževič, predsednik predsedstva SR Hrvatske (tov. Blaževič je častni občan občine Trešnjevka, v katero sodi krajevna skupnost Ciglenica). Del srečanja, ki ni bil „strogo uraden”, so zapolnjevali prijateljski pogovori v izrednem vzdušju — peli smo pesmi vseh jugoslovanskih narodov in peli smo vsi, čeprav prav vseh pesmi le nismo znali. Lepa so naša srečanja, bogata novih spoznanj, potrebna za krepitev prijateljstva med narodi in narodnostmi SFRJ, zato je prav, da ostanejo taka, kot so bila tudi poslej. Po pogovoru s tov. Maksom Kurentom: A. K. Zemun. V delegaciji so bili še Darko Krištof, Stane Pančur in Niko Borštnar. Potovali smo z vlakom in zaradi zamude vlaka je pripotovala naša delegacija zadnja. Sprejem delegacij je bil v hotelu Jugoslavija. Bil je prisrčen, naši gostitelji pa tudi nestrpni, ker so mislili, da naša delegacija ne bo prisotna. Delovna konferenca je bila v hotelu Jugoslavija; tu smo tudi prenočevali. Referati so bili dobro pripravljeni, tudi razprave so potekale dobro. KS Zemun je po svoje specifična, saj je izrazito mestna KS, v kateri se krajevna samouprava odvija popolnoma drugače. Imajo drugačne probleme kot drage KS. Niko Borštnar: „BMo je čudovito” „Udeležil sem se IV. srečanja v KS ,,22. oktobar” v Zemunu. Našo KS smo zastopali štirje delegati. Potovali smo z vlakom do Beograda, kjer so nas v hotelu Jugoslavija že čakali predstavniki pobratene KS. Prvi dan je minil delovno, razpravljali smo o aktualnih problemih, ki so skupni v vseh KS. Zvečer smo se dobili mladinci in izmenjali izkušnje v „mestecu Peyton”. Ugotovili smo, da je delo sicer različno zastavljeno, da pa si vsi prizadevamo za iste cilje in se otepamo s podobnimi težavami. Naslednji dan smo prisostvovali seji skupščine SR Srbije, kar je bila zame posebna čast. Ogledali smo si „Sava center”, kjer so me navdušile ogromne telovadnice in kulturna dvorana. Vsaka republika ima tu svoj paviljon, kjer so prikazane naravne lepote posameznih republik in lesene makete glavnih mest. Pri predsedniku KS smo bili svečano sprejeti; ob tej priložnosti sem spoznal tudi srbske kulinarične specialitete.” Veliko je drobnih vtisov, ki jih Niko še ni uspel urediti v svojem spominu, toda po vsej tisti zanesenosti, s katero mi je pripovedoval, sem verjela tudi tisti iskreni, morda nekoliko žalostno povedani misli: ,.Samo jeziki nas ločijo, pa še to premostimo z nekoliko truda. Ne bi smeli delati problemov tam, kjer jih ni. Kako lepo bi bilo, ko bi vedno donela naša lepa ..Jugoslavija”! Presenetilo me je navdušenje mladine za narodno glasbo, pa tudi sam sem z veseljem spoznal plese narodov in narodnosti na slavnostni akademiji.” Po pogovoru—B. V. Med srečanjem smo si ogledali kulturne in ostale znamenitosti Beograda in novega Beograda. -Na splošno sem dobil kot delegat v Zemunu vtis urejenosti, seveda pa imajo tudi oni svoje probleme. Obe srečanji sta pomembni, ker smo člani delegacij izmenjali veliko mnenj in izkušenj o delu v KS. bert Škufca v Golubincih in Zemunu Tovariš Tito v DANI Jeseni 1968, mislim, da je bilo ravno tak čas kot je sedaj, je tovariš Tito prišel na Mirno. Meni, takratnemu di-rektoiju, so o obisku sporočili dan prej, kolektiv pa je za to izvedel šele isti dan. Ko se je na Mimo pripeljala kolona avtomobilov s Titovim spremstvom, se je novica kot blisk raznesla po kraju in številni krajani so prihiteli pozdravljat velikega moža naše domovine. Imel sem hudo tremo, večjo kot kdajkoli v življenju. Bilo je nekaj najlepšega, ko mi je ta veliki človek, ki smo ga tako zelo ljubili in spoštovali, segel v roke. Saj se ne da razložiti, čeprav še danes čutim tisti prijateljski stisk. Obšli smo proizvodnjo in točilnico, kjer je Tita zanimalo prav vse. Bil je odličen sogovornik in kmalu sem ob sproščenem pogovom pozabil, da stoji pred menoj največji državnik našega časa. S pojasnili mi je pomagal tehnični direktor Avgust Gregorčič, veliko pa se je tovariš Tito pogovarjal z delavci, ki jih je spraševal, kako so zadovoljni. Takrat je imela ,,DANA” najvišje plače v občini, delavci pa so bili plačani po delu, saj so tudi za 30 % presegali skupinske norme. Le samoupravljanje je bilo še slabo razvito. Po ogledu proizvodnje brezalkoholnih pijač je tov. Tito na zakuski najbolj pohvalil vodko. Tovarišu Kardelju je dejal, da je boljša od zname- nite poljske vodke. In res je naša vodka še tisto leto dobila priznanje za kvaliteto. Po dobrih dveh urah se je Tito odpeljal skozi Mokronog v dolino Radulje, kjer so mu pripravili lov na polhe. Bojan Kolenc je tam skrbel za prehrano in pijačo. Spominjam se, kako se je Tito šalil in odklonil polšjo pečenko, češ: „Jaz sem jih lovil, vam pa želim dober tek!” Veliko je pripovedoval o agresiji na Češko, o svojih popotovanjih. Saj človek ne najde besed, da bi vse opisal. Ko mislim na tisti dan, ga vidim pred seboj vsega nasmejanega, dojemljivega za težave drugih, pripravljenega prisluhniti sleher- nemu človeku, velikega v njegovi človečnosti. In ko se globoko v srcu zgane ostra bolečina, znova oživim njegov topli lik — vem, živel bo z mano. Po pogovoru z Lojzetom Krhinom zapisala Bariča Videčnik Zakaj je mirenska KS dobila zvezno priznanje? Vsako leto podeli zvezna konferenca krajevnih skupnosti in stalna konferenca mest Jugoslavije zvezno nagrado za najbolj delovno KS. V letu 1972 je to nagrado dobila KS Mirna. Nagrado smo dobili za vloženo delo na področju KS, krajevne samouprave, za področje komunalne dejavnosti, SLO in uspešno povezanost D PO s krajevno samoupravo. Takrat smo uspešno izvedli tudi več akcij: zobno ambulanto smo opremili s sodobno opremo s prosto- voljnimi prispevki krajanov, preurejali smo bazen, začeli smo z adaptacijo stavbe TVD Partizana. Naša HS se je izkazala pri solidarnostnih akcijah ob elementarnih nesrečah. Tako priznanje pomeni veliko, hkrati pa naloga tudi znatno odgovornost za nadaljnje delo. Od leta 1972 smo napravili veliko — o tem je precej zapisanega že v današnjem Kajanju in veliko je še delat pred nami. Lahko ga opravimo le s skupnimi močmi in s prizadevanji vseh krajanov. 25 let delavskega sveta v DANI KPJ je leta 1950 na pobudo tovariša Tita sprejela zgodovinsko odločitev o predaji državnih gospodarskih podjetij v upravljanje delovnim kolektivom. Ta krat je tovariš Tito v govoru ob izdaji predloga temeljnega zakona o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji med drugim poudaril: — Ljudska skupščina bo danes obravnavala osnutek enega najpomembnejših zakonov socialistične Jugoslavije. Sprejem tega zakona bo najpomembnejše zgodovinsko dejanje ljudske skupščine po sprejemu zakona o nacionalizaciji sredstev za proizvodnjo. S prevzemom sredstev za proizvodnjo v državne roke se še ni uresničilo akcijsko geslo delavskega gibanja „tovarne delavcem”, ker geslo »tovarne delavcem, zemljo kmetom” ni abstraktno propagandistično geslo, temveč ima globljo vsebino. Vsebuje v sebi ves program socialističnih odnosov v proizvodnji glede družbene lastnine, glede pravic in dolžnosti delavcev, torej se lahko uresniči in se mora uresničiti v praksi, če mislimo na resnično izgradnjo socializma. Nekateri mislijo, da je uvedba tega zakona preuranjena, da delavci ne bodo sposobni voditi tovarne in podjetja. To ni res in to ni sprejeto prezgodaj, ampak je prišlo že z določeno zamudo. Se preden je bil ta zakon sprejet, so bili ustanovljeni „sveti direktorjev”, ki so pomenili začetek neposredne udeležbe delavskega razreda pri delit-, vi. Na teh »svetih” so razprav Ijali o direktorskem skladu, iz' katerega je direktor lahko na-g rajeval najboljše delavce, o plačah ipd., čeprav ti sveti takrat' niso mogli samostojno spreminjati sldepov višjih organov upravljanja ali direktorjev. Že decembra 1949 je bilo izdano navodilo o ustanoavlja-nju in delu delavskih svetov v državnih gospodarskih podjet-ijih. Izbrali so večja podjetja v v seh republikah, v katerih je bilo treba voliti nove organe. V kratkem času je bilo v Jugoslaviji ustanovljenih 800 DS. Že v nekaj mesecih politične-g a dela se je izkazalo, da je de lavsko samoupravljanje prav tista oblika, po kateri bo lahko delavski razred prevzel neposredno upravljanje gospodarstva. Temeljni zakoni o upravljanju z državnimi gospodarskimi podjetji in njihovimi gospodarskimi združenji po delovnih ko- Mima — še malo drugače ... lektivih je bil sprejet 27. junija 1950. Z njim je bil ustvarjen temelj, da tisti ki dela, tudi žanje plodove svojega dela. Leopold Ajdišek, prvi predsednik DS, se spominja Na Mirni je bil prvi DS v tovarni »DANA” — izvolili so ga leta 1955. Njegov prvi predsednik je bil Leopold Aj dišek, ki se spominja: „Začeli smo v zelo skromnih razmerah in delo DS takrat še ni bilo tako obširno kot je danes. Se statike smo sklicevali po potrebi in vsi smo se pogovarjali o delu DO, njenem širjenju itd. Seveda si takrat še nismo predstavljali, kako velika tovarna bo zrasla iz majhne obrtniške delavnice. Moj mandat predsednika DS je trajal štiri leta in veliko smo takrat naredili. Vesel sem, da je DANA v svoji rasti in razvoju tako uspela. Še Odkritje spominske plošče ob 25-letnici prvega delavskega sveta v mirenski DANI. posebej me veseli, da nas, upokojenih delavcev, DANA ne pozablja.” Ob 25. letnici prvega DS na Mirni je bila na dan krajevnega praznika (6. junij) odkrita spominska plošča. Ploščo je odkril, prvi predsednik DS tov. Ajdišek. Sa moupravljanje je v 30 letih prešlo pot od prvih delavskih svetov kot posvetovalnih poskusnih teles (1950), delavskih svetov in upravnih odborov, iz-v oljenih v letu 1950, nadaljnjega razvoja z ustavnim zakonom iz leta 1953, ustave i z leta 1953, ustavnih amandmajev iz 1971. leta, ustave SFRJ i z leta 1973, zakona o združenem delu iz leta 1976 ter drugih sistemskih zakonov, do celovitega družbenega sistema, kjer prevladuje družbena lastnina proizvajalnih sredstev in kjer združeni proizvajalci vse bolj odločajo o vseh dejavnostih svojega dela, prav tako pa o celotnem razvoju družbe. Samoupravljanje je ena največjih zgodovinskih vrednosti,, kar jih je izbojeval delavski razred Jugoslavije od prvih začetkov do danes, hkrati pa je to tudi višek dosedanjih bojev delavskega razreda v svetu sploh. O zanimanju, pa tudi občudovanju našega samoupravnega sistema povsod po svetu pričajo nešteti prevodi del to. Tita, tov. Kardelja in drugih naših voditeljev. Tudi zato je naša dolžnost, da samoupravljanje razvijamo naprej. Najvažnejša naloga v zdajšnjem obdobju je krepitev gospodarstva, smotrna poraba sredstev, pametno investiranje, zvišanje produktivnosti dela itd. Da pa bomo vse to lahko izpolnili, moramo ostati v svojem delu enotni in močni, saj je to pogoj, da ostanemo neodvisni in svobodni. (Po referatu tov. Bizjana na proslavi krajevnega praznika in pogovoru s tov. Ajdišikom-A. K Na kratko: kako veliki smo, kaj imamo, kaj smo naredili, kaj načrtujemo... Krajevna skupnost Mirna zajema 2.992 km2 vseh površin. V krajevni skupnosti je 22 naselij z Z201 prebivalcem. Se dež krajevne skupnosti je v naselju Mima s 1.193 prebivalci Socialni sestav prebivalstva: 26 % kmetov, 74 % delavstva. V krajevni skupnosti Mima se je po vojni pričela razvijati industrijska dejavnost Nosilca sta bila Tovarna šivalnih strojev in DANA Mima. Se daj delujejo na Mimi naslednje gospodarske organizacije: - DO DANA Mirna, — IMV — TOZD Tovarna opreme Mirna, ki se je preimenovala iz tovarne šivalnih strojev, HP „Kolinska” - TOZD Pre delava krompirja, Gradbeno opekarsko podjetje in obrat kvarcit — DO „Kreme n” iz Novega mesta. V teh gospodarskih organi-, z acijah ter trgovskih poslovalnicah, pošti, banki in gostinstvu sta zaposlena 1.202 delavca, od tega iz naše krajevne skupnosti 814; ostali se vozijo k nam na delo iz bližnjih krajevnih skupnosti. Naša dosedanja prizadevanja so bila v tem, da bi omogočili našim krajanom normalne življenjske pogoje in da bi se izenačili življenjski pogoji med vasjo in mestom. Glede na to, da je na Mimi precej razvita industrija, smo ob pomoči OZD kraja izgrajevali razne infrastrukturne objekte, in sicer: — zgradili smo velik kopalni bazen z urejeno okolico in možr nostjo kampiranja v vrednosti 5 milijonov din. — Preuredili smo dom „Pa rti-zan”, ki je namenjen organizacijam in društvom za kulturno dejavnost in družbeno življenje. Ocena adaptacije: 4 milijone dim — Uredili in odprli dom LT, kjer so aktivni modelarji. Letos so organizirali republiško prvenstvo vodenih modelov. — Upokojenci so odkupili in uredili svoj dom. — Lovci so letos odprli ob krajevnem prazniku svoj dom. Ti objekti so namenjeni prvenstveno krajanom kraja Mirne, manj pa okoliškim krajanom, ki se bavijo poleg rednega dela s kmetijsko dejavnostjo. Glasilo,, KRAJAN" smo lepo sprejeli krajevna skupnost in OZD kraja Za dosego boljšega informiranja krajanov smo v letu 1978 pričeli, izdajati mesečno glasilo „Krajan”, ki ga krajani prejme jo brezplačno. Glasilo je izredno dobro sprejeto; z njim smo še nadalje poglobili samoupravne odnose v krajevni skupnosti ter dosegli boljšo povezavo krajevne skupnosti in OZD. Naj omenimo še, da smo o katastrofalnem potresu v črnogorskem Primorju, kjer je naša pobratena krajevna skupnost Risan, organizirali v OZD kraja enodnevno prostovoljno delo, kar je bilo izredno ugodno sprejeto tudi v ostalih pobratenih krajevnih skupnostih. Da bi razvoj uskladili in približali okoliška naselja centru Mirne, smo v letošnjih zimskih mesecih pripravili program modernizacije cest, ureditve javne razsvetljave, zelenic in otro škega igrišča. Program je ovred- noten v višini 27.500.011,00 dia Od tega: za modernizacijo cest javno razsvetljavo naselja Mirna otroška igrišča ureditev zelenic 23.653.938.00 din 3.007.000,00 din 200.000. 00 din 100.000. 00 din Viri finansiranja so sledeči: 1. sredstva krajevnega samoprispevka v višini 2,5 % od neto OD 10.589.173.00 din 2. Predvidena sredstva občinske samoupravne komunalne interesne skupnosti Trebnje 10.279.108.00 din 3. Sredstva iz občinskega sa- moprispevka za komunalno urejanje in predvideni prispevki OZD 3.006.000,00 din 4. dodatna udeležba krajanov 3.525.730,00 din skupaj: 27.500.011,00 din Skupna dolžina asfaltiranih potezovje 16.181 metrov. Po temeljiti javni razpravi v družbenopolitičnih organizacijah kraja in v vaških odborih SZDL so krajani ta predlog sprejeli in ga na referendumu 27. 5. 1979 izglasovali z 80,2 % pozitivnih glasov. Tako visok odstotek vodstvo krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij obvezuje, da ga po programu realiziramo. Za modernizacijo cest smo dobili premostitvene bančne kre dite pri izvajalcu , Slovenija— ceste” ter udeležbo samouprav ne komunalne interesne skupnosti Trebnje. Tako je predviden zaključek modernizacije cest konec oktobra. Dela so sedaj v polnem teku. Krajani so na posameznih odsekih še dodatno prispevali svoj delež od IZ000 din do 33.000 dia Iz vedbo programa javne razsvetljave predvidevamo spomladi 1981, prav tako tudi ostala dela. Nikoli nismo brez načrtov. .. Razen opisanih del, ki jih bomo v krajevnih skupnosti po-speše no izvajali, tako da bi bila do srečanja krajevnih skupnosti dokončana, ugotavljamo, da bi morali za ureditev naselja Mirna zbrati še dodatne finančna sredstva. Tako bi bilo naselje Mi rna primerno urejeno za srečanje krajevnih skupnosti oz. urejeno približno tako, kot so bile urejene krajevne skupnosti, kjer so ta srečanja že bila. Ke r so z opisanimi akcijami izčrpani viri krajanov in krajev ne skupnosti, predvidevamo, da bi za ureditev naselja Mirna morah zbrati sredstva iz virov izven krajevne skupnosti To akcijo načrtujemo takole: 1. modernizacija ceste Trebnje — Mokronog skozi naselje Mirna v dolžini 800 metrovv: 5.000.000 din Steza za pešce ob mostu: 1.100.000 din Predvideni viri: RepubUški sklad za ceste. Z Ureditev okolice doma Partizan 500.000 din 3. Ureditev potoka Ve jar pri kopališču v dolžini 150 metrov 800.000 din Viri: Območna vodna skupnost Novo mesto. skupaj: 7.400.000 din Razen teh sredstev še nima zagotovljenih 500.000,— din za organizacijo srečanja (športna tekmovanja, stroški delegacij). Prosimo, da z razumevanjem sprejmete našo prošnjo in nas o svojih stahščih obvestite. Vsestranska vzgoja otrok za življenje in delo Delo mladih članov Rdečega križa na mirenski osnovni šoli je dragocen prispevek k oblikovanju bodočih krajanov_______________ Vzgoja človeka za človeka bi se morala začeti že pri malčku in ne bi smela prenehati toliko časa, dokler ne bi bile osvojene osnovne moralne vrednote, ki omogočajo „človeško” življenje med ljudmi. Tega se krepko zavedamo tudi na naši šoli, posebno še, ker je vzgoja še posebno uspešna pri otroku, in še, ker je v tem avtomatiziranem, od človeka odvrnjenem svetu, toliko bolj potrebna. To nalogo opravljamo polet vseh učiteljev pri pouku mladi člani RK na šoli. Mladi član RK postane že „prvček” in ostane v njen vse do osmega razreda, kjer se včlani v KO RK. Delo in organizacijo vodi odbor MCRK, kjer so predstavniki posameznih razredov, v akcije pa vključujemo vse mlade člane — vse učence. Naš program je zelo pester. Letos bomo dali poseben poudarek skrbi in pomoči ostarelim občanom v naši KS. Ker se je lani izkazalo, da je težko izvedeti, kdo je potreben te pomoči, prosim bralce, naj nam pri tem pomagajo in imena teh sporočijo MČRK na šoli. To bi nam bilo v pomoč, čeprav bomo to akcijo skušali izvesti še v povezavi s KORK. Tudi pri pogostitvi starejših občanov, ki jo organizira KORK, radi pomagamo. Vse bolj bo potrebno posvetiti čim več pozornosti boju proti kajenju in sploh seznanjanju učencev o skrbi za zdravje. To bomo skušali izvesti s predavanji zdravstvenih služb, pa tudi z obravnavo raznih ustreznih člankov. Zdravi zobje, skrb za otroško šolsko kuhinjo, številne akcije, delo higienskega aktiva in še kaj... Izredno pomembna je akcija popravljanja zob. Ne bom pozabila besed, ki jih je lani večkrat spregovorila zdravnica ob sistematičnih pregledih otrok: „Joj, kako prijetno je pogledati v usta vašim otrokom, ko imajo vsi popravljene zobe!” Res, lani so popravili zobe vsi učenci razredne stopnje; v glavnem ni bilo težav, za kar se zahvaljujem doktorici Turčinovi. Tudi letos bomo začeli s popravljanjem takoj v začetku šolskega leta, da bo na vrsti čim več učencev. Zdrava prehrana je osnovni pogoj za zdravo življenje; tudi o tem bo tekla beseda v našem programu, hkrati pa bomo izvedli tako kot lani, tudi letos zbiralno akcijo poljskih pridelkov za otroško šolsko kuhinjo. Pri tem moramo pohvaliti starše naših učencev, saj jim ni bilo škoda darovati krompirja, korenja, kolerabe, solate, jabolk za svojega in našega otroka. V čem je uspeh akcije? Cena malice je nižja, kot bi sicer bila, pokažemo solidarnost in hkrati v tem smislu vzgajamo tudi otroke, ki ob zbiranju to vidijo, obenem pa se tudi navajajo na organiziranje in delo in na najvažnejše: bolj se učijo ceniti težko pridelani „kruh”. Razen vzgojne plati posvečamo pozornost tudi družbeno koristnim akcijam, kot so zbiranje papirja in oblačil, ki so v našem stabilizacijskem času še posebno pomembne. Zato prosim vse krajane, da se v prihodnje še bolj vključijo v te zbiralne akcije in omogočijo uspešno delo MCRK. Učenci sedmih razredov se ob pomoči tov. Keržanove seznanijo z osnovami prve pomoči, saj je danes potrebna že skoraj na vsakem koraku. Razen navedenih akcij pomagamo še pri raznovrstnem informiranju krajanov (cepljenje, krvodajalske akcije..,.). V okviru MČRK dela tudi higienski aktiv, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih razredov. Le-ta skrbi za higieno, red, dežurstvo učencev, čistočo v razredih, na šoli sploh in tudi v kraju samem. Kadar boste videli gruče učencev, ki se sklanjajo ob onesnaženih cestah, vedite, da je to plod higienskega aktiva. Po svoje se borimo tudi proti ušem. Naše delo je precej uspešno, toda uspeh se bo šele pokazal. Kdaj? Danes, jutri, morda ko odrastejo, morda bodo za spremembo od mnogih ljudi, ki mimogrede na cesti odvržejo ovoj česarkoli, morda prazno škatlo cigaret, namesto na tla raje dali v žep ali v koš za smeti (morda jih bo takrat na Mirni že kaj več). Vidite, tako je naše delo: mnogokrat uspešno, včasih tudi ne; sejemo, sejemo drobna zrna v duše, srca, drobne glavice in če boste pomagali zalivati ta semena tudi vi, starši, in vsi drugi, potem bo žetev obrodila. Toda vedite, da oblikovanje otroka ni oblikovanje lesa ali kovine, ali morda morda neizpolnjen formular, ki ga izpolnimo in odložimo. Mladega človeka nikdar ne moremo dokočno izoblikovati in ga odložiti. Razmidite o tem! Pa še: ja-rolko ne pade daleč od drevesa (seveda, če konec veje ni preveč oddaljen od debla). Mentor MČRK: SLAVKA KRAMER Pododbor Mirna, ki dela v sklopu Ribiške družine „Heroja Maroka” Sevnica, šteje 40 članov. S spremembo statuta RD sta se k pododboru Mirna priključila tud; PO Šentrupert in PO Mokronog. Tako se bo članstvo povečalo še za približno 40 članov. Kot Mirenski ribiči o svojem delu ribiči, združeni v ribiško družino „Heroja Maroka”, imamo svoje dolžnosti in pravice. Najpomembnejše pri našem delu je varovanje narave; čuvanje voda, ki so nam dane v upravljanje. V lovne potoke vlagamo ribje mladice in skrbimo za ribji zarod. Pazimo in opozarjamo, da bi bile naše vode kar se da čiste in zdrave. Imamo pa tudi določene dolžnosti v SLO. Naša dolžnost je, da vzgajamo nove člane, mladince in pionirje. Velika naša želja je, da vzgojimo čimveč novih članov, mladincev in pionirjev. Najbolj pa si želimo, da bi Mirna dobila nove čistilne naprave, ki bi našo rečico Mirno spet napravila takšno kot je nekoč bila. JOŽE LOGAR Rdeči križ: človek za človeka Krajevna organizacija RK Mirna deluje že vrsto let uspešno. Vedno smo v tesnem sodelovanju z mladimi člani RK na mirenski šoli. Skupaj organiziramo vrsto akcij, kot so: zbiranje starega papirja, oblačil, obiskujemo starejše krajane in podobno. Vsako leto organiziramo srečanje krajanov, ki so stari nad _70 let. S pomočjo učencev OŠ in učiteljev pripravimo proslavo in poskrbimo, da se nekaj ur pozabavajo: — to se mi zdi najlepša akcija RK, — brez pomoči delovnih organizacij je ne bi mogli organizirati, — zahvala delovnim organizacijam za sredstva, ki jih prispevajo, — vsak dinar, dan Rdečemu križu, se vrne po najkrajši poti! Med največje solidarnostne akcije sodi krvodajalstvo. Na Mirni sta letno dve krvodajalski akciji in pride na odvzem krvi približno 500 krvodajalcev. Vsakodnevne dejavnosti RK pa postajajo akcije za napredek higiene in zobozdravstvene kulture: to so med drugim — higienski aktivi, — predavanja o aktualnih zdravstveno prvenstvenih ukre- pih kot so: nalezljive bolezni, bolezni srca in o žil ja, boj proti raku, kajenju, alkoholizmu (vsa ta predavanja so poslušali starši naših učencev). V zadnjem času se naša krajevna organizacija RK delegatsko povezuje s SZDL in znotraj nje usklajujemo delovne programe in akcije. Smo pa brez vsakršnih prostorov, kamor bi shranjevali osnovno opremo, učna sredstva in material, ki ga zbiramo ob raznih akcijah. ŠTEFKA GREGORČIČ O delu Socialistične zveze na Mirni V obdobju leta 1979 je 10 KK SZDL obravnaval komunalno problematiko. Ena najpomembnejših nalog je bila javna razprava o krajevnem samoprispevku v KS Mirna. Imenovan je bil politični aktiv za vodenje javnih razprav po vaseh. Na teh javnih razpravah so bili sprejeti sklepi o uvedbi krajevnega samoprispevka na osnovi programa, ki ga je pripravil svet KS Mirna. Izvoljeni so bili gradbeni odbori za posamezna področja KS oz. vasi, ki so tudi nadzorovali izvajanje del na svojem področju. Načrtno je tekla javna razprava o osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju. Prav tako sta 10 in predsedstvo sodelovala pri organizaciji krajevnih praznikov, pri akciji NNNP, proslavah ter sestavila programe vseh praznovanj v KS Mirna. Pri vodenju razprav so bili vaški odbori SZDL najbolj aktivni v svojih vaseh, povsod pa se je čutila prisotnost SZDL Mirna. VELIK NAPREDEK V KOMUNALNEM UREJANJU NAŠIH KRAJEV Krajani Mirne lahko opažamo ogromen napredek v urejanju komunalnih zadev (asfaltiranje cestišč do vasi, kar je še naprej ena izmed glavnih tem obravnav in nalog vseh DPO v krajevni skupnosti. Seveda se tu srečujemo še s problemom vodovodnega omrežja nekaterih vasi. Da bi pocenili izgradnjo le-teh, bomo organizirali delovne akcije mladincev in krajanov vasi. Da bi še bolj približali vasi Mirni, imamo v načrtu v drugem petletnem planu izgradnjo ptt omrežja, saj je ptt centrala na Mirni dovolj močna oz. sposobna za priključek le-teh. To je tudi pogoj in možnost za čimboljše vodenje SLO v krajevni skupnosti v izrednih razmerah. Ena izmed nalog podružb-Ijanja je usposabljanje prebivalstva v primerih elementarnih in drugih nesreč. Potrebna je frontna usmerjenost pri ljudeh. Vključevati moramo mladino v razna društva, ki jih na Mirni imamo, in jih angažirati v dejavnosti, za kar so sposobni. Mislim predvsem v vaseh, kjer je precej mladih in kjer bi lahko ustanovili celice ZSMS. Teh nalog je še veliko. Z delom, ki je začrtano in z vestjo ter delovno voljo vsakega krajana naše krajevne skupnosti pričakujemo izpolnitev vseh dolžnosti, s tem pa uspeh in boljši jutri nas vseh. MIRO DREZA Organiziran je bil sestanek z vodji delegacij za DPS in SIS, na katerem so vodje podali informacijo o delu delegacij in o problemih, s katerimi se srečujejo pri delu. Opombe so bile posredovane OK SZDL. Pionirji, člani odreda Franca Lunačka z Mirne, so obiskali spomenik na Rojah Dejavnost mirenskega PARTIZANA Telovadna dejavnost v našem kraju je že tradicija, saj teče že tam od leta 1919. Predvojna telovadna organizacija Sokol je bila zelo močna in znana po vsej Dolenjski, kakor tudi v Sloveniji. Takrat je delovalo v tej organizaciji 6 oddelkov in kulturna sekcija, ki je popestrila program te organizacije z neštetimi igrami ter drugimi odrskimi deli. V tem društvu je bila tudi bogata knjižnica. Kruta 2. svetovna vojna je pretrgala nit te dejavnosti in uničila vse, razen skromnega doma, v katerem je leta 1946 zaživela nova telovadna organizacija, pod imenom Telovadno društvo Mirna. V tem društvu se je nadaljevalo skorajda isto delo v bivšem Sokolu. Ker pa taka dejavnost v povojnih časih ni povsem ustrezala, se je društvo kmalu preimenovalo v društvo Partizan in z njim tudi program dela, ki ga je potrebovala naša mladina. V povojnem času je bilo društvo zelo aktivno, za kar je prejelo tudi nešteto priznanj. Delo društva se je izražalo v množičnosti. Poznano pa je bilo tudi po drugih dejavnostih. Naj naštejem samo nekaj primerov: organizacija in izvedba spomenika prvim talcem v Radohovi vasi, postavitev koče na Debencu, organiziranje nešteto nastopov in akademij, prva obnova doma Partizan. V naši organizaciji smo združevali vedno preko 130 aktivnih članov. Zadnje čase se je vsa dejavnost spremenila iz telovadne v rekreativno in športno. Danes naše društvo zdmžuje v rokometni, košarkarski, strelski sekciji, sekciji namiznega tenisa, smučarski sekciji in sekciji za rekreacijo 196 aktivnih članov. Včlanjenih pa je v našem društvu skupaj 333 članov. Ker je dom Partizan bil v slabem stanju in tudi prostori v njem niso povsem ustrezali za vadbo, se je društvo odločilo dom preurediti tako, da bi služil tudi za kulturne namene. Ker nismo bili sposobni sami financirati rekonstrukcijo, smo iskali pomoč pri kulturni skupnosti občine Trebnje, kjer smo našli razumevanje, saj smo tudi dobili več kot polovico fi-t nančnih sredstev, ki so nam omogočila vse to, kar smo si na Mirni želeli. Danes imamo dom, ki je sposoben prevzeti tudi kvalitetnejše odrske uprizoritve, v katerem so lahko vsi sestanki in koference, skratka, v njem je prostor za vso kulturno dejavnost, katere pa imamo v našem kraju iz objektivnih in subjektivnih razlogov premalo, skoraj nič. Razen malo športne dejavnosti, pevskih vaj, glasbene šole in nekaj sestankov je dom skoraj skozi vse leto prazen. Zakaj? BOJAN KOLENC Planinci na enem izmed svojih zanimivih izletov. ---------------— N GORE VABIJO... \__________________/ Vsa leta nazaj na našem območju ni bilo opaziti neke večje in organizirane planinske aktivnosti. Obstajale so sicer skupinice in posamezniki, ki so redno ali občasno hodili v gore, vendar so se povezovali v planinska društva v Ljubljani in drugje. V nekaterih posameznikih pa je vendar dela želja, da bi se organizirali tudi na tem območju, zato so v letu 1971 ustanovili planinsko društvo Mirna, ki pa je predvsem zaradi kadrovskih težav kmalu prenehalo delovati. Planinski navdušenci so seveda še vedno hodili v gore in v letu 1979 je bilo zopet danih več pobud za organiziranje planincev. S pomočjo planinskega društva »Lisca*’ Sevnica — Krško smo 1. 6. 79 na zboru, na katerem se je zbralo preko 30 planincev, ustanovili planinsko skupino Mirna v sestavi planinskega društva »Lisca”, sprejeli program dela in izvolili vodstvo. V vsaki večji sredini (TOZD, 00 ZSMS ipd.) ima planinska skupina poverjenika, ki skrbi za obveščanje o aktivnostih, zbira prijave, organizira planince v svojem okolju in sodeluje pri delu izvršnega odbora planinske skupine. Skupina je odprta tudi navzven in v prihodnosti bomo skušali organizirano vključevati tudi planince z območja drugih krajevnih skupnosti. Skupina je že v času od 1. 6. 1979 do konca leta pripravila predavanje z barvnimi dia-ozitivi ter 17 planinskih po-odov s 166 udeleženci. V le- tu 1980 smo sprejeli še obširnejši program, katerega glavne značilnosti so: — zajeti vse starostne strukture (člane, mladince in pionirje v okviru akcije PIONIR — PLANINEC ter pričeti s pripravami za organiziranje cicibanov v okviru akcije CICIBAN - PLANINEC); — povečanje števila članov v letu 1980 na 100 in vključitev 60 do 80 pionirjev; — tri osnovne oblike delovanja (planinski pohodi, usposabljanje kadrov, predavanja z diapozitivi). V programu za leto 1980 V KS imamo 4 gasilska društva, ki so razdeljena tako, da pokrivajo celotno KS. Prvo gasilsko društvo je bilo ustanovljeno na Mimi leta 1908. Nato so bila ustanovlje- Bert Škufca: „V naše vrste vabimo tudi odrasle izobražence!” je predvidenih 20 pohodov na različne vrhove v Sloveniji (od tega 9 večdnevnih), sodelovanje na orientacijskih pohodih v občini Trebnje ter po Poteh partizanske Ljubljane. V okviru akcije PIONIR — PLANINEC načrtujemo 7 pohodov in marsikateri udeleženec se bo že v tem letu pridobil bronasti znak PIONIR - PLANINEC. Veliko pozornost posvečamo usposabljanju kadrov, saj jih doslej sploh nismo imeli. V tem letu smo pridobili enega planinskega vodnika, dva mladinska vodnika in dva mentorja planinske vzgoje. V oktobru bomo pričeli s planinsko šolo, v kateri si bodo po programu Planinske zveze Slovenije pridobili osnovno znanje tudi pionirji. Načrtovali smo tudi 5 do 6 predavanj z diapozitivi in od na gasilska društva še na Selu (1923), na Ševnici (1927) in Volčjih njivah (1948). Vsa gasilska društva imajo najosnovnejšo opremo za klasično gašenje požarov (z vodo). Na Mirni pa imamo tudi napravo za gašenje s peno in »tobogan” za reševanje ljudi iz višjih nadstropij. Največ delovnega področja ima seveda mirensko gasilsko društvo — stanovanjska naselja, industrijske objekte, družbene ustanove, obrtne delavnice itd. Za boljšo delo bi bilo nujno, da kupimo še orodni kombinirani voz, s katerim bi lahko ob večjem požaru učinkoviteje gasili, saj ni povsod dovolj vode. Gasilsko društvo Selo potrebuje gasilski dom. Na Ševnici dograjujejo nov dom, ker dosedanji več ne ustreza. tega po programu izvedli prikaz uspeha naših alpinistov na Čomolungi — Mount Everestu. Kljub našim naporom za pridobitev prezaposlenih predavateljev, prišel je namestnik vodje odprave Stane Belak -Šrauf, pa njegovo predavanje ni pritegnilo toliko zanimanja kot smo pričakovali. Upamo, da bo več udeležencev na naslednjih predavanjih, ki jih pripravljamo. Seveda v opisovanju naših aktivnosti ne moremo mimo tega, da smo člani planinske skupine Mirna dali pobudo za organiziranje spominske pohodne poti v občini Trebnje, ki naj bi povezala pomnike iz NOB. Aktivni smo tudi v delovni skupini za pripravo poti, ki bo organizirana po zgledu drugih podobnih poti (Zasavska planinska pot idr.). V okviru planinske skupine Mirna razvijamo seveda še druge aktivnosti (deluje markacijska skupina, fotografi, nekateri poskušajo s plezanjem itd.), zato vabimo vse krajane, ki jih zanima narava in predvsem^ gore, da se nam pridružijo. TA ne moremo prikazati tistega pristnega prijateljstva in tovarištva, ki se ustvarja med nami, saj ga mora vsak doživeti le enkrat, pa se bo vedno znova vračal v gore. Zatorej »Le pojd’mo v gore saj tam je lepo,...” kot pravi ena izmed pesmi, ki iih planinci pojemo, ko se po lepem vzponu zberemo pred kočo in zremo v doline pred seboj. BOJAN PLAUŠTAJNER preds. planinske skupine Mirna Vsa gasilska društva sodelujejo med seboj. Vsi smo tudi vključeni v CZ, v enote za gašenje požarov, v tehnične enote za reševanje ljudi in družbenega premoženja. Mislim, da je zelo pomembno, da v naše delo vldjučimo čimveč mladih. Vabimo jih k sodelovanju! Pomembno je tudi izobraževanje gasilcev. Pričakujemo in želimo, da v okviru občine Center za kulturo in izobraževanje pripravi primemo obliko izobraževanja. Zelo radi bi vključili v našo dejavnost ljudi, ki imajo večje tehnično znanje, zato vabimo tudi odrasle izobražence, da pridejo k nam. Pohvalimo pa lahko sodelovanje s KS, ki ima veliko razumevanja za nas. BERT ŠKUFCA Gasilci želimo sodobnejšo opremo Mirna, kot jo je videl zgodovinar J. V. Valvasor Mirenski utrinki V___________J Sra«€| ? SPOMIN NESLAVNE ONI NOB OB ždi-BTNICi REVOLUCIJE mmi mm pnanm M.mrmf fm^f« SffCFHVrf. ■ sfvzaii ion"i k .mft (v/i KDVCrHAM.I km v i w /tjPiS7\\ tt*A JP/I ko' xntw n.®j\ IS UMk 1W/ I OMM* Sl