Didakta 198
71
Vsi, ki se ukvarjamo z vzgojo in izobraževanjem, se pogosto sprašujemo, kako izboljšati svoje delo z učenci oziroma dijaki, kako jih pripeljati do čim boljšega znanja, kako jih usposobiti za reševanje problemov, na kakšen način poučevati, da bo pridobljeno znanje dober temelj za nadaljnje izobraževanje oziroma dobra popotnica za naprej, za življenje.
Človek je družbeno bitje in ves njegov razvoj oziroma učenje potekata v interakciji, v soodvisnosti z okoljem, tako socialnim kot fizičnim. V prvih letih otrokovega življenja so zanj pomembni odrasli, predvsem oče in mati, pozneje pa postanejo v procesu učenja vse pomembnejši tudi njegovi vrstniki. Le-ti so zelo pomembni za pridobivanje novega znanja, za pridobivanje socialnih veščin in vrednot. Zato morajo imeti otroci v procesu šolskega učenja možnost sodelovanja z drugimi otroki pri pridobivanju lastnega znanja, pa tudi pri oblikovanju celotne osebnosti (Peklaj idr. 2001).
TEDEN DRUGAČNEGA DELA IN UČENJA: NAŠ PROJEKT ODPADNO - PONOVNO UPORABNO
Zdenka Sušec Lušnic, prof. slovenščine in družboslovja,Šolski center Ravne, Srednja šola Ravne
SODELOVALNO UČENJE IN NJEGOV POMEN
Pojem sodelovanje se nanaša na skupno delo za doseganje skupnega cilja. Kagan (1987) opredeljuje sodelovalno učenje kot delo (učenje) v majhnih skupinah, ki je oblikovano tako, da vsak posameznik doseže najboljši učinek pri lastnem učenju, pomaga pa tudi drugim, da dosežejo kar najboljše rezultate. Osrednje mesto pri tem ima interakcija v skupini.
Sodelovalno učenje pozitivno vpliva na spoznavne, čustvene, motivacijske in socialne procese udeležencev v skupini. Vendar za sodelovalno učenje ni dovolj, da udeležence razvrstimo v skupine in jim naročimo, da delajo skupaj. Treba je upoštevati določena načela, kot so: povezanost udeležencev, odgovornost posameznikov za lastno delo in delo celotne skupine, obvladovanje osnovnih socialnih veščin za delo v skupini, dajanje jasnih navodil za delo v skupini ter spremljanje in analiza dela oziroma procesa učenja v skupini (Marentič Požarnik 2003).
V sodelovalnih skupinah mora biti jasno razvidna posameznikova odgovornost in tudi njegov prispevek h končnemu rezultatu. Vsak član skupine se nauči prevzemati različne vloge v skupini. Od članov skupine se pričakuje, da bodo drug drugemu pomagali in se spodbujali pri
delu. Cilji v sodelovalnih skupinah so usmerjeni k temu, da bi naj vsak član skupine dosegel čim boljši rezultat in da bi člani skupine imeli med seboj dobre odnose. Učitelj je tisti, ki usmerja pozornost članov na proces dela v skupini. Udeležencem da možnost, da razpravljajo o tem, kako delajo skupaj in kako so pri tem uspešni (Peklaj idr. 2001).
Različne oblike sodelovalnega učenja se v zadnjih letih vedno bolj izvajajo v svetu in pri nas. S sodelovalnim učenjem se dopolnjujejo individualne in tekmovalne oblike dela. Ena izmed oblik sodelovalnega dela je tudi projektni teden oziroma delo v projektni skupini.
PROJEKTNA SKUPINA
Projektni tedni so dobra popestritev pouka. Udeleženci v skupini skozi projektno delo spoznajo različne pristope in oblike dela, spoznajo uporabo različnih virov informacij, naučijo se pridobivati informacije in iskati gradiva, spoznajo timsko delo in drugačen način pridobivanja znanja, pridobijo pa tudi znanja iz vsebin oziroma področij, ki jih ni v rednem učnem programu.
Na Srednji šoli Ravne izvajamo projektne tedne že od leta 2006 in vse
od takrat tudi sama aktivno sodelujem pri projektih oziroma sem vsako leto najmanj dvakrat vodja projektne skupine. Temo vsakega projektnega tedna določimo na podlagi pobud in izkušenj učiteljev, ki skozi vsakdanje delo v šoli pridejo do idej in spoznanj, na katerem področju bi lahko povezali teorijo z vsakdanjim življenjem in kako. Projektna tedna izvajamo dvakrat letno in trajata od tri do pet dni, kdaj ju bomo izvajali, pa določi šola v letnem delovnem načrtu.. Dijake razdelimo v manjše skupine. V prvih letnikih izberemo splošne teme, kot so zdravje, okolje, šport, promet, recikliranje, varnost ..., v višjih pa so na vrsti strokovne teme v obliki praktičnih projektov. Eden izmed projektov, ki ga bom predstavila v prispevku, je nosil naslov Reciklaža izdelkov oz. odpadno-ponovno uporabno.
PROJEKTNI TEDEN NA TEMO RECIKLAŽA OZIROMA ODPADNO -PONOVNO UPORABNO
Kot mentorica sem prevzela skupino petnajstih dijakov prvega letnika srednjega poklicnega izobraževanja, smer avtoserviser, s katerimi smo se odločili, da bomo naše delo osredotočili na recikliranje odpadkov oziroma da bomo iz odpadnega materiala
S sodelovalnim učenjem se dopolnjujejo individualne in tekmovalne oblike dela.
70
Didakta 198
ustvarili nekaj, kar bo ponovno uporabno. Odpadki in onesnaževanje okolja z njimi so tako zelo prisotni vsepovsod okoli nas, da se mi je zdelo smiselno, da se dijaki pobliže seznanijo s tem problemom in da na praktičnem primeru vidijo, kako lahko pripomoremo k izboljšanju tega problema, s katerim se vsakodnevno srečujemo. Namen recikliranja je, da prihranimo naravne vire in energijo, zmanjšamo emisije toplogrednih plinov in deleže odpadkov, omogočamo ponovno uporabo surovin, iz njih naredimo nove izdelke ter odpadke pravilno ločimo že na ekološkem otoku (zabojniki) ali na zbirnem centru.
Obisk koroškega regijskega centra za odpadke Kocerod
Najprej smo obiskali največji koroški regijski center za odpadke Kocerod, kjer so se dijaki seznanili s teoretičnim in praktičnim načinom zbiranja in ločevanja odpadkov. Začetki projekta Kocerod segajo v leto 2003, njegove dejavnosti pa so zbiranje in prevažanje komunalnih odpadkov, obdelava ali predelava mešanih komunalnih odpadkov, odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, sortiranje in obdelava ločenih zbranih frakcij za predelavo ter de-montaža kosovnih odpadkov.
Kocerod pokriva 12 občin:
-	Črna na Koroškem,
-	Dravograd,
-	Mežica,
-	Mislinja,
-	Muta,
-	Podvelka,
-	Prevalje,
-	Radlje ob Dravi,
-	Ravne na Koroškem,
-	Ribnica na Pohorju,
-	Slovenj Gradec,
-	Vuzenica.
Naš projekt Odpadno - ponovno uporabno: preizkus v reciklaži izdelkov
Po obisku Koceroda so se dijaki sami preizkusili v reciklaži izdelkov. Razdelili so se v tri skupine. Iz odpadnega materiala so ustvarili štiri nove izdelke, in sicer sedež iz odpadnih gum, avto uro, vijačno skledo ter vetrno turbino.
Sam projekt je zahteval naslednje delovne stopnje: predpripravo, načrtovanje, pripravo materiala in seveda izvedbo.
Dijaki so prevzeli določene naloge: • Oblikovali so vprašalnik, s katerim so se pripravili na oblikovanje izdelka, in sicer so odgovarjali na to, kakšen material bodo uporabili,
kakšen je namen izdelka, kakšna bo njegova velikost, kako bodo naredili izdelek, katero orodje bodo uporabili pri izdelavi, koliko stane material in koliko ljudi potrebujejo za pomoč pri izdelavi.
•	Nato so oblikovali idejno skico izdelka.
•	Iskali so odpadni material na av-toodpadu.
•	Iz odpadnega materiala so v šolski delavnici oblikovali nov izdelek.
•	Ob zaključku so še predstavili projekt oziroma njihove končne izdelke.
Najprej so se dijaki ukvarjali s teoretičnim delom, potem so prevzeli praktične naloge. Sledili so zastavljenim ciljem, saj so teorijo povezali s prakso, bili so precej inovativni, predlagali so tudi rešitve, delali so timsko, kar jih je zelo povezalo med seboj. Bili so motivirani, tak način dela jim je predstavljal izziv, konkreten izdelek, ki je nastal zaradi njihovega dobrega dela, vztrajnosti in marljivosti, pa jim je bil v velik ponos. Če česa niso vedeli, so se posvetovali z učiteljem praktičnega pouka, ki jim je svetoval in pomagal pri izdelavi. Iz odpadnega materiala so torej nastali štirje novi izdelki: sedež iz odpadnih gum, avto ura, vijačna skleda ter vetrna turbina.
Koroški regijski center za odpadke Kocerod
Didakta 198
71
Iz odpadnega materiala so torej nastali štirje novi izdelki: sedež iz odpadnih gum, avto ura, vijačna skleda ter vetrna turbina.
Fotografski zapis o nastajanje ponovno uporabnega
Zbiranje materiala:
Predelava materiala:
Izdelki za ponovno uporabo:
SEDEŽ IZ ODPADNIH GUM
Ko so dijaki material zbrali, so ga sortirali, po skici, ki so si jo predhodno izrisali, je bilo potrebno gume sestaviti na želeno pozicijo, zvrtati luknje ter vstaviti pritrdilne vijake.
AVTO URA
Dijaki so merilni števec razstavili, odstranili neuporabne dele, vstavili urne mehanizme, pritrdili kazalce ter ohišje števca sestavili v prvotno obliko.
VIJAČNA SKLEDA
Dijaki so poiskali različne velikosti vijačnih matic ter jih zvarili kos za kosom v obliki sklede po MIG-MAG postopku.
70
Didakta 198
VETRNA TURBINA
Dijaki so od avtomobila vzeli napajalni alternator, dobili več odpadnih motornih pokrovov avtomobila, iz njega izrezali razvite oblike profilnih lopatic, iz njih izdelali krake rotorja in vse tri pritrdili na pogonsko pesto. Nato so preko jermenskega prenosa privijačili alternator. Na koncu so dodali še akumulator ter regulacijo električnega toka.
V RAZMISLEK: DOBRE IN SLABE STRANI PROJEKTNIH TEDNOV
Projektni teden od učitelja zahteva veliko priprave, iznajdljivosti, znanja, saj mora dijake dovolj dobro motivirati, da jim delo postane zanimivo. Zato je treba pripraviti potek dela, različne metode dela, multimedijska sredstva ... Skratka, delo mora biti čim bolj razgibano in zanimivo. Veliko lažje je delati z manjšo skupino dijakov, kjer lahko vsak »pride na svoj račun«, kar pomeni, da vsak najde svojo priložnost. Vendar so skupine dostikrat kar številčne, saj je dijakov na šoli zelo veliko in je zaradi števila učiteljev treba oblikovati večje skupine. V manjši skupini je tudi komunikacija med dijaki lažja, poteka med vsemi udeleženci, kar je v razredu zaradi številčnosti, kjer imamo tudi do dvaintrideset dijakov, težje izvedljivo. Opaziti je, da medsebojna interakcija poteka na vseh ravneh, dijaki so tudi bolj iskreni, saj delajo na glas, pri čemer izražajo svoje občutke, misli in poglede na dogajanje.
Ena izmed pozitivnih lastnosti projektnih tednov je ta, da se dijaki srečujejo z različnimi področji, ki so velikokrat povezana s praktičnim de-
lom njihovega izobraževanja. Pri tem pa usvajajo znanje, ki ga bodo potrebovali v vsakdanjem življenju in delu.
Se pa kdaj tudi zgodi, da je klima v skupini slaba, da se dijaki nekako ne znajo povezati med seboj, se izogibajo zadanim nalogam, niso samostojni, ne znajo pristopiti k problemu. Takrat mora učitelj odločno nastopiti, če ne gre drugače, tudi prevzame odgovornost, da se delo in naloge opravijo tako, kot so si jih dijaki in mentor zastavili na začetku. Lahko gre tudi za finančne težave, če smo šli v izdelavo kakšnega dragega izdelka, ki za po vrhu vsega zahteva tudi veliko materiala. V takšnih primerih pa vidimo, da delo v projektnem tednu ni vedno spodbudno in pozitivno.
ANALIZA DELA, UGOTOVITVE, SPOZNANJA
Namen projektnih tednov je predvsem drugačen pristop k učenju. Nekateri dijaki ob takšnem načinu dela lažje pokažejo svoje sposobnosti. Ponavadi se izkažejo tudi tisti dijaki, ki so drugače zelo nemotivirani, zato mi je takšen način dela v izziv in sem zanj tudi sama zelo motivirana. Moj namen kot vodja projektne skupine ni vedno v izdelavi praktičnega izdelka, temveč v širšem usvajanju novih znanj, ki so potrebna in pomembna za njihov poklic. Dijaki pridobivajo in iščejo informacije iz različnih virov, vsi morajo biti dejavni, vadijo javno nastopanje in si s tem krepijo samozavest. Učijo se delati v skupini, vidijo, kako pomembno je spoštovanje dogovorov in spoznavajo delo na terenu. Na tak način postajajo samostojnejši pri svojem delu, odgovornejši do sebe in drugih, iznajdljivejši, kadar je to potrebno, domiselni in zelo izvirni pri praktičnih nalogah. Ob vsem tem razvijajo sposobnost, da samostojno opazujejo, primerjajo, povezujejo in logično sklepajo, najbolj pa to, da
Ponavadi se izkažejo tudi tisti dijaki, ki so drugače zelo nemotivirani
Učijo se delati v skupini, vidijo, kako pomembno je spoštovanje dogovorov in spoznavajo delo na terenu.
samostojno poročajo o tem, kar so ustvarili.
Bistvene prednosti projektnega dela so inovativnost, ustvarjalnost in odprtost, ki vsem udeležencem, tako dijakom kot učiteljem, pomenijo nek nov izziv ter vsekakor popestrijo in obogatijo šolsko delo. Rečem lahko, da projektno delo v določeni meri celo presega okvire pouka. Sicer pa ima učitelj kot mentor skozi celoten potek projektnega dela torej kar zahtevno nalogo. Spodbuja in usmerja aktivnost dijakov k zastavljenim ciljem, kar ni tako enostavno in od učitelja zahteva veliko mero angažiranosti ter veliko strokovnega, didaktičnega in psihološkega znanja.
ZA ZAKLJUČEK
Na Srednji šoli Ravne se zelo zavedamo, kako pomembno pri izobraževanju je povezovanje teorije s prakso, zato se vsako šolsko leto potrudimo, da izpeljemo dva projektna tedna. V sodobni družbi so projekti in projektno delo prisotni tako rekoč na vsakem koraku družbenega, poklicnega in tudi zasebnega življenja, zato so izkušnje in znanje, ki jih dijaki pridobijo s projektnimi tedni v šoli, dobra popotnica za naprej v življenju. Poudariti moram tudi to, da imajo dijaki veliko rajši takšen način dela kot klasični pouk, saj so bolj sproščeni, lažje izražajo svoje želje, podajo predloge, povedo svoje mnenje, kar je lahko pri klasičnem pouku večkrat težko. Poleg tega se veliko naučijo in pridobijo izkušnje, ki jim bodo kasneje v življenju prišle še kako prav.
LITERATURA
Marentič Požarnik, Barica (2003) Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS
Peklaj, Cirila s sodelavkami (2001) Sodelovalno učenje-ali kdaj več glav več ve. Ljubljana: DZS