Štev. 22. V MaribVu 25. novembra 1887. VIII. tečaj.
List za šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za celo leto 3 gld., 7.a pol leta 1 gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. — Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne vračajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) uredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa upravništvu: Eeiserstrasse 8 v Maribor«. — Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če se
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. DV ■— O zvezi slovenskih učiteljskih društev. — D gluhonemih. — Marka Fabija Kvintiljana govorniški pouk. — Dopisi. — Razne stvari. — Inserati.
0®* Ker se leto že bliža svojemu koncu, mnogo še jih je pa s »Popotnik ovo" naročnino na dolgu, tako vljudno prosimo vse one p. n. naročnike, katere to zadeva, da vendar enkrat storijo svojo dolžnost in nam z opominjanjem ne delajo nepotrebnega dela in troškov.	Upravništvo.
0 zvezi slovenskih učiteljskih društev,
(Govoril Fr. Kocbek pri zborovanju celjskega učiteljskega društva dnč 2. novembra t. I.)
častiti tovariši! Za današnji govor zbral sem si jako kočljivo stvar, tako da se nekoliko bojim, bodem jo li zamogel rešiti v vašo zadovoljnost ali ne. Namenil sem se danes spregovoriti nekaj „o zvezi slovenskih učiteljskih društev". Predno pak govorim o postavljeni si zadači sami, treba je nekaj spomeniti v obče o učiteljskih društvih.
Kake ogromne važnosti so učiteljska društva za nas, mi pač ni potreba posebej povdarjati, in to tem man je, ker nam je isto povedal pred kratkim jeden naših tovarišev na tem mestu (g. Zupanek „0 imenitnosti učiteljskih društev" — glej „Popotnik" št, 11). To važnost je učiteljstvo tudi vbč ali manje spoznalo, kar nam svedoči precejšno število takih društev po raznih šolskih okrajih. — Učitelji so pa dalje še sprevideli, da jim posamezna društva ne koristijo toliko, kakor bi bilo želeti, zlasti tedaj ne, ako ne postopajo solidarno. Dokler hodi vsako pojedino društvo svojo pot, ne ustrežajoč željam drugih jednakih društev, ne zamore celi učiteljski stan vspešno povzdigniti svojega glasu, kadar to zahtevajo okoliščine. Le skupnost ima moč, ima vpljiv! Zato so se omislile zveze učiteljskih društev, katere imajo nalog zastopati interes celega stanu. Take zveze priredili so si pa učitelji večjidel le za posamezne krono-vine./^udi na Štajerskem je taka zveza, v kateri nahajamo vsa štajerska učiteljska društva, razen nekaterih spodnještajerskih.
Ali te deželne zveze še nekaterim niso bile dovolj. Osobito nemški učitelji postavili so se zadnja leta eksklusivno na narodno-nemško stališče, ustvari vši si nDeutsch-6sterreichischeu Lehrerbund". Že ta čin, še več pa čudno obnašanje nemških tovarišev proti slovanskim prisiliti je moralo zadnje, da si ustanovijo svoje zveze.
- " 22
In tako se je razcepilo avstrijsko učiteljstvo na več skupin, katerim je spojilna vez bila jedna in ista narodnost. Kaj tudi čuda! Dočira se narodnostni boj bije vedno hujše na vseh plateh in v vseh slojih narodov, treba je tudi učiteljem kot odgojiteljem svojega roda postaviti se odločno na narodno stališče. Kaj lepo poje o tem naš dični pesnik S. Gregorčič, veleč:
„Pač srcu le domači glas Mehko se in sladko prilega. On srcu pravi ve izraz In spet mogočno k srcu sega — Domač glas le nosi spas!"
In tako je prišlo, da so si učitelji raznih narodov ustanovili svoje zveze, le mi Slovenci pogrešamo še je. Pa tudi pri nas jelo se je misliti na zjedinjenje vseh slovenskih sobratov naših. Vzrok temu so bili večji del, kakor sem že poprej rekel, nemški tovariši. Naj navedem tu besede, katere je pisal »Učiteljski Tovariš" 1885, str. 141 o priliki izstopa ptujskega učiteljskega društva iz štajerske zveze: „Vsaj nemški kolegi za nas slovenske sotrudnike kažo le malo sodružne ljubavi ter smešijo to, kar je nam najdražje, najljubše: naš materin jezik, čemu tudi podpirati ljudi, ki ne urno takta in ki hlinijo kolegijal-nost le takrat, kadar česa potrebujejo od slovenskega sobrata. Tu pač velja: Svoji k svojim!"
Kolike važnosti je zveza vseh slovenskih učiteljskih društev za naš stan za naše narodno šolstvo, ne bodem posebej naglaševal. Saj ga menda ni slovenskega učitelja, ki bi ne imel globokega prepričanja, da je treba nekaj storiti, da se zjedinimo. Le v skupnosti, v združbi je moč. Slovenskim učiteljem pa ni treba samo narodno šolstvo naše povzdigniti na višjo stopinjo, potezati se nam je tudi za gmotni in duševni interes, braniti našo čast proti javnemu mnenju. To pa zamoremo storiti le takrat, kadar smo jedini, složni. Le celokupen stan zamore se vspešno braniti proti vsem napadom zamore si povzdigniti svoj ugled ter braniti svojo čast Ako smo složni, kažemo moč, in moč ima učinek!
Ne bodem vam dalje slikal nujne potrebe našega zjedinjenja, koja je obče pripoznana. Nekaj let izišlo je po naših glasilih že toliko člankov, po-vdarjsjočih složnost, skupnost učiteljstva, slišalo se je toliko klicev v vseh vari-jantah po združenju, zjedinjenju učiteljstva slovenskega, a vendar se lepa misel ni dejanski izvršila. Potrebno se mi zdi, da nekaj teh pozivov navedem, akopram vem, da ste jih večino že svoje dni sami čitali. Nu ipak bode dobro, da primerjamo razne izjave.
Prvi namen, združiti vse slovensko učiteljstvo, imeli so izvestno možje, ki so leta 1871 „Učiteljsko društvo za Kranjsko" preosnovali v ^Slovensko učiteljsko društvo". Istodobnega poziva k obilnemu pristopu sicer nisem čital, a mislim si lahko, da je slove) na vse učitelje slovenskih pokrajin.
Od tega časa pak do leta 1885 ni se mnogo govorilo in pisalo o zjedinjenju slovenskih učiteljev. Zadnja tri leta še le razpravljalo se je pereče ' vprašanje živahneje.
„Učit. Tov." leta 1885, št. 9 ima dopis, kjer pravi: „Slednje dni prinese je prvi naš dnevnik „Slov. Narod" znamenit članek iz peresa štajerskega uči-
telja, ki je učitelje slovenske navduševal, naj obilno pristopijo k „Slov. učit. društvu", naj se združijo tesno ter solidarno postopajo v vsem, kar se tiče njih stanu, časti in interesov. Temu mora sigurno vsakdo pritrditi, ki se čuti istinito slovenskega narodnega učitelja!"
Isti letnik št. 23 prinesel je članek „Ohrabrimo se!" iz peresa našega tovariša g. i. Gradišnika, v katerem v krepkih in jedernatih besedah vzpodbuja naše tovariše k združitvi. Tu naj navedem samo konec istiga spisa doslovno : „Ustvarjajmo si društva in spojimo le-ta v ozko zvezo med seboj!" Poglejte naše tovariše med Nemci, Čehi in Hrvati! Ozrimo se nanje, in glejmo, kaj premore prava sodružnost in bratska ljubav. Posnemajmo jih! Upoznajmo se med sehoj! Bodimo brati med brati, svoji med svojimi! Ohra-brimo se! Samozavest, važnost našega posla, naj nas ojači! Vsi za jednega, jeden za vse: to naj bode naše geslo! In v tem bomo močni, srečni ter v bran stavili se bodemo svojim protivnikom!
Proč z nemarnostjo! Odločno se združujmo na tiru svojih pravic! Ne molčimo, govorimo! Skupno kažimo, da smo si v svesti svoje veljave ter da ne znamo samo za dolžnosti svoje, marveč, da poznamo tudi svoje pravice!
»Torej sodrugi premili, na delo! V združitvi je moč in napredek!"
(Dalje sledi.)
O gluhonemih.
(Dalje.)
4. Učna tvarina in učni načrt.
Rossler tako-le misli o poučevanju (oziroma koristi poučevanja) gluhonemega otroka v ljudski šoli in o tvarini okolu katere naj se suče pouk: „Jasno je, da se bo gluhonem otrok, brez da se pouk slušečim prikrajša in brez posebnih zahtev do učitelja, vzporedno s slušečimi z vspehom udeleževal pouka v pisanju, risanju, v početnem računanju, in deloma tudi v nazornem nauku, in sicer pri vsakem učitelju.
Sodelovanje (gluhonemega otroka), pri teh predmetih otroku v obrazoval-nem in poučnem obziru mnogo koristi. Ne le, da je ta čas, katerega je y šoli, varovan nevarnosti, lenega pohajkovanja in postopanja, privadi se strahu in rednemu delu, nja razum se krepi, v občevanju s součenci in učiteljem se vekša in širi sposobnost za sporazumevanje, in telokretni jezik se razvija in bogati.
V pouku in izvrševanju nalog se uči biti pozorn in se privadi, da je lahko dalje časa obrnen s svojimi močmi na isti predmet, in da je dalje časa pri istem delu. Vežba si tudi oči in roko in s tem, da se uči pisati črke in besede, da se seznani s števili do 10 in več, in da se nauči jih pisati ter z njimi operirati, — s tem se sposobnost za uk pri njem zvekša in otrok se pripravlja za poučevanje v gluhonemnici. Kolik hasek! — Vrh tega lahko učitelj stariše, ker je otroka bolj spoznal, navaja, kako ga je doma odgojevati".
Hi 11, mnogo izveden strokovnjak, pa v teh le šestih stavkih označi učno t vari no:
a) Gluhonem otrok naj se privadi v ljudski šoli šolskemu strahu in redu.
22»
b)	Vadi naj se v mehaničnem pisanju.
c)	Nauči se naj risati priprostih likov in zriskov.
d)	Seznani naj se s števili do 10 in dalje in s številkami v tem številnem krogu.
e)	Nauči naj se pisati imena predmetov la-tnosti in dejanj.
/) Vežba naj se mu glas s tem, da se mu izvabljajo posamni glasi.
Oba strokovnjaka hočeta in zahtevata isto. A Hill je bolj določen in jasen. Mi se bomo njegovega reda držali, ker so tudi drugi slični načrti za poučevanje gluhonemih otrok v ljudski šoli v tem smislu sestavljeni in urejeni.
a) Otrok naj se privadi šolskemu strahu in redu.
Kakor slušeče, navaditi je gluhonemega otroka, da bo razoglav mirno in spodobno stopil v šolsko sobo, da bo učitelja pozdravil »s priklonom, da bo dal klobuk ali kapo na določeno mesto, da bo šel na svoj prostor, da bo ostal na svojem prostoru, da se ne bo med poukom oziral, smejal, se z drugimi pomenkoval (telokretno), da sploh ne bo pouka motil, nego pazil ali delal svojo nalogo; dalje, da bo z drugimi vred vstal k molitvi, ali, če kdo v šolo pride ali iz šole gre, da bo roko vzdignil ter prosil, ako hoče kaj imeti ali iti na stran, da bo po končanem uku mirno spravil svoje reči, da bo v vrsti in redu šel iz šolske sobe, da se bo po poti lepo vedel, ter se znanim ljudem odkrival itd. Kako je postopati z gluhonemim otrokom, da bo ubogal in brez obotavljanja storil, kar se mu naloži, povedal sem že na drugem mestu,
b) in c) Pisanje in risanje.
Vaje v pisanju in risanju imajo uriti roko in oko. Sprva so (vaje v risanju tudi pozneje) združene te vaje z nazornim naukom. Predmeti, ki se v nazornem nauku pogovorijo, dajo povod in gradivo za pisanje in risanje. Sluše-čemu otroku se pove, gluhonememu pa pokaže, od kod je vzeto, kar se piše ali riše; n. pr. stoječa črta, od stoječe, ležeča od ležeče, poševna od sloneče palčice; zgoraj vpognena je narisan bič („ f|"), spodrij vpognena krevelj („L> *), zgoraj in spodaj vpognena mesarski krevelj (r?/)] kvadrat je šipa, pravokot-nik tabla itd. Kar naj piše ali riše se mora slušečemu, kakor gluhonememu otroku, pokazati, kje naj začne, kako vleče in kje neha s črlalom ali svinčnikom. Na pogreške in impake se opozorijo slušeči učenci z besedo in razkazovanjem ; gluhonememu je napako, pokazati, in s pravo potezo primerjati. V pisanju gledati je na razločnost, a v risanju na preciznost in snažnost. Oboje se pri gluhonemem otroku lahko doseže.
Ako bi gluhonem otrok več risal, kakor se dobi gradiva iz nazornega nauka, riše naj obrise predmetov iz svojega zorokroga, nikdar naj se mu ne predloži za risanje kaj takega, kar ne pozna. Kaj nepoznatega risati bi mu malo koristilo, dočim mu risanje znan;h predmetov pomaga, da ložje in natančneje spoznava reči, in da se mnogokrat s pomočjo risanja hitreje in točniše sporazume. Pri vajah v pisanju in risanju se ne bo treba učitelju veliko ba-viti z gluhonemim otrokom; napredoval bo brez posebnega navajanja z drugimi vred;, ker je njegovo oko bolj bistro, še bo mnogo svojih součeucev prekosil. Zgoraj sem rekel, da se naj koliko toliko jemlje gradivo za risanje iz nazornega nauka. Nisem pa povedal, kako se naj udeležuje otrok pouka v tem predmetu. Zategadel je treba, da nekoliko več spregovorim
O nazornem nauku.
Nazorni nauk navaja otroke k opazovanju, mu bistri oko, budi pazljivost, jasni in pomnožuje predočbe in uči razsojati. Ker gluhonem otrok vidi, tiplje, volia, okuša, ve tehtati itd., ne bo brez haska udeleževal se nazornega nauka, če tudi pogreša jezika. Spoznaval bo na predmetih, obliko, velikost, dele, barvo, blišč, težo, trdost, raehkost; če so gladki ali raskavi, goli ali kosmati, premakljivi ali nepremakljivi in še mnogo drugih lastnosti. Ako se še bo navajal, da to, kar je spoznal, tudi zaznamenuje, bodi si s telokreti ali (pozneje) s črkami, bo nazorni nauk dokaj pospeševal duševni razvoj otroka.
Kako si mislim, da naj sodeluje gluhonem otrok pri nazornem nauku, pokazati hočem na posebnem slučaju. Učitelj pogovarja, s slušečimi otroci, n. pr. mizo, katera stoji pred učenci tako, da jo vsi dobro vidijo ter morajo opazovati. Gluhonem otrok stopi na stran k mizi in učitelj vpraša: Kaj je to ? Učenci odgovore: To je miza. Gluhonem otrok mizo z rokama okroži. Učitelj: Kakšne barve je miza? Učenci: Miza je rujava. Gluhonememu otroku se pokaže na mizo in s prikimom na rujav papir, rujavo kapo, rujav klobuk. Z odkimom še lahko na kaj belega, črnega, zelenega. Uč.: Iz česa je miza? Učn. Miza je iz lesa. Gluhonememu otroku se kaže na mizo, pa s prikimom na kos lesa-(Z odkimom še na kos železa ali kamen). Uč.: Kaj ima miza? Učn..- Miza ima ploščo, noge, miznico, ključavnico in ključ. Malemu gluhomutcu se pokažejo ti deli in potem na prstih, koliko da jih je. Uč.: Čemu je miza? Učn.: Na mizi jemo, pišemo, rišemo; pri mizi sedimo, šivamo. Gluhomutcu se dado primerni telokreti za ta opravila.
Tako in enako naj se udeležuje gluhonem učenec nazornega nauka; mislim. da slušeči otroci pri tem ne bodo znatne škode trpeli. Tudi ne rečem, da bi moral biti mali gluhomut.ec vsakokrat sodelujoč; samo tedaj, kadar se pogovarjajo važniši in razločniši (gluhomutcu ložje razumljivi) predmeti, naj sodeluje. Znabiti da še učitelj posebej žrtuje kako urico svojemu gluhonememu učencu; čim več predmetov je opazoval tem boljše.
d) Računanje.
V računanju se poučujejo dandanes polnočutni prvenci na podlagi neposrednega nazorovanja. Ne le pojmi posamnih števil, tudi operacije izvajajo se iz konkretnih slučajev, razkazanih na kroglicah, kockah, palčicah, pikah, črtah itd. Gluhonem otrok bo mogel toraj deloma vsporedno in h krati s slušečimi učiti se računati. Popolnoma se seveda tudi v tem predmetu ne bo smel prepustiti splošnemu pouku, ako se hoče kaj več doseči. Treba bo, da se mu to, kar se je učil poleg svojih polnočuinih součencev, še enkrat ali večkrat posebej in na poseben način razloži in razjasni.
Z gluhon emim otrokom vsestransko obravnavati števila, kakor se računi s polnočutnimi prvenci, ne bo kazalo, ker bi bilo to za gluhonemega otroka pretežko. Ue dobi jasne po je me o številih do 5, 10 in 20: če zna števila s številkami zaznamovati ter vtem številnem krogu sošte-vati in odštevati, to je zadosti; s tem moramo biti zadovoljni. Učiti ga pošte vat i, moriti iin deliti, prepustimo gluhonemniei,
Ko se razširja in utemelja številni obseg do 5, sestavlja naj gluhonem otrok vsporedno s polnočutnimi učenci s kockami, palčicami itd., števila ter naj pokaže zdaj s prsti, zdaj s pikami ali črticami na tablici, koliko je kocek (palčič itd.) na prvem drugem, tretjem, četrtem in petem mestu ali kupu.
Za tem pride zaznamovanje števil s številkami. Učitelj naredi na tabli, 1, 2, 3, 4 in 5 pit (črtic, obročkov križcev) in poleg številke 1, 2, 3, 4 in 5. Dočim razlaga polnočutnim učencem, da pomeni prvo znamenje eno, drugo dve, tretje tri, četerto štiri, peto pet pik, črtic, kocek itd., kaže naj gluhonememu zdaj na številko zdaj na dotično število predočevalnih predmetov, ter na tak način tolmači, da pomeni prvo znamenje (1) eno, drugo (2) dve, tretje (3) tri, četrto (4) štiri, peto (5) pet reči. Potem se še kaže, in sicer ne po vrsti, ampak sem ter tja na številke in gluhonem učenec (tudi drugi) naj pokaže toliko prstov, vzdigne toliko palčic, naredi na tablico toliko pi~k, koliko pomeni po-kazana številka. Drugokrat je zopet kazati 2, 4, 5, 1, 3, predmete in gluho mutec (isto tako drugi) zapiše dotično številko.
Čez to tvarine treba potem pismenih vaj. Enkrat piše učenec (učenci) številke, drugokrat se mu napišejo številke in on zlaga (dela) števila iz kocek, palčic, pik črtic.. . ; še drugokrat se mu zložijo števila in on piše številke vsako po večkrat. Prihodna stopinja v računanju za gluhonemega otroka (tudi za polnočutne bi utegnila biti primerna) je, da otrok zložena (iz kocek itd. sestavljena) števila na vse mogoče dele razkrojuje, potem pa zopet sestavlja. Dve razloži na 1 + 1 (seveda na raznih predmetih), potem pa spet sestavi; tri na 1 + 1 + 1, na 2 + 1 in na 1 + 2 ter zopet sestavi. Enako pri 4 in 5. V začetku se učencu na prvem kupu pokaže, kako naj druge razdeli, poznej naj razkrojuje, kakor sam hoče, še pozneje se mu s številkami zaznamova, kako naj kupe razlaga.
Tem vajam sledi so š te vanje. Naredi se s kockami 1, 2, 3, 4. Učenec pristavi povsod po 1, tako, da dobi na prvem mestu 2, na drugem 3, na tretjem 4, na četrtem 5. Tako se pristavi številom 1, 2, 3, po 2; številom 1 in 2 po 3, in številu 1 še 4; vse to pa na raznih predmetih. Te vaje se naj pozneje učencu s številkami zaznamovajo tako, da je število, katero je pridjati, na desni od onega, kateremu se ima priložiti, znamenja + ni treba rabiti.
Po tem rokovanju pride pismeno soštevanje.
Učitelj napiše na položeno tablo številko, recimo 2; (in sicer veliko), na desni strani (ravno tako veliko) 1. Na številko 2 položi dve kocki, na številko 1 eno kocko; med številkama pa naredi znamenje + ter pokaže, da pomeni križec, da se mora 1 sem na levo čez križec k 2 pomakniti ter z njima združiti ; to tudi izvrši. Zdaj vzdigne vse tri kocke, ki so za trenutek na številki 2 ležale in je položi na desno stran od prejšnih dveh številk ter naredi med številko 1 in tremi kockami s prikimom znamenje pod kockami, katere vzdigne, pa število 3. Enako se postopa pri 3. do 4. drugih slučajih, in gluhonem otrok bo znal pismeno soštevati. — Vaje in naloge.
Za pismenim soštevanjem pride na vrsto odštevanje in sicer najprej na kockah (kroglah palčicah...), potem pismeno. Pri obeh vrstah računanja se bo držati istega reda in sličnega postopanja, kakor sem ga označil pri soštevanju. Tedaj odštevanje 2 od 3, 4, 5; 3 od 4, in 5; 4 od 5. Potem se še odšteva
1 od 1, 2 od 2, 3 od 3, itd., vse na kockah, kroglicah. .. . Naloga se najprvo (na prvem kupu) pokaže, učenec jo izvrši na drugih kupcih; drugič odjemava učenec kakor hoče; tretjič se mu operacije s številkami zaznamenujejo.
Pismeno odštevanje se uči, kakov pismeno sošlevanje. Učitelj napiše na položeno tablo n. pr. številko 3, na desni od nje 1. Na 3 položi 3 kocke. Zdaj se naredi med 3 in 1 znamenje — ter pokaže, da se mora od 3 toliko odvzeti (— pomeni odvzeti), kakor kaže (pomeni) številka na desni od znamenja —, tedaj tukaj 1. Z desno se potem 1 kocka odvzame; ostali dve pa se položita na desno stran. Med številko 1, pa dvema kockama naredi se znamenje — pod kockama pa zapiše številko 2, in operacija je končana. Tako na 2. do 3. drugih slučajih. — Vaje in naloge.
Kakor do 5 postopa se v številnem krogu do 10 in 20, samo da se opušča razkazovanje in rokovanje na tolikih vrstah predmetov; od 10 naprej zadostujejo samo krogljice na številnem stroju.
Koliko in v. katerih delih bo mogel gluhonem učenec skupno s slušečimi učenci se poučevati v računanju, lahko zdaj vsak učitelj sam razsodi.
(Dalje sledi.)
-«3»-
Marka Fabija Kvintilijana govorniški pouk.
Iz latinskega jezika preložil prof. Fr. Breznik,
(Dalje.)
Poglavje 5.
Vrline in napake izrazov.
Ker se mora tedaj vsak govor po treh vrlinah odlikovati, namreč pravilnosti, jasnosti in krasoti (kajti primernost govora, ki je glavna stvar, premnogi krasoti prištevajo) in zna ravno toliko napak imeti, ki so vrlinam nasprotne, naj vsak vodilo pravilnega govorjenja presoja, ki je prvi del slovnice. To izhaja ali iz posameznih besed ali skupin. Želim, da se beseda „verbum" tukaj splošno razume, kajti pomen je dvoji: prvi poznamenuje vse, iz česar se govor soslavlja, kakor Horacij1) pravi:
Verbaque provisam rem non invita sequentur (ako nabral si gradivo, besed ne bo manjkalo nikdar); v drugič pomenja besedno pleme n. pr. lego. seri bo. Da so se te dvoumnosti izognili, so nekateri rajše rabili voces, locutiones, dietiones. Posamečne besede so ali domače ali tuje, ali nesestavljene ali sestavljene, ali v prvotnem ali v prenesenem pomenu, ali v navadi ali novo skovane.
V eni sami besedi se Iožje napaka nahaja kakor prednost. Ako hočemo kaj izvrstnega, lepega, veličastnega povedati, posreči nam se vse jedno v zvezi in skladu govora; zatorej hvalimo stvarem primerne izraze. Pri posamezni besedi se da le blagoglasje spoznati ki se ewp&wwi imenuje; in to ima izraze tako izbrati, da se izmed dveh besed, ki to isto pomenjata in jednako veljata, lepše glasečej prednost da.
Horat. ars poet 311.
Prvič naj se ne nahajajo v govoru barbarizmi in soleeizmi, ki ga popačijo. Ker se pa te napake včasih razgovarjajo ali z navado ali s pisateljsko veljavo ali starostjo ali naposled s podobnostjo vrlinam; — kajti dostikrat je težko one od figur ločiti — mora jezikoslovec, da ga tako nevarno opazovanje ne prevari, prav natančno to razločevati, o čemur hočem bolj obširno tam govoriti, kjer bo treba figuro govora razpravljati. Dotlej naj velja napaka, ki se v posameznih besedah napravi, kot barbarizem. Morda mi kdo odvrne, „ali2) je to tolikega dela vredno, katero je bahaje se obljubil?" A kdo ne ve tega, da drugi barbarizmi nastanejo pri pisanju, drugi med govorjenjem; — ker se mora to, kar se napačno piše, tudi napačno izgovarjati; napačno izgovorjene besede pa se ne pišejo vsakokrat tudi napačno — da ona prva napaka izvira iz dodatkov, odvzetja, premembe in prestave, druga iz razdelitve, posnetja, aspiracije in naglasa? Pa naj si bo to malenkostno, dečki se vendar tega uče in jezikoslovce opominjam na njihov posel. In če je kateri izmed njih celo neolikan in še le v predvežo te umetnosti prišel, ta naj se tega drži, kar je znano iz spisov veščakov v tej stroki; bolj učeni bodo mnogo pridejali, to pa najpreje, da ima beseda barbarizem različen pomen. V prvo vrsto spadajo tuje besede n. pr. če kdo afriško ali hispansko besedo v latinski govor vplete, kakor se navadno železo, s katerim se kolesa okivajo, cantus (obroč) imenuje, da-si jo Perzij3) kakor udomačeno rabi; tako je Katul ob Padu »plozenum1"1) našel, in v Lab-jenovem5) govoru (mogoče da je ta govor Kornelija Gala) proti Poljonu je iz Galskega vzeta beseda „casnar"6) = spremljevalec: kajti sardiško besedo „ma-struca",7) je Cicero zasmehovaje nalašč rabil. V diugo vrsto barbarizmov štejemo ono, ki nastajajo iz razpoloženja duše, kakor ljudje menijo, da je oni barbarsko govoril, ki je kaj ošabno ali žugaje ali grozovito govoril. Tretja napaka barbarizma je, za katero med nižjim ljudstvom prav mnogo vzgledov najdeš in katere si vsak vstvariti zna, če besedi, katere koli hoče, črko ali zlog pridene ali odvzame, ali eno za drugo ali taisto na nepravem mestu postavi. Pa nekateri jemljejo skoraj navadno ponosni na svojo oliko one besede iz pesnikov in pisatelje, na katere se sklicujejo, obdolžujejo. Deček pa mora vedeti, da se to pri-
') Kvintilijan razpravlja figure v IX, 1, 1 — 3.
') Kvintilijan se ozira na Horacijevo pesništvo (ars. poet. v. 138.).
s) Aol. Perzij. Flak rojen 1. 34 pr. Kr. v etrurskein mestu Volaterrae, je zložil „Sa-tirae", katere so bilo mnogo čitane in občudovane.
*) Plozenum ali p!oxemum je keltska beseda in pomenja „kripo" na vozu (pred Katu Cl. 96. 6.)
b) Labjen je bil sin Cezar-jevega podpoveljnika, ki je leta 49. iz eastilakomnosti na Pompejevo stran prestopil in v bitki pri Mundi poginil. Mlajši Labjen, ki se je bojeval v bitki pri Filipih na strani Brlita in Kasija, je postal pozneje partski četovodja; napOsled ga je vendar Antonijev podpoveljnik Ventidij premagal in Labjen je bil ubit. — Azinij Poljo je bil v domači vojski zaveznik Cezarjev. Po Cezarjovi smrti se je z Antonijem sprijaznil in je večkrat med trinmviri posredoval. — Kornelij Gal je bil namestnik v Egiptu in je v vojski med Oktavjanom in Antonijem prvega podpiral in vsled tega od Augusta izvanredno odlikovan bil. Zlagal je tudi žalostinke (elegije), katerih so Rimljani štiri knjige imeli. Kateri izmed njiju je omenjeni govor spisal, ni določeno.
6)	Kasnar je, kakor trdi Varo, oskovska beseda in p;,menja staičeka.
7)	Mastruca pomeni „kožuh"; ta beseda je rabila tudi Umbričanu Plavtu (Poenulus 5, 5, 34.)
zanaša ali celo v hvalo šteje in bolje bo ga o manj znanih poučiti. Tako je Tinga iz Placencije(če njega karajočemu Hortenziju verjamemo) v eni besedi dva barbarizma napravil, ker je „precula" mesto „pergula"2) rabil, in g v c pretopil in črke prestavil, ker je r pred e postavil. Enij pa, ki je ravno isto napako v Mettioeo Tufettioeo3) dvakrat napravil, se po pravici kot pesnik brani. Pa tudi v prozi je uže neka zamemba črk sprejeta. Tako govori Cicero o voj-stvu Kanopitov,4) sami se Canobi imenujejo; in Trasumennum mesto Tarsu mennum so mnogi pisatelji branili, če tudi so črke proslavljene. Enako v drugih besedah; nahaja se na primer assentior, pa Sisena®) je rekel assentio in mnogi so ali tega posnemali ali podobne primere, a bodi si da je ono pravilno, se brani soglasno vendar tudi to. Toda oni nalepotičeni in neumni učitelj bo ono za izpust, to za pristavo imel. So pa tudi nekatere besede, katere so posamne nedvomno napačne, v sestavi pa brez pogreška. Tako sta duo in tre pondo različna barbarizma: nasproti so dua pondo in tre pondo do današnjega dne vsi rabili, in Mešala6) imenuje to rabo pravilno. Morda se bo bedasto zdelo trditi, da bo barbarizem, ki je napaka v eni besedi, po številih ali spolih kakor solecizem nastane; vendar niso besede scala in scopa in nasproti hordea in mulsa, naj le zamembo, izpust in pristavo črk dopuščajo, nič drugače napačne, kakor če se pluralne besede v ednini in singularne v množini rabijo; tako so sploh izgrešili, ki so gladia rekali. Pa meni zadostuje na to opozoriti, da se ne bi videlo, da sem tudi jaz v umetnosti, ki je vsled trdovratnosti nekaterih zamotana, sporne točke pomnožil.
Več natančnosti zahtevajo napake, ki se med govorjenjem pripete, ker se njihovi vzgledi ne dajo po pisavi sporočiti, izimši one, ki so se v verze vrinili n. pr. ločitev glasov v Europae in Asiae in tej nasprotna napaka, ktero Grki aovatpsoic in aovaXotfij imenujejo, mi pa complesio (sklopljenje dveh zlogov), kakoršna se nahaja pri P. Varonu 7):
Tum te flagrante deiectum fulmine Phaethon.
Kajti če bi bil prosajski govor, bi se smele le iste črke kot pravi zlogi izgovarjati. Vrh tega ne utegneš onih napak, ki se vsled mere, ali kedar se
') Cieero, Brutus cap. 46.
2) Pergula pomenja menda to, kar slovenska beseda „preklja"; Rimljani so jo v vinogradih kakor mi kolje pri trtah vabili. V drugem oziru pomenja „Vorsprung des Ilauses, kar mi „lopa" imenujemo.
s) Mettieo Fufettieo je Enij (ann. 2, 20) po starogrškem jeziku napravil mesto Metdi Fufetdi. Mettius Fufettius pa je bil oni albanski diktator, ki je v boju med Albanci in Rimljani grozno poginil.
4)	Kanop je bilo mesto blizo zapadnega Nilovega izustja. Herodot (II. 17) imeuujo mesto Kavtopoc-
5)	Sisena okoli 120 pr. Kr. rojen, je spisal obširno zgodovino in komentar k Plav-tovim komedijam.
6)	Mešala Marka Valerij Mešala je slovel za časa cesarja Angusta kot natančen jezikoslovec, kot govornik se je odlikoval po krotkosii in olikauosti ter je kazal v govoru, svojo plemenitost. (Kvint. X, 1, 113.) Njegove knjige o črki „s" omenja Kvintilijan I, 7, 23. Od njega še imamo tudi knjigo „de progonie Augusti Caesaris", v kateri nam je popisal rimsko zgodovino od Cezarja do Avgusta.
') Varo Publij Terencij Varo, rojen v Ataku v naibonenski Galiji (r. 82 u. 37. pr. Kr.) je bil v grški literaturi zel6 olikan in je zložil raznovrstne pesni (Kvint. X, 1, 87.) Horacij (sat. T. 10, 46) omenja tudi Varonove sature.
kratek zlog podaljša, napravijo, razven v pesnih zapaziti n. pr. ltaliarn fato profugus, *) ali pa če dolgi kratek postane n. pr.:
Unius ob noxam et furias —; pa tudi v pesnih se ne smejo kot napake zmatrati. Tiste napake, ki se napravijo pri izgovarjanju, se dajo le z ušesom premotriti; vendar bi se pri nas dvomilo, če nastane vsled aspiracije, bodi si, da napačno pridene ali izpusti, v pisavi napaka, ako je h črka ne pa znamenje. Navada je tudi v tej stvari se s časom večkrat spremenila. Stari so aspiracijo tudi pri vokalih zelo redkokrat rabili, ko so coeli in irci govorili: po tem je dolgo časa pri tem ostalo, konsonantov ne aspirirati, kakor v Gracci in triumpi; kmalu pa se je vrinila prepogostna raba aspiracije, tako da se še zdaj choronae, ekenturiones, praechones v nekaterih napisih stoje, na katero napačno rabo je Katul2) imeniten sišen napravil. Od todi so nam se ohranile oblike, kakor vehementer, eomprehendere in mihi, potem se nahaja tudi mehe meste me posebno pri starodavnih tragikih, v starih rokopisih.
Še težavniša je preiskava tenorov, katere so stari, kakor sem zvedel, tonores imenovali, ker je namreč beseda od Grkov izposojena, kateri zovoi pravijo) ali akcentov3), katere Grki jtpoacoStat imenujejo, kedar jasen in zamolkel eden namesto druzega stoji, kakor v besedi Camillus če se prvi zlog jasno izgovori; ali pa zamolkel mesto zategnenega, kakor v Oethegus in tukaj je prvi zlog jasen, ker na ta način se srednji spremeni; ali zategnen mesto zamolklega če se zlog se sledečim sklopi, v katerem slučaju oni dvojno napako napravijo, ki dva zloga v enega skrčijo in potem zategnejo. Pa to se večkrat v grških imenih zgodi, n. pr. Atreus, katero besedo so nam mladenčem vrlo učeni starčki navadno z visoko naglašenim prvim zlogom izgovarjali, tako da mora potem drugi zamolkel biti, ravno tako Nerei in Terei. Ta pravila o naglasu so znana.
Sicer pa vem, da nekateri učenjaki, med njimi tudi jezikoslovci tako učijo in govorijo, da dajo v razloček naglasov včasi zadnjemu zlogu besede naglas na priliko:
Quae circum litora circum Piscosos scopulos,
da nihče ne misli, če bi drugi zlog zamolkel bil, da se omenja cirkus, ampak okrožje. Enako končajo prašalni quale s zamolklim, primerjalni z jasnim naglasom ; to pa le pri prislovih in zaimkih branijo, pri katerih se držijo starega pravila. Meni se vidi položaj v tem spremenjen, ker tukaj besede vežemo. Zakaj če rečem circum litora, menim tako rekoč eno besedo s zamolčano ločitvijo in tako je kakor v eni sami besedi le eden zlog z jasnim naglasom, kar se nahaja v znanim:
Troiae qui primus ab oris.
Zgodi se pa tudi da mera naglas spremeni n. pr.:
') Verzi Vergilijeevi (Aen. I, <3 in 45.)
2)	Katul zasmehuje v 84. epistuH nekega Arija, kateri je mislil, da krasno govori, ako prav dostikrat aspiruje:
Chommoda dicebat, si quando c uiinoda vellet
Diceie, et hinsidias Arius insidias.
Celo Hionius pravi mesto Jonius.
3)	Verg. Georg. III, 234.
Pecudes pietaeque volucres; kajti volucres berem z jasno naglašenim srednjim zlogom, ker če tudi je prirodno kratek, vendar postavno dolg, da ne nastane iambus, katerega herojski vers nima. Posamezno bodo te besede pravilne, če bo pa navada preobladaia, bo staro pravilo jezika zginilo; to pravilo je pri Grkih težje, ker imajo več razrečij, katere 8iaXsxtot imenujejo, in to, kar je v tem napačno, je v onem pravilno; pri nas pa se da to prav kratko povedati. Kajti v vsaki besedi menjava jasen glas med tremi zlogi, bodi si, da so ti sami v besedi, bodi si, da zadnji in med temi je naglašen ali predzadnji ali tretji od zadej. Na dalje bo o treh, o katerih govorim, srednji zlog, ako je dolg ali jasen ali zategnen naglas imel; če je pa taisti kratek, bo vsikdar zamolklo naglašen, in bo tretjemu zloge od zadej jasen naglas dal. Pa v vsaki besedi je vsakokrat jasno naglašen zlog, a nikdar več ko eden in nikdar zadnji in tedaj v dvozložnih besedah prvi. Vrh tega se ne nahaja nikdar v taisti besedi zategnen in jasen naglas,2) ker ne more taisti zlog zategnen in jasen biti, torej ne more nobeden na zadnjem zlogu besede stati. Enozložne besede pa imajo ali jasen ali zategnen naglas, tako da ni nobena beseda brez jasnega naglasa. 3) Vsled izgovarjanja nastanejo one napake ust in jezika, katerih ni mogoče popisati: v kovanju besed bolj srečni Grki je imenujejo lioia^top-o?, 4) Xa(j.p8oouafidr, icr/vdr/jc in sAatstaajj.d?, ravno tako xotXoaroj.ua, če se glas, kakor iz globočine ust sliši Nastajajo pa tudi čudni in nedopovedljivi glasovi, po katerih včasi narodnost vspoznamo. Ce torej vse napake, katere sem omenil, odstranimo, dosežemo ono pravilno in blagoglasno izgovarjanje, ki se op&oširsca imenuje; kajti
tako se da pravilno izgovarjanje razumeti.	_	(Dalje sledi.)
--
Dopisi.
Maribor. K učiteljskem vsposobnostnem izpitu v jesenskem obroku se je pri tukajšnji komisiji oglasilo 27 kandidatov, a prišlo jih samo 24, med njimi 5 kandidatinj. Izpit jih je napravilo 21 in sicer za slovenski in nemški učni jezik 15, le za nemški učni jezik pa 6, odlike ni dobil nobeden. Tri kandidatje so odstopili. — Za meščanske šole je delal izpit 1 kandidat, kateri je pa pri ustmenem izpitu odstopil. Iz veronauka je delalo skušnjo 24 kanditatov in kandidatinj; 3 kandidati in ena kandidatinja so propali, izpit .jih je napravilo 20.
V naslednjem podamo Popotnik-ovim bralcem pismena vprašanja, ki so se pri izkušnji stavila.
A. Kandidata za meščanske šole:
•	a)Izpedagogike:
1. Welche Vonheile bietet die Schul - Erziehung gegenuber der Haus-Erziehung?
') Verg. Georg. III, 234.
*) Če je predzadnji zlog dolg n —u, ne more akcent pred njim stati.
') Kvintilijan se drži tukaj grških poznamemb za akcent: acuta jasen, gravis zamolkel, flexa (circumflesa) zatednen naglas:
4) Jotacizem — debelo izgovarjanje črke j, — Lambdacizem — debelo izgovarjanje črke 1, - ischnotes — pretenko izgovarjanje nekaterih črk (v Slovenskem črke r in s), platejazem — debelo izgovarjanje s premočno sapo.
2.	Wie verhalten sich die Begriffe zu einander 1. naeh ihrem Inhalte, 2. nach ihrem Umfange?
3.	Welche Fortschritte auf dem Gebiete der Pšidagogik haben wir den Philantropisten zu verdanken ?
b) Iz matematike;
1.	Jemand kauft fur 117 fl. Weizen und zwar kostet jedes hI davon, um 4 fl. weniger als hI sind; wie viel M Weizen hat er gekauft?
2.	Ein Wechsel iiber 2929 Mark, 3 Wochen naeh Sicht, aeceptirt am 11. AugUat, wird in Leipzig am 17. August mit 4u/0 discontiert; wie viel wird dafiir bezahlt?
3.	Gegeben sind die 3 Seiten eines sehiefvvinkligen Dreieckes und zwar AB = 46'857w AC=bOm und £C=38 6wi; berechne die 3 Winkel des Drei-cckos
c) Iz g e o m. risanja: •
1.	Eine Gi-meinde widmet zu Schulzweeken einen reehteckigen Bauplatz von 1liHa Grundfiache. Auf dem Grundstiicke soli in die Mitte der langeren Seite, welche lOOm lang ist, das Schulgebiiude errichtet werden, dessen Bau-grund der ganzen Grundflache ahnlich ist und 450m2 misst.
Der Lehrer soli nun eine Situations-Skizze des ganzen Bauplanes und des hinter dem Hause anzulegenden Schulgarten-s liefern; in diesem Situations-plane soli auf einen Turnplutz Bucksieht genommen werden und sollen fol-gende Oullurgattungen in Beeten vertreten und mit der tibliehen Bezeiehnung eingezeielinet sein: Wiese, ein kleiner Aeker, ein Sliiek Weingarten, etwas Hopfen-. Gemiise- und Obstgarten; in den vom Gebiiude entferntesten Eeken sind 2 Stiicke gesonderter Wiildchen, u. zw. Nadel- und Laubwaki angelegt und ist das ganze Giundstiick mit einem lebenden Zaune eing;efas8t.
(Die ganze Zeiehnung ist mit zu Grundelegung eines lOOOtheiligen, ver-jiingten Transversal-Massstabes sauber und scharf in Blei auf einem beson-deren Blatte auszufiihren.
2.	In orthogonaler Projections-Methode ist ein regelinfissiges Oetaeder unter folgenden Bedingungen darzustellen:
Dasselbe liegt mit einer Seitenfliiehe in der horizontalen Projeetions-Ebene derart, dass eine Seitenkante parallel zur Projectionsaxe liegt; es wird duieh eine Lic*htquelle beleuchtet, deren Strahlen parallel sind und sich in den Pro-jectionen unter 45° zur Projectionsaxe darstellen.
Es ist die 1. und 2. Projection des Octaeders mit Berucksichtigung der Sichtbarkeit der Kanton neb.st Selbst- und Schlagschatten auf die Projections-Ebenen anzugeben.
Bei noeh tibriger Zeit ist der Neigungswinkel zvveier Oetaedeiseiten-durch Gonstruction auf/.usuchen.
(Die Zeiehnung ist in grosserem, deutlichen Massstabe zuerst richtig in Blei auszufiihren, dann mit sehwarzem Tusche in vollen und gestrichelten Linien, die besehatteten Ebenenstucke in blassem Tusche auszuziehen; die Beschreibung der Figur hat in einem gebrauchlichen Zeiehnungs-Alphabete zu gesehehen und ist eino entsprechende TJeberschrift. nebst Datum und Name unterhalb in Bloeksehrift beizusetzen.
d) Iz prostega risanja:
1.	Ein Doppelkreuz sammt Sockel (Holzmodel) ist perspeetiviseh darzustellen.
2.	Zeichnen eines Gypsmodelles mit Angabe des Selbst- und Sehlag-schattens und der Lichtstellen. (Dabei sind versehiedene Sehattiiungs-Methoden anzuwenden.
3.	Ein polyhromes. Ornament (italienisehe Benaissance), bei dessen An-fertigung nur die primaren Farben angewendet vverden dtirfen, ist zu zeichnen.
e) K r a s o p i s j e:
Der Sat/,: „Das ideale Leben ist der Herzschlag eines Volkes, \vo dieser aufhort, triu der Tod ein", ist ia den Sehrifiarten, vvelche an der Burgerschule gelehrt werden, niederzuschreiben.	(Konec sledi.)
Iz Celja. Da-si je bilo neugoduo vreine, da-si je mnojro mlajših tovarišev bilo pri zrelostnem izpitu, zbralo se je ipak zadostno število članov, da se je mesečno zborovanje celjskega učiteljskega društva, dne 2. t. m. vršiti zamoglo. Ob 12. uri pozdravi prvosednik navzoče s presrčnimi besedami ter se spominja dr. Gustava Adolfa Lindnor-a, kateri je 16. oktobra t. 1. umrl. Dr. Lindner bil je častni član, prvi predsednik in sploh ves čas svojega bivanja v Celju, krepek steber celjskega učiteljskega društva. V znak globokega sožalenja vzdigno se navzoči od svojih sedežev.
Ker je društveni tajnik zadržan udeležiti se zborovanja, izvoli se g. Pr. Kocbek zapisnikarjem. Potem prečita g. A. Brezovnik, zapisnik o zadnjem društvenem zborovanju v Št. Jurju na juž. žel., kateri se odobri. — O društvenih zadevah izvešča prvosednik, kako je izvršil to, kar se mu je pri zadnjem zborovanju naročilo, in sicer:
1.	„ Pedagogijsko društvo" v Krškem vprašal je, ali je voljno vzprejeti v svoj delokrog tudi izdavanje organizovane mladinske knjižice. Predsednik tega društva g, Fr. Gabršek odgovoril mu je, da bi društvo rado izdajalo omenjeno knjižnico, ako bi imelo zagotovilo, da dobi dovolj podpore.
2.	Velezaslužnemu podpiratelju slovenskega šolstva g. Jan. Legu izrazil je pismeno zahvalo celjskega učiteljskega društva za njegovo blagodušno delovanje. Odgovora ni še dobil doslej nobenega.
Na to še omeni pomote, ki je v zadnjem dopisu v „Popot.", da k našemu društvu ni pristopil g. Šah nego gospodična Šarlah iz Dramelj.
Potem sledi govor g. Fr. Kocbek-a „0 zvezi slovenskih učiteljskih društev". Govornik povdarja važnost zveze, navede vse članke in dopise govoreče o isti stvari, našteje vzroke, zakaj se zveza še ni osnovala ter stavi konečno predlog, naj celjsko učiteljsko društvo prevzame osnovanje nameravane zveze. Zato naj se voli odbor obstoječ iz treh članov, kateri vodi celo stvar do defi-nitivnega rešenja. Živahne debate, ki se je vnela po govoru, udeležili so se gg. Zupan, Gradišnik, Petriček in Brezovnik. — Predlog, da vzame naše društvo vso zadevo v roke, sprejme se jednoglasno. V dotični odbor izvoljeni so bili gg. Brezovnik, Gradišnik, in Kocbek.
Drugi govor imel je g. A. Gradišnik „0 Trboveljski razstavi s posebnim ozirom na šolski oddelek". Poročevalec pravi, da je bilo šolstvo častno zastopano ter najlepši oddelek cele razstave. Na dalje omeni še. kaj so pojedine šole in učitelji razstavili in kdo je bil odlikovan.
Na svidenje pri prihodnjem zborovanju, dne 1, decembra t. 1.
Savinjski.
Iz St. Jurja ob juž. žel. „Cesarjevič Rudolfov o sadjerejsko društvo" naznanja svojim udom, da je sicer nameravalo zdaj v jeseni oddavuti drevesca svojih vrtov, kar je pa iz tehtnih vzrokov preložilo na spomlad. Vsak društ-venik, ki je letnino za tekoče leto odrajtal, dobi dve drevesci požlahtnjeni, nekaj sadežev divjakov, pa tudi cepičev brezplačno, ako se za to o pravem času — do novega leta oglasi. Oglasiti se je po dotičnem poverjeniku ali pa tudi posamezno. Ce kdo več drevesec želi, jih tudi dobi po primerni ceni — dokler jih bo še kaj. V prihodnji odborovi seji se bodo znova postavili poverjeniki društveni; naj bi 'se nam y tem obziru vešči in delavni društveniki nasvetovati blagovolili, kajti velik del povoljnega vspeha v društvenem delovanju je zavisen od marljivih poverjenikov, kateri imajo veselje do sadjarstva.
Val, J ar c, tajnik.
Kranjsko. — Vaš cenjeni list je po „Slov. Narodu" tudi poročal o zadnjem občnem zboru „slov. uč. društva". Kdor je bil sam navzočen pri le-tam zboru, on se je lahko prepričal, da je pri slov. uč. društvu marsikaj gnjilega. To je povedel Ljubljanskim gospodom nek veljaven družabnik in odbornik sam, le s tem razločkom, da jim je dejal, da je marsikaj „črvivega" pri slov. uč. društvu, kakor tudi pri Kranjskem učiteljstvu sploh. Seveda to ni bilo po všeči Ljubljanskim oblastnežem. Sicer vam bi mogel izza kulis zadnjega tega „ občnega" zbora kojega se je jedva 40 društveni kov udeležilo, povedati še marsikaj pikantnega, a za danes naj bode dosti o tej točki, možno drugo pot.
V Ljubljanski okolici snujo učitelji društvo. Prav tako! Zdramimo se Kranjski kolegi! Ustanovimo si v vsakem okraju vsaj jedno društvo, časi so resnobni, združitve nam je živo treba! Na krepko delo torej! Kaj nam pomaga pisanje kaj javkanje. pokažimo v dejanju, da smo vredni vsestranske podpore. Facta loguuntur!
Jednajst šolskih okrajev šteje Kranjska. V vsakem okraju se bode našlo vendar toliko zavednežev mej nami, da se bomo lotili dela ter si osnovali svoj krog, svoje društvo. Sramota, če tega ne vzmoremo! — Vsaj ni treba, da bi bilo posamno društvo ravno preštevilno, če je tudi le malofcrojno, a može naj ima za člane, kojim gre stanovsk interes in sveta naša stvar iz srca! Mili sodrugi, poskusite in videli boste, da gre. In če smo se združili v po-amnih društvih, potem se združimo v— skupno po društvih. Jedna vez naj nas veže z istokrvnimi sotrudniki na Štajerskem, Primorskem in Koroškem, čas je resen, a čas beži. Ne zamujajmo mesecev, tednov, dni —, marveč hipno se vzdig-nimo ter kažimo svetu, da smo godni za samostojno postopanje ter da nečemo zaostati — stanovsko nazadovati. Torej bratje, premislite in potem ukrenite pravo! V škodo Vam ne bo!	Br.
Iz Primorskega. Plodonosno delovanje Lego-vo na literaturnern in šolskem polju slovenskem odziva se vže nekaj let sem z vseobčnim priznavanjem od mnogih učiteljskih in neučiteljskih društev. Pred letom in še prej izrazilo mu je „Slov. uč. društvo", „Slov. Matica" itd. svoje priznavanje. V poslednjem času se je osobito učiteljstvo upozorilo na zasluge Lego-ve z naglašanjem, da treba take može očitno častiti. Najbolje je v tem oziru ukrenolo Šmarijsko-Rogatsko uč. društvo, katero poziva med drugim vsa uč. društva, da izražajo g. Lego-tu svoje priznanje njegovih zaslug. Kolikor je nam Primorskim učiteljem znano, je Celjsko, Ptujsko in Šmarijsko-Rogatsko učiteljsko društvo razpravljalo o Legovih zaslugah ter sklenilo mu po posebnih častnih pismih (diplomih) izraziti svoje spoštovanje. Sledeč lepemu primeru navedenih društev imenovala je dne 5. septembra „Nar. šola" v Ljubljani, dne 27. septembht „uč. društvo za Tolmin", a dne 13. okt. „uč. društvo za Sežano" gosp. Lego-ta svojim častnim členom.
Legova največa skrb je ustanoviti našej šoli „organizovano knjižnico za mladino". Da izvede ta svoj blagi namen nabira pri nas posredno pisatelje a na češkem gmotno podporo ter ne štedi ni svojega imetka. On vidi, da slov. učiteljstvo dosedaj še, tako rekoč, ni bilo zmožno izvesti takega podjetja; zato ga hoče izgojiti sposobnega, a to tem načinom, da odstrani lastnim delovanjem vse zapreke, katerih odstraniti mi nismo imeli moči ali pa jih odstraniti, nismo umeli. V njegovem smislu in po njegovem posredovanju je pričelo -srečno delovati Šmarijsko-Rogatsko uč. društvo na Štajerskem, in nam je slasti priobčen „Poziv. slov. učiteljstvu", da razpravljamo o ustanovi „organizovane knjižnice za slov. mladino", jako ugajal. Tem neprijetneje nas je dirnol preklic dotič-nega poziva pov gosp. predsedniku. In ko smo izvedeli po privatnem dopisovanju, da je Šmarijsko-Rogatsko uč. društvo pravilno sklenolo ovi poziv pri zborovanju, katerega se predsednik niti vdeležil ni — predsedoval je njegov namestnik — in je vendar gosp. predsednik ta sklep iz neznanega vzroka po minulem poldrugem mesecu z neopravičeno samooblastjo preklical, stno se takemu postopanju kaj čudili.
Ali je tak preklic po dotičnih pravilih dovoljen in če je dovoljen, kakšna so pravila Šmarijsko-Rogatskega uč. društva? Sme li predsednik preklicati, kar sklene vse društvo na korist šolstvu in na svojo čast? In kakšen je predsednik omenjenega društva, če jemlje zaupanje svojemu društvu pred svetom? Nadejamo se, da bode Šmarijsko-Rogatsko uč. društvo o tej zadevi kljub nepovolj-nemu preklicu dalje plodonosno delovalo ter nas spodbujalo, da i mi na Primorskem v zvezi s svojimi vrlimi kolegi na Štajerskem delujemo. Iz češke nam dohajajo vesele vesti. Po Lego-vem nastajanju osnovani „Spolek češko-slovinsky" bode med drugim ustanavljal po slovenskih deželah ^knjižnice za mladino" in ves narod, češko učiteljstvo se v kratkem organizuje tako, da bode v dopisu-jočej zvezi s slovenskim, hrvatskim in poljskim učiteIjstvom. Živela zveza naša!
D. M.
--
Novice in razne stvari.
[Presvitli cesar] podaril je krajnemu šolsk. svetu v St. Petru v sav. dolini za zgradbo nove šole 300 gld.
[Odlikovanje.] Tukajšnji infulirani stolni dekan in bivši član štaj. dež. šolskega soveta, preč. gosp. Ignacij Orožen dobil je red železne krone tretje vrste.
[0. kr. dež. šolski svet štaj.] je odobril, da se enorazredna ljudska šola v Sv i čin i (okr. Maribor) razširi v dvorazrednieo.
[Fran Levstik f.] Dne 16. t. m. je v Ljubljani ob 9. uri zjutraj v isti sobi, v katerej je nekdaj stanoval Preširen. po dvomesečnej mučnej bolezni (Morbus Brightii) izdihnil svojo blago dušo Fran Levstik v 56. letu svoje dobe. Bil je ranjki »slovenskega jezika najboljši poznavatelj, bil prvi nas kritik in satirik, glede tehnike in jezika najboljši lirik, bil je pisatelj, ki je imel v vsaki stroki rezek in izviren okus, v jezikovnih zadevah avtoriteta, katerej se je vklanjal brez izjeme vsakdo, v naši literaturi pa sploh reformator v besede najboljšem pomenu— Ohranimo mu blag spomin! Bodi mu žemljica lahka, katero je tako iskreno ljubil!
[Gosp. prof. Fr. Leveč] dobil je, kakor poroča „Slov. Nar.", od ce-sarjeviča Rudolfa lastnoročno podpisano pismo z vabilom, da za delo „Die osterreichisch-ungarische Monarchie" spiše zgodovino Kranjske v obsegu jedne tiskane pole. — Gosp. spiritual J. Flis izbran je isto tako sotrudnikom rečenega dela ter bode spisal članek o arhitekturi, slikarstvu in plastiki za renesanse do najnovejše dobe.
[Prezgodaj razviti možgani.] Angl. list „Nature" objavlja vest, da je neko dete le jed no leto in tri mesece staro že znalo precej citati, našteti imena dnij in mescev. Dve leti staro je dobro razumelo vse, kar so ga učili in mu govorili. Zapomnilo je še tudi nekoliko angleških in nemških pesnic. V četrtem letu je začelo zgubljati razum in je ž« le težko čitalo. Iz tega dotični list sklepa, da se premladih otrok ne sme preveč siliti z učenjem, dokler se možgani naravno ne razvijajo.
[Učiteljski zbori v Ameriki.] Narodni učitelji zedinjenih severnih držav zborujejo vsako leto poenkrat. Tekočega leta sklicali so svoj zbor v či-kego, katerega se je vdeležilo 18.000 oseb, med njimi 7000 učiteljic in 3000 učiteljev. Lep dokaz, da je narodno učiteljstvo prebujeno, da se zaveda svojega prezvišenega poklica in da se zanj tudi zanimiva.
[V Bolgariji] zahteva šolska postava, da mora mladež po mestih 8 let, na selih 6 let šolo obiskovati. Stroški za narodno šolstvo znašali so leta 1885 2'/2 miljona frankov.
Vabilo k zborovanju učiteljskega društva za mariborsko okolico dne 1. decembra t. 1. pri katerem bode med drugim podaval g. G Majcen „Praktične doneske z ozirom na računilo g. prof. Lav terja".	Odbor.
Vabilo k zborovanju ptujskega učit. društva dne 1. decembra 1887 ob 11. uri dopoldne v okoliški šoli. Vspored: 1. Zapisnik in dopisi. 2. „Das Wissens-werthe fiir den Lehrer iiber Infectionskrankheiten", predava c. kr. okr. zdravnik gospod dr. F. Kleinsasser. 3. Govor gospoda Kaukler-ja o šolskih kujižnicah. 4. Nasveti. K obilnej udeležbi vabi	odbor.
Vabilo. Celjsko učit. društvo ima v četrtek, dne 1. decembra t. 1. ob 11. uri dopoludne v Celjski okoliški šoli svoj mesečen zbor s sledečim dnevnim redom: a) Petje, b) Zapisnik, c) Društvene zadeve, c) Učni poskus iz domo-vinoslovja; gov. g. A. Petri če k. d) Črtice iz moje šolske prakse; gov. g. A. Brezo vnik. e) Nasveti. K obilni udeležbi vabi iu prosi	odbor.
Vabilo k zborovanju „Sav. učiteljskega društva", dne 15. decembra dopoldne ob 10. uri v novem šolskem poslopju v Gomilskem. Na dnevnem redu bode: 1. Zapisnik. 2. Poročilo. 3. Prosto predavanje. 4. Nasveti. K obilni in točni udeležitvi vabi uljudno	odbor.
V--«.-...'!. popotnikov koledar za slov. učitelje 1888" se pridno tiska in se zač t-INtl^ildilillU. kom prihodnjega mesca gotovo razpošiljati prične. Ker nam je od 1. letnika precej komadov ostalo, smo dali letos le nekaj več izvodov tiskati, kakor smo jih lani razpečali. Kdor torej koledar s popravljenim in zelo popolnenim šematizmom šol in učiteljev po vsem Slovenskem (cena 1 gld. 20 kr. s poštnino vred) želi, naj se zanj o pravem času oglasi pri	Upravniatvu ,,Popotnika", Maribor, Reiserstr. 8.
~	NATEČAJI.
š,ev 672	Nadučiteljsko mesto.
Na dvorazredni ljudski šoli v Zdolah se nadučiteljsko mesto z dohodki po IV. plačilni vrsti in prostim stanovanjem umešča.
Prosilci za to mesto naj svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okr. šolskega sveta do 20. decembra 1887, vložijo pri krajnem šolskem svetu v Zdolah pošta Videm ob Savi.
Okr. šolski svet Brežice, dne 6. novembra 1887
Predsednik: ~Wagner *. r.
Ste v. 859.
Učiteljsko mesto.
Na enorazredni ljudski šoli v Zagorju se učiteljsko mesto z dohodki IV. plačilne vrste in prostim stanovanjem umešča.
Prosilci za to mesto naj svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okr. šolskega sveta vložijo pri krajnem šolskem svetu v Zagorju, pošta Kozje do 20. decembra 1887.
Okr. šolski svet Kozje, dno 5. novembra 1887.
Predsednik : Wngt*ev ». r.
štev-	Učiteljsko mesto.
Na enorazredni ljudski šoli v Dobjem se mesto učitelja z dohodki IV. plačilne vrste in prostim stanovanjem definitivno umešča.
Prosilci za to mesto naj svoje redno obložene prošnje potom predpostavljenega okr. šolskega sveta vložijo pri krajnem šolskem svetu v Dobjem, pošta Planina (Montpreis) do 31. decembra 1887.
Okr. šolski svet Kozje, dne 20. novembra 1887.
Predsednik : tfugtter s. r.
Stv. 650.
Dve podučiteljski službi
in sicer: ena na trirazrednici pri sv. Tomažu, IV. plačilnega razreda, — in ena na dvo-razrednici na Humu (Kulmberg) IV. plačilnega razreda in s prosto sobo, se umeščate.
Prosilci, nemškega in s'ovenskega podučevanja zmožni, naj vložijo svoje prošnje do I. januarja 1888 pri dotičnem krajnem šolskem svetu.
Okr. šolski svet Ormož, dno 16. oktobra 1887.
Predsednik : Jflareh «. r.
Izdajatelj in urednik M. Nerat.	Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.