fleu. 156. Velja po posti: /..» telo leto naprej K 26'— i/in pol leta „ „ 13'-a* četrt leta „ „ 6'50 rm en mesec „ „ 2'20 V uprsvništvu: telo leto naprej K 20'-sa pol leta „ „ 10-— sa Četrt leta „ „ 5'-■k* «n mesec „ „ 1'70 ■J MatMoni, m sredo, m 10. JulIIn mi poillj. na dom 20 h n? mesec. Posamezne štev. 10 h a*. f . U ••: ■ J ': 5,:,v. ■ - '■•■•V'' w ■ -i w Leto xxxu. (nserati: Enostop. petitvrsta (72mm); za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . . . 9 „ za ječ ko trikrat . 3 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta a 26 h. Pri vefkratneni ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. (Uredništvo ic ^ Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez «,,_ dvorISte nad tiskarno). — Rokopisi se a* vračajo; ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. (JrednlSkcga telefona štev 74, Političen list za slovenski n (Jpravnistvo ie ,J Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — —— Vsprejema naročnino, Inserate in reklamacije. UpravniSke^a telefona Stev. 183. Zo ljudske deželne zbore. (iovor državnega poslanca dr. Kreka v deveti seji državnega zbora 5. julija t. I. za uvedbo splošne in enake vol. pravice za deželne zbore. (Po stenografskein zapisniku). Dr. Krek najprej v slovenskem jeziku iokazuje hinavščino, s katero hoče liberalna tranka preprečiti demokratiziranje kranjske-;a deželnega zbora, ter nadaljuje: Gospoda! Ko v ti visoki zbornici obrav-lavamo o demokratski volivni reformi, se ču-im v imenu stranke, kateri imam čast pripadati. dolžnega govoriti, in sicer zato, da udi mi od naše strani, kolikor zamoremo, kaj loprinesemo, da se splošna, enaka, direktna n tajna volivna pravica tudi za deželne zbore iveljavi. (Odobravanje in ploskanje). Dva dni rajajoča debata o gališko-orientalskih raz-.uerah (veselost) pravzaprav ni srečna overili ra za predmet, ki danes o njem razpravljamo. Ce splošna volivna pravica rodi take sadove — bo marsikdo deial — potem pač ne kaže volivne pravice razširiti tudi na deželne zbore. Jaz pa svarim pred tem, da bi si kdo od nas dal od takih vtisov sugerirati kakršnokoli sentimentalnost. Politiški razvoj se ne sme presojati po posameznih stopnjah njegovega postanka. Strasti, o katerih se je te dni obravnavalo. se bodo polegle, krik, ki smo ga euh, bo utihnil in tudi ljudje bodo preminuli, ki so pri tem igrali kako vlogo. Toda dobro, ki ga ie porodil ta volivni boj in vse, kar je ž njim v zvezi, bo živelo dalje in — mnogo dobrega je pri tem. Tudi strasti, ki jih je ta volivni boj vzbudil, imajo dobro stran na sebi. Kontrola javnosti. Gospodje! Dve stvari spadata k" dobro razvitemu politiškemu življenju: prvič poli-tiška izobrazba ljudstva, drugič pa organizirane politiške stranke in v tem oziru smo v par mesecih volivnega boja mnogo bolj napredovali, kakor bi bili drugače napredovali morda v 20. letih mirnega razvoja. (Živahno pritrjevanje). Pokazalo se je, da se smisel za javno politiško življenje ravno s takimi boji vzbudi tudi v najmanjši kmečki koči. Mi vidimo, da pastir na planini in ubogi bajtar v naših gorah željno čakata svojega tednika, da v njem bereta, kaj se godi v tej visoki zbornici. Vem, da s tem, kar se zdaj tukaj vrši, nista zadovoljna, kakor tudi mi s tem nismo bili in tudi zdaj nismo zadovoljni. Preprosti mož, ki se je ravno s pomočjo volivnega boja — bodimo odkriti — šele navadil javnega življenja in to v svojo korist, vidi zdaj po volitvah svojo enakopravnost v tem, da lahko nadzira in sledi delovanju svoje stranke. Napravlja si o njem lastno sodbo, se razgovarja o njem s svojimi sosedi itd., in tako narašča od dne do dne vedno bolj zanimanje za politiško življenje. Ta blagodejna kontrola javnosti, gospoda, pa manjka ravno pri deželnih zborih. O zanimanju in interesu vseh za deželne zbore se sploh zdaj niti govoriti ne more. Saj vidimo, da v deželnih zborih samih vlada tak dolgčas, da je celo za gospode, ki so poklicani izvrševati v deželnem zboru svoje dolžnosti, zelo težko vztrajati pri sejah. Zanimanje javnosti za deželne zbore je zelo neznatno in o zanimanju cele države za posamezne deželne zbore pa sploh ni nobenega govora. Ministrski predsednik je v svojem govoru dejal: »Stojim docela na stališču pravne enakosti vsakega posameznika in vseli narodnosti, kajti le ta pravna enakost je v stanu premostiti dejansko neenakost.« Gospoda! Politiško vzbujeno ljudstvo čuti ravno v deželnih zborih, da je pravno menj vredno in zapostavljeno in da — kakor je v tej zbornici neki govornik statistiško dokazal -r- končno mora vendarle ljudstvo, o katerem trdijo, da nobenih davkov ne plačuje, plačati davke, s katerimi se dežele vzdržujejo. Ljudstvo čuti svojo pravno neenakost tudi v tem, ker ne more delovanja svojega deželnega zbora tako nadzirati, kakor lahko nadzira državni zbor. Ljudstvo čuti resnico, da je veliko težje obvarovati pred korupcijo manjše zbore, ki v njih vladajo le nekatere osebe in vodijo le nekatere stranke, kakor pa one zbore, v katerih veje svobodnejši duh. Preprosti človek to čuti in zato se ne smemo čuditi, ako se gibanje za pravično demokra-tiško vol. reformo ne more ustaviti pred deželnimi zbori. (Medklici.) Strašilo soc. demokracije. Gospodje! Mnogo zastopnikov takozva-nih meščanskih strank se boji soc. demokracije. Edino prava pot. da se soc. demokraško gibanje spravi v pravi tir in iz nje napravi radikalna reformna stranka, je do zadnjih posledic logiško izpeljana demokratizacija države in celega javnega življenja. (Odobravanje). Cestokrat se je trdilo, da ljudstvo nc potrebuje besed, temveč dejanj — to je bila preje deviza. Meni to geslo ne ugaja; jaz ga razumevam, ako ga hočem prilagoditi našemu času primerno, v tem smislu: Ljudstvo hoče svobode, da se uveljavi, ljudstvo hoče svobode za svoj razvoj. To dejstvo se nekemu gospodu, ki ga ne poznani — če se ne motim, je bil to gospod Nemec, ni posebno do-padlo; čutim se dolžnega navesti temu gospodu nekaj primerov. Dejstvo je, da demo-kratiška država za soc. demokracijo ni ugodna. Ozrite se. gospodje, na United States, na ameriške zjedinjene države. Tam je demokra- tiška država in zato skoraj nič soc. demokracije. Poglejte Nemčijo. Dobro poznate volivne boje, katere so vaši sodrugi morali prestati v celi Nemčiji za vol. reformo. Zadnja leta, počenši od 1900. so se začeli v vseli državah v Nemčiji volivni boji za deželne zbore in so se v južnih državah ugodno končali. Na Virtenbcrškem n. pr. imamo splošno, popolnoma enako volivno pravico; vlada je leta 1906. glede na deželne zbore izjavila, da tvori pravična razdelitev boljše jamstvo za bodočnost kakor pa vzdrževanje naprav, ki nasprotujejo splošnemu naziranju in se dolgo časa sploh ne morejo obdržati. Na Radenskem je volivna pravica enaka, tajna, direktna in sko-roda splošna, na Hesenskem enaka. Na Bavarskem, kjer si jc centrum skupno s soc. demokracijo nasproti liberalcem priboril vol. reformo, je vol. pravica enaka in skoroda splošna, samo direktna vol. pravica se še ni uveljavila. V severonemških državah pa sc ie posrečilo glede na deželnozborski vol. red demokratizirati samo Saclisen-Koburg-Goto in Oldenburško. V Liibecku je n. pr. volivni red tak, da je modernemu času naravnost v zasmeh. Le tisti so upravičeni voliti, ki za-rnorejo dokazati, da plačujejo v teku petih let vsaj 1200 mark davka. Gospodje! Dovoljujem si v zvezi s tem osvetliti še neko drugo dejstvo. Mi najdemo pri južno-nemški soc. demokraciji kako naj se izrazim ,da nikogar ne razžalim - celo poizkuse delati politiko za srednje stanove. (Medklici). Jaz dobro poznam v tem oziru vso literaturo, le spomnite se na Davida in njegovo teorijo. Jaz pravim: poizkuse politike za srednje stanove. (Poslanec Pernerstorfer: Mi sc z vami docela strinjamo, le premagajte nas s pomočjo demokracije!) Torej dobro. Dejstvo je. da so v praksi oblike nastopanja se-veronemške soc. demokracije zelo ostre in da je marksizem v svoji okoreneli dogniatiški obliki v severni Nemčiji dosti bolj v veljavi kakor v južni. Izvajajmo iz tega posledice. Demokracija, demokratizacija cele države in javnega življenja sili soc. demokracijo, da postane iz filozofičnc, teoretične stranke, ki nastopa za svoje težnje s pomočjo nekega svetovnega naziranja in gotove filozofske tendence, socialnoreformatorična stranka in to je dobro. Kajti od tega imajo delavci nekaj, socialni demokraciji pa ni treba žrtvovati denarja in krvi svojih sodrugov in družba ima za svoj razvoj čas. Narodnostno vprašanje. Sedaj pridem do važne točke, iz katere tudi izvajam pravičnost zahteve po splošni, enaki, direktni in tajni volivni pravici za deželne zbore, do okoliščine, katero so mnogi gospodje v tej zbornici pri presojanju volivne reforme tudi uvaževali. To je narodnostni moment. Govorilo sc je, da bo novi drž. zbor, ljudska zbornica, privedla do narodnostnega sporazuma ali pa vsaj omilila narodnostna na-sprotstva. Teoretiško bi to bilo prav, ako ne bi imeli deželnih zborov. Gospodje! C^ kako socialno vprašanje ne boste zaokrožili, mu dali določno, jasno obliko, tako da bo vsakdo že izpočetka jasno razumel, kakšna je vez med tem problemom in dejanskim življenjem, tega vprašanje ne boste nikdar rešili. Delali boste te in one teorije, pojavile se bodo strasti in druge imponderabilijc, k temu pristopi strah pred javnostjo ali pa nagnjenje k lenobi ali pa radikalizmu in iz cele stvari ui nič. Ako torej hočemo narodnostno vprašanje, ki je tudi socialno vprašanje, rešiti, ga moramo omejiti v mali krog, kajti le tukaj zamoremo temu vprašanju dati določno obliko, ki je v zvezi z dejanskim življenjem. Pri tem nc mislim samo na deželne zbore, teni-ve. tudi na občine. (Zelo resnično!) Le tedaj, ako ljudje, ki morajo bivati skupaj v eni občini, to vprašanje vidijo pred seboj v celoti, ga lahko prav umevajo in rešijo, ako sploh kaj damo na dobroto človeške natore iu na možnost, da sc narava človekova razvija v smeri k dobremu. Zato ni sporazuin-ljenje med narodnosti mogoče brez demokratizacije deželnih zborov. (Živahno odobravanje.) Birokracija. Še nekaj pripomnim. Govori se o birokraciji. .Moram priznati, da sem v zadnjih dveh sejah glasoval proti vsem nujnim predlogom glede na discipliniranje uradnikov in sem sc celo odstranil iz zbornice, ko se je glasovalo o uvedbi službene pragmatike, ker je pod mojo častjo, poslušati v tej zbornici takoj od začetka zgolj stvari, ki sc birokracije tičejo, kakor da bi višja in nižja birokracija bila podlaga, na kateri ie vse drugo osnovano. Zdi se, kakor da bi začeli z birokracijo, nadaljevali razprave o njej in morebiti še končali z regulacijo uradniških plač. Psihološko razlago za to najdem jaz le v tem, da vsi ti gospodje še niso imeli časa, da bi se od vročega volivnega boja ohladili in jeli o drugih stvareh premišljevati. Gospodstva birokracije ne bomo premagali, ako ne bomo reformirali deželnih zborov. V deželah se jc birokracija navzela svojega malenkostnega duha, malenkostnih idej in malenkostnih prepirov in ostala bo vzlic demokratskemu parlamentu aristokratska, ker mora v deželah taka ostati. Mi imamo opraviti v prvi vrsti z domačo birokracijo. Gospodje na Dunaju so vsi prijazni. Uslužni so in tudi več ali manj objektivni, kadar se v domačih zadevah obrnemo do njih — to moram povdarjati. Toda pri nas doma bo vsak kauelist z menoj govoril s svojega strankarskega stališča in z mojimi nasprotniki ravno-tako. (Pritrjevanje.) Ce hočemo uradništvo ozdraviti — in tukaj tiči vse zlo — moramo začeti z demokratizacijo dežel in uradništvo prisiliti, da bo jelo demokratiško misliti. (Pri- L1K6K. BES Iz ječe. Resnična slika iz ruske revolucije. (Dalje.) III. M. eden jetnikov, je imel tega dne težke trenotke. Zjutraj jc prišel v njegovo tesno celico neki general, član vojnega sodišča, in mu je slovesno izročil obtožnico po paragrafu 279, ki mu je grozil smrtno kazen. Pogled na rejenega generala, polnega za-dovoljnosti, njegova bliščeča uniforma, vljudne besede pri okrutni in nepravični obtožbi, so nesrečnega mladeniča popolnoma potrli; včasih se mu je zdelo, da je bil to preoblečen rabelj, ki je prišel k njemu, da bi sc radoval nad njim in mučil svojo žrtev. Naznanilo, da mu grozi smrtna kazen, ga je zadelo kot strela; tega ni pričakoval ker je bil popolnoma nedolžen in ni vedel in ni razumel, zakaj bi ga mogli obsoditi na smrt. Popred so mu izročili drugo obtožnico, IX) kateri bi sledila nevelika kazen. In zdaj naenkrat taka sprememba. »Zakaj, kakšen vzrok?« premišljeval je neprestano. Ko je general odšel, napadla ga je strašna nervoznost; dolgo je hodil iz kota v kot po svoji celici in povešal glavo. Od časa do časa sc mu je iztrga! iz prsi krntek, pretrgan zvok. kakor odgovor samemu sebi na mučeče ga vprašanje. Njegovo vznemirjenje je vedno naraščalo. Njegova izmučena domišljija mu jc predstavljala žalostne slike: zdelo se mu je. da je obsodba že potrjena in da ga vsak trenutek pričakuje smrtna kazen ... Z žarečimi očmi je stal sredi svoje celice in prestrašenega srca slišal vsak šum, ki je prihajal s hodnika, hotel je že slišati korake, ki so se bližali vratom ... Vsak trenotek je pričakoval, da se odpro vrata in na pragu se prikaže rdeča postava rablja . . . To pričakovanje ga je mučilo kakor mora .... Bolje končati, pretrgati te strašne muke, bolje, da se sam vrženi v objem smrti, kakor da čakam ponižno nanjo. In ni mogel prenesti te muke. Počakal je trenotka, ko se je čuvajevo okence v vratih zaprlo in v tem hipu je zagrabil mladenič s tresočimi rokami brisačo in zvil iz nje vrv, en konec je privezal za mrežo okna, z drugega konca je pa naredil zaniko, zadrgnil jo okolu vratu in obvisel . . . V tem trenutku se je odprlo čuvajevo okence . . . vrata so se naenkrat s šumom otvorila; prestrašeni čuvaj je skočil v celico in snel nesrečneža iz smrtne zanjke. Položili so ga na blazino, poklicali načelnika ječe, podvojili nadzorstvo. Dolgo jc ležal na blazinah in upiral nepremakljivo pogled na eno točko. Tiho in nepremično je ležal in ni nič videl in nič slišal. Nič več sc ni zavedal, kaj se je godilo okrog njega. Ob navadni uri so mu prinesli obed. Ni sc ga dotaknil. Zvečer so mu prinesli čaj s testom, on ga je odrinil od sebe. Ob desetih zvečer jc načelnik ječe obšel vse celicc in prišel tudi v njegovo; 011 je še vedno ležal popolnoma brezbrižno in ni vedel kje in kaj se ž njim godi. Prišla je noč . . . napol leže na blazini je začel dremati. Sen jc olajšal njegovo trpljenje, zatrl vse kar je bilo mučnega in strašnega in vse kar jc preživel tega usodnega dne; v čarobnih slikah sanj je razprostrl pred njim druge vesele prizore, ki so se dvigali v njegovih vročinskih možganih iz milih, deških let ... . Za vratmi jc zaškripal železen drog, zaslišal se je ostri kovinski ropot vrat, ki so se odpirala, na prag sc je vstopil načelnik paznikov, vojak s puško v roki in nekaj drugih paznikov v ozadju. Načelnik paznikov se jc obrnil k jetniku in povedal s suhim glasom: »Pobcri svoje reči in pojdi!« Jetnik jc skočil naglo z blazine in se trudil, da bi se spomnil, kje da je? Kakšni ljudje so to in česa od njega žele? Ko sc jc stresel svojih sanjarij, je spoznal, da so rabelji, ki ga peljejo v smrt na mo-rišče in iz njegovih prsi se jc odtrgal obupen krik: »Zakaj ?« Ni mogel dvomiti, da ga peljejo na morišče. Kam bi ga sicer vlekli tako pozno v noči, malo pred svitom. Paznik je molčal; izraz njegovega obličja je bil hladen, ravnodušen, kakor iz lesa. Ko je pa videl počasno kretanje jetnika, začel ga je srdito preganjati, rekoč, da ga pričakujejo v pisarni. »Nesrečni mladenič! . . . Mislil jc, da ga tam, v pisarni, že čaka rabelj, v rdeči srajci, črn voz, pomnožena straža ... in tam . . . smrt . . . Ne da bi vedel, kaj dela. šel je za jetni-škimi pazniki. Ko je prišel v pisarno, je zagledal nekaj drugih jetnikov, katere je brez dvoma pričakovala ravno ista usoda. Tu so stali tudi jetniški stražniki in žandarmerijski častnik. Poslednji jc takoj zapazil bledega, klavcr-nega mladeniča in razumel, koliko je preživel v preteku težkih trenotkov pričakovanja smrti. Pripeljali so še ostale jetnike in mali prostor v pisarni je postajal vedno bolj tesen. Baron Budbcrg je potrpežljivo pričakoval, kdaj sc bo končalo pripravljanje in je vse pridno zasledoval. Vsem jetnikom se jc bralo na obrazu strašno vznemirjenje; mislili so vse mogoče, zakaj iih vlečejo tako pozno iz ječ in kam jih nameravajo prepeljati? Ce bi jih hoteli samo prepeljati v drugo iečo, bi to ravno tako lahko storili po dnevu, kakor po noči. Torej morajo imeti drugačen namen, najbrže jih peljejo na morišče. To moreče vprašanje jim je rezalo možgane. Med tem jc eden jetnikov pogledal na barona Budbcrga in ko so se nju oči srečale, sta se spoznala. Jetnik sc je takoj domislil, zakaj se je njegov tovariš preoblekel v žandarmerijsko uniformo in kam jih zdaj peljejo. Srečala sta sc nedavno poprej v poljski socialistični stranki, kjer sta skupaj delovala. Ncpopisljiva radost je nehote spreletela trjevanje.) Jaz ne zabavljam proti uradnikom, kajti dobro vem, da uradništvo ne more biti drugačno, kakor ie. Bilo bi treba nadčloveške sile in premagovanja, kakoršnega najdeš le redko med ljudmi, ako bi sc hotelo od teh ljudi zahtevati, da se bogve na kak način, iz lastnega nagiba in boreč se sami seboj izobrazijo in prelevijo v demokrate, ko so vendar bili v nekem aristokratskem duhu vzgojeni v naših šolah, ki počenši od ljudske šole in gimnazije pa do vseučilišča gojence odtujujejo ljudstvu, pozneje pa v službi slišijo in izvršujejo zgolj aristokratska načela. V prestolnem govoru sem čul govoriti tudi o preosnovi uprave. Dobro — upravna reforma je potrebna, toda brez demokratizacije deželnih zborov je ni mogoče izvesti. In zato tudi mi — in ne samo v Galiciji — potrebujemo deželnozborsko volivno reformo. Kajti čisto napačno je mnenje, da je birokracija drugod slabša kakor pri nas. Nc govorimo o tem — če pa hočete, da vam pripovedujem o tem, kaj vse si v narodnostnih bojih birokracija upa proti nam, kaj si dovoljuje v strankarsko-liberalnem smislu proti stranki, ki ji jaz pripadam, in proti mojim somišljenikom, potem bi imel snovi za dva dni. Toda tega ne storim. Cemu naj govorim o stvareh, ki so sameposebi razumljive? V tej državi sploh ni mogoče demokratiško uradništvo, ki bi služilo le ljudskemu blagru, ampak razvoj našega državnega življenja nujno rodi birokracijo, ki dela samo za gotove koterije in stranke, ker ve, da le na ta način spleza višje. »Interesno zastopstvo«. Minister za notranje zadeve jc v svojem kratkem govoru proti načelu splošne, enake, direktne volivne pravice izvajal sledeče misli. (Klic: Tisto je bilo brezsmiselno!) Misli so se nahajale v njem, jaz sam sem jih analiziral; jaz sem profesor filozofije (Veselost) in sem vse objektivno napravil. Dejal je, da proti uvedbi take volivne pravice govori sledeče: da imajo deželni zbori v prvi vrsti upravni delokrog in da — po njegovem mnenju — morajo v prvi vrsti v njih biti zastopani tisti, ki plačujejo za deželo davke. Dejal je tudi, da on in njegovi tovariši hočejo, da bodi deželni zbor interesno zastopstvo, da pa je pripravljen podpirati razširjenje volivne pravice z uvedbo nove kurile. Gospodje! Interesno zastopstvo! Ostanimo pri tem! Ali je to stališče pravo? Kam pa merimo s tem? S tem težimo na to, da se bo interesno zastopstvo uveljavilo v svobodnih, od države priznanih, javnopravnih korpora-ciiah. Sedaj stojimo še na početku tega razvoja. Ta razvoj opažamo pri delavstvu, pri uradništvii itd. Tukaj se bo uveljavilo interesno zastopstvo in javnopravne posledice, javnopravna načela, po katerih sc bo to izvrševalo, bodo v dotičnih korporacijah imela vedno večji pomen za celo državno življenje. Te koalicije so prava interesna zastopstva. Industrijci svojih interesov ne zastopajo v deželnem zboru, temveč v svojih kartelih. Delavci zastopajo svoje koristi v svojih strokovnih društvih. Interesno zastopstvo v tem smislu v deželnih zborih sploh ni mogoče. Druga misel, ki jo ie minister za notranje zadeve izvajal, je ta, da so deželni zbori le upravna oblast — eden izmed gospodov sicer meni, da to ni nobena misel, po mojem mnenju pa je. Gospoda! Cesa nam je pa predvsem treba? Mi moramo, ako hočemo javno življenje sanirati, izobraziti in ndejstvovati vse sile ljudstva, ki so sposobne za samoupravo, kajti le na ta način je mogoča zdrava družba! (Živahno odobravanje.) Popolnoma napačno jc, gospodje, ako kdo misli, da bo vse dobro, če imamo dober parlament. dobro ljudsko zbornico. Staniča družbe je siejkoprej občina in dokler ne bomo imeli v občini dobrih odsekov, dokler ne bomo v občinskih odborih imeli ljudi, ki bodo pravi umetniki, kar sc uprave tiče, v kolikor je to za njihove razmere potrebno in njiho- vemu razvoju primerno, tako dolgo nc bomo napredovali v nobenem oziru. (Odobravanje.) Gospodje! Zakaj se ravno čez avtonomne upravne oblasti tako zabavlja? Zakaj zabavlja vsakdo, kdor ima čas zato — in čas zato ima vsak (Veselost) čez deželni odbor? Vsak zabavlja nad občinsko upravo! Zakaj? Zakaj v pisarnah birokratje venomer tožijo: Avtonomne upravne oblasti so za nič. Cestni odbori, okrajni odbori, deželni odbori, občinski odbori premalo delajo in premalo razumejo. To čujemo dan na dan. Ce to uva-žujemo, vidimo, da v tem res tiči glavna napaka. Tukaj je rana in to moramo ozdraviti. Leka pa ni drugod kakor v demokratizaciji celote, vseh samoupravnih oblasti. Kavno zato moramo razširiti volivno pravico, da izobrazimo in usposobimo čim več moči za samoupravo. (Živahno odobravanje.) Kajti ni res, če kdo trdi, da so za samoupravo sposobni samo akademično izobražene glave. Ne, gospodje, to ni resnično, to je čisto napačno. Mnogokrat to vidimo tudi v našem stolnem mestu Ljubljani — so tudi možje, ki niso izvršili nobenih akademiških študij, tudi sposobni kaj storiti. Gospodje! Da osvetlim to dejstvo, hočem opozarjati samo na to, da čim bolj se v ljudstvu vzbuja smisel za zadružništvo in čimbolj se slednje razvija, tem več upravnih talentov se najde med ljudstvom in tem lažje se dobi za občinske odbore sposobnih moči. Treba pa je k govoru gospoda ministra še nekaj pripomniti. Dejal je namreč, da so deželni zbori večinoma upravnega značaja. Nato mji je odgovoril žc gospod dr. Redlich, in sicer po mojem mnenju zelo dobro. Toda jaz imam k temu še nekaj pripomniti in bom navedel konkretne slučaje. Tako obstoje n. pr. v deželah lovski zakoni. Leta 1848, ko se je vzbudila v Avstriji ideja svobode in so narodi deloma to svobodo tudi dosegli, smo po naših deželah poleg odprave tlake čuli tudi geslo: Svobodni lov! Kako pa, da imamo danes lovske zakone, ki so zgolj interesni lovski zakoni? To občutimo posebno hudo v alpskih deželah, kjer iz vseh strani sveta prihajajo ljudje, nam odkupijo planine in pašnike, tako oškodujejo živinorejo ter prebivalstvu otežko-čujejo življenje, samo da sc sami lahko razveseljujejo z lovom. Zakai obstoji v pravni državi, v deželi Kranjski, ta nečuvena anomalija, da se mož, ki ima vseskup 199Hl» oralov zemlje, kaznuje zaradi tatvine, ako ustreli zajca, ki mu ogloda mlada drevesca? (Odobravanje.) Prosim, to bi končno bilo šc razumljivo, toda sedaj pride še najlepše. Ce ima kdo le eno četrtino orala zemlje več, potem pride sodni svetnik — čc se nc motim, razsoja o takih zločinstvih deželno sodišče — ki je obsodil prvega moža zaradi tatvine, h drugemu na kosilo, kjer mirno povžije zajca, katerega je njegov pogostitelj ustrelil in je gi-njen zavoljo njegove prijaznosti. (Odobravanje in veselost.) Gospodje! Lovski zakon je pravi aristokratski pečat v našem javnem življenju, bolj kot marsikatera druga postava in zato sem to omenil. Imamo pa nadalje take zakone tudi glede na odpravo služnosti. Tudi te postave so izdelane v smislu aristokratov. To je interesno zastopstvo! Zaraditega interesnega zastopstva more naše ljudstvo ua naših planinah zdaj rediti komaj pol toliko živine, kakor jo jc poprej, sedaj, ko so vendar razmere drugače ugodne in se pašniki mnogo bolj racionelno obdelujejo kot prej. Polovico živine kot prej, gospodje! (Pritrjevanje.) Zato dandanašnji najdete po celih pokrajinah, po celih dolinah, skoroda po celi deželah, kjer je prej vladalo blagostanje, berače. (Živahno pritrjevanje.) Gospodje! Tukaj moramo biti logični 'n dosledni, in sicer v tem smislu, da iztrebimo iz vseh kotov zadnje ostanke aristokratiške Avstrije ter ustanovimo v resnici demokratiško državo. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Naloge deželnih zborov. Gospodje, spomnite se na prometna sredstva. ceste itd., ki v sedanji obliki le nekaterim koristijo. Načelo, da mora n. pr. od vasi do vasi cesta vseskozi biti javna, se dozdaj niti ni izreklo; vsaj vzakonjeno ni še v nobeni deželi. Toda to je neobhodno potrebno, kajti zapostavljenje, ki ga vsled tega posamezni državljani občutijo v svojem srcu in v svojih žepih, jc zelo veliko. Pa pojdimo dalje in si oglejmo razvoj šolstva, zlasti kar se tiče strokovnega ženskega študija, skrb za zanemarjeno mladino, strokovne šole itd. Na to vse se sedanji deželni zbori skoroda prav nič ne ozirajo. Gospoda! Gotovo sc je v mnogih deželah tudi od gospodov, ki sedijo na aristokratskih klopeh, mnogo dobrega storilo, toda storilo se je v imenu usmiljenja, ljubezni. Jaz to odobravam in spoštljivo pozdravim vsakogar, ki iz ljubezni kaj stori. Toda v javnem življenju ne potrebujemo teh stvari kot miloščino in jih tudi kot miloščino ne moremo sprejeti, temveč sprejeti jih moremo le kot sad razvoja, ki se je vršil na podlagi nekega nagona, na podlagi vzbujajočega se de-mokraškega duha. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Zdravstvo. Konečno, gospoda moja, se posebno delavska vprašanja stekajo v zdravstvena, kajti zdravstvena so vprašanja: K.ie naj stanujem, koliko kubičnih metrov prostora rabim zase in za svojo rodbino, koliko beljakovine rabim na dan, koliko ogljikovih hidratov itd.? Zdravstveno je vprašanje, koliko časa rabim, da svoje utrjene mišice zopet okrepčam itd. To so higijeniška vprašanja. Kam pa spadajo higijeniška vprašanja, kam spada zdravstvena policija? V občino in deželni zbor. V tem oziru se dozdaj še prav nič ni storilo. V moji domovini se n. pr. že leta in leta zastonj borimo za stanovanjsko reformo. Nočem o tem dalje govoriti, toda to pravim, da je za občinskega svctovalca ali pa za deželnozbor-skega poslanca, ki je n. pr. odvisen od glasov hišnih posestnikov, preteto težko osnovati zdravi stanovanjski policijski red in prepovedati nezdrave luknje za delavstvo in ubogo ljudstvo. (Živahno odobravanje.) Okvirne postave. — Obrtna sodišča. Potem pride aprovizacija. V carinskih vprašanjih smo sicer gotovo drugačnega mnenja kakor gospodje socialni demokratje. Jaz o tem šc nisem nič dejal, toda mislim, da bomo šli sicer v naših naziranjih daleč narazen, da pa se bomo konečno vendarle razumeli in nc bomo trčili skupaj. (Medklici.) Dobro, torej pustimo carinska vprašanja. Toda, če deželni zbori in občine ne bodo poskrbeli za dobavo živil, potem tudi odprava carine nič ne bo koristila. Vladati mora nekaj socialistiškega duha in to sc jc v prestolnem govoru tudi namignilo — kajti to je sociali-stiško, ako se govori o podržavljenju železnic in celo o podržavljenju rudnikov. Toda socializacija se mora izvesti tudi v občinah in vzorna občina bo odslej tista, ki bo nastopala kot podjetnik, pravni subjekt, ki ustvar ja, prodaja in eventualno tudi sama proizvaja, ako jc to v korist občini. To bo moralo postati za občine geslo, ako hočemo v Evropi kulturnim narodom, ki tu bivajo, zasigurati bodočnost. V nadaljnem teku tega razmotrivanja pa pridemo tudi do vprašanja: Kaj pa misli gospod minister za notranje zadeve o tako-zvanih okvirnih zakonih, katerih je nebroj, ki jih pa skoro noben deželni zbor ne izvaja. Psihološka razlaga tega dejstva je ta: Gospodje v parlamentu delajo pod drugačnimi vtisi kot doma; tukaj so svobodnejši, in zato je tukaj za kako socialno postavo ugodno glasovanje lažje mogoče kakor v deželnih zborih; tukaj smo daleč stran od lokalnih in strankarskih vplivov in zato bolj svobodni. Nc morem zamolčati, kar mislim v tem oziru: za marsikateri predlog glede na okvirne postave se jc v tej zbornici zato glasovalo, ker si je marsikdo pri tem mislil: O taki postavi ima itak deželni zbor dalje ukrepati in ker so gospodje dobro vedeli: Doma bomo že tako naredili, da iz vsega nc bo nič! (Živahno odobravanje in ploskanje.) Jaz kot resnicoljuben človek tega ne morem zamolčati. Tu mislim posebno na obrtna sodišča. Kit so tiste dežele, kjer so obrtna sodišča uve dena? Cchočemo res delati socialno politiko moramo vendar imeti zadostno prakso i! množino pravnih slučajev. Po sedai veljavnem načinu je delavcu k v najredkejšem slučaju mogoče obrniti se n; sodišče; niti ne ve ne, kam bi se obrnil itd (Pritrjevanje) in zato v Avstriii niti snovi nimamo za znanstveni razvoj socialne politike Krivi so tega predvsem tisti, ki niso izvedl postave glede na obrtna sodišča, ki bi bila v posameznih krajih pravzaprav povsod lahko ustvarila brezmejno dobrega in bi resnemu socialnemu politiku nudila nebroj snovi za znanstveno delo. Omenim šc nadalje uvedbo poljedelskih zadrug kje je kakšna? Ali pa poravnana sodišča, mirovne sodnike — v zadnjem zasedanju se je nekaj v tem oziru sklenilo. Ce deželnih zborov ne bomo denio-kratizirali, lahko leta in leta čakamo, predno bom« prišli do kakega uspeha. Meritornost vprašanja. Gospodje! Iz tega čisto lahko razvidite, da bom jaz glasoval za nujnost, ker moram po svojem prepričanju zanjo glasovati. O me-ritornosti predloga nočem govoriti; to pa moram reči, da mi meritornost nc ugaja in sicer zato ne — govoril bom pošteno in jasno, kakor doslej — ker se pozivljc vlada, naj stavi v deželnih zborih tak predlog. Toda v deželah vzlic temu ne bomo dobili splošne volivne pravice, ako ne storimo še nekaj dru-zega. Drugače gre lahko nekaj poslancev iz deželne zbornice in zbor je potem nesklepčen. Kranjski deželni zbor. Naj vam navedem pravi šolski izgled iz Kranjske. Na Kranjskem je stranka, kateri jaz pripadam, od leta 1901 naprej za deželni zbor zahtevala splošno, enako in direktno volivno pravico. Potem je vlada leta 1905 predložila načrt, v katerem je osnovala novo kurijo z desetimi mandati. Preje smo šteli 37 članov, prišlo bi torej iz splošne kurije več kot ena četrtina novih demokraško mislečih mož. Veleposestniki so bili pripravljeni glasovati za to, toda veleposestniki bi bili lahko, ker imajV deset mandatov od 80 volivcev, onemogoči s svojimi glasovi vsak politiški razvoj. Ali j to pravično? Gospodje! To na noben način ni pravic no. Toda veleposestniki so hoteli imeti neko varnostno določilo, da bi bili lahko drugo pot zopet v stanu s svojo nenavzočnostjo onemogočiti nadaljno volivno preosnovo. Ta zahteva je nekak pritisk. Nočem navajati, kako in kaj smo o tetn debatirali. Toda konečno smo mi sprejeli omenjeni pogoj. Nato so pa liberalci. ki so preje z nami glasovali za resolucijo v smislu splošne in enake volivne pravice, jeli obstruirati. (Poslanec Nemec: Sedai pa to delajo klerikalci! — Mcdklici.) Zakaj nas zmerjate s klerikalci? Ali sem vas jaz kdaj zmerjal? Cc me boste šc enkrat na ta način žalili, vam bom tudi jaz tako odgovoril, kakor zaslužite. Zakaj nas zmerjate s klerikalci? Tega jaz nc pustim. Govorite dostojno, čc mi dostojno govorimo. Mi nismo nobeni klerikalci, mi smo ljudska stranka; kar vi pravite, jc krivično in tega ne pustim. (Poslanec Nemec: Nisem vas zmerial! — Klici: To je bilo nesporazumljenje!) Imenoval nas je klerikalce. (Klici: Nc!) Mi nismo klerikalci, mi smo politiška stranka, ki hoče delati na po-litiškiii tleh in sc uveljaviti v politiškem življenju, in sicer z isto pravico, kakor vi. Toda klerikalni nismo, mi smo ljudska stranka! Četrta kurija. Predno se izrečemo za splošno in enako volivno pravico, bi seveda bilo treba, da bi vlada v smislu angleške ustave bila lc izvr-šcvalni odbor parlamenta. Toda čc bi tudi vlada bila naš izvrševalni odbor — v smislu angleške ustave je vlada res samo ekseku-tiva parlamentu, toda pri nas še dolgo ne bomo tako daleč ali bi vlada v tem slučaju imela kaj več moči v deželnih zborih? Presneto malo. Stvari se moramo od druge stvari lotiti. Mi moramo vse javno življenje tako obraz jetnika in baron Budberg jc čital v njegovih očeh tako brezmejno udanost iu hvaležnost, da se ie zbal za srečen izid cele zadeve. Radi tega se jc takoj obrnil od njega in, da bi jetniški nadzornik ne zapazil jetnikove-ga blaženega, sreče polnega izraza obličja, zakričal je z ostrini in mogočnim glasom na nadzornika in ga pričel strašno zmerjati, da tako počasi skup spravlja jetnike. Potem se jc pa obrnil proti izhodu. Nadzornik se je prestrašil in pričel delati z veliko vročico. Potem pa, ko je stotnik odšel iz pisarne, sc je.jeze poln vrgel na jetniškega stražnika in ga pričel hudo zmerjati. Ko je prišel na hodnik, jc srečal stotnik načelnika jetniških stražnikov in je surovo zakričal: »Le urno! Pripeljite hitro jetnike!« Ko jc to rekel, je šel na dvorišče pogledat, če jc jetniški voz pripravljen in čc so vsi policisti na mestu. Tu se je odahnil iz polnih prsi, potegnil globoko sveži nočni zrak in si nekoliko pomiril živce. Nočna tišina, ki je vladala povsod na okolu, mu je pomnožila energijo in upanje na srečen konec nevarnega podjetja. Voz je stal že pred hodnikom. Tu je našel tudi svoje na videz dremajoče policaje. »Pozor, v vrste!« ie zapovedal. Policaji so naenkrat skočili na noge in se postavili kot klin med hodnik in voz, tako da bi nobeden jetnikov niti misliti ne mogel na beg. Nastal jc jako čuden položaj: ti ljudje so prišli v ietnišnico, da bi osvobodili svoje to- variše. Toda obenem so znajoč izborilo psihologijo jetnikov, morali vso pozornost obrniti, da nc bi kdo izmed njih poskusil pobegniti, ali sc ne branil s silo, ko ga bodo spravljali v voz. Najbolj navadna prikazen iz jetniškega; življenja beg v času prepeljavanja — moglo bi iim pokvariti celo stvar; obupna odločitev katerega izmed njih bi lahko prepre^ čila dati jim prostost. Ko je uporabil vsa sredstva previdnosti, vrnil sc je stotnik v pisarno, kamor so spravili vseh deset jetnikov. Pregledal jih je pazljivo in njegove oči so se še enkrat srečala s pogledom tovariša, ki je zdaj popolnoma razumel poslednji namen mistifikacije. Službujoči uradnik, Maciulcvvicz, sc jc obrnil k stotniku s sledečim predlogom: »Gospod stotnik, vašo stražo bo treba pomnožiti, dam svojih ljudi. Imam konjsko stražo.« Ta predlog je Budberga neprijetno zadel, vendar je odgovoril z mehkim glasom: »Nc, ni potreba! Moji dečki so zanesljivi ljudje . . . jim zaupam . . . vsi so korenjaki. Preglejte še enkrat jetnike v moji navzočnosti, toda hitro!« Maciulevvicz je pričel po zapisniku klicati imena jetnikov. Razgovor o pomnoženju straže ie naredil strašen vtis na nekatere jetnike, ki so mislili, da jih v resnici peljejo na tnorišče. Baron Budberg je videl, kako je eden izmed njih v prepričanju, da ga bodo kmalu ustrelili, pobledel kot mrlič in s tresočimi rokami pobiral svoje reči. Njegove roke so se tako tresle, da nikakor ni mogel zavezati dveh knjižic in vrečice s sladkorjem. Bolestno je bilo gledati nanj, toda vkljub temu sc mu ni smelo pomagati. Ko so jih vse poklicali in se prepričali, da so pravi, napisal je Budberg pobotnico, da je prejel jetnike, in ko je že dodal svoj podpis, vrgel je držalo ob tla in se pričel kregati, da je pero za nič. Uradnik si je to tako vzel k srcu, da je pričel zmerjati paznike enega za drugim, ne glede celo na navzočnost stotnika. Nato je šc ta od sebe nekaj dodal in pričel grmeti, da se brez ozira na njegovo povelje preveč dolgo mude z jetniki. Ko jih je toliko slišal, je zgubil načelnik paznikov popolnoma glavo in se je zgubil izpred oči svojih predstojnikov, a med so pričeli spuščati jetnike na hodnik. V poslednjem trenotku jc pristopil uradnik Maciulc\vicz, ki brez dvoma ni spadal med najbolj pogumne ljudi, zopet s predlogom: »Gospod stotnik, nikar se ne izpostavljajte neprijetnim slučajem na poti. Vse se lahko prigodi. Svetujem, da bi vzeli še konjsko stražo. Meni ne dela to nobene težave, ljudje bodo takoj gotovi.« »Saj sem žc povedal, da ne potrebujem straže,« rekel je stotnik razdraženo, »zakaj me torej šc dražite? Moji dečaki so korenjaki in ne potrebujejo nobene pomoči.« Maciulcrricz je obmolknil, ker se je čutil krivega, da je že dvakrat vznemiril stotnika s svojimi pomisleki. Ko so se prvi jetniki prikazali na hodniku. zaklical je načelnik policajev: »Sablje ven!« Policaji so sc pomaknili bližje k odprtim vratom voza. z golimi sabljami v rokah. Načelnik policajev je spremil enega za drugim do voza in jc natančno izpolnjeval vse mogoče previdnosti, ki so v teh slučajih predpisane. Jetniški voz je bil vprežen s parom koni in je imel dva dela ločena eden od drugega s pregrajo. V prvem delu, ki je bil bližje voznika, so namestili šest jetnikov, nato je načelnik policajev zaloputnil notranja vrata in jih zaprl s ključem. Morali so spraviti še štiri ostale jetnike v drugi oddelek voza. V tem trenotku se je prikazal na hodniku jetnik Judycki, ki je bil znan v jetnišnici kot človek, ki ima manijo bežati. On je žc enkrat poskušal zbežati, toda se mu ni posrečilo, namreč takrat, ko so ga prepeljali k preiskavi pred preiskovalnega sodnika. Njegovo hrepenenje vreči s sebe jetniške verige, je bilo tako veliko, tako vroče in brezumno je hrepenel po prostosti, da je popolnoma zgubil glavo in ni pomislil, da poskus bega, ko so ga sredi močne straže peljali skozi mesto, ni zamogel imeti nobenega uspeha. Vendar sc jc spustil v beg, toda policaji so ga takoj prijeli in strašno pretepli. Bili so ga brez usmiljenja, grozovito, in spustili na njega celo svojo jezo radi blaznega poskusa bega. In zdaj se je prikazala njegova nesrečna razbita postava s krvavimi progami na obrazu. (Dalje.) preosnovati in javnost tako prepojiti z mislijo splošne, enake in direktne volivne pravice, da bodo naposled tudi ti, ki zdaj o tem nečejo ničesar vedeti, morali to zahtevo izpolniti. (Odobravanje.) V tem smislu glasujem za nujnost in če bo prišlo do meritoriške debate, bom predlagal neko izboljšanje. Zdaj pa hočem opozoriti še na to, da je gospod minister za notranje zadeve splošno in enako volivno pravico že priznal. Kajti če je on pripravljen pomagati, da sc četrta kurija ustanovi, je v tem načelo splošne pasivne volivne pravice že zapopadeno. Ce ima kdo pasivno volivno pravico in če je pasivna volivna pravica splošna, se bo iz nje manjša, aktivna sama od sebe razvila. Mi gremo pa še dalje. Mi vidimo v tem, ko se gre za načelo splošne volivne pravice, odpravo politiških privilegij. Da so politiške predpravice velika ovira, ki ne more v deželah vedno in povsod pasti kar na prvi mah, to vsi vemo. Toda kakor hitro se jame ta ovira podirati, je že končana. Smrtna ura za politiške predpravice je že prišla, le izdihnile bodo malo pozneje. V tem smislu je v četrti kuriji načelo splošne, enake volivne pravice že zapopadeno. S to četrto kurijo so politiški privilegiji že prikrajšani, ker pridejo v zbornico novi elementi in s tem se bo razvoj, katerega ministrstvo noče, akcijo, katero ministrstvo zdaj hoče izvesti, pospešil. Končam povdarjajoč, da bomo mi četrto kurijo od vlade sprejeli seveda le kakor obroke dolžnika. Ce mi je kdo kaj dolžan in ne more in noče vsega plačati, vzamem to, kar mi zdaj zaenkrat da — ravnotako je zdaj z vlado. Vladi in parlamentu pa pokličem v spomin besede Macaulcyeve, ki najboljše osvetljuje važnost predmeta, o katerem zdaj razpravljamo, in ki se glasijo: Veliki vzrok revolucij je ta, da se ustave ne izpreminjajo, dočim narodi napredujejo. (Odobravanje in ploskanje.) Državni zbor. Dunaj, 9. julija. Poslovni jezik. Danes pred sejo je ministrski predsednik devctorici nemških strank predložil svoje nasvete glede na poslovni jezik v zbornici. Baron Beck je naglašal, da je treba imeti pred očmi dve načeli. Prvo načelo je, da drug drugega — kolikor mogoče razume, — drugo načelo pa, da sme vsak poslanec vlagati samostojne predloge in interpelacije. To dvoje je mogoče, ako se dovolijo tudi nenemški predlogi in interpelacije. Ti predlogi in interpelacije bi se z nemškimi prevodi vred objavljali v zapisniku. Vsi drugi predlogi med razpravo v zbornici nujni predlogi in vprašanja na predsednika bi se morala glasiti v nem--škem jeziku. Kar pa se tiče govorov, je bila že doslej navada, da so nekateri poslanci govorili v nenemškem jeziku. Ta pravica naj sc uradno prizna. V zapisnik pa bi se sprejel le nemški prevod govora. Nemški poslanci pa s temi predlogi niso povsem zadovoljni. Posvetovanja sta se udeležila tudi minister dr. Der-scliatta in Prade. Opoludne je baron Beck svoje nasvete predložil zastopnikom čeških poslancev. Pogajanja o kompromisu v tem vprašanju še niso končana. Brez dvoma pa obveljajo vladni nasveti, ki so izvršljivi in od 1. 1861 veljavni iz navade. Volivna reforma za deželne zbore. Danes je zbornica končala razpravo o -nujnosti predloga socialnih demokratov, naj vlada deželnim zborom predloži načrte volivne reforme na podlagi splošne in enake volivne pravice. Govorila sta še glavna govor-lika, socialni demokrat Seliger in ljubljanski ooslanec Hribar. Seliger je najprvo polemi-soval s predgovorniki. O dr. Krekovem govoru izjavi, da socialni demokratje večinoma podpišejo njegova izvajanja in bodo veseli, ako se izvrše. Prepričati pa se hočejo, ali bodo Krek in tovariši tudi izvajali svoj ljudski program. (Klici: Gotovo!) Hribar odgovarja. V petek jc poslanec dr. Krek začetkom svojega govora hotel kratko zavrniti poslanca Hribarja, ki je v prejšnji razpravi načeloma zagovarjal splošno in enako volivno pravico tudi za deželne zbore dočim je doma v deželnem zboru pomagal s hrupno obstrukcijo preprečiti četrto kurijo. Izrečno pa je naglašal dr. Krek, da namenoma odgovarja Hribarju v slovenskem jeziku, ker neče — dokler ni nujna potreba — tukaj pred najširšo javnostjo govoriti v nemškem jeziku o domačih vprašanjih in prepirih. To je bilo gotovo taktno. Zato pa poslanec Hribar pač ni bil upravičen danes trditi da govori iz dr. Kreka le sovraštvo do njega. Zakaj ni poslanec Hribar posnemal Krekov vzgled ter odgovarjal v slovenskem jeziku o stvareh, ki so znane edino le kratij. poslancem? Morda jc upal, da oslabi globoki vtis zadnjega Krekovega govora. To sc niu pa ni posrečilo ako je to nameraval, ker odgovarjal je jako medlo in dolgočasno. Najprvo se je pohvalil da je bil edino njegov govor o dež. financah v resnici stvaren. > .v. > S/>> .y. v- Ivan Potllesnik ml. i i« p m m Priporoča svojo trgovino s klobuki in čevlji mmmmmm XV .< v.v < v* < v-v ' >v < v.v < v.v < '.v v: rmmm±mmmM:mM% t® •/".s y>.\ •/—.\ w v-A V"*.\ N>> .V> •/■"i\ .V> 'MiVA .\V>'/J>V—.\J I« mm&mm mmmmm \v/. .v> .v. .vfii'" sv/, v^-.v (■■/■L^ ,\v>7—> jSS Uelika zalosa CD Solidno blago CD Zmerne cene V. .V- .v>f .V/ ' A v ' V—" v- -' :: ■ ____:_li___ Kupujte narodni l^olel^! $tettin, 7. junija tS07. ?alkenwalderstr. 23\l. S>ospo6u 1459 10-3 SaBrijelu <3iccoli lesarju v JLjubljani. Vaša tinktura ja želodec je pri meni zelo dobro učinkovala in čutim prijetno dolžnost izreči Vam /j hvaležnosti svoje priznanje in Vašo želodčno tinkturo povsod priporočati. Velespoštovanjem &ospa cJllara diierer. ■■■■■■■■HHHHHH C. kr. oblastveno potrjeno 20 to* 44 ucilišce za Krojno risanja branja desifi Ljubljana, Stari trs št. 28. ® Dobi se tudi kroj po životni meri. £ Zahtevajte »Slovenca" u mw gostilnah! — Zahtevate »Slovenca" na kolodoorihl Mlad podobarski in pozlatarski pomočnik I ki je zmožen samostojno delati, se sprejme takoj proti primerni plači pri Jan. Go-lešu, podobarju in pozlatarju v Celovcu, Paradeisergasse 20. 1510 3—3 Razpis. 1483 3—2 Za zgradbo vodovoda v vasi PETELINJE, občina Sv. Peter, politični okraj Postojna, na 24.000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddala potom javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 16. julija t. 1. ob 12. opoldne podpis, županstvu. Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za jedno krono, doposlati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda v Petelinjah." Ponudbi mora biti dodana izrečna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. Razven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnili stroškov v gotovini ali pa v pupilarno varnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Podpisano županstvo si izrečno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. Končna odobritev oddaje je pridržana deželnemu odboru kranjskemu. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v občinski pisarni. v Zupan5tue Ju. peter, dne i. julija 1907. C. in kr. dvorni založnik in papežev dvorni založnik 1000 52—7 lekarnar Fftccoll, Ljubljana Dunajska cesta (lekarna pri angelju) ===== opetovano odlikovan, priporoča nastopne preizkušene izdelke: - Malinov siriTD naiskrbneje prirejen iz aromatiških gorskih malin, je izredno čist iz-al1, "1 delek, neprekosljive kakovosti pomešan z vodo da prijetno in žejo gasečo pijačo. — Steklenica 1 kg sterilizirana, velja K 1'50, '/» kg steklenica K —"90, poštni zavoj,1 neto 3 kg, franko zavojnina in poštnina K 5 60. Razpošilja se tudi v sodčkih po 10, 20, 40 in več kg. Bit)P" brezalkoholna pijača iz sadnega soka. Pomešana z vodo da prijetno, žejo " »»gasečo ter redilno in za prebavne organe zdravo pijačo. Steklenica 1 krono. "7nl Avrtoi-o fri n rt vsebuje za slabokrvne in nervozne osebe, blede in slabotne V mu otroke lahko prebavljiv železnat izdelek. Ena polliterska stekl. 2 kroni. Tinktura va *p»lr»rif»r» ie želodec krepilno, tek vzbujajoče, prebavo in odprtje Aimfcbma aa ŽCIUUOU lclcsa pospešujoče( sredstvo. I steklenica 20 vin. ——— Naročila se točno izvrše proti povzetju. -------------— prodajalna z galanterijskim blagom in stanovanjem se odda poceni do 1. avgusta. Primerna je tudi za kako šiviljo, ker je soba svetla in zračna. Več se poizve na Marije Terezije cesti Št. 16. 1607 3 -3 Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Kim itd. najbolj, hosm. Zobo-^ „ "~tll. sred- ^-^Izdelovatelj &. <3eydl Ljubljana, Spital.-Stritar. ul. 7 s ti' o A* parna mlekarna v Medvodah razpošilja četrt mastni (delavski) sir po K --'90 1 kg P°l d n ji >i n III n n celo mastni in trapistovski ,, „ ,, 160 „ „ Zavojnina prosta, po povzetji. 1481 3 Učenec se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom pri gosp. Franc Sajovicu v Med VOdah. 1486 4—3 Št. 2654. 1496 (3—2) RAZGLAS. C. kr. generalno ravnateljstvo tobačne režije na Dunaju je z odlokom z dnč 28. maja 1907, št. 8067/VI, dovolilo, da c. kr. tobačna tovarna v Ljubljani napravi sledeče inventarne predmete: lese za cigare......... 200 komadov klopi............ 20 „ platneni koši......... 1.400 „ lesene priprave za škropljenje tobaka . 424 „ „ „ „ tobakove žile . . 100 „ stole............ 50 „ lese za cigarete........ 1 700 „ kadunje........... 4(,0 „ steklene stene......... 1 „ Radi dobave navedenih predmetov se razpisuje javna konkurenčna razprava. Pismene ponudbe, — vsaka pola kolekovana s kolekom zal krono, — opremljene s pobotnico o 10% pri kaki c. kr. blagajni vloženi vaničini in na naslovni strani koverte z napisom ,,Ponudba za dobavo in-ventarnih predmetov", vložiti je nujknsneje do 15. juliju 1907, do IZ. ure opoldne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. Za vložitev varščine vporabiti je predpisane (tri) sezname, ki se dobijo v c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani. C. kr. tobačna tovarna v Ljubljani, dnč 27. junija 1907. Moller, 1. r. Podružnica i v Spljetu. s Delni&ka glavnioa i i i K 2.000.000. i i Ljubljunsliu Kreditno banko 9 LjuMjuni, mmm unče m. z::: obrestuje W vloge n« knjižic« in v tekočem računu od dne vloge do / lo0 ----- ■■ 1 —--——■ ■ ■ dne vzdiga po i2 O. Rentni davek plača banka saina. Sprejema zglasila za subskripcijo deležev snuječe se »Hotelske družbe z omenjeno zavezo Triglav« po kron 500 -, 1.000—, 5.000-— in 10.000—. Podružnica s v Celovcu« t i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i