(Jelenje SP Do	35	* _ z <_
LIST		Z ** X z o n
2000		H 2 *
352(497 ill III III II ìli	4 Šoštanj) llll ìlllì II	T. CENT UELENJE
III! Ill III III II III III III II 111 II 9000627.12		30 Z COBI SS 0
ŠTEVILKA 12
PAPIRNICA
Obrazci za znižano plačilo vrtca - VRT/1 Praktična darila za MIKLAVŽA! Vabljeni!
Tel. št.: 03 898-33-90
5 let Mladinskega odseka
elovanje Mladinskega odseka pri Planinskem društvu Šoštanj sega že v čas pred drugo svetovno vojno, tako da mladi šoštanjski planinci nadaljujejo tradicijo enega izmed najstarejših mladinskih odsekov v Sloveniji. V delovanju mladinskega odseka od prvih začetkov do danes so bila številna nihanja v organiziranosti in delovanju. Mladi planinci so se leta 1995 zbrali in ponovno ustanovili oz. začeli z delom v mladinskem odseku.
Enajst ustanovnih članov je postavilo dobre temelje in zato v letu 2000 praznujejo peto obletnico delovanja z mnogo širšim programom dela, kot so ga imeli leta 1995. V letošnji program dela so vključili tudi obletnico mladinskega odseka.
Zato vas mladi šoštanjski planinci vabijo na prireditev ob 5. obletnici ponovnega delovanja mladinskega odseka. Dogajalo se bo na Andrejevem domu na Slemenu in sicer v soboto, 2. decembra, po 16. uri. Ker so ta pravi planinci, se bodo zbrali ob 13.30 uri pri gostišču Grebenšek in nato odšli po planinski poti do Slemena (za vse brez prevoza pa obvestilo, da se dobijo pred Elkrojem ob 13. uri). Krajšemu uradnemu del bo po večerji sledil družabni večer z diapozitivi in igrami do poznih ur. V nedeljo se bodo glede na vremenske razmere povzpeli še na Uršljo goro.
Info točka - spletne strani MO PD Šoštanj (http://mypage.goplay.com/mopd-sostanj/). Vabijo vse, ki se tako ah drugače srečujete z njihovim delom, da skupaj preživite ta vikend in si naberete novih moči za nadaljnje delo!
MO PD Šoštanj
ODBOJKARJI NEPORAŽENI
dbojkarji v 2. DOL so že v drugi polovici jesenskega dela, ekipa Šoštanja-Topolšice pa je še vedno neporažena. Nanizali so kar sedem zaporednih zmag in s tem izkopičkom tudi vodijo na lestvici. To je bil tudi njihov cilj, saj bi radi napredovali v 1. državno odbojkarsko ligo. Po mnenju njihovega trenerja Nikolaia Pozdniaka so dovolj dobro pripravljeni za ta korak. Ekipa nastopa v naslednji postavi: Medved, Mihalinec, Babnik, D. in S. Sevčnikar Buijak, Kugovnič, Hriberšek, Pavič, Sovinek, Brišnik, Duplišak.
Do konca pa so jim ostale še štiri tekme - dve v gosteh in dve v domači dvorani. Vse ljubitelje odbojke vabimo k ogledu.
Robi Kugovnič
NAPOVEDNIK
Eli
lij
§Jraii 2 J
Zupan išče svetovalca
Razpis za prosto delovno mesto
§jtran 2
Šoštanj bo dobil novo šolo
Mnenja sliài še vedno deljena
stran 4
Potrebni so jasni kriteriji
Modna hiša Acman znana po vsej Sloveniji
stran 5
Po rallyjn ostale ceste razrite
Lokovičani nezadovoljni
LOKOVISKI PEVCI SLAVILI
40 let moškega pevskega zbora
K
aj drži skupaj lokoviške pevce, ki so v novembru zaokrožili že 40 let delovanja? Odgovor je jasen in preprost. Ljubezen do petja. Ta ljubezen jih napolnjuje in jim da novega zagona, venomer in vedno znova, ko bi njihova pesem skoraj že utihnila. Zato se tudi v bodoče ni bati, da zbor ne bi zaokrožil še kakšne višje obletnice.
Svoj 40. rojstni dan so praznovali letnici primerno. V nabito polno dvorano doma krajanov so v goste povabili še MoPZ iz Raven, kar pa ni naključje, saj oba zbora vodi zborovodja Zdravko Zupančič. Posebej pa so “svoje moške” razveselila lokoviška dekleta - ženski pevski zbor pod vodstvom Simone Strahovnik, ki jim je v ta namen celo podaril pesem, za katero je glasbo in besedilo napisala Fanika Kovač. Presenečenje je bilo res lepo in vredno posebne omembe. Program je povezovala Stanka Cremožnik, ki se je že dokazala v voditeljski vlogi in je tudi ta program izpeljala sebi in pevcem v čast. Da so bili pevci res ganjeni, je bilo razbrati iz njihovih obrazov, ko so prejemali darilca, čestitke in želje za nadaljnje delo od številnih sorodnih društev. Predsednik zbora Martin Hudej se je v govoru zahvalil tudi GD Lokovica in Hermanu Mraku ter seveda vsem pevcem, ki vztrajajo pri zboru. Tudi šoštanjski župan Milan Kopušar se jim je pridružil v njihovem praznovanju in primaknil košarico, v kateri je bilo nekaj proti suhim grlom. Vinko Smajs je skupaj s predsednikom Prosvetnega društva Lokovica Dragom Korenom v imenu Sklada za ljubiteljske dejavnosti in zveze kulturnih društev podelil Gallusova priznanja. Zlata odličja za 25 let petja so prejeli Silvester Pirečnik, Martin Razbomik, Edvard Grazer, Andrej Kešpret, Stanko Drev, s srebrnimi za 15 let petja pa se bosta ponašala Marko Atelšek in Drago Koren. Prosvetno društvo Lokovica je podelilo priznanje zboru in Zdravku Zupančiču, za dolgoletnega pevca Vinka Zapuška, Ivana Atelška kot najstarejšega pri zboru in Milana Hudeja, dolgoletnega predsednika, pa se je ravno tako našlo nekaj besed zahvale in skromno obeležje. Praznovanje so končali s skupnim nastopom. Usodo zbora je v preteklosti krojilo precej ljudi. Ustanovljen je bil pod okriljem Prosvetnega društva leta 1951 in je takrat štel 8 članov, prvi pevovodja pa je bil gospod Rajgl. Naslednji so bili: Ivan Naraločnik, Justina Trobhia, Alojz Satler, Ludvik Glavnik, Ivan Sevčnikar in Jelka Atelšek. Zbor nastopa na različnih prireditvah v kraju in izven njega. Pevci sestavljajo tudi gasilski pevski zbor in so bili organizatorji srečanja gasilskih pevskih zborov leta 1995. Sedaj šteje zbor 17 članov, vsako leto pa sodeluje na reviji pevskih zborov in na novoletnem koncertu.
MiKo
mn. mibi ii	mi sit
v v	v
ŠOŠTANJČANI SPREJELI IZZIV
soboto, 18. novembra, so šoštanjski obrtniki skupaj s turistično olepševalnim društvom izvedb odličen projekt, v katerem sodelujejo naši obrtniki z namenom, da se predstavijo in pokažejo, česa vse so sposobni.
Za drugi šoštanjski izziv ni pretirano reči, da je bil dogodek, ki je zaradi zanimivosti in slikovitosti vreden posebne pozornosti ter pohvale. Res imamo vsi lastne predstave o tem, kaj je dobro in lepo, a po zelo ugodnem odmevu občinstva smemo trditi, da je bila prireditev umetniško doživetje, ki ostane v spominu. Mornarska modrost pravi, da ni pomembno, kako piha veter, pomembno je, kako si napel svoja jadra. In šoštanjski organizatorji in izvajalci so res pokazah izjemen občutek za bogato predstavitev prodajne ponudbe številnih naših obrtnikov. Prizorišče, ples, balet, izbor glasbe, ozvočenje, povezovanje, vse je izkazovalo odgovornost in profesionahzem mladih ustvarjalcev. Prireditev je v vsakem pogledu obogatila naše mesto, zato se mora to, kar je dobro, ponavljati. Verjamemo, da se bodo organizatorji tretjega šoštanjskega izziva lotih s pravtakšniin pogumom in ustavrjalnostjo.
V prvem delu je sodelovala trgovina Saša, ki že devet let zadovoljuje svoje kupce, trgovina Flikca, krojaštvo Deni-Bebi, za obutev pa se je odhčno izkazala Muca copatarica. Manekenke in manekeni so prikazah čudovite izdelke, pa naj bo od vsakdanjega oblačila, športne ah elegantne obleke, vse do čudovite večerne toalete. Pri pogledu na pletenine pletiljstva Strenca je kar zastajal dih, ob raznovrstni izbiri, predvsem pa prikupni izdelavi. Obleko so dopolnjevali usnjeni izdelki Milene Caktaš in razna športna očala ah pa vsakdanja očala z različnimi vrstami stekel, ki jih ima na zalogi Optika Monokel. Cvetlične aranžmaje je pripravila cvethčarna Andreje Molan.
Navdušila je otroška moda, da ne govorimo o odličnih in dičnih mladih manekenih in manekenkah, ki so nosili modne pričeske Frizerstva N, katerega frizerke so pripravile frizure, primerne za vse priložnosti, starosti in dolžine las.
Pevski nastopi so seveda še popestrili prireditev. Alenka Lesjak, Matjaž Ograjenšek, Lea Babulč, Vera Trafela, Božo A. Kolarič in seveda Irena Vrčkovnik. Nabito polna dvorana je uživala v dveh delih, med katerima so se navzoči osvežili s šampanjcem, ki ga je priskrbel lastnik gostišča Kajuh, Boris Strniša.
ZAHVALA V PRAVIH ROKAH
Ljudje odprtih rok - Jože Jančič in Marjan Kotnik
a srečanju Ljudi odprtih rok, akciji, ki že sedmo leto uspešno teče pod okriljem revije Naša žena s podporo Ministrstva za delo in pod pokroviteljstvom Sefke Kučan, sta bila med dobitniki zahval tudi krajana Raven pri Šoštanju Jože Jančič in Marjan Kotnik. Predlagateljica, sekretarka OZ Rdečega križa Darinka Herman, je svoj predlog utemeljila z izgradnjo Pungartnikove hiše, akcijo, ki jo je pred tremi leti uspešno vodil in zaključil krajevni odbor RK Ravne. Takrat in še mnogokrat prej in pozneje sta bila glavna organizatorja del prav ta dva krajana. Zahvala je prišla nepričakovano in Jože in Marjan sta bila nemalo presenečena in seveda vesela.
Zahvala ni samo najina, trdita, zalivala gre celotnemu odboru Rdečega križa Raven in še komu zraven. Seveda pa je dobiti takšno priznanje posebno doživetje. V oktobrski številki Naše žene je bilo objavljenih šestdeset kandidatov, ki so se izkazali v raznih humanih akcijah. V ožji izbor jih je po presoji petnajstčlanske komisije prišlo 31 in ti so 15. novembra v Narodni galeriji v Ljubljani iz rok Štefke Kučan prejeli to posebno zahvalo. Marjan in Jože sta se podelitve udeležila s svojima družinama in sekretarko Območnega združenja RK in poleg podelitve doživela še lep kulturni program in prijazen ter neprisiljen klepet s prvo damo Slovenije.
Humanosti se ne da ocenjevati, niti je plačati. Zahvala je samo simbolna. Največ pomeni človeku, ki podarja, zavest, da je naredil nekaj dobrega. V primeru izgradnje hiše za gospo Pungartnik in njenega sina se je odločitev KO RK pokazala za še kako pravilno. Prej strta ženica zdaj živi zdravo življenje, njen sin pa se z novimi ustvarjalnimi močmi vključuje v družbo.
MiKo
Odstop svetnika l’etra Rezmana, kije postal odgovorni urednik Lista
Hitro in tekoče je teklo delo na 16. redni seji sveta občine. Zajeten dnevni red 22. točk st» neprekinjeno obdelali v dobrih treh urah, sapo so zajeli šele pred 20. točko dnevnega reda. Zakaj so naredili predah ravno tu (gre za imenovanje novega uredniškega od-l)ora lista, ker je prejšnjemu mandat potekel že spomladi), ne vemo, ker je potem pri glasovanju šla gladko skozi. Potrjen je bil nov odgovorni urednik Lista, Peter Rozman, tako da se ve, pod čigavim svinčnikom in radirko se bo zdaj pisalo (brisalo). Sledilo je presenečenje. Novo izvoljeni urednik je podal odstopno izjavo kot svetnik. Za to, kaj se kuha v Rezntanovi glavi, je menda vedel le malokdo, sam pa meni, da biti urednik časopisa in hkrati svetnik ne gre skupaj.
Svetniki so sprejeli rebalans proračuna za leto 2000, statut občine in poslovnik sveta občine ter spet premetali članstvo v nekaj komisijah. Na v prašanja in pobude svetnikov je predsednik nadzornega odbora Bojan Kugovnič podal še zadnje odgovore (stvari se vlečejo že nekaj sej) in kazalo je, da so svetniki zadovoljni. Bomo videli.
Umik dveh točk, o rebalansu proračuna in o spremenjenem številu članov sveta KS Lokovica, katerega je predlagal Roglešek (SDS), ni bil potrjen.
Rebalans proračuna
O tem, kako se je razporejal in prerazporejal denar med letom, kje se je vzelo in kje dodalo, je uvodoma povedal finančnik občine Aleksander Nežmah. V rebalansu so zajete odškodnine od KS v v išini 55 milijonov, kar je novost, izkazuje pa se presežek 8 milijonov, kar še vedno pomeni restrektivno naravnanost proračuna.
Frane Rogelšek (SDS) je na rebalans vložil amandma, konkretneje na postavko, ki govori o izvensodnih poravnavali in na postavko, ki govori o revidiranju poslovanja. Pmllagal je, da se tema postavkama ne nameni noben znesek. Amandma ni bil izglasovan, rebalans je bil sprejet v predlagam obliki.
Statut naj bi zdaj “držal”
Statutarna komisija je pripravila predloge sprememb in dopolnitev statuta, katere je svetnikom razložil predsednik komisije Videmšek. Pripombo je imel samo Rogelšek, ki je opozoril na 26. člen. v katerem je manjkala četrta alineja. Predlogi sprememb in dopolnitev statuta, kakor tudi prečiščeno besedilo so bili soglasno sprejeto.
Odslej se ltodo svetniki ravnali [to novem poslovniku
Tega je ravno tako priprav ila Komisija za pripravo statuta in tudi nanj ni bilo pripomb. Skomšek (SKD) je menil, da bi bilo dobro opredeliti tudi občinsko volilno komisijo, ki ne spada pod pristojnosti sveta občine in se zato njeno delo ne ureja tako, kot velja za ostale komisije. Gre za to, da ji je mandat že potekel, novega imenovanja pa ni. Poslovnik sveta je bil soglasno sprejet.
Komisje, komisije, komisije....
Nekaj članov komisij ni več v Šoštanju, nekaj komisij ima premalo elanov, nekaj članov ne želi biti v določeni komisiji in tako naprej. Vse te kadrovske zadeve so svetniki spravili v red v enajstih točkah dnevnega reda.
Nov uredniški odhor
Staremu uredniškemu odboru je potekel mandat že na začetim poletja. Vendar se je odhor trudil še naprej in spravljal časopis pod streho iz meseca v mesec. Dolgo napovedana sprememba je torej prišla. Peter Rezman, ki je bil v.d. urednika sprva, je znova zavzel to mesto. Kot že uvodoma rečeno, pa je najbrž vse presenetilo, ko je županu na mizo položil pismeni odstop z mesta svetnika. Pojasnil je, da biti urednik časopisa in hkrati svetnik, ne gre skupaj. Eno svetniško mesto je torej prazno. No, najbrž ne Iw dolgo. Naslednji na listi že čaka...
Sicer pa bodo v uredniškem odboru od zdaj naprej sedeli (ne sedeli, ampak delali?) Andrej Starič. Jožica Andreje. Danilo Celml. Milojka Komprej. Marjana Celoflga in Brane Guzej. Novo izvoljenim je župan zaželel plodno in inovativno delo.
Odgovori na vprašanja svetnikov
Odgovore so dobili v pisni obliki in nanje svetniki niso imeli pripomb. So pa poslušali dokončno poročilo predsednika NO, od katerega so svetniki na predhodnih sejali zahtevali, da razišče nekaj po njihovem mnenju spornih zadev. Vprašanje je bilo, ah je KS Šoštanj upravičena do izplačila sejnin. NO ne vidi razloga, zakaj ne. Problem je samo v tem, da ni poenoteno s statutom občine in zato priporoča, da se za vse KS v občini poenotijo navodila za delo svetov KS. Ravno tako NO ne smatra za sporno poravnavo občine z Rozmanom, kije dobil sodilo z občino. NO ni pravna ustanova, in če je sodišče odločilo v prid Rezmana, je morda celo še najbolj prav, da je prišlo do poravnave v izogib nadaljnjim stroškom, meni predsednik NO. Ravno tako nima NO nobenih pripomb na porabo sredstev v kmetijstvu, na poravnavo računa za hrano pizzeriji Cigler ter za nabavo interneta za svetnika. Najemnine, ki so jih najemniki dolžni občini, se rešujejo, ena sporna zadeva pa bo dobila epilog na sodišču.
Pobude
Cesar in Valič sta se zavzela za svetlejše ulice in ceste. Medeče so v temi, Primorska cesta tudi. Valič je opozoril na smetišče, ki je nastalo na območju TOŠ, zanimalo pa ga je tudi parkirišče za tovornjake, ki so ravno tako našli mesto počitka na ozemlju bivše tovarne. Ravnjak je predlagal občini, da odkupi še preostali del Langusove hiše ali pa odproda del. ki ga ima v lasti. Polovični lastnik ni dobro biti.
Goniboc bi rad informacijo, kako potekajo zadeve v zvezi z zdravstvenim domom. Kot jih pozna on, kažejo slabo. Pa tudi Pusti grad ostaja črna točka, saj smo že tudi v Listu opozarjati, da ga različni junaki izrabljajo za dokazovanje svoje predrznosti.
Rogelšek je dejal, naj se realizira težnja komisije za okolje in prostor, ki je že delala na tem. da se uredi parkirišče za tovornjake. KMWI pa sprašuje, kdaj bo objavila spisek, iz katerega bo razvidno, s katerimi pravnimi in fizičnimi osebami občina ne sme poslovati (nezdružljivost javne funkcije s profitno).
M.K.
lijb
OBČINA ŠOŠTANJ
ŽUPAN	j|
objavlja
JAVNI NATEČAJ ZA PROSTO DELOVNO MESTO
svetovalec župana za okolje in prostor
Zahtevani pogoji:	. N
-	univerzitetna izobrazba iz arhitekture, gradbeništva ali druge tehnične ali družboslovne smeri,
-	pet let delovnih izkušenj
-	znanje tujega jezika (angleščina, nemščina)
-	opravljen izpit iz poznavanja Zakona o splošnem upravnem postopku (ta pogoj se lahko izpolni naknadno), S
-	znanje uporabe računalniških programov
-	vozniški izpit II kategorije,
-	poskusno delo 3 mesece. A
Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje, določene v Zakonu o delavcih v državnih organih. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah in kratkim živ ljenjepisom pošljite v osmih dneh po objavi na naš naslov. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po koncu javnega natečaja.
Dodatne informacije so na voljo po telefonu 03 898 43 00.
Župan Občine Šoštanj Milan Kopušar
ZASLUZIMO NOVO SOLO
■V*
Raziskave javnega mnenja v prid ene šole
Nova šola ni majhna stvar, še posebej, čt^ne ve, ali bo ena ali bosta dve. Starši
zahtevajo več informacij in vključevanje širsč skupnosti pri “odločanju. Na to temo so se predstavniki svetov staršev obeh šoštanjskih šol na pobudo predsednice sveta staršev Kajuhove šole, Vanice Petrovič, sešli v zadnjem času kar dvakrat.
Staršem ni vseeno
Starši so bolj ali manj jasno izrazili nezadovoljstvo nad potekom priprav na gradnjo šole in se nagibali k vzdrževanju obeh šol. Njihov glavni argument je bil, da Šoštanj mora ohraniti dve šoli, da je delo na manjših šolah lažje in bolj prijazno, da je manj kriminala in da se otroci laže vzgajajo. Zanima jih, kaj bo s praznimi objekti Kajuhove šole v primeru izgradnje nove šole. Drago Koren, šoštanjski svetnik, je menil, da je nasilja med otroci manj na manjših šolah in da so le-te bolj prijazne in domače. Zdenko Berložnik, Darka Delopsta in Grego Kladnika je zanimalo, zakaj je najbolj primerna lokacija v Metlečah, kjer ni nobene trgovine, cesta do tja je nevarna, avtobusno postajališče bo potrebno in še marsikaj. Evo Mešič je zanimalo: Zakaj govorite vseskozi o eni kvalitetni šoli. Kaj to pomeni, da naši dve osnovni šoli, ki jih obiskujejo otroci zdaj, nista kvalitetni?
Velenje se ne bo več razvijalo, razvijal in gradil se bo spet Šoštanj, je bilo mnenje Draga Kotnika. Zdi se mu, da bi napravili napako, če bi ne obdržali obeh šol, da bodo naenkrat tri telovadnice, ki jih bo treba vzdrževati, in da najbrž milijarda in še nekaj ne bo dovolj za tako šolo, kot bi jo rad Šoštanj. Da ne bomo potem leta in leta stali na drugih investicijah , ker se bo vse porabilo za to šolo, je končal. Zdenka Berložnik je menila, da glede na to, da lokacija še ni določena in glede na težave, ki jih predstavlja pridobitev dovoljenj za gradnjo, Šoštanj še pet let ne bo imel nove šole.
Država da sredstva samo za devetletko
Zupan je kratek: Šoštanj si zasluži novo šolo. Država ne bo dala sredstev, če gremo samo v obnovo ali navadno gradnjo. Razpis, na katerega seje občina prijavila, dodeljuje sredstva samo za devetletni program. Za tega pa sta obe šoli neprimerni. Poleg tega je znano, da so se svetniki občinskega sveta že leta 1998 izrekli za eno šolo.
Argumenti za eno šolo
Kvaliteta in še kaj, to je prevladovalo pri raziskavah in pripravi investicijske dokumentacije, ki jo je pripravljalo podjetje PRO PLUS. Predstavnica podjetja Bojana Sovič pravi, da bi bila šola z 28 oddelki za Šoštanj dovolj velika, pa še vseeno ne predstavlja “velike” šole. Podjetje je ponudilo tudi drugo možnost, eno novo in eno staro šolo, vendar raziskave in tudi odloki Ministrstva za šolstvo o velikosti oddelkov kažejo, da je za Šoštanj primernejša in racionalnejša ena šola.
Po mnenju Ministrstva za šolstvo sta obe šoštanjski šoli za devetletko neprimerni. Soli bi bilo treba preurediti, saj poteka devetletni program po sistemu triad, kar pa zahteva poseben vhod, garderobe in vse ostalo za nižje stopnje.
Znan je problem upadanja rojstev in tudi v anketi, ki je bila opravljena letošnje leto v Šoštanju (gradivo so dobili vsi starši), se domačini izrekajo za eno šolo. Rešitev je torej ena sodobna, dobro urejena šola, ki ne bi bila nikakršna kasarna, temveč otrokom prijazen in pozitiven kraj.
Nasvet ZIMSKI OPREMA
V času od 15.11.2000 do 15.3.2001 morajo biti osebna in tovorna vozila opremljena z zimskimi gumami. Zimsko opremo dvoslednih motornih vozil z največjo dovoljeno maso, ki ne presega 3.500 kg, in njihovih priklopnikov, sestavljajo: zimske pnevmatike na vseh kolesih ati poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primem stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.
Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako M+S. Vozniku, ki pozimi oz. v zimskih voznih razmerah nuna predpisane zimske opreme, policist izreče kazen v višini 20.000 SIT po členu 172/5-1ZVCP, vozilo izloči iz prometa in vozniku prepove nadaljnjo vožnjo.
SMRTI
V času od 24. 10. do 21.11. so umrli Štefan BOVHA, Ravne 153 a Francka KUGONIČ, Florjan 126 Anton SKORNŠEK, Ravne 202 Angela SAMOBOR, Gaberke 108 Štefanija VISOČNIK, Bele vode 64
POROKA
28.10. sta se poročila Suzana JELEN, Aškerčeva 24, Šoštanj in Aleš FERENC, Aškerčeva 24, Šoštanj
KRSTI
V mesecu oktobru so bili krščeni VID. TINA, ŽAN, MAJA in NIK.
I	••••••
Ježek ali dinozaver
Tako naj bi izgledala nova šola. Naj bi bila v treh krakih s posebnim vhodom za »sako triado (tri generacije). Idejne projekte je pripravil arhitekt Nande Korpnik za možnost manjše (lokacija zdajšnje Bibe Roeck) in večje šole.
Kaj pa učitelji obeh šol
Učitelji so za obstoj obeh šol. Bojijo se povečanega vandalizma, pravijo, da je velika šola učencem neprijazna. Skrbi pa jih najbrž tudi izguba delovnih mest. Ravnateljema, prof. Darku Menihu in Vidi Rudnik, ni lahko. Za bibarekovo šolo denarja za vzdrževanje ni. Da je na rušilnem območju, so govorili leta nazaj in zdaj, da se ne splača. Ravnateljica Vida Rudnik je prizadeta, toliko bolj, ker je nemočna. Sola je res v slabem stanju, dan za dnem se boji, da bi se kateri od otrok poškodoval, skrbi jo za kolektiv in bolijo jo besede, da je šola v slabem stanju. V kakšnem pa naj bo, če se ne sme popravljati?!
Darko Menih je sklonjene glave. Sola KDK ima bogato zgodovino, to je bivša meščanska šola in je dala iz svoje srede kar nekaj znanih imen. Tudi on se zaveda, da prihajajo spremembe. Kot dober pedagog jih seveda sprejema v prid otrokom. Kot vodja kolektiva pa...
Zupan in Celofigova proti pomislekom
Denar nas čaka, mi pa se ne zganemo, meni župan. Lahko tudi pokrpamo šolo Bibe Roecka in se prepustimo toku časa, ki nas bo spet prehitel in povozil. Za telovadnice in šolo KDK se iščejo drugi programi, ki bi zapolnili prostore, vendar dokler stvari niso bolj jasne, o tem župan ne želi govoriti. Za Šoštanj je to zdaj priložnost, da naredi nekaj za svoje otroke, da jim nudi dostojno izobraževanje, meni župan. Lokacija še ni čisto dorečena, ko pa bo, bodo postopki za pridobitev dokumentacije tekli pospešeno, tak je dogovor s pristojnim uradom, zatrjuje Marjana Celofiga.
Skrajni čas je, da se dogovorimo, stopimo skupaj, občina, država in rudnik s svojimi sredstvi in pristopimo k gradnji, je zadnja beseda župana, ki dodaja, da se nam nekatere občine že smejejo, ker ne zgrabimo ponujene dobrine. Nova šola ni majhna jjridobitev za občino, saj je to šola za vse otroke v občini, ne samo za mesto Šoštanj.
Mnenja staršev ostajajo deljena, občinskim službam pa so naložli, naj se torej zgradi šola, čimprej, po ugodni ceni ter dostopni in hitri varianti. In da bo seveda najboljše, kar je možno, za otroke. Vendar hkrati, da naj se ob tem ne pozabi na podružnične šole, ki so v občini kar štiri.
MiKo
RK. 23. ROHMIH
STRM
L J II » J E
PETJE JIH BREZI ZE 25 LET
Moški pevski zbor Ravne
K
spet pa Zdravko Zupančič. Petindvajset let so pri zboru vztrajali Anton Tajnik, Jože Praprotnik, Jože Medved, Franc Pečovnik, Martin Obšteter in Jože Goršek, zbor pa se lahko pohvali tudi s tremi lastnimi pesmimi. Dve je napisal Franc Pečovnik, eno pa Franc Hudomal. Priredil jih je Zdravko Zupančič. Uspehi spremljajo zbor skozi leta, člani pa vabijo v svoje vrste predvsem mlade pevce, saj, kot pravijo, njihova grla včasih ne sledijo več želji srca.
M. K.
aj pravijo za Slovence? Ce so trije skupaj, že zapojejo. No, v moškem pevskem zboru Ravne jih je nekoliko več, zato so njihove pesmi toliko bolj prijazne, domače in ušesu ter duhu všečne. Tako pojejo že 25 let in v nedeljo po martinovem so svoje druženje potrdili s koncertom, ki so ga pripravili v domačem kraju. Lepo je bilo. Kako ne bi bilo? Slovenska pesem, ki je preplavljala nabito polno dvorano krajanov, se je čula še pozno v noč.
V uradnem delu so člani zbora prejeli tudi priznanja, bronaste in srebrne ter zlate Gallusove značke, katere so iz rok Neve Trampuš s Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti prejeli Jože Praprotnik, Franc Pečovnik, Martin Obšteter, Jože Goršek. Franc Jazbec, Stane Podbregar, Franc Lenko in Herman Pergovnik. Posebna priznanja, nekakšno nagrado za dodatne zasluge pri zboru, pa je podelil Peter Obšteter, predsednik KUD Ravne, Jožetu Medvedu, Zdravku Zupančiču in Alojzu Podvratniku. Zbor je prejel tudi številne čestitke in med tistimi, ki je stisnil roko predsedniku zbora Ivanu Topiišku, je bil tudi šoštanjski župan Milan Kopušar. Slovesnosti so se s šestimi pesmimi pridružili tudi pevci MoPZ Lokovica.
Ravenski zbor je ob svojem jubileju izdal bilten, (zanj sta se še posebej trudila Peter Obšteter in Marjana Kotnik z odličnim veznim tekstom), iz katerega lahko pot zbora dobro spoznate. MoPZ seje v začetku imenoval Čebelica, ker je bilo v njem precej čebelarjev, njegov prvi zborovodja pa je bil Andrej Pačnik.
Nadaljeval je Ludvik Glavnik, nato Mitja Venišnik ter Tea Plazi, vmes in zdaj
SKRIVNOSTI ŽIVLJENJA V PODZEMLJE
Mladi raziskovalki Natalija Hudournik in Aleksandra Zajc
P
ravzaprav bi bilo njun uspeh vredno zabeležiti že pred časom. Mladi raziskovalki Natalija Hudournik iz Raven in Aleksandra Zajc iz Gaberk sta spomladi prvič razgrnili svojo raziskovalno delo s področja življenjskih pogojev v kraškem podzemlju Tisnika in z njo v taki meri prepričale komisijo, da sta dosegli drugo mesto (prvega ni bilo) v okviru mladih raziskovalcev občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Ta uspeh pa je bil le stopnička, ki ju je pripeljala na državno prvenstvo, kjer sta na področju biologije zasedli z isto raziskovalno nalogo prvo mesto. To pa je, če le malo poznamo raziskovalno delo in samo skromno rečemo, lep uspeh. Natalija in Aleksandra sta prijateljici, dijakinji splošne gimnazije v Velenju, ki ju je k raziskovalnem delu, odkrito priznata, pritegnila tudi Zoisova štipendija. Kakšno dobro raziskovalno delo bi pomagalo, so jima svetovali in punci sta ugriznili.
Zakaj ravno kraško podzemlje, zakaj Huda luknja, o tem bi lahko rekli, da je pač naneslo tako, saj ju zanima naravoslovje. Mentorica, za katero trdita, da je bila odlična, je bila Jelka Flis, komentor pa Janez Svetina, med drugim tudi jamar. Skupno so se lotili dela in dekleti priznavata, da nista vedeli, kaj ju čaka. Raziskovalno delo ni posedanje za toplo pečjo, to že lahko rečeta. Okusili sta vlažnost in temačnost kraških jam, spoznali floro in favno, ki se lahko razvija v notranjosti, delali meritve vlage v zraku, tal in še česa. Svoje izsledke in najdbe sta preizkušali v laboratoriju ter jih pridno beležili in oblikovah. Pri njunih raziskavah je pomagal tudi ERICo, ki jima je nudil potrebne naprave in tako je nastala obsežna raziskovalna naloga, prek 50 strani, v kateri je kup tabel in grafov, sličic in slik in teksta, vse skupaj pa je, verjemite, zelo zanimivo.
Še sami sta presenečeni in veseli, saj se je z raziskovanjem potrdila tudi njuna prvotna hipoteza, da so v daljših rovih, kot sta Lisičji in Medvedji rov v Hudi luknji, razmere bolj podobne pravim kraškim jamam. Izkazalo se je, da je v krajših rovih, kot sta Pilanca in Špehovka, večji vplivi zunanjosti.
Zavedata pa se, da sta le delno odkrili podzemlje Tisnika in njuno raziskovalno delo kar kliče po tem, da bi ga nadaljevali.
Zaenkrat pa to ne gre, pravita, saj sta že do sedaj delali na tem dve leti. Pred vrati je matura in časa jima zmanjkuje. Kljub temu ju raziskovalno delo še naprej privlači. Še posebej, ker sta po prvem mestu v državni, ki je bilo razglašeno v Cankarjevem domu, navezali stike z drugimi raziskovalci. Tudi 7. festival znanosti z mednarodno udeležbo, kamor so bili povabljeni mladi raziskovalci srednješolci, ju ni pustil hladnih.
Jasno. Takšni smo ljudje. Ko nekaj izvemo, odkrijemo, hočemo izvedeti še več. Tudi Aleksandra in Natalija sta na dobri poti, saj jima bo tudi študij, za katerega se odločata (biologija in kemija), nudil dosti izzivov.
MiKo
TREZEN PREMISLEK IN USPOSOBLJENOST V NESREČI
Pogovor z gasilskim poveljnikom Borisom Lambizerjem
i
Borisom Lambizerjem, poveljnikom gasilskega poveljstva občine Šoštanj, sva se zmenila za kratek klepet. Malo težko sva uskladila termine, tako da v oktobru, mesecu požarne varnosti, enostavno ni bilo časa za sestanek. Zato pa je bila zaključna vaja, ki so jo uprizorili konec oktobra v bivši tovarni usnja, dobrodošla tema, da rečemo besedo še o čem drugem.
Namen vaje je bil ugotoviti, kako preprečiti razširitev požara na stanovanjske objekte, ki se držijo prostorov tovarne. Požar v tovarni bi bilo namreč nemogoče zadušiti, je ocena Lambizerja. Nekaj zaradi prostorov, ki so tako dotrajani, daje smrtno nevarno se gibati po njih, nekaj pa zaradi težke dostopnosti do notranjosti tovarne. Z mehanizacijo je sploh nemogoče prodreti v notranjost, tako da so se gasilci pri vaji osredotočili na varovanje stanovanjskih objektov. Cilj vaje je uspel, sodelovalo je okrog 90 gasilcev šoštanjskih društev, ki so si imeli priložnost ustvariti sliko, kako bi ravnali v primeru resne intervencije. V tovarni je že trikrat zagorelo, ne smemo si zatiskati oči pred dejstvi, je resen poveljnik.
Beseda je tekla tudi o delu poveljstva, ki deluje v okviru Gasilske zveze Velenje že približno pet let. Gasilsko poveljstvo občine Šoštanj ni pravna oseba. Je organ, ki koordinira delo in finance med društvi v občini. Na skrbi ima finančna
r ff
PONUDBA PODJETJEM IN PODJETNIKOM
DEVIZNA POSOJILA
Uvoznikom opreme in repromaleriala nudimo devizna posojila v nemških markah.
ROK VRAČILA: do enega leta.
POGOJ: plačilni promet se opravi prek Banke Velenje, d.d., Velenje, bančne skupine Nove Ljubljanske banke.
IZHODIŠČNA OBRESTNA MERA: 6-mesečni EURIBOR + 2,28 % za nemško marko, s klavzulo o prilagajanju.
Podrobnejše informacije dobite na telefonski številki 899 52 20 in 899 52 23.
banka velenje
Banka Velenje, d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Knjižni kotiček
V KNJIŽNICI SE OBETAJO PRIREDITVE
Vsem, ki so se vpisali v mesecu oktobru, je knjižnica podarila članarino za leto dni. Tako so ob koncu oktobra beležili 200 novo vpisanih bralcev. Prav tako se je povečal obisk v knjižnici. Zal pa zaradi pomanjkanja sredstev do konca leta ne bodo nabavljali nove literature. Pogovarjajo se tudi o prireditvah. ki naj bi bile v knjižnici. O le-teh bodo bralce posebej obveščali. Vse tiste, ki so se vpisali v oktobru in morda niso dobili izvlečka o našem pravilniku, prosijo, da jih opozorijo oziroma pravilnik ob naslednjem obisku vzamejo s police.
Marjanu Boruta
sredstva iz proračuna in finančna sredstva iz požarnih taks, s katerimi razpolaga v dogovoru s poveljniki in predsedniki vseh štirih društev. Predvsem pa poveljstvo skrbi za dolgoročno načrtovanje kategorizacije društev, za organizirano izobraževanje ter usklajeno delovanje na našem območju.
Poveljstvo je nekako “pokrilo" tudi gasilce tovarne usnja in jim omogočilo delovanje (seveda ne operativno), dokler bodo želeli.
Z županom pripravljamo dolgoročni plan o nabavi gasilske tehnike in ureditvi alarmiranja, je nakazal Lambizer prihodnje aktivnosti. Ravno tako bo potrebno resno razmišljati o opremljenosti proti poplavam in načinu reševanja v primeru plazov.
Res je vloga gasilcev v današnjem času zelo razširjena, zato je potrebno nenehno izobraževanje in usposabljanje. Tega se v šoštanjskem poveljstvu dobro zaveda-
j°'
MiKo
Sobota. 25. november ob IB. uri -
ENO PESEM PETI. večer ljudskih pesmi in viž (trio Stari Ravenčani, Lojzka Jezernik in Malčka Jelen, Rovšnikova Micka,...) - organizator: Sklad RS za ljubiteljske in kulturne dejavnosti. Kulturni dom, Šoštanj. Vstopnina 500 SIT.
Torek, 28. november ob IB. uri -
OBVLADAJMO VSAKDANJE STISKE-predavanje Zvonke Sevšek, spec. klinične psihologije - organizator: Hospic.
Sejna soba zdravstvenega doma Velenje.
Petek. 8. december ob 18.00 -
Javni nastop učencev glasbene šole Šoštanj; Kulturni dom. Šoštanj.
o

o
KMETIJSKA
SVETOVALNA
SLUŽBA
SLOVENIJE
DOMAČIH ŽIVALI

etošnje, že deveto, posvetovanje o prehrani domačih živali je zopet privabilo v Radence številne strokovnjake in dalo možnost, da nova dognanja prenesemo v prakso, v vsakdanje delo in da izmenjamo izkušnje. Prof. Andrej Orešnik je v uvodu ugotavljal, da se je z izboljšanim strokovnim delom na kmetijah precej izboljšala mlečnost krav. Do leta 1990 je bila povprečna mlečnost krav na kmetijah 3.792 kg mleka v standardni laktaciji. V letu 1999 pa so rejci krav, ki so v A in AP kontroli, dosegli 4.943 kg mleka v standardni laktaciji. Vsebnost maščobe je bila v 80-tih letih okrog 3,78 % in se je do leta 1999 povečala v povprečju na 4,16 %. Prav tako se je vsebnost beljakovin v mleku povečala od 3,09 % na 3,32 %. Z rezultati, kot jih dosegajo najboljši rejci, lahko povečamo dohodek na kmetijah do 30 %, ugotavlja prof. Orešnik. To je mogoče doseči z izboljšanjem pridelane krme, pravilnim ocenjevanjem hranilne vrednosti krme, učinkovitim vodenjem prehrane krav, telet in plemenskih telic. Več bo potrebno storiti pri uvajanju novih normativov v prehrano krav molznic, v preprečevanju onesnaževanja okolja z dušikom, pri spremembah v kakovosti mlečne maščobe in beljakovin ter pri spremembah v postopkih pridelovanja krme in konzerviranja.
Da je mogoče z delom v krožkih rejcev doseči velik napredek pri gospodarjenju na kmetijah, je potrdil tudi Karl Wurm, svetovalec pri štajerski deželni kmetijski svetovalni službi. Ob sodelovanju svetovalne, kontrolne in veterinarske službe so dosegli največji napredek prav z izboljšanjem prehrane živali. V krožkih (10 srečanj na leto) ocenijo podatke in uspešnost posameznih kmetij, razčlenijo kazalce proizvodnje in ekonomike, jih med seboj primerjajo in nakažejo možnosti za izboljšanje stanja. Posebno in pomembno mesto pri tem pa zavzema izmenjava izkušenj med udeleženci krožka. Zainteresirani kmetje se s posebno pogodbo zavežejo, da bodo v krožku sodelovali vsaj eno leto, dajali na razpolago podatke in vodili potrebno evidenco.
Strokovnjaki inštituta v Gumpensteinu so se ukvarjali z oceno zauživanja krme pri kravah molznicah in ugotovili, da je pri oceni konzumacijske sposobnosti krav potrebno upoštevati vplive pasme in zaporedne laktacije kot tudi vpliv žive teže, prireje mleka, količine močne krme, vsebnosti NEL, stadij laktacije in letni čas.
Raziskave Kmetijskega inštituta Slovenije so bile usmerjene v ugotavljanje primernosti uporabe nemških DLG tabel za določanje hranilne vrednosti osnovne krme pri nas. Ugotovili so, da je te tabele za približno oceno hranilne vrednosti krme in izračun krmnih obrokov možno uporabiti pri kvalitetni krmi, pri slabi krmi pa ne dosegamo njihovih povprečnih vrednosti iz DLG tabel. Iz tega sledi, da je za izračun ustreznega krmnega obroka najbolje uporabiti dejanske rezultate kemične analize krme.
Vemo, da visoke temperature in relativna zračna vlaga negativno vplivata na proizvodnjo krav. Z raziskavami je bilo ugotovljeno, da se je s povečanjem povprečne dnevne temperature za loC (v območju od 15 do 25oC) prireja mleka po kravi zmanjšala za 1,8 kg na dan, suhe snovi brez maščob za 1,7 g/kg, vsebnost beljakovin za 0,1 %, laktoze za 0,07%. Negativen vpliv na količino in vsebnost mleka je bil ugotovljen tudi zaradi visoke zračne vlage. Spremembe v sestavi in količini mleka so se pojavile že pri temperaturi nad 15oC in temperaturno - vlažnostnem indeksu nad 60. Torej je pomen prezračevanja hlevov za uspešno rejo krav molznic še kako pomemben, a se v praksi še ne upošteva dovolj.
Dr. Karl Bucbgraber z inštituta v Gumpensteinu je izpostavil problem prisotnosti klostridijev v mleku, ki povzročajo v proizvodnji visokokvalitetnih izdelkov (mehkih in trdih sirov) velike težave. Za kakovost surovega mleka je odgovoren proizvajalec mleka in mlekarne bodo to od njega vse bolj zahtevale. V Avstriji in drugih evropskih deželah se obeta, da bo vsebnost klostridijev v mleku postala eden izmed kriterijev za plačilo mleka. Kmetovalec ima s spravilom in konzerviranjem čiste, z zemljo neonesnažene krme, pazljivostjo pri krmljenju in molži veliko možnosti, da se temu problemu izogne. Najmanj klostridijev (spore maslenokislinskih bakterij) so našli v travni silaži, ko je bila košena zgodaj, ko je vsebovala od 50 % - 60 % suhe snovi, je bila dobro stlačena, košena v suhem vremenu z nastavljeno višino košnje 5 do 7 cm. Najbolj se mleko okuži s klostridiji s krmljenjem trave silaže, ki vsebuje masleno kislino. Važna pa je tudi čistost krav ter ustrezna higiena pri molži ter uporaba razredčene gnojevke takoj po košnji in ne 14 dni po košnji kot velja v splošni praksi.
Opisala sem le nekatere prispevke in raziskave, ki so bile predstavljene na posvetovanju, saj za vse ni prostora v našem kotičku. Upam, (la vam bodo te informacije koristile pri vašem gospodarjenju na kmetiji.
Lidija Diklič, kmet. inž.
ŽIVLJENJE
Modna hiša Acman znana
i
ačetki danes uspešne in priznane modne hiše Acman segajo v čas, ko se je lastnica Edita Acman odločila, da ne bo več matičarka na občini, da bo svoj čas organizirala sama. Zato, da greš na svoje in uspeš, pa je potrebno vebko discipline. Najprej vztrajaš, ker veš, da moraš poravnati dolgove, nato pa ti disciplina preide v navado.
Razvoj je potekal od začetnih poizkusov s strojnim pletenjem prek ročnega barvanja in šivanja svilenih izdelkov. Podjetje se je razvijalo in Edita je nagovarjala svojega moža Borisa Stropnika, naj se ji priključi. On pa je imel kot doktor kemijskih znanosti in direktor raziskovalnega inštituta ERICo povsem druge izzive in cilje. Vendar so se sčasoma njegovi pogledi na razvoj in naloge inštituta začeli razlikovati od načrtov ustanovitelja. In med različnimi ponudbami je sprejel izziv na zanj povsem novem področju.
Udita in Boris Stropnik
Danes se zdi, da sta popolnoma usklajen par in da bi bilo podjetje brez enega drugačno. Obiskali smo ju v novem poslovnem objektu v Grižah, ki zgleda kot nekakšen novodobni kozolec, arhitet Nande Korpnik pa je zanj dobil Plečnikovo nagrado, najpomembnejšno strokovno nagrado na področju arhitekture. Tako si že vse leto tekstilci in arhitekti podajajo kljuko na njihovih vratih. Podjetje Acman ima 32 zaposlenih, vertikalno pa razvija proizvodnjo in trgovino. Njihova šiviljska delavnica ima prostore na Partizanski v Šoštanju, trenutno dva butika pa se nahajata v Velenju in Grižah. Kot eno pomembnejših panog pa Boris izpostavlja, lahko bi rekli, raziskovalno delo. Ge so včasih modni kreatorji ponujali dve, največji pa tri ah štiri nove kolekcije na leto, prihajajo danes nove kolekcije v trgovine vsakih štirinajst dni. Za to je potrebno razviti sistem za čim hitrejši razvoj novih kolekcij, kar pri Acmanu počnejo v sodelovanju s tekstilnim oddelkom na mariborski univerzi.
Menita, da ima družinsko podjetje vehko prednosti. Tu je več zaupanja med sodelavci, pa tudi čas za pogovore in odločitve ni omejen le na delovni čas, ampak posvetijo poslom tudi kakšen pogovor med nedeljskim kosilom. Za uspeh so potrebni jasni kriteriji, na katere ne smeš nikoh pozabiti, pravita. Vedeti moraš, kaj žehš. V tekstilni industriji je pomembno, da si drugačen od drugih, prepoznaven. Tako podjetje posveča največ pozornosti ženskam srednjih let, ki imajo izoblikovan stil. Takšnim, kot je lastnica. Zato se je odločila, da sama nastopi v propagandnih materialih. Kot večina vsakdanjih žensk, pravi, se ne more poistovetiti z mladimi suhicami, kakršne so manekenke.
Ženske vedo, da bodo v butikih Acman našle kvalitetna praktična oblačila iz materialov, ki se ne mečkajo. In hkrati modna. Danes lahko med njihovimi izdelki izbirajo med 140 modeli v desetih velikostih. Za pomlad 2001 pa pripravljajo novo blagovno znamko za mlade močnejše ženske in dekleta.
Za konec pa še moški, boste oblekli tudi njih?
Ne, moške kolekcije Acman ne bo. Če hočeš biti dober, se moraš specializirati.
U. M.
DROBIŽ
KAKO M ZABAVO?
Skoraj vse ženske se danes ubadajo z vprašanjem, kaj obleči za zabave, ki se v predprazničnih dneh kar vrstijo?
Edita Acman: Predvsem naj se ženske oblečejo tako, da se bodo lahko slačile. Na zabavah je ponavadi tako, da vzdušje postaja bolj sproščeno, temperatura se dviga, ljudem pa postaja bolj vroče. Zato je praktično in modno, da se ženske oblačijo v plasteh. Primerni so bodiji, puliji brez rokavov, majčke; lepo, če v kompletu z bluzo, morda šalom. Oblačila pa morajo poživeti svetleče nitke, pasovi, trakovi ah bleščice, ki so letos pogoste tudi v dnevni modi.
Profesionalnost v tnrizem
Turistična zveza občine Šoštanj je na zadnjem sestanku v začetku novembra dobila sekretarko, ki bo za majhno nagrado opravljala tekoče posle. Predstavniki turističnih društev so se strinjali, da je nujno, da tudi na področje turizma stopi profe-siona-lizem. Nova sekretarka zveze je
Alenka Slatner, zaposlena v Termah Topolšica.
Hkrati je turistična zveza dobila delovno skupino, ki jo sestavljajo vsi predsedniki društev in predstavnica občine. Njena naloga pa bo predvsem operativna in koordinacijska.
U. M.
SPET NEHVALEŽNO ČETRTO
Radljah ob Dravi sta bili odigrani dve koli, 6. in 7., slovenske šahovske lige. Ekipa SK Šoštanj je v 6. kolu premagala ekipo Dobja s 6:0, v 7. pa je bila boljša od ekipe Griž s 4,5:1,5. Tako so šahisti Šoštanja zaključili tekmovanje na odličnem 4. mestu s 23,5 točkami. Med 22 ekipami je prvo mesto osvojila ekipa Palome z 29,5 točkami pred ekipo Slovenskih Konjic z 29 točkami.
Za Šoštanj so igrah Srečko Čiilk, Franc Stropnik, Ivan Kovač, Drago Šumnik - Luka, Bobo Kneževič, Robi Podlipnik, Sandi Ferenc in Gegor Rupnik.
Pa še domači prag. Na hitropoteznem šahovskem turnirju kluba je oktobra zmagal Drago Šumnik - Luka, pred Culkom in Stropnikom. V novembru je bil prav tako najuspešnejši Šumnik pred Kovačem in Stropnikom.
Grega Rupnik
MED REPREZENTANTE?
klubu Spin se zavedajo, da je bodočnost v mladih igralcih, zato prav njim posvečajo največ pozornosti. Trud so jim le-ti povrnili z dobrimi igrami v ligi mladih Slovenije, kjer so premagali vrstnike iz Velenja z 8:2, z igralci Petrovč pa so igrah 9:1.
Selektor Slovenije za mlade igralce štajerske regije je povabil na skupne treninge in tekmovanja tri naše mlade igralce: Tomaža Borovnika, Fajdiga Grego in Janeza Murna.
Člani so odigrali 6. kolo v ligi Sava -Savinja z ekipo Radeč in jih premagali z 10:1. 11. novembra so se udeležili Friedhelmovega memoriala na Muti in v konkurenci od 40 do 50 let s Francem Hribernik osvojili prvo mesto, Tone Leber pa je osvojil 4.
mesto v konkurenci od 50 do 60 let. V tolažilni skupini je Janko Novak osvojil prvo mesto, Franc Fajdiga drugo, tretje pa Roman Zbičajnik. V ženski konkurenci sta nastopih dve Šoštanjčanki; Jolanda Belavič je v konkurenci od 40 do 50 let osvojila četrto mesto. Ponovno so merili moči na Muti 15. novembra, kjer so najuspešnejši svoje rezultate ponovili. 18. novembra se je v Ljubljani začela računalniška lestvica veteranov Slovenije. Spet je razveselila Jolanda Belavič s prvim mestom v dvojicah ter tretjim v skupnem seštevku, Tone Leber in Franc Hribernik sta vsak v svoji kategoriji druga, Janko Novak pa četrti. Igralci namiznega tenisa pa se bodo udeležili tudi memoriala v Gornji Radgoni.
Tone Leber
ELEKTRA NA VRHI LESTVICE
K
ošarkarji Elektre so letošnjo sezono zares izvrstni. Po osmih kohh imajo še vedno samo en poraz (proti Kopru v četrtem kolu) in skupaj z Banexom iz Slovenskih Konjic vodijo na lestvici 1. B slovenske košarkarske lige.
Od petega kola naprej je okrepljen Elektrin strokovni štab, saj ima trener Darko Mirt sedaj kar dva pomočnika - Branka Kitaka in Aleša Reharja.
Po porazu v Kopru Elektra niza pomembne zmage. Najprej so v domači dvorani zapored premagali dve ljubljanski ekipi, in sicer Flowtex Bežigrad, nato pa še mlado ekipo Uniona Olimpije.
Proti Bežigradu so imeli šoštanjski košarkarji kar precej težav, vendarle pa so uspeh v drugem polčasu nadigrati nasprotnika in zanesljivo zmagati z 99:82.
Še več težav so imeli proti mladim zmajem v šestem kolu, saj je bilo napeto prav do konca. Končni rezultat pa je bil 74:71 za Elektro.
V sedmem krogu je Elektra gostovala v Hrastniku, ki je do takrat imel (tako kot Elektra) le en poraz. Kljub temu da so zaradi poškodb ah petih osebnih napak ostali kar brez petih igralcev, so uspeh tudi iz Hrastnika odnesti točki. Priložnost so odlično izkoristili nekateri mlajši, še posebej Goršek, ki je dobil nekaj pomembnih žog pod obema obročema in prispeval velik delež k zmagi Elektre z 68:79.
Tudi to soboto je Elektra igrala proti ekipi, ki je imela do tega kroga isto število točk kot Elektra. V Šoštanj je
prišla še ena ljubljanska ekipa Jurij Plava laguna. Pričakovali smo derbi z vrha lestvice, vendar so šoštanjski košarkarji igrah zares odlično od začetka do konca srečanja in vseh štirideset minut nadzorovali potek srečanja. Na koncu so zmagah kar z neverjetnimi triintridesetimi točkami razlike - 89:56. Morda je k takšni razliki pripomoglo tudi bučno navijanje Elektrinih navijačev, ki so se tokrat zbrali v res velikem številu.
Pri Elektri v letošnji sezoni praktično na vseh tekmah igrajo odlično Rizman, Vugdalič, in Milič, poleg njih pa se na vsaki tekmi razigra tudi kdo od ostalih. Posebej razveseljivo je, da se v delo članske ekipe uspešno vključujejo tudi mlajši, predvsem Nuhanovič in Goršek.
Muharem Vugdalič, ki v povprečju letos dosega 17,9 točke na tekmo, je po sobotni tekmi z Jurijem povedal: “Tekmo smo dobro začeli, z odlično obrambo smo naredili veliko razliko, potem pa ni bilo potrebno, da bi najboljši igrali toliko kot navadno. Ostali, ki navadno ne igrajo toliko, so dobro izkoristili svojo priložnost. Kljub visoki zmagi moramo ostati na realnih tleh. Pričakujem pa, da bomo vse tri tekme do konca prvega dela zmagali. ” Kar jim seveda želimo tudi mi, ne bo pa lahko. Že v soboto igrajo v Mariboru, katerega trenira bivši Elektrin trener Drago Vezjak. Naslednjo tekmo v domači dvorani pa Elektra igra 2. decembra proti Gepardu iz Radovljice ob 17.30 uri.
Tjaša Rehar
ČETRTEK. 23. NOVEMBER 2000
STRM
KI
RALLY JE SVOJE OBVOZIL, DESTE PA...
Invalidi so martinovali
Zakaj se jezi Viktor Glavnik
e še spomnite Petrol rallyja, ki se je odvijal pri nas 22. in 23. septembra. Ce vas datum 22. september morda spomni še na kaj, recimo na evropski dan brez avtomobila, potem boste morda začutili ironijo tistega dne. Po eni strani naj bi ta dan hodili peš, po drugi pa so prav takrat okrog nas hrumeli avtomobili in se preizkušali v hitrosti in vzdržljivosti. No, pa ni ta prostor namenjen tej polemiki.
Drugje žuli čevelj Viktorja Glavnika iz Lokovice, ki nas je poklical v imenu še dvanajstih hiš tistega dela Lokovice, ki mu pravijo “zgornji konc”. To je na poti od magistrale proti Velikemu vrhu, ob cesti proti Smartnemu ob Paki, v drugi smeri pa proti Pesju in Velenju. Verjetno je bila prav zaradi tega ta cesta zanimiva tudi za organizatorje 17. Petrol rallyja, ki so s krajevno skupnostjo Lokovica podpisali sporazum, v katerem med drugim piše, da bodo po koncu dirke cestišče uredili v prvotno stanje. In do tu bi lahko bilo vse v redu. Pa še do tu ne. Poglejmo!
Nas, tukaj živečih, ni nihče nič vprašal. Pridrveli so s svojimi mašincami, razdejali bankine, ko pa je bilo dirke konec, so pometli asfalt in to je po njihovem vse, kar so dolžni napraviti, je hud Glavnik. Pa ni hud samo zaradi tega, temveč seje na njegovi duši z leti nabralo kar nekaj grenkobe. Zgodba gre nekako takole.
Zaselek na vrhu je lep in idiličen kraj. Ampak kot tak, se seveda bode z odmaknjenostjo od centra in s tem povezanim tegobam. Problem je bil pri vodovodu, ki so si ga krajani s trdim delom pripeljali iz občine Šmartno ob Paki, in problem je bila tudi cesta. Večinoma smo jo naredili sami, pravi Glavnik, koliko ur našega dela je tu, odcep, dolg 880 m, smo uredili sami krajani, naredili prek 350 traktorskih ur, ko smo iz Podvina zvozili čez 700 kubikov peska. Zenske so imele Žaklje peska na hrbtih in posipale bankine. Takrat, to je bilo leta 1989, je bila še občina Velenje, ki je uredila asfaltno prevleko, nekaj denarja je dala TES, od KS Lokovica pa je bilo bore malo. Pa nič zato, smo rekli, samo da imamo cesto in zadovoljni smo bili tudi z vzdrževanjem. Cestno podjetje je lepo skrbelo zanjo in ne glede na to, daje cesta v splošni uporabi, nam ni bilo žal truda in naporov. To zadnje pa je izbilo sodu dno. Dokler bom živ, rallyja tu ne bo več, je zaključil svojo pripoved razburjeni Viktor. Takoj po (brki in nastali škodi se je Glavnik obrnil na organizatorje. Tehnični sodelavec Grajžl mu je obljubil, da pride pogledat stanje. Sel je tudi na Občino
VEČER ZA STAREJŠE RAVENČANE
Šoštanj in takrat se je del ceste le uredil, vendar pretežno v spodnjem delu, pri vrhu pa nič. Od takrat ni nikogar blizu. Bankine so ostale neurejene, kanali zabiti in pesek, ki je letel izpod koles dirkačev, raztrošen po travnikih naokoli. Deževje je tu, bliža se zima in škoda je iz dneva v dan večja.
Odgovore smo poiskali pri odgovornih. Na KS Lokovica smo pri Andreju Volku izvedeli, da je bila dirka res urejena pogodbeno in da v pogodbi piše, da je organizator po koncu dirke dolžan urediti bankine, cestišče in odstraniti pesek, skratka, vzpostaviti prvotno stanje. Glavnik je bil res enkrat pri predsedniku sveta, precej razburjen tudi zaradi ostalih stvari, zato se na KS Lokovica niso več posvečali temu. Po naši intervenciji so to zadevo spet dah na dnevni red in baje organizatorje seznanili s stališči.
Kako pa stoji stvar pri organizatorju? Obrnili smo se na Grajžla, ki pa seveda ni bil pravi naslov, posredoval pa nam je številko vodje rallyja, Puca. Ta je pojasnil, da je z njihove strani vse urejeno. Povedal je, da so pred rallyjem opravili snemanje cestišč in da so vsepovsod, kjer je prišlo do poškodb, zadeve uredili (v Zavodnjah in velunj-skem koncu z grederjem). Za Glavnikov problem je sicer slišal, vendar se mu je, ker ni bilo nadaljnje pritožbe ah dopisa, zadeva zdela urejena. Ce bodo dobili dopis od KS, bodo primerjali predhodne posnetke in zdajšnje stanje in tudi ukrepali, če se bo izkazalo, da ima krajan prav. Z vsakim krajanom posebej pa se ne morejo pogovarjati.
MiKo
Bruštvo invalidov Šoštanj se je 11. novembra podalo na izlet. Nakupovalno mrzlico so potešili na Madžarskem, izlet pa zaokrožili s praznovanjem Martina v gostišču pri Marti v Cvetkovcih. Tamkaj so se udeleženci izleta res dobro imeli. Poleg dobre večerje, ki so jo poplaknili z novo krščenim vinom, jih je zabaval tamkajšnji ansambel, ki je igral prekmurske pa tudi druge viže. Seznanili so se s pravim vinskim krstom, ki je bil izveden na zanimiv in šaljiv način. Razlegla se je tudi domača pesem iz grl tamkajšnjega ženskega
zbora, seveda pa so ji pritegnili tudi drugi. Z izleta so se vračali dobro razpoloženi, zato so predsedniku Antonu Plesniku in ostalim v upravnem odboru, Zinki in Zalki naročili, naj kaj podobnega čim hitreje spet organizirajo.
Vika Komprej
Gobarska sezona je mimo. Za tiste, ki ste	P' lll^v **
redim hodih v gobe, je bila prav gotovo bogu-	Up c
ta. Res so bili /mietili meseci sušni, zato pa je	V warn- 'V'.\ l 's-
bila jesen toliko bolj radodarna. Ceh tja do	
novembra se je dalo najti čudovite jurčke,	
take, kot jih vidite na sliki.	H-
Lenčka Bačovink se izmuzne v hosto, kadar le	
more. Ima svoje “žlake”, za katere niti	IK J !
slučajno ne pove niti svojim domačim. Samo	J&TŽhjr* . rt Bi
skrivnostno se smeje. Tako jo je iz hoste	Jplllggs1-
primahala s polno košaro gob še v začetku	
novenéra in takrat je nastal tudi pričujoči	ii ^Luii 1 ^
posnetek.	
M. K.	
V RAVNAH KRI ZA BOLNICO CELJE
a e nekaj let se v Ravnah uspešno vrstijo srečanja starejših krajanov. Organizirajo jih odborniki Rdečega križa, na pomoč priskoči Krajevna skupnost pa tudi gostišče Pod klancem. Letošnje druženje 4. novembra je bilo prav prisrčno in veselo ter je prav gotovo popestrilo dan 59 udeležencem. Bolne, ki se srečanja niso mogli udeležiti, bodo odborniki obiskali doma. Za dobro razpoloženje prisotnih so poskrbeli mladi harmonikarji, Spela na citrah, Janja in Anita s kitaro, Franc Pečovnik ter zakonca Marija in Franc Hudomal, ki so večeru dodali literarni navdih.
Med povabljenimi je bil tudi župan občine Milan Kopušar s soprogo Matejo, ki je zbranim zaželel prijetno jesen njihovega življenja ter izrazil upanje, da se naslednje leto srečajo v enaki zasedbi kot letos. Zbranim sta spregovorili tudi predsednica KS Erna Obšteter ter sekretarka OZ RK Darinka Herman.
Tudi najstarejšo udeleženko in udeleženca so
VEČER Z ZVOKI CITER
še posebej počastili. Angela Dobnik in Jože Videmšek sta iz rok predsednika KO RK Ravne, neutrudnega Jožeta Jančiča, prejela skromno darilo in seveda iskreno izražene želje za dobro počutje in zdravje.
Lep večer je zaokrožila plesna glasba in lahko verjamete, da plesišče ni bilo prazno.
MiKo
sI
esenski del krvodajalske akcije, ki jo organizira KO RK Ravne v sodelovanju z Območnim združenjem Rdečega križa, je dobro uspel. Za potrebe bolnice Celje je kri darovalo kar 166 krvodajalcev in prispevalo s tem okrog 60 litrov dragocene tekočine.
Krvodajalska akcija je potekala kot vsako leto v prostorih gostišča Pod klancem, tamkajšnji odborniki pa so poskrbeli za drugačno razporeditev prostorov, kjer je bil odvzem krvi. Tudi tokrat je številnim odvzemom krvi pridružil še enega Edo Kodrun, kot najstarejši krvodajalec pa še vedno vztraja Dominik Melanšek.
Tudi nekaj mladih se je odzvalo klicu humanosti, kar je vzpodbuda tudi za bodoče delo.
M.K.
IZLET V NEZNANO
l
KO RK Skonto Florjan
V
Srečanje starostnikov nad 70 let in invalidov Skornega in Florjana, ki je bilo 19. oktobra, je zaokrožilo delo in trud za starejše občane, ki ga izvaja tamkajšnji KO RK skozi vse leto. Udeležilo se ga je okrog 65 starejših krajanov, med njimi pa so pogrešali krajanko Marijo Plaznik, ki je v letošnjem letu dopolnila 90 let. Za to pa so v svoji sredi lahko zaželeli obilo zdravja tradicionalno najstarejšima udeležencema Mihi Videmšku in Štefki Golavšek. Zbranim je spregovoril predsednik KS dr. Valter Pirovšek. Poudaril je pomen pravilne prehrane in stalne telesne aktivnosti na vzdrževanje dobrega fizičnega in psihičnega zdravja.
Gost večera je bil Marjan Marinšek, ki ga je povabila predsednica odbora Vilma Drolc. Kdor še ni slišal zvoka citer izpod Marinškovih prstov, je bil ta večer prav gotovo posebej prijetno presenečen, saj je glasba
navdušila navzoče v taki meri, da so ubrano zapeli. In kaj bolj razveseli srce kot domača pesem? Sicer pa je gospod Marinšek človek, ki se zelo potrudi narediti lepo in prijetno vzdušje, kamor koli ga povabijo in kamor koli pride.
Zato so bile tudi zgodbe, ki jih je pravil iz svojega življenja, več kot dobrodošle. Srečanje je zaokrožilo delo odbora, ki skozi vse leto skrbi za to, da se starejši ne bi počutili pozabljeni in nepomembni. Zato so tl krajanom, ki zaokrožijo svoje število let s kakšno prav posebno visoko številko, nameni skromna darilca. Letos so 80. rojstni dan praznovali Franjo Korotaj in Angela Kodrun iz Skornega, iz Florjana pa Jožefa Kotnik, Antonija Bobek, Ferdinand Juvan, Zofija Petejan, Ljudmila Berložnik in Dionizij Petejan, ki bo svoj rojstni dan praznoval v decembru. Takrat bo KO RK Skorno Florjan zaključil delo za to leto, v prihodnjem pa jih spet čaka kopica nalog.
MiKo
ep jesenski dan, 14. oktober, je bil privlačen in primeren za vsakega, ki se odpravi na pohod v naravo. Tudi člani TD Skorno so
_____________ organizirali izlet v neznano. Kam? Vedno
poskušajo tisti, ki za to skrbijo, poiskati ne preveč poznane zanimivosti. Izlet mora biti primeren in zanimiv tudi za tiste, ki sami sicer ne gredo na izlete.
Izlet v neznano se razhkuje od ostalih, zanimivo je, da nihče ne ve, v katero smer se namenijo, pa tudi zaradi ugibanja in nagrad tistim, ki uganejo, kam gredo. Organizatorji so veseli, da krajani - člani društva vsako leto potrjujejo, da so taki izleti potrebni in pomembni, saj spoznavajo lepote in pri tem ugotavljajo, kaj bi še lahko postorili za svoj kraj na področju turizma.
Dan, ki so ga preživeli v kraju Solčava, bo marsikomu ostal v lepem spominu še dolgo. Solčava je zanimiva že geografsko s svojo lego, v sebi pa skriva obilo zanimivosti. Podali
so se v vas Sveti duh pod Olševo, kjer je zelo zanimiva cerkev. Lepo urejena notranjost in napisi križevega pota, pa stare orgle, ki dajejo občutek, da so bili stari časi lepi. Nedaleč stran, v tišini sredi gozda pa je izvir mineralne vode. Težko je opisati čustva, ki te prežemajo v naravi, to moraš pač sam doživeti. Skoda, da vsi tisti, ki so dolžni take zanimivosti zavarovati, jim dati še več pozornosti, stojijo ob strani in se ne zavedajo vedno svoje dolžnosti.
Po vseh teh lepotah so se v večernih urah spustili v dolino do gostišča First s prijaznim osebjem. Ob glasbi in petju ter podelitvi nagrad so preživeli še nekaj ur skupaj. Domov so se vrnili v poznih urah z željo, da bodo prihodnje leto spet skupaj na izletu v neznano.
Hodi v gore, dokler se še more,
kmalu pride čas, ko ne boš več mogel gor,
naj takrat ti žal ne bo, naj spomini ti pojo!
Skornšek Franc
STAREJŠI MARTINOVALI V ZAVODNJAH
f Kulturnem domu v Zavodnjah je bilo v soboto, 11. novembra, prav prijetno in veselo. Krajevna organizacija Rdečega križa Zavodnje je s sodelovanjem Društva prijateljev mladine Zavodnje pripravila srečanje starejših krajanov, ki je bilo letos skupaj s praznovanjem godu svetega Martina.
Najprej je bil kulturni program, ki so ga prav lepo pripravili najmlajši Zavodenj pod skrbnim in uspešnim vodstvom predsednice DPM Suzane Speglič. Glavna vsebina programa
je bila povezana z vsem, kar nam lepega prinašata jesen in martinovo. Predstavila pa se je tudi Anica Meža, ki je že več let članica literarnega kluba ljudskih piscev upokojencev Slovenije. Pred kratkim je v Mariboru izšel že 10. zbornik, v katerem so tudi pesmi krajanke iz Zavodenj, Anice Meža. Nadaljevali so v prijetnem razpoloženju. Ob zvokih harmonike in strunah starih citer smo vsi skupaj zapeli in si na koncu zaželeli še obilo zdravja.
Tončka Topolšek
STRM
ZNATI ŽIVETI
ulturni dan učencev, staršev in učiteljev Kajuhove šole v kulturnem domu 7. novembra je bil nekaj posebnega. Drugače so ga doživeli otroci, drugače njihovi starši. Zakaj? Predstava Naučimo jih in pustimo jih živeti v izvedbi Erika Vidmarja je na svojevrsten način poskrbela, da se o njej pogovarja, razmišlja in morda tudi kaj spremeni.
Problemi današnjega sveta, kot so droga, alkohol, skrhani odnosi v družini, so teme, s katerimi se srečujemo vsak dan. Vedno izzvenijo nekako v smislu, da starejši pridigamo in težimo, otroci pa sicer poslušajo ali ne, mislijo pa si tako ali tako svoje. Prav je, da si oblikujejo svoje mnenje, je pa tudi res, da vlečejo nase vzorce današnje družbe. In te vzorce jim posredujemo starši, učitelji, odrasli, ki jim po eni strani pridigamo, kako naj živijo, česa naj se izogibajo, kaj smejo in česa ne, po drugi strani pa živimo narobe in dajemo nepravilne vzglede.
Tema torej, ki naj bi se pojavila v vsakem razmišljajočem človeku in katero je zagotovo vzbudila tudi ta gledališka predstava v Vidmarjevi izvedbi. Iz nje se je dalo marsikaj potegniti in je bila med občinstvom dobro sprejeta. O predstavi se bodo otroci doma [»ogovarjali s starši in izvlečke mnenj in stališč vključili v projekt Družina, ki, kot je uvodoma povedal ravnatelj šole prof.
Darko Menih, na šoli že nekaj časa uspešno teče.
M. K.
Mladina in gore
Pohodništvo in gorništvo sta med najbolj razširjenimi športnimi dejavnostmi v Sloveniji. Tako je tudi na osnovnih šolah. Mladi moramo največ teoretičnega znanja pokazati na tekmovanju Mladina in gore.
Letos so bila prvič organizirana regijska tekmovanja. Tako so se 28. oktobra mladi planinci preizkusih v Tacnu pri Ljubljani, v Hrpeljah in v Črni na Koroškem. Našo šolo smo v Crni zastopali Tina Čebul, Vesna Švare, Jelka Tajnik in Mitja Meh pod vodstvom
mentoric Danice Švare in Vide Rehar. Med 30 ekipami smo zasedli 7. mesto in si priborih pravico nastopa na državnem tekmovanju. Le-to je bilo letos že dvanajstič, prireditelji pa PD Dobrovlje in OŠ Braslovče, lanski zmagovalci. Na tekmovanju 18. novembra nas je zastopala ista ekipa. Med 35 ekipami iz vse Slovenije smo zasedli zelo dobro 10. mesto, zmagala pa je ekipa PD Ljubljana Matica.
Tina, Vesna, Jelka in Mitja, učenci OS Bibe Roecka
Na (mladih) planincih društvo stoji
Jesen je tu, narava se pripravlja na zimski počitek, hkrati pa nas sprotno opozarja, da zna biti tudi maščevalna do naših napak v preteklosti. Vedno bolj se zavedamo, da smo kljub neizmerni moči in tehnologiji, ki je sad človeškega uma, le droben, droben list. Jesen je čas, ko se društva ozrejo v iztekajoče se leto, pregledajo svoje delo in si zastavijo nove cilje in izzive. Nedvomno smo lahko z opravljenim delom zadovoljni, saj smo vse aktivnosti izvajali po programu, pa naj je bilo to pri organizaciji izletov, taborov ali orientacijskih tekmovanj.
Mladinski odsek beleži letos pet let organiziranega delo vanja. Nedvomno se imajo s čim ponašati, zato si upam trditi, da je po mnogih poskusih osamljenih posameznikov šele v omenjenem obdobju odsek dodobra zaživel. Področje njihovega delovanja je zelo obsežno, saj poleg vzgoje mladih in celo najmlajših v svojih vrstah združujejo edino pri nas organizirano študentsko skupino. Svoje delo in delo društva so do sedaj predstavljali v Planinskem popotniku, s katerim smo v naše delo vnesli novo kvaliteto. Svojih nalog se lotevajo z mladostno zag-
nanostjo, inovativnostjo in polno mero odgovornosti.
Iz vrst odseka prihaja nova generacija planinskih vodnikov, ki s svojim načinom vodenja uvaja nove pristope, katerih osnovni cilj je predvsem zagotoviti varnost, strokovnost in organiziranost. Ob tem se mnogim poraja občutek, da so prikrajšani za tisto svobodo gibanja, ki nam jo lahko nudijo le gore. Nedvomno bo v prihodnosti udeležba na organiziranem planinskem izletu pomenila podrejanje in zaupanje v planinske vodnike, ki v današnjem času prevzemajo nase vedno večje breme odgovornosti. Za sproščanje energije in za dosego osebnih ciljev in izzivov pa bomo morali poskrbeti sami na svojo pest.
Nedvomno bo poročilo v naši nekdanji koči Roma, ki predstavlja najbolj zahodno mejo občine Šoštanj, še kako zanimivo. Našemu društvu pa do konca leta preostane še organizacija izleta v neznano in tradicionalni božični pohod na Sveti križ, ki bo 25. decembra. Več o njem prihodnjič. Lep pozdrav in varen korak.
Danilo Čebul ml.
TELEFON, KI POMAGA
Številka 080 1234 za težave mladostnikov
I elefon otrok in mladostnikov, TOM, je pred nedavnim praznoval svoj 10. rojstni dan. Medobčinska zveza prijateljev mladine, nosilec te dejavnosti, je pripravila prireditev s podelitvijo priz-I nanj in programom, v katerem je nastopila Mojca Partljič v odlični monokomediji Čistilka Marija. Kristina Kovač je skupaj s predsednico MZPM, Marijo Kuzman, podelila priznanja, ki so jih prejeli Jožica Grabner, varuhinja otrok na domu, Emil Strbenk, ekolog, vodja številnih projektov, v katerih sodelujejo otroci, in svetovalna skupine TOM, katero je zastopala Anka Maček.
Brezplačna številka 080 1234, namenjena otrokom in odrashm, ki želijo pomoč, informacijo ah pa se preprosto pogovoriti o težavah, dvomih, stiskah, je mnogokrat poklicana. Deset let je minilo, kar se je OZPM povezala s centrom za
socialno delo Velenje in kar je delovna skupina v sestavi Jelke Fužir, Anke Maček, Milene Ahtig in Tince Kovač ustanovila telefon s ciljem usmerjanja življenjske energije mladih v razreševanje dvomov in težav. Klicateljem so prek telefonske linije pomagali strokovnjaki (zdravniki, psihologi, pedagogi, pravniki,...). Svetovalna skupina je od 7. novembra 1990 opravila preko 4500 ur prostovoljnega dela. V tem času se je zamenjalo veliko svetovalcev, trideset pa jih je, ki vztraja že polnih deset let. Ti se dobro zavedajo, da lahko le s pozornostjo in pripravljenostjo pomagamo mladostnikom pri premagovanju težav odraščanja. Lani so prevzeli 407 takšnih klicev. TOM je preventivna dejavnost, ki kaže stanje naše družbe, in je glede na doseženo uspešnost v celoti upravičil svoje delovanje. Postal je prijatelj.
Mladi, ki ste se znašli v stiski! Pokličite številko 080 1234 brez strahu in predsodkov. Na drugi strani so ljudje, ki vam znajo pomagati.
MiKo
MED MLADIMI TALENTI
skladbo, za katero je besedilo napisal Domen Janc, aranžma in glasbo pa Marjan Hvala. Pesmica je bila posneta v studiu v Trbovljah in Lea se jo je v enem dnevu naučila in tudi posnela. V Skopje sta poleteli skupaj z mamico in prinesli nazaj veliko lepih vtisov. Vse skupaj pa seveda stane in ob tej priliki bi se Leina starša rada zahvalila županu in občini Šoštanj za denarno pomoč, ki je vsaj delno olajšala stroške, ki so nastali v zvezi s tem projektom. Lea bo s svojo prvo pesmico skušala nastopiti tudi na domačih tleh in zanjo bomo še prav gotovo slišali. To smo v našem časopisu že enkrat napisah in se je izkazalo za resnico. Mimo tega pa, kar pričakuje od nje okolica, je za Leina starša zaenkrat pomembno le to, da Lea rada poje in da pri tem uživa. Ker pa uživamo tudi tisti, ki jo poslušamo, je to še toliko bolje.
MiKo
eo Babulč smo že nekajkrat videli in slišali. Predvsem slišali, kajti ko zazveni njen čisti in jasni glasek, te tako prevzame, da zanemariš, da poje majhen deklič, ki je, kot pravita njena starša Klavdija in Zlatko, prej začel peti kot govoriti. Seveda so njen posluh in talent opazili tudi drugi. Vzgojiteljica Milena Brusnjak se je še prav posebej usedla v srce dekletu, saj jo je vzpodbujala. Pa tudi drugi, učiteljice in prijatelji, ki so starša nagovorili, da Leo preizkusijo v menda najbolj gledani slovenski oddaji ZOOM.
To je bila prva preizkušnja za starše in za Leo in Lea jo je odlično prestala. Izbrana je bila med mnogimi kandidati in marsikomu se je orosilo oko, ko je prvič zapela v oddaji ZOOM skupaj z Neco Falk. Pravzaprav je pela njeno pesem, pa se skoraj ni bilo mogoče odločiti, katera jo lepše zapoje. V tej oddaji je še dvakrat nastopila, pod okrilje pa jo je vzel Bogo Hvala, ki skrbi za njen glas. K njemu v Trbovlje se večkrat zapelje s starši in tam jo Bogo uči petja.
Seveda, glas je treba negovati in glasilke čuvati. To sodelovanje je povzročilo tudi Lein nastop na 30. otroškem festivalu v Skopju, ki je bil pred nedavnim.
Festival ni tekmovalnega značaja, vendar je morala Lea tam nastopiti z lastno
V OPERI
M
orda se vam bo tole pisanje zdelo kot kakšno dolgočasno poročilo, saj se najbrž večini od vas zdi opera pravi prostor dolgočasja in, če bi bilo po vaše, bi opera dobila prvo priznanje za “zlajnane” melodije in dolgočasne igralce. Tudi jaz sem bila nekoč ena izmed vas in mi je ob besedi opera postalo grozno slabo.
Zaupala vam bom dan, ki mi je mišljenje o operi postavil v popolnoma drugačno luč.
Učenci šestih, sedmih in osmih razredov OS Bibe Rocka smo se odpeljali v Ljubljano in se še pred predstavo sprehodih po našem glavnem mestu. Bilo je super. Učitelji niso bili posebno “zateženi” in tako smo se lahko sprehodih celo po trgovinah. Bilo je zanimivo, naravnost enkratno. Mesto nam je bilo všeč in lahko smo opazovali,
kako se Ljubljana razlikuje od Šoštanja.
Polni pričakovanj smo se rinili v zgradbo opere. Ko so se ugasnile še zadnje luči, se je opera Figarova svatba začela. Odgrnile so se težke zavese in igralci - pevci so pričeli s svojim čudovitim petjem.
Nihče ni vriskal niti žvižgal, in zazdelo se nam je, kot da so se tudi najbolj problematični mulci spremenili v prave svetnike.
Ob koncu smo lahko ugotovili le, da je marsikdo spremenil mnenje o operi. Seveda na boljše.
Super, mar ne? Upam, da se strinjate z mano, če pa še vedno ostajate pri svojem, si morate predstavo ogledati v živo. Ne bo vam žal.
To vam jamči Anja Urh, no vinarka OS Bibe Rocka iz Šoštanja.
REGIJSKO TEKMOVANJE IZ LOGIKE
14. oktobra je na OS Karla Destovnika Kajuha v Šoštanju potekalo 15. regijsko tekmovanje iz logike. Gostujoča šola je tekmovanje organizirala pod pokroviteljstvom Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS). Pri izvedbi so pomagali sponzorji: Krekova banka, Papirnica Pero in Presta.
Sobotnega tekmovanja sta se iz vsake šole udeležila po dva učenca, ki sta na šolskem tekmovanju v skupini petih, šestih, sedmih oziroma osmih razredov dosegla najboljši rezultat. Sodelovalo je 11 šol. Tekmovalo je 75 učencev v štirih skupinah, ki jih je pripravljalo 16 mentorjev. Učenci so dve šolski uri reševali naloge iz logike in dokazovali, kateri je bolj sposoben logičnega mišljenja.
Tekmovalna komisija je takoj po tek-
movanju naloge pregledala in ovrednotila v skladu z navodili. Najboljšim učencem so razdelili skupaj 25 srebrnih priznanj v znanju iz logike. Najboljši trije v posameznem razredu bodo prejeh nagrade. Državnega tekmovanja, ki je bilo 11. novembra v Ljubljani, pa so se udeležili učenci: Rošer Miha (OŠ Livada) in Rogo Azra (OŠ Gorica) za 5. razred, Pudgar Nejc in Preglav Ana (oba iz 6. razreda OŠ KDK Šoštanj), za 7. -razred Lendero Peter in Kotnik Maruška (oba OŠ Livada) in škrt Darja (OŠ Šalek) ter za 8. razred Zupančič Matija (OŠ Braslovče), Blaguš Neli (OŠ Gorica), Cetina Klemen (OŠ Vransko), J agar Klavdija (OŠ Griže) in Švare Vesna (OŠ BR Šoštanj).
Irena Rotovnik Aplinc vodja regijskega tekmovanja
Peter Matko v Majer j evi vi I
začetku novembra se je v Mayerjevi vili po desetih letih spet predstavil domači slikar Peter Matko. Razstavo, ki so si jo ogledali predvsem člani društva šaleških likovnikov, so pospremile uvodne besede Iva Stropnika, ki je prebral nekaj del iz cikla, ki je pospremil grafično mapo Petra Matka leta 1991. Srečko Meh, velenjski župan in predsednik društva je Matkovi razstavi na pot povedal, da je ta razstava pomembna tudi za delo ostalih članov društva šaleških likovnikov, saj je odraz Petrovega samotnega dela in razmišljanja. Pri razstavi gre za poenostavljanje kompozicije slik znanih mojstrov.
MiKo
Izdaja: OBČINA ŠOŠTANJ • Naslov: Trg bratov Mravljak 7, p.p; 4, 3325 Šoštanj • tel.: (03) 898 43 34 • Odgovorna urednica: URŠULA MENIH • Uredništvo: JOŽICA ANDREJC, IDA JELENKO, PETER RADOJA, PETER TURINEK, EDI VUČINA, BRANKO VALIČ • Oblikovanje: MARKO MARINŠEK • Lektoriranje: URŠULA MENIH • Tisk: TISKARNA VELENJE d. d.
Tiskano na recikliranem papirju