\WRi$1L\ DOMOVIIM/I r < AMtiU. l/poy WIW1 iw ur.ouA9$ Qmv No. 11 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, JANUARY 16, 1963 SLO-/&NIAN MOftNIMQ WCWSPAIW ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI Jordanijd In izraeki so se ponoviš udarili ^ preteklem tednu je prišlo do treh spopadov na črti premirja med Jordanijo in Izraelom. Tel AVIV, Izrael. — V pre-toklem tednu je prišlo do treh Večjih spopadov med Jordanij-c> in Izraelci, v naj večjega v Začetku tedna so posegla izra-e'ska letala, ko niso mogli izraelski topovi prisiliti k molku J°rdanijske. Poletela so preko črte premirja in uničila jorda-^'Jske topove in njihove položaje. Na obeh straneh je bilo Več mrtvih in ranjenih. V soboto je prišlo znova do atreljanja v dolini Beisan. Sovražnika sta se obstreljevala s ^rejnicami. Izraelsko vojaško Poročilo dolži za oba spopada Tordanijce. Ti naj bi po tukaj-Slljem uradnem poročilu tudi v Kodeljo streljali na izraelsko ačran in s tem sprožili nov spopad, ki pa ni napravil na nebe-Pi strani veliko škode. Izstreljenih je bilo le nekaj ducatov PPn na izraelsko obmejne nabije Beit Youssef južno od Galilejskega jezera. Izraelsko poročilo govori tu- Novi grobovi Joseph Semich Zadet od srčne kapi pri odmetavanju snega je umrl 72 let stari Joseph Semich s 380 E. 214 St., rojen v Šturjah pri Ajdovščini v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1912, mož Helene, roj. Peček, preje poročene Centa, oče Helene Trebeč, Mary Fakult, Jean Gribbons, Franka Centa in Josephine Milavec, 10-krat stari oče, 8-krat praoče, brat Alberta Semicha (Cleveland), msgr. Ivana Semiča (Kanal ob Soči) in Rose Copaccioli (Gorica v Italiji). Pokojnik je bil član SNPJ št. 158 in Kluba slov. upokojencev v Euclidu. Do svoje upokojitve leta 1957 je bil 42 let zaposlen pri N.Y. Central železnici. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 9.15, v cerkev sv. Pavla na Chardonu ob desetih, nato na Kalvarijo. V Kongu-Brazzavills so imeli revoludjo Predsednik republike je odstavil za rdečo Kitajsko navdušenega predse dnika vlade. ^anik napada federal® “saeljalo” v državi Ohi® CLEVELAND, O. — Kongresnik Vanik nima volivcev med farmarji, zato reče lahko marsikaj, kar razburja farmarje. Sedaj se je spravil na federalno socijalno politiko v naši državi. Dognal je namreč, 4i o'napaduC'minami "na'pri- to * doWk. !. 1WW okoli 120,- «Mče Elath v Akabakem za- <**"** f“rm na ‘oio Prl' bhzno $81 milijonov podpor, ali $647 po farmi. V istem letu je podprla federacija 247,000 ohajskih revežev !e z zneskom $47.5 milijonov. Ker ima Vanik dosti volivcev med clevelandskimi črnci, je lahko razumljivo, zakaj mu take številke hodijo prav. Vanik ni seveda pozabil, da pripomni, da ohajski republikanski kongresniki kar pridno glasujejo proti socijalni politiki, ki je namenjena ohajskim revežem, niso pa nikoli vneti za varčevanje, kadar je treba s čem podpreti ohajske farmarje. Pri tem se je Vanik celo dokopal do izjave, da bi bilo v livu. Tudi tam niso mine po-Vzročile večje škode, ker so Tadle proč od mesta v puščav-pesek. • .bočilo vojačke organizaci- ■i6 Fateh, nekake Palestinske °sVobodilne fronte, iz Dama-®ka v Siriji trdi, da so pripad-1)1 ki njenih gverilskih skupin * šestih napadih na izraelske Postojanke pokončali 15 Izra-e]cev, 7 pa jih ranili. Poročilo G’di, da so arabski gverilci na eo krajih pretrgali petrolej-vod Elath-Haifa, o čemer Pa izraelska poročila molče. Ko nič ne kaže, da bi moglo skoro priti do kakih razgovo-l'°* * * * v. ki bi privedli do ureditve ponosov med Izraelom in sose-b prenaša posebno Jordanija Vedno težje “posledice izrael-napadalnosti”, kot označu-Jojo v Amanu izraelsko zased-0 zahodnega brega Jordana, Mer leži najbogatejši in najnaprednejši del J o r d anije. f^alj Husein je bil v zvezi s 6rh na kratkem obisku pri Na-®erjii v Kairu, pred tem pa je na razgovorih s kralje Fei-®alom v Riadu. Pri obeh se-‘^ankih je šlo za nadaljevanje T°dpiranja Jordanije, Egipta ln Sirije od strani arabskih bogatašev Savdije, Kuvajta in Libije. ^osebna ugodnost za izletnike na Turško ^ IZMIR, Tur. — Ministrstvo za ulski promet je objavilo, da bo-,0 vsi tuji obiskovalci deležni re,zpiačnega zdravljenja v bol-Picah, če bi bili ranjeni pri kaki Pr°mctni nesreči. Turčija je v evdu prometnih nesreč daleč Tr&d vsem drugimi deželami SVeta‘ ^ rJAlR ♦ COL» rerncnst MIAMI, Ela. — Grožnja policijskega načelnika W. Headley-ja pred tremi tedni, da bo ostro nastopil proti zločincem v črnskem predelu mesta, če treba tudi s strelnim orožjerp in psi, je KINSHASHA, Kongo. — Na rodila dobre posledice. Število desnem bregu reke Kongo ob zločincev je padlo od tedaj za severni meji republike Kongo jbO-65'v, ceste so poslale varnej-leži še druga afriška republika z istim imenom. Radi tega je znana pod imenom Kongo-Brazzaville. Brazza ville je namreč njeno glavno mesto. Kongo-Brazzaville ni ravno velika republika, ima pa precej burno politično življenje. Tam vlada diktator Massam-ba-Debat, ki je svojo politično kariero začel kot hud levičar, pozneje se je pa močno nagnil na desno. Njegov ministrski predsednik Ncumazalay je o-stal hud levičar in je bil zato v velikih časteh v Peipingu. Kitajski komunisti so prijateljstvo izrabili in ustvarili v republiki odskočno desko za širjenje kitajske vrste komunizma. To seveda ni bilo prav mnogim afriškim politikom, ki niso preveč priljubljeni v Peipingu. Ti so pritisnili na Mas-sambo-Debata, naj Ncumaza-laya odslovi, kar je tudi storil. Da se ne bi mučil z novim ministrskim predsednikom, je kar sam sebe postavil na to mesto. Za zunanjega ministra SVS&S"' POTRES NA SICILIJI JE UNIČIL 500 ŽIVLJENJ še tudi ponoči, da sij ljudje zopet upajo po opravkih iz svojih hiš. Headleyjeva grožnja je pri večini črnskih vodnikih dežele naletela na ostro obsodbo in zavrnitev, med tem ko so jo domačni deloma sprejeli z olajšanjem, ker so bili siti rastočega zločinstva, izgredov in nemirov. Policijski načelnik, ki je objavil padec števila zločinov, je dejal, da mu še ni znano, ali so zločinci zapustili Miami in šli drugam uganjat svoj posel ali pa so se le potuhnili in čakajo “boljših” časov, ko jih oblast ne bo več tako skrbno opazovala. Ljudje se boje, da bo policija popustila v svoji pazljivosti in zločinci bodo nastopili znova, položaj pa bo postal v 'črnskih predelih mesta prav neznosen, kot je bil. Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je vrsta močnih potresnih sunkov v zahodnem delu otoka Sicilije pokončala do 500 človeških življenj in uničila streho kakim 10,000 ljudem. Potresni sunki se nadaljujejo, vendar niso sinoči in danes povzročili nobene nove škode. Hanojska lelala so napadla Eaoško vas je pa imenoval Mondijo, ki je Napad severnovktnamskih letal na laoško vas pomeni nov korak v razširitvi vojskovanja. znan po svojih zvezah s Francijo. Diplcmatje sklepajo iz tega, da se bo novi režim zopet naslonil na Pariz. Dnevno življenje v Brazzavillu je to vrhun-so revolucijo komaj opazilo. Tudi Japonke hite v nov čas in v novo — modo TOKIO, Jap. — Japonska dekleta so se odrekla tradicionalni obleki kimono. Posebno povpraševanje je dognalo, da so dekle-ohajski državi hitro konec ta stara 15 let tako odtujena nek- všake hude revščine, ako bi fe- danjemu tradicionalnemu obla-deracija podpirala reveže tako Čilu, da jim morajo pomagati izdatno kot farmarje. matere, ikadar se oblačijo vanj. Radovedni smo, ali bodo o- Preko 90% teh deklet ne no- najski republikanski kongresniki na ta očitek molčali. Jim bo težko, ker smo v volivnem letu. si kimona večkrat kot 6 dni v vsem letu, ostale pa ga niso oblekle v celem preteklem letu niti enkrat. >r er ob ' 'ivt TITO JE LE ZHČEl TREBITI ZVEZO KOMONISTOV CLEVELAND, O. — Tito je njo uradno komunistično poliže večkrat napovedal, da bo tiko. Drži dalje tudi to, da so pometal iz stranke vse, kar se morali iz stranke starejši to-noče prilagoditi njegovi novi variši, od 50 let naprej, ki eo politiki, poosebljeni v gospo- se mogli sklicevati le na svoje partizanske zasluge. Tito je obenem začel brez hrušča tudi menjati zaupnike munisti pričale, da je treba za-1na vodilnih položajih. V Beo-četi trebiti. Nekaj o tem je pri-,grad je na primer postavil za šlo na dan že pred prazniki, predsednika občinskega komi- darski in družbeni reformi. Niso mu pa vsi verjeli, akoravno so razmere med srbskimi ko- toda to so bile le vidne ner-gaške glave. Sedaj prihaja vest, da je moralo iz partije kar okoli 400 članov samo v Srbiji. Iz Zagreba prihaja vest, da bo tudi tam začela delovati “kontrolna komisija”, ki mora skrbeti za red in disciplino v stranki, če bo držalo, bodo tudi druge republiške kontrolne komisije morale začeti “sekati glave”. čeprav niso uradno objavljena nobena imena pregnanih tovarišev, se vendarile ve, da so bili pregnani iz dveh razlogov: eni so preveč oboževali stari srbski nacionalizem, dru- Tlelno jasno in mrzlo. Danes Zjutraj ob 6. je bilo v Clevelandu K, v predelih južno od tod pa gi so se pa preveč vneto borili recpj manj. Čez dan bo najvišja iza svoje položaje v stranki in ^peratura okoli 26 F. j pri tem prišli navzkriž s seda- teta Črnogorca Vlahoviča, ki spada čisto na vrh sedanje rdeče hierarhije. Zdi se, da hoče Tito vse to izvesti polagoma, zato nova podoba stranke ne bo tako hitro postala jasna in razumljiva. Vsekakor je Tito zopet pokazal svoj stari pogum. Ni čakal doma na začetek čistke, je rajše šel na pot po Aziji. Mora torej biti prepričan, da so njegovi najbližji sodelavci ne samo dosti pogumni za take o-peracije, ampak tudi dosti spretni. Kaj bo pa Tito napravil s trebežem, o tem beograjska politična ulica razpravlja le z namigavanji. Na cesti ga pustiti ne more, ker bi ga takoj dobil v roke — Rankovič. VIENTIANE, Laos. — Vlada je objavila, da so pretekli petek štiri severnovietnamska letala vrste Antonov napadla vas Muong Yut kakih 200 milj severno od tod. Poročilo je bral časnikarjem finančni minister in glavni sodelavec predsednika vlade Suvane Fuma Sisuk Na Champassak. To je prva vest o kakem napadu rdečih letal na Laos ali na kako oporišče čet svobodnega sveta v tem delu Azije. Pri napadu, pravi poročilo laoške vlade, so bili 4 civilisti ubiti, več pa ranjenih. Dve od napadajočih letal sta bili sestreljeni. Laoška vlada je objavila tudi, da so rdeči hudo pritisnili na vladne čete pri Nam Baču kakih 60 milj severno od prestolnice Luang Prabang. Osem vladnih bataljonov s te postojanke se umika z izpostavljenega področja pod hudim pritiskom rdečih. Laoška vlada je že pred tedni objavila vesti o povečanem rdečem pritisku na oni predel države, ki doslej še ni pod nadzorom levičarske Patet Lao. Washington tega ni jemal preresno, oziroma ni maral, ker se ni hote! še bolj zaplesti v bojevanje v Laosu. Med tem je vendar prodrla v javnost vest, da ameriška letala v zadnjih dneh načrtno bombardirajo in obstreljujejo rdeče kolone, ki rinejo po Ho-či-Minhovih potih proti jugu. Poročilo pravi, da so v zadnjih dneh ti letalski napadi pokončali nekako eno četrtino vseh tovornjakov. PALERMO, It. — Preteklo nedeljo, ko se je otok Sicilija izkopaval z nenavadno visokega snega, se je začela uresti zemlja v njegovem zahodnem delu. Na Siciliji je sneg prava redkost, saj leži otok v subtropskem podnebnem pasu. Potresi niso zanj nič novega, vendar so potresni sunki v zahodnem delu otoka v trikotu Montevago - Gibelina - Santa Margherita bili tako močni, kot jih sedanji rod ne pomni. Nekateri od njih so dosegli 9 stopenj na 10-stopinjski Mercallijevi lestvici za merjenje jačine potresov. Glavni potresni sunek je bil ob 2.34 zjutraj. Podrl je vrsto hiš, bolnic, srednjeveških gradov in cerkva. V razvalinah utegne biti do 500 človeških žrtev potresa. Do sinoči so potegnili iz razvalin blizu 100 trupel, toda število mrtvih utegne po sodbi policije doseči ali celo preseči 500. Okoli 1000 oseb naj bi bilo ranjenih, okoli 300 pa jih pogrešajo. Sodijo, da so v strahu pred novimi potresnimi sunki zbežali v okoliške hribe. V Montevago se je podrla bolnica in pokopala pod seboj veliko število ljudi. Večji del tega mesta je podrt. Včeraj so na tem področju našli okoli 50 trupel Večja mesta Palermo, Trapani in Marsala niso bila prizadeta, četudi so preplašeni prebivalci hiteli iz svojih domov v samih pidžamah in plaščih na ceste, ko se je tudi tam začela tresti zemlja. Sicilija je znana po hudih potresih, redek je predel, ki večjega potresa v zadnjem stoletju ni doživel. Najhujši je bil leta 1908 na področju okoli Messine ob prelivu med Apeninskim polotokom in Sicilijo. Tedaj je v razvalinah našlo smrt 75,000 ljudi. Messina je bila popolnoma uničena. Romney za nevtralni Vietnam KEENE, N.H.— Guv. G. Romney je dejal včeraj tu, da bi se on trudil za nevtralizacijo Južnega Vietnama, če bi bil on predsednik ZDA. To bi skušal doseči z neposrednimi razgovori med Hanoiem in Saigonom. Romney je v govoru na Keene State Collegeu razlagal svojo politiko do Vietnama in predložil dejansko nevtralizacijo celotne nekdanje Indokine z Južnim in Severnim Vietnamom, s Kambodžo in Laosom. Kasperak malo boljši STANFORD, Calif.— Poročilo Tisoči so prebili noč zunaj j travnikov, ki so M. Kasperaku Ameriški kardinal na čelu kongregacije VATIKAN. — Papež Pavel VI. je imenoval kardinala Francisa Brennana iz Shenan- kljub hudemu mrazu, ko se je zemlja začela sinoči znova majati in tresti. Vlada je poslala na pomoč vojaštvo s šotori, zdravili, odejami in hrano. Najnujnejše so pripeljali kar z letali, med tem ko je obsežnejša pomoč na poti v tovornjakih. Najhujše je bilo prizadeto področje v trikotu med mesti Salemi, Poggio-reale in Santa Margherita de Belice. Včeraj je obiskal potresno področje notranji minister Paolo Emilio Taviani, za danes pa je napovedan obisk predsednika republike Saragatija. Papež Pavel VI. je daroval za pomoč ponesrečencem večjo vsoto denarja. v nedeljo izrezali žolčni mehur, pravi, da se je njegovo stanje malo popravilo in da so jetra začela zopet normalno delovati. Njegovo stanje je še vedno kritično. P. Blaiberg, ki je dobil novo srce 2. januarja v Capetownu v Južni Afriki, je že tako dober, da je v nedeljo prvič vstal iz postelje in napravil nekaj korakov. Mogočen in nevaren veter OKLAHOMA, Okla. — Močan peščeni veter, ki je divjal v tridesetih letih tega stoletja po jugozahodnem delu ZDA, je bil sposoben odnesti v enem dnevu do 300 milijonov ton prsti. FULITIČNU IN PRIROČNO VREME POSTALA DVOJČKA WASHINTON, D. C. — Sla- bemu vremenu, ki muči ta teden ves svet, se je sedaj pridružilo vsaj v naši deželi še podobno vreme v politiki. Politični opazovalci morajo iti daleč nazaj v politično zgodovino, da bi mogli dobiti volivno leto, ki se je tako slabo začelo kot letošnje. Nihče sicer ne ve prvi dan zasedanja, kakšen bo letošnji program za delo v Kongresu, toda nihče ne pričakuje kaj prida od njega. Zasedanje bo namreč bolj trpelo pod negativnimi pojavi kot bo imelo koristi od pozitivnih. V senatu bo na primer takoj mer Fulibrightov odbor za zunanjo politiko. V predstavniškem domu sicer ne pričakujejo nobene obstrukcije, pa tudi nobenega pospešenega konstruktivnega dela. Vse bo odvisno od dobre ali slabe volje načelnikov raznih domovih odborov in pododborov. Večina med njimi pa ni naklonjena Johnsonovi domači in zunanji politiki. Kong. W. Mills ki je napovedal v svojem odboru razpravo o vladinem predlogu za 10-cdstotno povišanje davkov za 22. januar, bo odločitev o tem vezal na višino zveznega proračuna. Podlago za delo v sedanjem zasedanju bo skušala dati predsednikova poslanica o “stanju prišla do veljave obstrukcija jjužnih konservativnih demokra- dežele”, ki jo bo predsednik pre-tov proti zakonskemu načrtu o bral jutri zvečer v Kongresu, civilnih pravicah, ki ga je pred- Njegov govor bodo kot navadno stavniški dom že lani izglasoval, prenašale naše televizije. Šele iz Medtem ko bo plenum ubijal poslanice se bo dalo sklepati, kaj čas z “debato” o civilnih pravi- i bi predsednik rad dosegel od le-doah, Pa., na čelo kongregaci- cah, bodo posamezni senatni od- tošnjega zasedanja. Škoda, da je za zakramente. Nasledil je bori skušali obravnavati nekaj mu Kongres ne more odgovoriti odstopivšega 88 let starega važnih zakonov, nekateri bodo,na podoben način. Prihranjeno kardinala Masello. pa samo debatirali kot na pri- bi nam bilo mnogo ugibanj. Iz Clevelanda in okolice Enajst žrtev snega— Cd sobote je umrlo v Clevelandu in okolici 11 ljudi, ki jih je zadela kap, ko so kidali sneg. Oblasti svarijo vse čez 50 let stare, ki niso vajeni telesnega dela, naj ne kidajo težkega snega. To je posel za mlade ljudi! Zakaj niso zorali snega?— Tekom nedelje in tekom včerajšnjega dne je dobila mestna hiša preko tisoč pritožb zaradi nezoranih cest in zastoja prometa na njih. Sinoči je o tem razpravljal mestni svet in sklenil posebno preiskavo, ki naj ugotovi stanje snežnih plugov in ostalih priprav za čiščenje snega. Napad na dekleta— V soboto je neki okoli 20 let stari moški prestregel 17 let starega dekleta na avtobusni postaji na Superior Avenue in E. 79 St. in ga gnal z naperjenim revolverjem eno miljo daleč v neko uto na tleh cerkve sv. Frančiška na Superior in Myron Ave. ter jo tam posilil. Dekle je prišlo iskat pomoči v sestrski samostan neposredno v bližini. Detektiv M. Ahrens, ki zločin preiskuje, je dejal, da je bilo to posilstvo eno najhudobnejših, kar jih pomni. Napadalca še niso izsledili. Iz bolnice— Mrs. Jennie Strnad, 1191 E. 61 St., se je po šestih tednih vrnila iz Cleveland klinike in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Vesela bo obiskov na domu. Seja— Marijin dvor št. 1640 Kat. bor-štnarjev ima jutri, v sredo, ob 7.30 zvečer sejo v običajnem prostoru. Kandidiral bo— Znani rojak William J. Ken-nick, 1220 E. 175 St., ki je preje stanoval na 18600 Underwood Avenue, odvetnik in svoj čas pomožni profesor na Ohio Northern University, je sporočil, da bo kandidiral kot demokrat v 53. volivnem okrožju za državnega poslanca v Ohiu. Smrt v domovini— G. Anton Kutnar, 1124 E. 77 St., je dobil sporočilo, da mu je v vasi Vrh pri Žužemberku umrl 21. decembra lani brat Jože Kutnar, en mesec pred dopolnjenim 85. letom. Tukaj je zapustil poleg omenjenega še brata Franka, v starem kraju pa tri hčere in dva sinova, tu pa tudi dva bratranca in tri sestrične. Naslov č.g. Mi A. Jagra— Na željo številnih rojakov objavljamo naslov častnega župnika fare Marije Vnebovzete, ki živi v pokoju v Arizoni: Rev. Matt A. Jager, 4337 E. Whitman St., Tucson, Arizona 85711. Županova tajnica v neugodni luči pred javnostjo— Včeraj je “Cleveland Press’ na prvi strani opozoril na dejstvo, ia je glavna tajnica mestnega župana Carla Stokesa Geraldine Williams tudi tajnica 32nd Cedar Club Inc., ki je bil v preteklosti dvakrat kaznovan zaradi točenja alkoholnih pijač v nedeljo, sedaj pa je zopet v preiskavi, ker naj bi prodajal alkoholne pijače nečlanom in ker je prodajal alkoholne pijače v nedeljo. Bifokalne leče BOSTON, Mass. — Pravijo, da je Benjamin Franklin znašel in prvi uporabljal v očalih bifokalne leče. iiaijSm ifrommm ž .0*"^ till? St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 seda bi pri volivcih gotovo ne zalegla toliko kot Lausche-tova. National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: fct Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesec« Sit Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto Paziti bo moral tudi Stokes. Ako se bo postavil za Gil-ligana, se bo zameril marsikateremu volivcu, ki pripada narodnostnim skupinam. Na simpatije teh pa mora računati ako hoče ostati v politiki- Dvoboj Lausche-Gilligan bo torej sprožil celo vrsto problemov, ki bodo morda za volivce zanimivi in razburljivi, za politike pa gotovo zelo pereči. Bo verjetno najzanimivejši političen spopad v letošnji ohajski politiki. moškega zoora na “Osmi”. V ver- smo se oddahnili. Zopet so se s skem pogledu se je srenja str- ponovnimi požirki žlahtne pija-nila ob priliki 4-urne pobožno- če okrepčani z lopatami vzpeli v sti in pa v božični noči. Mladino breg. Skrbelo me je, če bom zdr- nam je Miklavž lepo sklical. Naj nam jo še v cerkev in šolo skliče misel za lepe stare narodne navade. Mesečna predavanja SKASA žal! Blaženi duh po okusni “žga-njici”, katero so si podajali, mi je poganjal kri v žile; ves premočen od potu in napora sem kobalil za njimi in le gledal, so bila po srenj skem merilu kdaj se bo pokazala cerkev na skromno obiskovana, po merilu Gori. Vendar enkrat! Začuli so SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio 33 No. 11 Tuesday, Jan. 16, 1968 BESEDA IZ NARODA Baragova akademija stopimo v njegovo najsvetejše, nam je bila, nam je in nam bo Dvoboj Lausche-Gilligan CLEVELAND, O. — Med največje jubileje, ki jih obhajamo Slovenci letos, spada gotovo 100-letnica smrti božjega služabnika škofa Ireneja Friderika Baraga. Ta jubilej je v naših slovenskih očeh tako velik, da je letošnje leto tako rekoč samo od sebe postalo za vse nas Baragovo leto. Ker štejemo Slovenci Barago za naj večjega slovenskega misijonarja, zato je prav, da se je zlasti osrednji slovenski misijon- Za letos smo v ohajski državi preskrbljeni s politično živahnostjo. Vsaj do 7. maja, ako ne do novembra. Politični junak Gilligan se je spravil na senatorja Lauscheta in ga hoče spraviti iz Kongresa. Do tega načrta je moral priti že davno, kajti svoj nastop kot kandidat za Lausche-;sk^ hst “Katoliški misijoni” od-tovo mesto je vezal na pogoj, da se izvršilni odbor ohajske ločil, da bo vse leto obujal spo-demokratske stranke postavi na njegovo stran in da njegovi kandidaturi uraden pečat. se glasovi zvonov, kateri so potrkavali v mrzlo božično jutro; kmalu so se zaslišali tudi glasovi moških, ki so nam naproti kidali sneg in delali gaz. Obstali smo, in zopet so si podajali se min nanj. Božja Beseda”, ki jo izdajajo Izvršilni odbor ohajske demokratske stranke šteje okoli slovenski misijonarji (lazaristi) 60 ljudi in niso ravno vsi znani kot Lauschetovi nasprotniki, l^anaclskern slovenskem sredi- krožka pa vsekakor zadovoljivo. Disciplino si lahko opazil pri mesečnem obhajilu Društva Naj-svetejšega imena in pa pri vajah moškega pevskega zbora. Materinsko mladinska nedelja ostala skrivnost živi jenskega ni- je ohi^a 2 menjajočo flaško, češ - da se ne splača hanja . . . Veliko stvari je že v SreC°' Decembrska Je lblla izjem- nosit zadnje kapljice domov, ko tem nihanju doživelo svoj zače- fa’ ,k° J1V je Father Richard od- je tam še cel flaškon in pol. O- tek in svoj konec, ne da bi mi loCl1 movcne->so povezovalno vlo- krepčani za zadnji podvig smo vedeli za njihovo bivanje . . . V g° V naS\ nJ1UJ°rskl Sren:il’ ko krepko rinili v breg; jaz sem že prostoru so bile ... In v njem|nam Je ,de;ialT’ da d° Aodsle-i komaj stopical. Veer je bril o- šle so mimo člove- NAR0DNA NE- krog ušes in v nos; šal okrog DELJA. |ust jn vratu je bil kar zmrznjen, V nedeljo 7. jan. 1968. nam je ko sem ves izčrpan in od potu v oznanilu dejal: | premočen stopil v hišo poleg “Prihodnja bo spet Narodna cerkve. Sesedel sem se na klop, ____ .................... v_ nedeij3. Pridite vsi! Pripeljite'ribal ušesa, tolkel s škornji ob sih pa človekov iskajoči duh'od- ;vaše otroke- Pridite z njimi! Daj- in na pod) ter lovil sapo krije . . . Vendar ena Skrivnost ^ naSimT otrokom’ kar ^ naše in slino - “V čast Jezuščku v u 1 * in lepo! Njim moramo to dati in bo zmeraj ostala slutena. i. i.i. .. zapustiti. Zapustiti jim moramo to naše bogoslužje v materinem jeziku. Jaz sem ameriški Slovenec in so minule kovega zapažanja! Za take stvari bi potem lahko rekli: začele so se v večnosti in minule so v večnosti. Ostale so skrivnosti, katere včasih človekov nemir, vča- Za kulisami so morali torej demokratski veljaki gotovo šču Torontu, je začela z letošnjim dolgo časa barantati, dokler se niso sporazumeli, da ugo-lletnikom objavljati življenje-dijo Gilliganovi prošnji. Kakor hitro so pa uradno sklenili, Pisni roman o škofu Baragu pod da podpro Gilliganovo kandidaturo proti Lauschetovi, so Rnragovim škofovskim geslom to izredno slovesno objavili, nakar je Gilligan začel že v Le eno J® Potrebno’• R°man pi- petek svojo kampanjo z veliko tiskovno konferenco, ki jo;Se naJvečji slovenski zdomski je deloma prenašala NBC televizija. Seveda je dala tele- pisatelj Karel Mauser. Izhajal vizija tudi Laauschetu priliko, da se pokaže pred gledalci ho predvidoma nekaj let. in kaj pove. Tako se je pretekli petek začel dvoboj med Baragov vestnik”, osrednje Lauschetom in Gilliganom, ki bo trajal do 7. maja. glasilo Jugoslovanske ameriške Začetek boja ni bil ravno dramatičen, pa je vendarle Baia§oye zveze, ki izhaja, navad-uakazal smernice, ki se bo v njihovem okviru razvijal- Gil- J10 po s in [at na eto’ bo izsel ligan je očital Lauschetu, da je vsaj demokratski dezerter, > eu°® p°Mva me^ec- ako že ne kaj hujšega, ker se ne drži nobene strankine disci- L, . ve .araa’.s ?Tens ! arne5„" pline in glasuje bolj z republikanci kot z demokrati. To me- .b 1 meseLni > 1 0 ld{a et°s lodijo bo Gilligan prepeval do 7. maja, Lausdhe mu ne bo letnico’pa sf ]e adloci1la’da bo ostal dolžan odgovora. Izjavil je na televiziji, da so ga do v fvop eosnJ1 a evi a ’ opi’ sedaj volivci volili zato, ker dela v korist narodu in ne v sa a’ a ° 50 pres0J 1 arag° korist strankam. Da mu ne gre davčni denar rad iz rok, | to je res, je rekel, toda še zmeraj veruje v resnico, da sme mu bo zmeraj ostala slutena, dokler mu ne bo končno vendarle enkrat popolnoma in čisto jasno razodeta . . . čeprav nikdar ne ve za svoj ko- M?” ^»vensko bogoslužje, ker nec. Samo, če vstopaš v odkriti | boj, v katerem biješ za življenje svoje, lahko predvidevaš, da bo zaključek tega boja morda tudi njegovi sodobniki in sodelavci. Kaj pa Cleveland? Cleveland- vsak režim le toliko izdati, kolikor dobi na davkih, in da je ^ odsek Barag°ye zveze se je gospodarstvo, k, slom na dolgov,h slabo gospodarstvo 'p o ^ a_ Lausche s, ,e tako pust,1 odprto pot, da bo lahko kr,t,z,ral kademij s kat(!r0 ^7 ^,. ♦v* o « Ir o t-rv H za D’r o T c Ir r\ r 1 o n n r\r\r r\ IV o Hn « o i ir j marsikatero demokratsko finančno potezo. Radovedni smo, vo proslaviti v naši clevelandski kako se bo Gilligan mogel braniti, kajti Lausche bo imel 'sredi,ni letošnii veiMd Baragov dosti takih hudih obtožb kar pri rokah | Pravijo, da so nekater. voditelji delavskih unij gonilna 28 janu,arja tl ; ob pol štirih popoldne v Baragovem domu. sila v boju proti Lauschetu. Je verjetno, kajti Lausche ni- rna navade, da bi pred kom kapituliral, kadar je prepričan, čLakita”’častilke'ne da ,ma prav Un.jsk, voditel), so tore) sedaj zmagali v ,z-' bjte na ta datum in tak(>j vršilnem odboru ohajske demokratske stranke Ob enem so sedaj skIenlte da se boste lo. . . I . ^ I r z-v S~\ • -4 4 1 4 4 4 4-4 4-v Pv 4 4 4~ 4-4 4-4 4 4-4-4 44 4" 4 4 I \ 4. 4-4-4 ^4 I* 444-4 ^-..14-^4 I pa tudi stranko cepili na občutnem mestu. Demokratska stranka ni namreč v naši državi tako konsolidirana, da bi lahko prenesla cepitve. Zato je morala v svoji zgodovini že večkrat kapitulirati pred “neodvisnimi” kandidati. Slučaj Stokes še ni tako daleč za nami, da bi nanj pozabili. Da bi Gilligan zmagal proti fronti Lauschetovih volivcev, je treba, da z demokrati potegnejo vsi črnski volivci in volivci narodnostnih skupin. Da bi narodnostne skupine glasovale po želji delavskih unij, o tem dvomimo. Pri črnskih glasovih bo imel dosti besede clevelandski župan Stokes, ki ga vsi ohajski črnci smatrajo za svojega voditelja. Če jim bo Stokes rekel, naj volijo Gilligana, ga bodo vsaj deloma ubogali. Ali bo pa Stokes to tudi storil? Morda, toda preje se bo posbetoval z demokrati v Washingtonu. Demokratje v Washingtonu gledajo na svojo narodno politiko in ne na ohajsko- Obe se pa močno razlikujeta. V Washingtonu bodo namreč morali pretehtati razne alternative, ki ne govorijo vse v demokratsko korist. Ako zmaga 7. maja Lausche, bodo v Kongresu in v Be-, li hiši vedeli, kaj lahko pričakujejo od njega. Johnson tudi vo udeležili te lepe akademije. Janez Sever Klub sSov. upokojencev za Waterloo okrožje CLEVELAND, O. — Nov odbor je bil v AD že objavljen. Sedaj so bili izvoljeni še zastopniki za Slov. delavski dom na Waterloo Road in poročevalka za Ameriško Domovino. Naj torej ves odibor z zastopniki vred še enkrat navedem. Predsednik John Ažman, podpredsednica Marian Bashel, tajnik in blagajnik Blaž Skok, zapisnikar Louis Dular; nadzor- ni odbor: Jack Marinko, Marian dobro ve, da Lausche podpira njegovo zunanjo politiko na iBasbel in R°se Paulin; zastopni-vseh važnih področjih, le glede bombardiranja Severnega ki za Federacijo klubov^ John Vietnama se njihovi poti ločita. V domači politiki Lausche T... ^ tudi ni tak bavbav, kot bi ga njegovi nasprotniki radi naslikali. Glasuje po svoje, toda pri glasovanju se ne ozira na koristi. Je torej demokrat svoje vrste, ki ima demokratski režim od njega več koristi kot škode. Ako bi Lausche propadel v maju, bi moral Gilligan v novembru iti v boj proti republikanskemu kandidatu. Takrat bi Gilligan le težko zmagal, kajti republikanskega kandidata bi volili tudi vsi konservativni demokratski volivci, ki so do sedaj glasovali za Lauscheta. Podobno bi »lasovali rTs'-.nTVT”" “T“ '“T tudi konservativni nevtralci, dočim bi na drugi strani ostalo1^ ’“Js Hlmtmere Ave" tel' doma veliko demokratov, ki so do sedaj volili Lauscheta. Tako bi se zgodilo, da bi vse koristi dvoboja Lausche-Gilligan odnesel republikanski kandidat, in prišel v senat. Taki pojavi niso v ameriški politični zgodovini nič izrednega. Saj je v tem stoletju prišel celo predsednik Wilson v Belo hišo le zaradi tega, ker so se republikanci razcepili. Demokratje v Washingtonu bodo gotovo v zadregi. Ako javno nastopijo proti Lauschetu, bi se zamerili njego Ažman, Louis Dular, Blaž Skok in Marian Bashel; zastopniki za SDD na Waterloo Rd.: John Ažman in Marian Bashel; poročevalka za Ameriško Domovino Mary Debevec. Vsi člani Kluba so prošeni, da v slučaju -smrti in drugih važnih klubovih zadevah kličejo novo izvoljenega tajnika Blaža Sko- konec tvojega snovnega bivanja. Sicer pa le drugi vpišejo v tempelj časa s krstno listino in te izpišejo s smrtno bukvo Od začetka pa do konca si nanizal dejanja, 'ki morda ostanejo preko tvojega bivanja, in pa tudi veliko takih, ki se v tem prostoru porazgube, še predno mineš ti sam. Tisti naši predniki, ki so bili nekoč del naše slovenske nju-jorške srenje, in so položili s svojimi dejanji vidne temelje naše narodne skupnosti, še danes žive. Žive, ker so delali za sebe, ko so delali v skrbi za življenje svojih sorojakov. Oni so preživeli svoje lastno zemeljsko življenje, ker — če pomislimo na to ali ne — mi smo zavestno deležni njihovih naporov in njihovega duha. Tdko kot je nas vsa preteklost in sedanjost vsega slovenskega rodu. Za te vemo, da so preživeli svojo smrt, ko po delih svojih žive, čeprav bi bilo po nekaterih vidikih in merilih njihovo delo vzeto in merjeno kot skromno, je bilo veliko in pomembno za njujorško srenjo. Mi pa še zmeraj stojimo negotovi pred sodbo in ocenjevanjem tistih slovenskih rodov, ki bodo prišli za nami. Kakšna bo njihova sodba o nas, mi tega ne vemo?! Veliko bo govorilo o naši smrtnosti in nesmrtnosti stanje naše srenje, ko bomo odhajali in jo predajali v nove, mlajše in močnejše roke. Gibanje je življenje. Življenje pa je tudi delo. In tu se preskušamo pred sodbo naših rodov v prihodnosti. Vsi mlajši, ki se v tem delu zdaj uveljavljajo, morajo vsako dejavnost opravljati s pogledom na koristnost vse narodne skupnosti v New Yorku. Enkrat moramo spet striniti svoje vrste in pogumno bomo korakali naprej, cot je na prvo nedeljo v letu 1968 rekel župnik v svojem oznanilu. Upam, da mi danes ne bo kdo zameril skromnosti v mojem pretiravanju, ko bom zapisal za kroniko 1967 tole: Leto smo s tem hočem izkazati Ijjubezen do svojih staršev. Vaši otroci bodo tudi vas toliko bolj cenili in ljubili, če se bodo tega naučili od vas, kot sem se jaz od svojih roditeljev.” Življensko resnične besede, ki nam povedo vpliv narodno-ver-ske vzgoje, ki jo je dobil naš župnik od staršev. Oni doma Prekmurju, Father Richard rojen v zeleni Pennsylvaniji. Vse je mogoče, če volja človeka hoče. Nič ni mogoče, če človek noče. Z novim letom v delih in naporih pokažimo, da hočemo, posebno, ko pri teh nagnjenjih dobivamo pomoč v novem kaplanu Fathru Bertrandu Kotniku. 20. januarja bo med nami. Ker ga po spisih v “Ave Mariji” poznamo, lahko pričakujemo, da bo med nami malo pomisijonaril in bo našo srenjo pomagal uspešno povezati za njeno srečno bodočnost. Vsi drugi pa glejmo, da povezujemo, in da čimveč duha vnesemo v skupnost po naši besedi in pesmi, ki naj obe služita Bogu v čast in narodu v življenje, ponos in pomen. Tone Osovnik Rev. Leon Kristanc: Moj prvi božic zdoma (Konec) na božjo službo v čast Božjemu srečno preživeli. Ne v skrajnem Detetu, mi je dajala pogum, da Naj bo Jezuščku v čast — sem si mislil — saj Božič je samo enkrat v letu! Lepo se je zdanilo, mrzla burja je pihala in zanašala sneg, ki je neprestano pršil. Podali smo se v strmino in kopali skozi zamete. Smreke vse obložene s snegom, so se sklanjale, sneg se je podiral na nas, da smo bili vsi beli, kot Eskimi tam gori na Severu v večni zimi. Treba je bilo pošteno kidati v sneg, ki je neprestano pršil in ga je burja zanašala v obraz. Možje so si podajali slivovko za korajžo in moč, jaz sem pa za njimi požiral le sline ter se zavijal v suknjo, ter opiraje se na palico stopal za njimi. Najraje bi se o-srnil ter se spustil v dolino, pa domov v topli farovž! Pa misel na ljudi, kateri na sam ljubi Božič nestrpno čakajo tam gori jaslicah v kotu” sem si mislil. Poprosil sem za suho srajco, in dobra žena je z veseljem ponudila moževo, jo pogrela na peči; stopil sem v sosedno čumnato, se slekel in nadel suho, toplo srajco, in blaženega sem se počutil v njej, čeprav je bila precej prevelika. Zvonovi so vabili v cerkev, kjer so ljudje v ljudskem petju peli božiče pesmi. V drenju so se mi umikali, da sem se prerinil k oltarju. Vsedel sem se v oltarno klop, da zberem misli za sv. mašo; se naslonil nazaj — kako dobro mi je dela suha srajca! Ljudje — vsa cerkev — so pa peli v ljudski preprostosti. Zazvenela mi je na ušesa do takrat nepoznana stara božična pesem: “Pastirci vstanite, zbudite se zdaj; le hitro vstanite, da gremo naprej.—Smo videli angelov štir ali pet, ki so prišli povedat, da je nocoj prišel sam Sin Božji na Svet. — O cartano Dete, kako je lepo; od mraza se trese, saj je skoro nago. — O Jezus, požegnaj nam dušo, telo, po smrti pa vzemi nas gori v nebo!” Stopil sem v kot ledenico mrzlo zakristijo, si nade. mašno obleko ter pristopil k ol tar ju, da v tretji sv. maši skup no z ljudmi opravimo zahvalno molitev Božjemu Detetu v čast za milost Odrešenja. Po končanem opravilu so ljud je kar vztrajali v cerkvi; peli čast sv. dnevu “Veseli dan praznujmo, v veselju se radujmo! Po kratki zahvali za sv. mašo sem se poklonil Jezuščku v ta bernaklju ter ljudem izpred ol tarja povedal, da bo popoldan ska služba božja četrt ure na to to bodo povabili zvonovi; določene ure si nisem upal povedati, preveč sem bil truden! Pri iz stopu iz cerkve so me obkolili ter se zahvaljevali za srečo lepega Božiča, da niso bili brez maše Sneg je prrenehal, pa je burja tulila okrog cerkve in zvonika in je rezalo okrog ušes in v nos. Okusno pa je zadišalo, ko sva se mežnarjem kar dričala po iribčku doli v z drvmi obloženo hišo, da ji burja ni mogla blizu. Pošteno sem se oddahnil, z obema rokama sem držal skodelico z lipovim čajem in slivovko, do katere sem celo jutro in dopoldne samo sline požiral. Sezul sem si škornje, dali so mi tople copate ter prinesli že pre-plaknjeno in posušeno srajco — vse kar podomače! Kosilo je bilo okusno, čeprav visoko v hribih! Domača hčerka — edinka je jemala slovo od zadnjega Pozdravljeni! Mary Debevec Kaj se je dogodilo -pa kaj bomo se doživeti NEW YORK, N.Y. — Kdaj se je prvič pretrgala zavesa v prvim volivcem. V tem slučaju bi Johnson kot predsedniški vem predvoru templja časa in brezdelju in tudi ne v pretira- sem s skrajnim naporom silil v,Božiča v domači hiši; na Svečni-nih naporih ohranjevanja našejbreg. Bilo je že nekako na sredi Co je bila povabljena v Marijin narodne skupnosti. Smo imeli pota, ko mi je na radi snega dom v Ljubljani, da postane nekaj srečnih, skoraj bogatih na petah nabranem snegu spod-1 sestra usmiljenka. Povabili so trenotkov. To je bil velikonočni j letelo in sem telebnil ter se najožje sorodstvo — in tako je čas; Materinski dan, ki ga je le- stegnil med grmovje. Možje, mi- bilo res vse skrbno pripravlje- ponudili — “če se mi ne bo zdeld za malo” — počitek na peči. Kot že prava bolniška strežnica — postavno dekle, za katero bi se vsak fant z veseljem oziral, prikupna in nasmejana — je skrbno pogrnila na topli peči. Spravil sem se na zapečček, se zleknil, saj sem bil počitka vsaj za oddih pošteno potreben! Pri mizi pa se je razvila družba; čeprav so govorili obzirno in po-tihem, so postali tako živahni, da ne le radi utrujenosti, tudi radi smeha zaspati nisem mogel. Delal sem se, da spim spanje pravičnega, v resnici pa sem jim prisluhnil. Čeprav hribovci, pa so bili brihtni ljudje! Pogovor je nanesel tudi na uganke. Kje je Adam pustil matiko, ko je moral iti iz raja?” — “Na stilu” (ročaj). “Katera žival je Boga nosila?” — “Osel, ki je Boga nosil”. “O blaženi osliček — je rekla hišna mati — kateri je nosil Marijo, preblaženo Devico, katera nam je dala Jezusa, Sina Boga, Odrešenika”. — “Stara, nikar ne pridigaj” ji je hudomušno rekel mežnar. “Kdaj je osel tako močno rigal, da ga je ves svet slišal?” — “I — v Noetovi barki, ko je ves svet se potopil in so bili rešeni le oni v barki”. — “Kateri pa je izmed naj večjih čudežev v starem testamentu”? — “Prerok Elija, ko se je na gorečem vozu peljal v nebesa, pa se ni nič opekel.” — “Kaj pa, če se je! Nikjer ni zapisano v sv. pismu, da ga ni peklo.” — “E, če bi bil opečen, Di ne bil čist, ko pa nič nečistega ne more iti v nebeško kra-jestvo”. — “No — pa povejte, koliko časa se je vozil, da je tja gori prifural?” — “Pičlih devet ur”. — “Kako to?” — “Od zemlje do nebes je malo manj kot devet ur; ko je Gospod Jezus umiral na križu ter ga je desni razbojnik prosil odpuščanja, nru je Gospod odpustil vse hudobije ter ga je zagotovil: “Se danes torej malo pred polnočjo — boš z menoj v raju”. Od srca sem se nasmejal; misel na utrujeno«! mi sicer ni prešla; ampak Sodražica je daleč, treba bo domov! Vzdignil sem se, zazdehal, krepko raztegnil roke, se vsedel na zapeček. “Veste kaj — sem jim rekel — bo najbolje, da kar pozvonite. Jaz bi bil rad že pred trdno nočjo doma”. Razumeli so; pa pravijo: “Gospod, domov Vas bmo peljali s sanmi”. Med žlahto sta bila dva postavana fanta, da me po opravljeni pobožnosti popeljeta prav v dolino, do farov-ža. “Zakaj pa dva? Bo en sam zadosti; pa se jutri, na Štefan dan pripelje z menoj nazaj, ko bom moral zopet radi prazničnega opravila priti na Goro; cesta bo gotovo že pretrgana”. “Veste kaj, bo prav, da greva dva s sanjkami, da bo zadnji, če treba, kosti pobiral” se je smejal. Po končani pobožnosti v cerkvi so mi na željo zopet zapeli tisto tako fletno: “O cartano Dete, kako je lepo, od mraza se trese, saj je skoro nago”. Dali so nam okusnega čaja, da je kar pognalo novo kri v žile; zavili smo se v sukne in kučme; pritrdili so malo blazino na sanke, zahvalil sem se jim in v blišču zimskega solnca in v vetrru, ki j« nesel sneg v obraz ter obetai mrzlo zimsko noč, smo hiteli proti Vagovki ob deželni cesti med Sodražico in Loškim Poto-° ./P razpošiljanje njegove !%e.. Bil je ves vesel, ko je ? jH da je bila knjiga z na-v Senjem sprejeta. V njego-^ pripovedovanju ni bilo ž prav nikake ošabnosti, j j,^0 Preprosto veselje v zave-r ’ ^a je za slovenski narod Zadovni dobl0 delo‘ Z vehkim jonska nedelja še zanaprej o-k ovo Jst ° k , tala krožkov praznik : stvol lP0h.™10 mz fad07°!J- in dan velike vsakoletne prire- viti vozel, potem pa bolj ali manje lepe šive; to delamo približno tri ure na teden. To je že veliko zanje, posebno sedaj, ker imajo še veliko dela na “polju”, čez par tednov se pa le najdemo pred zgotovlje-no oblekco in to veselje plača vse trude in muke, ki pa niso manjše za učenke kot za učiteljice. Že od zgodnje mladosti od sedmega ali osmega leta so navajene nositi vrče vode in butare drv ter vihteti sekiro. Ko so pa včasih že stare mame, pa začnejo obračati šivanko .. . Vse si pa vedno bolj želijo oblačiti vsaj otroke, če ne njih same sebe. Ta želja se pa po navadi zbudi, ko so uvidele, da se otroci manj prehladijo, če so vsaj malo oblečeni ponoči. Razlika v temperaturi ponoči in podnevi je zelo velika. V decembru pade ponoči za 20 stopinj. Začele smo šolo za deklice. Teh je precej iz sosednjih vasi. Ne morejo iti vsak dan domov. V ta namen imamo pri nas majhen internat. En ducat punčk med osmim in 13. letom. Najbolj premožne pridejo z eno obleko; skoro vse pa imajo po eno slamnato preprogo, ki nadomešča postelj, nobena pa nima odeje. Zato sta Vaša dva dolarja šla za odeje. (Podčrtal por.) Neka skupina gospa iz Pariza nam je poslala iz volne spletenih šitirioglatih krpic, katere deklice šivajo skupaj in to so zelo dobre odeje. Vseh barv so, ker so to navadno ostanki volne, pa nič zato; vse je to-iko lepše, kolikor več je barv. Vidite, tako nas je iz vseh cotov in krajev, ki delamo v Gosp odovem vinogradu. Pa menda Gospod ne bo hud, če Vam povem, da mi slovenska pomoč še bolj razgreje srce kot druge. Smo pač tako u-stvarjeni.” Zaključi pa dobra sestra pismo s posebnimi pozdravi g. in gospe Kramarjevi in med drn- ca. Misijonski por. . 111 govorila in pisala o knji-i ^va izmed najbolj odličnih . 0vencev v svobodnem svetu, j ' ^>ha Krek, predsednik NO 8enator Frank Lausche. ; rU Šoto vit ve in dognanja v so res takega značaja, 'horajo dvigniti vsakemu l °Vericu narodni ponos. Do-gj2ujejo namreč, da smo bili I b00,Venc:i že v pradavnini svo-j, °ljubni in demokratično j^hjeni ljudje. Svetu pa Jlga govori o majhnem na- GRUPNA POTOVANJA Kanade ali USA ^avUe nam približni datum in 0k°> ki si jo želite. Poštno-^ratno boste dobili informa-^j° za grupe iz New York, 0r°nta ali Montreala. Prese-boste nad nizkimi' ce-tla’hi kanadskih grup. Itn amo tudi cenena grupna ot°vanja iz Ljubljane v To-Otlto ali USA. It erd a car za $5. — Vam pri-jemo automatic auto po $6 a dan v Ljubljano. ^orld Travel Service Ud. 08 College St. ^°ronto 2b P. Urbanc WA 2-4161 clitve. Duhovnik krožka je poročal o praznovanju stoletnice smrti škofa Friderika Barage. Praznovanje pripravlja župnija Marije Pomagaj in bodo člani misijonskega krožka na-prošeni za sodelovanje. Praznovanje bo 21. januarja 1968 G. A. Zrnec CM bo kazal ski optične slike, pevci bodo peli na odru bo pa dramatski pri zor o Baragi. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki za sklac beatifikacije. Prireditev bo nedeljo popoldne v cerkveni dvorani na Manning Ave. Por. Nekaj iz župnijske kronike za leto 1967 Naravni prirastek v župniji Marije Pomagaj je bil v letu 1967 — 111 otrok. Toliko so jih namreč vpisali v matične knjige župnije. Med temi je bilo 57 dečkov in 54 deklic. V mrliško knjigo so vpisali osem pokojnih, 5 moških in 3 ženske. Najmlajši, ki je zapustil slovensko srenjo, je bil star 26 let. Najstarejša gospa je pa imela že 80 let. V poročno knjigo so vpisali 33 parov. Finančne postavke župnije se v letu 1967 niso veliko spremenile od onih iz leta 1966. Vseh dohodkov (brez najetega posojila) je bilo lani prav blizu $54,000 (blizu $50,000). Številke v oklepaju so za leto 1966. Redne nedeljske in večerne nabirke so prinesle $14,773.28 ($13,291.40), torej tisočak in pol več. Bilo je pa precej manj drugih dohodkov, kot so: dajatve za odplačilo dolgov, darovi za cerkev, poroke, krsti in lučke: $18,515.99, ($24,427.71). V teh dohodkih je pa skoraj šest tisoč dolarjev razlike. To sta dva glavna vira župnijskih dohodkov. Drugi so še: najemnina dvorane, oglasi v “O-znanilih” in darovi za razne cerkvene ustanove. Poleg gornjih skupnih dohodkov je bilo še $4,600 najetega posojila ($94,-810.00). Vseh izdatkov pa je imela župnija $58,178.40 ($141,725.47). Velika postavka med izdatki je bilo odplačilo dolga in obresti v vsoti $20,340.00 ($7,080.24). Škofijski davek je znašal $1,733.99 $(1,715.51). Velika pa je razlika med stroški za cerkev, popravila, takse in plače; v letu'1967 so ti stroški znašali $22,356.56, v letu 1966 pa $35,848.36. (Po oznanilih št. 1, 1968). darskega imenika je zopet g. Tone Zagorc, ki hoče uveljaviti svoje zavarovalno podjetje. Ker so ta imenik plačali oglaševalci, ga vsakdo lahko dobi zastonj. še denar, sem se pa takoj ves .poslovni in delovni povezavi, mo-potolažil. V obtoku je seveda'derniziranju tehnologije in or-krožil isti denar kot pri nas v ganizacije poslovanja teh podje- Sloveniji in v vsej Avstriji. Naslednji dan so mi dali hlače in bluzo ter usnjen pas za hlače. Pa me je ta dan zopet tresla mrzlica in nato kuhala ti j. Tako so tudi slovenske železarne s svojimi sedanjimi težavami in zastarelimi s Krojnimi napravami eden od najvidnejših in zgovornejših spomenikov ko- Slovenski gospodarski imenik V Torontu je letos izšel že drugič t. zv. Gospodarski imenik, v i Občudujemo dosledno ravnanje Doma v Sloveniji je še veliko vdov in sirot. Možje in očetje so padali za časa komunistične revolucije. Mnoge žene so postale vdove in prenekateri otroci sirote šele potem, ko so koncem zadnje svetovne vojne zavezniki poklonili zmago v Jugoslaviji komunistom. Se je nekaj ljudi v emigraciji, ki niso pozabili na te vdove. Eni izmed njih, ki še danes trpi na posledicah komunistične krutosti, je prijatelj iz Kanade poslal za Božič denarno pomoč. Obenem ji je v pismu tudi razložil svoj položaj, svoje poglede na vse, kar se je dogajalo in se še dogaja doma in med emigranti v tujini. In dobil je odgovor v e-nem samem stavku: “Ne moremo pa si kaj, da ne bi občudovali Vašega doslednje-ga ravnanja glede na pretekle težke dni.” Tako vidimo doslednost tam in doslednost tukaj. Ena je vesela druge in ena drugi si dajeta podporo. Doslednost doma je bilo treba drago plačati in zato je vsega občudovanja vredna. Pa tudi v zdomstvu se zahteva vedno večji pogum od tistega, ki vztraja v doslednosti, da danes še odklanja tisto zlo, proti kateremu se je nekoč boril. Med te-le misli bi spadalo tudi poročilo, da je lani v novembru priredil Titov zastopnik pri Vatikanu Vjekoslav Cvrlje poseben sprejem za cerkvene ljudi v Rimu. Sprejema so se udeležili vsi gojenci Slovenika z rektorjem M. Jezernikom na čelu. Po vsem tem ni čudno, če vedo povedati, da med temi gojenci vlada pravo zaničevanje slovenske politične emigracije in celo slovenske katoliške preteklosti. To so sledovi komunističnega vplivanja in sadovi nedoslednosti tistih, ki bi morali hoditi ravna vročina, da sem moral prebiti rnunistične nesposobnosti za pra-v postelji, šele naslednji dan vilno vodstvo gospodarskega in po tem sem mogel iti s prijate-J industrijskega življenja. Ijem z Dolenjske v mesto, dal sva nakupila nekaj najpotrebnejših malenkosti in nekaj jestvin. Po trgovinah ni bilo kaj dobiti, le na judovskem trgu sva lahko nekaj nakupila. Zelo sva iskala kruh, rad ga bi tudi dvakrat preplačal, pa ga ni bilo nikjer, še enkrat sva potem šla v mesto, nato je pa prijatelj z Dolenjske odšel domov. Lepo so mu uredili vse potrebne papirje, prosto CLEVELAND, O. Moški dobijo delo IŠČEMO GRADUANTE VIŠJE ŠOLE ZA VAJENCE V STROJNIŠTVU Odlična prilika za pridobi-vo-|tev temeljitega in nadaljujo-zovnico za vlak in nekaj kru- znanja, ki vam bo uspe- ha ter košček slanine, pa je šobilo strokovni strojniški po-odšel. Hudo mi je biio za fan- ložaj. Zahtevamo diplomo viš-tom, ker je bil res dober zame Je šole in dobro mehanično na-in prijeten družabnik. Ostal cIar.jenosF Deležni boste do-sem zopet sam med tujci. S Po- brega treninga pri delu in do-Ijaki se je težko pogovarjati, brega pouka v razredu za hi-čeravno so Slovani. Izmed vseh Urejše napredovanje. Morate Slovanov sem najtežje razu- znati zbrati, pisati in govoriti mel Poljaka. Prosil sem, naj dobro angleščino. Odlična zame pošljejo domov ali vsaj v četna plača, cela vrsta obrob-Ljubljano in v kako bolnico nih koristi. 10f/< poviška za tam, pa se niso upali me posla-]drugo izmeno, ti na tako dolgo pot radi izčrpanosti in bolezni, ki me je povečini vsak drugi dan vrgla zopet na posteljo. Potem sem jih prosil, naj me dajo vsaj na Dunaj v bolnice, ki je samo za malarične bolezni, v kateri je moj brat in je primarij, špeci-jalist za malarijo Slovenec dr. Černič. Obljubili so mi, da bodo to uredili. Jaz sem pa poslal takoj pismo na to bolnico za brata. Naslov bolnice na Dunaju sem dobil OSBORN MFC. COMPANY 5401 Hamilton Ave. Phone 361-1900 Equal Opportunity Employment (12) gim pravi: “Menda bi storila katerem so na 90 straneh zbrani I)0ta- uslugo, če bi se s pripovedova- oglasi slovenskega svobodnega njem ustavila. Obnovila bi še.podjetništva. Prinaša 88 oglaše- V. D. MILLING MACHINE OPERATORS TRAIN FOR •HORIZONTAL BORING MILL Imeti morate eno ali dve leti v pisarni, (skušnje na vrezovalnih strojih, Vedeli so za to bolnico na Du- kjer ste morali sami naravnati naju in tudi za njen naslov, različne oblike dela. Jaz sem imel namreč vse v Odlični trening pri delu kovčku in vse mi je bilo ukra- plus pouk v razredu vam bo-deno, tako da nisem imel prav sta omogočila napredovanje v nobenega naslova. Edino za popolnega strojnika takoj, ko domov in za pošto na Dobrovi bodo vaše sposobnosti to dovo-sem vedel in imel v glavi. Tudi lile. Zahtevamo diplomo višje bratu na Dunaj nisem mogel šole, brati, pisati, govoriti mo-sporočiti, kje sem in kaj je z rate dobro angleščino. Odlična menoj. To sem storil šele se- začetna plača, cela vrsta obdaj. Dobil sem kar hitro od- robnih koristi. 10% poviška za govor — čemur sem se čudil, drugo izmeno, da je v tistih prevratnih dneh j QSBORN MFG. COMPANY zahvalo in Vas prosila, da jo razdelite vsem tistim, katerim valcev, od katerih pa niso vsi Slovenci. Med oglasi je opis in sem dolžna in katere ne po-jkratka zgodovina Ljubljane, znam. Molim za Vas vse.”|Imenik krasijo slike iz Sloveni-Njen naslov je: Rev. S. M. Syl- je. Urednik Slovenskega gospo- Šivalni tečaj sredi Afrike Zadnjič sem na tem mestu poročal, da je ga. Marija Kramar poslala v srednjo Afriko slovenski misijonarki sestri M. Sylvester tri svetilke. Da se ne bi na dolgi poti razbile, jih je skrbno zavila v blago. Blago je bilo pa take vrste, da je sestri Sylvester prav prišlo. In kaj pravi v pismu o tem blagu sestra misijonarka? “Kaj naj pa rečem o blagu, ki je bilo s svetilkami? Bog Vam plačaj; me smo ga začele takoj rezati za hlačke in srajčke otrokom, katerih matere prihajajo k šivanju. Zdaj smo tukaj tri sestre in se razpršimo v razne dele vasi in tudi v razne vasi. žene in večja dekleta se zberejo v eni ali drugi ograji, pa šivamo, da je kaj. Najprej se naučimo vdeti su- L. Ambrožič st.: OBLJUBA DELA DOLfi XLI Vzeli so nam, kar se je dalo odtrgati in vzeti, le hlače in bluzo so pustili vsakemu, kdor je pač to imel. Jaz npr. nisem imel nič takega, da bi mi odvzeli, edino bolniško srajco, ki sem jo imel na sebi, vse drugo mi je pa bilo odvzeto že ponoči s kovčkom vred. Kako težke misli so me spreletavale tedaj. Ko sem videl, kako so kmalu v popoldanskih urah začeli odpuščati nekatere iz bolnice, še nekako na surov način in brez vsega, sem bil v resnem strahu, kaj če še mene iztirajo ven. Kaj bom oblekel, kam se bom dal? Da bi se podal peš na daljšo pot, ni bilo misliti, ker sem bil preveč izčrpan od bolezni in slabe hrane. Šele potem, ko sem zvedel, pošta še tako redno poslovala. Brat mi je poslal svoj naslov in dejal, da, a ko ga ne bo at-krat, ko bom prišel tja, v bolnici, naj prosim v pisarni za telefon in mu telefoniram na dom in takoj se bo potrudil tja. Tako je bilo v nekaj dneh vse pripravljeno in odpeljal sem se proti Dunaju. Bil sem ves srečen in vesel in težko sem 5401 Hamilton Ave. Phone 351-1900 Equal Opportunity Employment (12) DELO DOBIJO Zakonski par Iščemo zakonski par za o-tkrbovanje poslopja na za- čakal trenutka, ko »e bova a *“»■» strani 575 meseCno in stanovanje, blizu transportaci- pet videla z bratom, saj se že vso vojsko nisva in predstavljal sem si, da bo v tisti bolni-1 ei, kjer je moj brat, vse lepo in| domače. (Dalje sledi) e. Pišite, kje ste bili prej zaposleni, priporočila in telefon: Box 234, American Home Publ. Co.. 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (12) IZ Ženske dobijo delo RAZPIS SLUŽBE Uprava Ameriške Domovine išče izkušeno in zanesljivo u-radnico z znanjem slovenšči-in angleščine, tipkanja in Ravne — in zastopniki iz-1 splošnih pisarniških ael- Fo nudbe na Ameriško Domovino. (x) Železarstvo zaostaja Na metalurškem inštitutu v Ljubljani so se 14. novembra sestali predstavniki treh slovenskih železarn — Jesenice, Štore in vršnega sveta. Razpravljali so o tesnejši poslovni in delovni povezavi slovenskih železarn med da odpuščajo povečini le Nem-iseboj, da bi lahko učinkoviteje ce in nekatere Jude, sem bolj prosto zadihal. Prej me je pa zares skrbelo, kako bo, če me nastopale na domačem in inozemskem trgu. Slovenske železarne so pod sedanjimi komuni- MALI OGLASI UMETNOST? — Tako trdijo razstavljalci “Skupine Hermanna Goeringa” v Castle Mosbroich pri Leverkusenu na Nemškem. odpustijo, ker nisem imel ne stičnimi oblastniki v razvoju žele samo obleke, pač pa tudi nobenega božjaka v žepu. Bilo je pa prve ure vse naravnost noro in mislil sem si: vse se lahko zgodi, kadar narod ponori. Vendar se mi ni nič posebnega zgodilo, kar me je posebnega zgodilo, ker me je vensko ime. Saj so nama, s prijateljem iz Dolenjske, kma- Kupim Kupujem hišo in posestvo ali samo hišo v Sloveniji. Po lo zaostale. L. 1939 so slovenske mogočnosti priložiti sliko od železarne izdelale 50%. celokup- kakor tudi ceno< Piaati na nega izdelka jekla v državi, Ieta nasi’0y 1966 pa samo še 28.5%, Iz tega izhaja, da so v vsej črni metalurgiji slovenske železar-1 ne po zadnji vojni najmanj napredovale. Zato so proizvodni stroški zelo visoki, osebni do-1 hodki zaposlenega delavstva pa I Mike Danojlich 2531 So. Hamlin Ave. Chicago, 111. 60623 (15) V najem Lepo C-sobno stanovanje s lu začeli zatrjevati, da se na-j zelo nizki da so pod republi-(kopalnico se odda v fari sv. ma ni treba ničesar bati, ker škim povprečjem, česar ni ni- Jurija, med St. ( lair in Su-sva Slovenca, ne Avstrijca. Ko kjer na svetu. Izhod iz tega po- perior Ave. Kličite UT 1-4330. sem pa popoldan dobil s pošte ložaja železarne iščejo sedaj v| (H) C Sir Arthur Conan Doyle: . vražnika sta si morala stisni- morali sprejet, njegove zahte-(ti rok0; in uparno> da bo s tem ve: nedvomno bi nas rajši pu- IZGUBLJENI SVET (THE LOST WORLD) Tok ni posebno močan, ker znaša padec kvečjemu osem palcev na miljo. Nobena reka ni bolj pripravna za plovidbo: ob njej namreč prevlada jugovzhodni veter tako, da lahko potujejo jadrnice stalno in brez presledkov do perujske meje, dočim jih nese navzdol kar voda sama. Toda “Esmeraldin”, izvrstni motor, nas je itak rešil vsake odvisnosti in CHICAGO, ILl~ stil na cediu, kakor privolil iz-premeniti pogoje, pod katerimi je prevzel vodstvo nad nami. Ko smo se dne 2. avgusta poslovili od “Esmeralde”, smo izgubili zadnjo vest z ostalim svetom. Tekom štirih dni, ki so minuli po njenem cdhodu, smo si nabavili pri Indijancih dva prišli smo tako hitro naprej,^ sta kot da bi jadrali po stoječe* tako“a(koze’ kl 'so na^et" jezeru. Tri dni smo p0t0vali Povrh kambusove{J:a ,ogrodja) ’ da ju bomo prenašali čez ka- proti severozapadu po reiu mi - bila še tu, skoro tisoč milj Itfekoh zapreke pri HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER For rectory with 2 priests. References required. Live in. Two nice rooms and bath. Phone CO 4-1523 __________________________(ID GENERAL HOUSEWORK — IRONING Mature woman. 3 day. Live in. Own room. 2 children, girl-10; boy-15. $40. Flexible schedule to include some Saturdays. References req. AL 6-1525 (13) FEMALE HELP PARTY DEMONSTRATORS No investment. No delivery. Brand new chemical line. Salary. 925-1800 (11) reki in je daleč od ustja, tako veličastno široka, da sta se videla s srede bregova samo kakor senci daleč na obzorju. Na četrti dan po našem odhodu iz Ma-naosa smo zavili v neki pritok, ki je bil ob ustju le malo ožji kakor Amazonka sama. Potem pa se je hitro' zožil in dva dneva pozneje smo prišli do indijanske vasi, kjer je odredil profesor, naj se izkrcamo, da bi lahko poslali “Esmeraldo” nazaj v Manaos. Pojasnil nam je, da pridejo kmalu pragovi, kjer ne bi barka ničesar opravila. Dodal je tudi zaupno, da bomo kmalu na pragu nepoznane dežele, in bo torej boljše, zaupati to našo skrivnost čim manjšemu številu ljudi. Slednjič mu je moral vsak izmed nas dati častno besedo, da en bo objavil ali izjavil ničesar, kar bi dovolilo točno sklepati o smeri našega potovanja, in v istem smislu so bili svečano zapriseženi vsi naši služabniki. Iz tega vzroka sem pač primoran biti nekoliko nedoločen pri nadalnjem pripovedovanju in opozarjam svoje čita-telje, da so po meni v kateremkoli zemljevidu ali načrtu na- H E L P WANTED PAY THOSE CHRISTMAS BILLS Be self-employed. Work 20 hrs. wkly. Set your own working hrs. day or eve. Car necessary for local area driving. 10 positions open. 12 hr. training course nec. China sales Comm. Call 768-5999 (12) COOK — Female; WAITRESSES, PORTER — DISHWASHER. New restaurant. Southwest. 6 day 2 shifts. Experienced. References required. 523-1348 REAL ESTATE FOB SALE ROSELLE BY OWNER Custom bit. brick veneer ranch on 70x173’ lot. 2 or 3 bdrms. Kit bit-ins. 2 baths. Huge 1st fir. pan. fam. rm. plus Ige. pan. rec. rm. in bsmt. 2 car gar. 2 blocks to everything. 529-6697 _________________________(11) LIBERTYVILLE BY OWNER 8 rm. raised ranch. % acre Indscpd. Cen. air cond. Blt-in kit. 2 car att. htd. gar. Crptg. Drapes. Storms & Screens. Nr. Schl., transp. $35,000. Call 362-2775 BRADLEY ROAD BETWEEN ROUTE 176 & 60. Hi ACRES. ASKING $7,000. CR 2-3858 (9,16 jan) plovbi. Natovorili smo ju z vso našo prtljago in smo najeli še dva Indijanca, ki bosta pomagala pri veslanju. Kolikor sem razumel, sta oba — imenujeta se Ataca in Ipetu — baš ista, ki sta profesorja Challengerja spremljala na njegovem prvem potovanju. Zdelo se je, da sta se zgrozila pri misli na ponovno vožnjo, toda glavar ima pri teh rodovih neomejeno oblast, če se mu je zdelo, da pri tem dobro zasluži, ni preostalo Indijancema ničesar, nego na to pristati. Torej jutri se poglobimo v nepoznano. Pošiljam to poročilo s čolnom, ki odrine po reki navzdol, pa morebiti bo to zadnje slovo od vseh, ki se zanimajo za našo usodo. Kakor sva se domenila, naslovim pismo na vas, dragi Mr. Mc-Ardle pa vam prepustim popolno prostost: lahko ga uničite, izpremenite in sploh razpolagate z njim, kakor vam je drago. Samozavestni nastop profesorja Challengerja ne dopušča nobenega dvoma — tudi kljub stalnemu nezaupanju profesorja Summerleeja ne -da bo res naš vodnik doprine- zadeva končana. Kar se tiče prepiranja naših obeh učenjakov, se še vedno ogorčeno nadaljuje. Priznati moram, da je Challenger nad vse izzivalen, a tudi Summerlee ima hud jezik, in to nikakor ne ublaži razmerja. Zadnjo noč je rekel Challenger, da se ni nikoli maral potikati po Temzinem o-brežju in gledati reko, ker je vedno žalostno gledati kraj, kjer bo morebiti našel človek svoj konec. Zase je namreč trdno prepričan, da bo nekoč določen za Westminstersko o-patijo. Summerlee, ki je vse življenje ob Temzi nabiral o- kamenine iz kredne dobe, je takoj odgovoril s strupenim smehljajem, da je vendar že podrta, kolikor mu je znano, ječa Millbank, ki je stala ob vodi. Challenger je tako neznansko domišljav, da mu tega sploh ni mogel zameriti. Nasmehnil se je samo v brado in ponavljal: “Tako! Tako!” s pomilovalnim glasom kako r napram otroku. Pravzaprav sta oba otročja — eden je nestrpen in prepirljiv, drugi pa oblasten in prevzeten, a vendar ima vsak glavo, s katero zavzema odlično mesto med sedanjimi vodilnimi znanstveniki. (Dalje prihodnjič) 'iDmiiiiiiiiiimiuiiiMiiiiiimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiimiiiiiDiiiiiiimiiiiimiimiiiimiiiiur , , , jsel potrebne dokaze za svoje vedene razdalje med posamez-|. . . , , , , v. . . , . .v ■« j trcntve in cin Km&iu r©s ciozi- nimi kraji sicer točne, vendar . , , , , . . ... vimo nad vse porazne dogod- pa sem skrbno izpremenil pri označbi smeri resnične podatke kazalca kompasa, radi česar nikakor ne morejo služiti moji podatki kot opora pri potovanju skozi popisano deželo. Ne vem, v koliko so tehtni vzroki, radi katerih varuje profesor Challenger svojo skrivnost. Vsekakor pa smo CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY WOMEN’S APPAREL STORE By owner. Well established 40 years. Excellent location. $95,000 annual gross. Priced for quick sale due to owner retiring. Call evenings after 7:30. 832-3565 (11) FURNISHED BUILDING FOR LEASE $500 month includes RESTAURANT with new equipment. 18 rooms & 2 car garage. Option to buy. 348-9233 ________(12) RESTAURANT Good south side location. Good business. Priced low. Mr. Johnson, 723-9425 or 488-6614 (17) MALE HELP ELECTRONICS COMMUNICATIONS CAREER OPPORTUNITIES IN THE COMMUNICATIONS — INDUSTRY OPENINGS IN DETROIT — KALAMAZOO An excellent opportunity and future for high school graduates and ex-servicemen. Experience in electronics is desirable but not necessary. An appealing, challenging job with good opportunity for advancement. Liberal benefit plan includes holidays vacations, tuition reimbursement, medical and pension plans. For appointment call collect 313—393-5921 American Telephone & Telegraph Co. (12) WE NEED I. D. - 0. D. GRINDERS HONE OPERATORS EXPERIENCE OR WILL TRAIN Steady jobs — Good wages Liberal fringe benefits Apply in person or write to; PEGASUS LABORATORIES 3500 W. 11 Mile Road, Berkley, Michigan K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA (K. S. K. J.) nudi ljubeznivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam m sirotam v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo po $1.00 ali $2.00 na dan; • članom posodi denar po 5% obresti za nakup doma. K.S.K.J. Je najstarejša slovenska podporna organizacija v Averikl. | Premoženje-----------------------$16,300,000.00 | Članov - 45,000 ____________Certifikatov - 47,500 1 Veljavna zavarovalnina___________$39,700,000.00 Solventnost - 118.99% Za seznam In pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolici izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. VIII. Prvi vestniki novega sveta. Naši prijutblji V domovini sc lahko veselijo z nami vred, za kaj na cilju smo in ponekod i se je tudi izkazalo, da bo mogoče ' doprinesti dokaze za trditve profesorja Challengerja. Nismo se še sicer povzpeli na planoto, vendar pa leži pred nami, in še profesor Summerlee se je nekoliko omehčal.. Ne mara sicer niti za trenutek priznati, da bi lahko imel njegov neprijatelj prav, toda manj nagaja z neprestanimi opazkami, in je ponajveč zatopljen v molčeče opazovanje. A moram se povrniti in nadaljevati svojo povest tam, kjer sem jo prekinil. Domov zdaj pošiljamo enega izmed tukajšnjih Indijancev, ki se je poškodoval, pa mu izročam to pismo, da ga odpošlje, čeprav močno dvomim, da bi prišlo kdaj na naslov. Ko sem zadnjič pisal, smo se pripravljali, da zapustimo ono indijansko vas, kjer nas je izkrcala “Esmeralda”. Nadaljnje poročilo moram pričeti z neprijetno novico, zakaj doživeli smo nocoj prvi resen osebni spop&d'(saj ni1 treba o-menjati neprestapega pričkanja obeh profesorjev), ki bi lahko utegnil imeti žalosten konec. Omenil sem že našega, angleščine veščega mešanca, Gomeza: je priden delavec in ubogljiv fant, a njegov nedo-statek je radovednost, ki je menda sploh značilna za slične ljudi. Zadnji večer se je menda potuhnil v bližini šotora, kjer smo razpravljali o svojih načrtih, a Zambo, naš orjaški zamorec, ki nam je vdan kakor pes in kakor vsi črnci mrzi mešance, ga je o-pazil, potegnil iz skrivališča in privlekel k nam. Gomez je pograbil nož, pa bi nedvomno zabodel zamorca, ki ga je držal kakor v kleščah, če ne bi bil Zambo tako močan: posrečilo se mu je z eno roko razorožiti nasprotnika. Dogodek se je zaključil z ukorom, so- (K. K K. J.) AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION 35U353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. OME ................. NASLOV .............. MESTO ............... DRŽAVA .............. GODE NAZNANILO IN ZAHVALA V globoki, žalosti naznanjamo, da je dne 16. dec. 1967 nenadoma preminul naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, praoče, brat in stric FRANK SIETZ-ZAJC Pokojni je bil rojen dne 8. sept. 1897 v vasi čeplje pri Lukovici na Gorenjskem, Slovenija, Jugoslavija. Tam žalujejo za njim sestra Francka Likar, bratje Miha, Ivan in Auguštin s svojimi družinami in več drugih sorodnikov. V Ameriko je prišel leta 1914. Pokopali smo ga dne 19. dec. 1967 na pokopališču Kalvarija, potem, ko je v Grdinovem pogrebnem zavodu na Lakeshore Blvd. Rt. Rev. Msgr. Francis Cacciacarro, župnik pri St. Fclicitas Church opravil cerkvene pogrebne obrede in molitve za pokojnega. Iskreno smo mu hvaležni za vso ljubeznivo naklonjenost. Prisrčna hvala društvu SNPJ v boj št. 53. in. St. Clair Rifle and Hunting Club za vse kar so člani storili v počastitev pokojnega kot preminulega člana teh društev. Prav tako se prav lepo zahvalimo podjetju in uslužbencem Paugh & Farmer Co., kjer je pokojni delal kot gradbeni nadzornik. Najlepša hvala Grdinovemu pogrebnemu zavodu za izvrstno ureditev pogrebnih priprav in vodstvo sprevoda. Hvala pa tudi vsem, ki ste prišli kropit, se udeležili pogreba, posebno vsem, ki ste darovali za sv. maše, poklonili cvetje in vence in dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod. Najlepša hvala vsem za vso pomoč in izraze sočutja. za vse žrtve in skrbi, sadove Tvoje dobrotljivosti, naj Gospod Te nagradi. Ljubi mož in oče naš! Spremlja Te goreča prošnja preko groba v večni čas: žalujoči: soproga FRANCES, hčere MARY KATIC, FRANCES WINTON, THERESE CHINNICI Z družinami in DONNA SIETZ, sinovi JOE, FRANK in LEONARD s svojimi družinami, 15 vnukov, 17 pravnukov, in drugi sorodniki. Cleveland, Ohio, 16. januarja, 1968. r ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete , pismo. Naslove mčnjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA G117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: .............................. Moj novi naslov: MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO J i ’ I TANJA SE KLANJA — Slonova samica Tanja kaže, kako se ho poklonila kraljici Elizabeti, ko bo prišla gledat njen nastop v Londonu. IZZIVANJE — Matador kleči pred bikom v areni v Guadalajari na Španskem češ: tu sem. Bik, ki je imel s spretnim toreadorjem že vrsto nenadnih srečanj, izzivanja ni sprejel. Palomo Linares je kot že tolikokrat preje odšel iz boja z bikom brez vsake praske.