O mamutu
Ntkoč, prcd vcč kakor 20.000 lcti. jc viadala v naših krajih Jedcnomrzla in sncžena cloba, ki se je imenovala ledcna doba. Alpski ledeniki so se raz-prostirali globoko v doline in širili neznosen mraz vsenaokrog. Bilo je tako irnzio. kakor je danes le šc v nckaterih krajih sevtrrne Rusije (Sibirija). Na nckoliko bolj toplih planotah naših krajev in vse Srednje Evropc je pa živelo takmt pleme ogromnih slonov, za tretjino večjih, kakor so danasnji.
Biii pa niso tako goli in brez dlak kakor sedanji, temveč so bili proti mrazu in snejju zavarovani z izdatnim kožuhom; imeli so dolgodla»ko, črno grivo in obilo masti pod kožo, ki jih je varovala prud zimo. Po neki rusko-azijski besedi imenujemo danes tc slone »mamute«, kajti v zamrzlih tleh Severne Sibirijt so našle znanstvenc ekspedicije celc mamute s kožo in dlako brez kakšnih poškodb — zmrznjene. Še danes iščejo tam dragoceno slonovo kust, kajti rnamut je imel ogromne, zaokrožene čekane.
!z teh najdb, pu tudi iz risb, ki jih je zapustil takratni človck (risbe so \dolbli z ostrimi kamni v skale), vemo torej čisto natančno, kakšen je bil rnamut. Kvropski pračlovek, ki ga je lovil s svojim prcprostim kamenitim oružjem zaradi njegoveija kožuba in mesa, ga je skoraj docela iztrebil in prL-podil do sibirskih pust.
Mamut jc bila zelo močna in prav nic zlobna žival. Kako prijctno bi bilo dandanes v zverinjakih in cirkusih, če bi št danes imeli ukročenc, mehko-dlake mamutL1! Gotovo bi bili ravno tako prijazne živalcc kakor so njihovi potomci — indijski sloni.
Pračlovek ledenc dobe nam jc zapustil tudi risbc mladih marnutovih Uk-t. Kako (cpa, okrogla. čmorjava bitja so  to bila.' Škoda, da so izumrli.