, Posamezna Številka 12 vinarjev. Slev.279. S Velja po pošti: ~ u celo leto naprej .. K 30'-za en mesec „ .. „ £-50 za Nemčijo oeloletno. „ 34'— za ostalo (nosoioEtvo. „ <0\- V Ljubljani na dom: la.oslo leto naprej.. E 28'— za en meseo „ .. K 2-30 V »pravi prejemali meseino,, Z1— Sobotna izdaja: == i Za oelo leio.....K 7-— -iKenjčljo oeloleino. „ za ostalo inozomstvo. č Leto XIV. i Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm Stroka in 3 min visoki alt nje . profetor) za enforat .... po 30 v za dva- In večkrat . „ 25 prt večjih naročilih primeren popnst po dosovorn. ■■- ' - Poslano: Enoatolpna petitvrsta po 60 v Izhaja vsak dan Izvzemši nedelje in praznike, ob 3. nri pop. Redna letna priloga vozni red. Uredništvo {o v Kopitarjevi nllol Stev. 6/IH. Rokopisi se ne vračajo; nefrenkirana pisma se na : sprejemajo. — Urednlšfcega tolefone štev. 74. = UMm list za slovenski narol. Upravništvo Je v Sopitarjovi ulici št. B. — Račun poštne hranilntoe avstrijske št. 24.787, ogrske 2Q.b11, bosn.-horo. št. 7563. — Upravaiškega telefona št 188. Preslelni govor. , Dana], 4. decembra. (K. u.) Ob današnjem slovesnem sprejemu članov obeh delegacij je odgovoril cesar in kralj Karel na »danostna nagovora obeh predsednikov jiaslednje: ( -Odkar sem po milosti božji zasedel prestol mojih očetov, se je danes prvič zbrala flržavnozborška delegacija, da reši naloge, Itr jo čakajo. Zagotovilo neomajne zvestobe in udanosti, ki ste mi jo, gospodje, izrabili danes po svojih predsednikih, sprejemam z odkritosrčnim zadoščenjem in ,Vam hvaležnega srca pošiljam svoj cesarski pozdrav. < : Pred kratkim je minilo leto in dan, odkar jc Vsemogočnemu dopadlo, mojega presvetlega prednika, Njegovo Veličanstvo cesarja in kralja Franca Jožefa I. poklicati k sel)i. V grenkih in veselili urah je pokojni vladar tekom dolge dobe dveh človeških rodov v neprimerljivi požrtvovalnosti in neutrudnem delu delil usodo svojih narodov. Njegov spomin bodi blagoslovljen! ' Sivi cesar, čegaf n ai iskrene j ša želja je bilai da bi svoj življenjski večer mogel posvetiti delom miru, boja, ki je imel omajati,svet v njegovih tečajih, ni iskal. Krva--.večega srca, toda v nedmajnem zaupanju na.Boga, v požrtvovalnost" svojih narodov in moč monarhije je pobral izzivno roka-tVico, ko je' videl, da jo postal boj neizbežen.-Navdušeni odmev, ki ga jc našel klic Najvišjega'vojnega'gospoda po.^vseh po-kraijinah uaše ljubljene domo-tdne,' jc- hje-govo zaupanje ŠJjajrio opravičil. | Slavni uspehi uaših zmagovitih armad, smelost nate mornarice nas prevzetna z domoljubnim ponosom. Zato hočemo biti v prvi vrsti hvaležni Bogu, žalostnega erca pa sc hočemo danes spominjati tudi itistih vrlih bojevnikov, ki so v boju za najsvetejša dobra, v hrambi domače grude žrtvovali svoje zdravje, svoje življenje za prestol in domovino. Nešteti čini junaštva Sn ponižna odpoved, ki smo jih mogli tekom več nego treh let opazovali bodisi pri bojnih četah, bodisi v skoraj nadčloveškem naporu ozadja, zagotavljajo vsakemu teh junakov v domu slave naše domovine častno mesto.. Nemalo sočustvujemo tudi z žalostno usodo tistih tisočev, katerim je (vojna uropala očeta, soproga, edino oporo. Sočutno sc obrača naš pogled tudi na tiste obžalovanja vredne, ki so, pregnani z doma in zemlje, morali žrtvovati na oltarju domovine svoje imetje in premoženje. Vsi naj bodo prepričani, da velja njim naša prva t-krb. Kakor v težkih časih nismo poznali bojazni, tako tudi,sedaj, ko sc zdi, da se ■ pogled v bodočnost"jasni, v premišljenem samopre m a gorah j u' .nc smerno prenapeti mere dosegljivega in tega, kar nam je v prid. Po slavni obrambi našega stališča kot velesile smo slej ko prej vsak čas pripravljeni, da sklenemo časten mir, ki za-jamči monarhiji življenjske pogoje. V tej misli in doslednem vztrajanju na politiki, ki smo jo zasledovali,'odkaj- $>mo nastopili vlado, smo tudi velikodušni korak'Njegove Svetosti papeža, ki jc stremil za spravo med bojnimi strankami, pozdravili z veseljm zadoščenjem in tako tudi ;v' bodoče ne bomo, temeljem ustavno pristo-... ječe nam pravice, zamudili nobene priložnosti, da se žrtevpolna borba in mnegotera beda, ki jo je povzročila ta vojna, čim preje konča. V duhu teh naših namer se je naša skupna vlada izjavila pripravljeno, slediti vabilu ruske' vlade in'stopiti v pogajanja o splošnem miru'. Vsemogočni blagoslovi, to mirovno delo, ki naj vrne narodom Evrope spravo in medsebojno zaupanje. Težko preizkušeni ruski narod, ki je kot. prvi med našimi nasprotniki pripravljen slediti našemu mirovnemu klicu, more biti gotov, da'odkritosrčno želimo, upostaviti z njim prejšnje prijateljsko-sosedskc odnošaje. . Na drugi strani pa moramo smatrati-za našo najsvetejšo dolžnost, da meča, ki nam ga je stisnila v roke. pohlepnost ro-paželjnih sosedov, v tem boju, ki je zla celo bodočnost monarhije tako'odločilen, ne od-ložimp preje, .dokler so nc bodo naši nasprotniki svojim blaznim načrtom o razde-, litvi in nasilju nasproti monarb i i i nedvoumno i odpovedali. Gospodje hočemo ostati v lastni hiši. - Zveza ž nemško državo, ki se je tako sijajno izkazalo in katere presvetlega vladarja'sepi mogel. nedavno pozdraviti kot svojega gost«, se jc ravnokar po zmagovJ merim bolgarskim narodom nas vežejo naj-tem vojnem pohodu na iugazapadu znova slavno obnesla in potrdila. S kvišku stre-boljsi zaveznibko-hrptški odnešaji. O tem so pričali tudi moji ponovni sestanki s k ra 1 jem 1'eraina n dom. Opetovano smo imeli priložnost., občudovati tradicionalno hrabrost turških voj-nikov v smrt zaničujočom skupnem delovanju z našimi četami. Trdno upamo, da gre zavezniška osinanska država dobi novega razcveta in varnega razvoja, nasproti. Utrditvi naših odnošajev z nevtralnimi državami velja naše resno prizadevanje; dolžni smo jim najiskrenejšo hvale za njihovo človekoljubno delovanje v prid našim vojnim ujetnikom. . Gospodje! Predloge, ki Vam jih bom predložil iu med katerimi se kakor običajno nahajajo tudi tiste, ki se tičejo Bosne in Hercegovine,, stavijo na Va'o, domoljubje silne zahteve. Trdno upam,, da so bo-, dete lotili dela z običajno vesuostjo in spravljivim duhom ter Želim Vašemu delu v blagor naše ljube domovine popoln uspeh. Falzittife rde clrkuioine Delegati dr. Korošeci Stanek, Petruš-' jevič in tovariši so vložili na zunanjega ministra naslednjo nujno interpelacijo: . Dne 29. noveriibra 1917 je objavilo c. in kr. zunanje ministrstvo iz Carskega sela-z dne 28. novembra 1917 datirano cirku-Iarno noto sveta ljudskih komisarjev in odgovor avstrO-ogrške vlade napjo. V t,em odgovoru se omenjajo pravci za bodočo, mirovno pogodbo, o katerih pa v cirkular-ni noti ni najdi sledi. Iz poročila c. kr. zunanjega ministrstva' vrhovnemu armad--nemu poveljstvu-v Badnu se pa jasno razvidi, da so - govorice o samovoljni po-pačbi cirkularne note popolnoma opravičene. Iz navedenega poročila sc vidi, da manjka ves začetni odstavek note, v katerem Sc naznanja, da je nemška vlada pripravljena, .začeti mirovna pogajanja na podlagi pravcev ruske revolucije in z jamstvom 7.a pravico' narodne samoodločb^.-kateri pravd veljajo potemtakem .tudi za Avstro-Ogrsko ter se dotična točka v odgovoru nanaša nanje. Dalje se zamoičuje,.-da se obrača sv&t ljudskih komisarjev tudi-na delavske množice v Nemčiji in Avstro-Ogrski in prjčakuje mir narodov le odboja revolucionarnih mas 'proti vsem imperialističnim nakanam. Končno se jc pod naslovom ^motitve« zamolčala ccla zadnja tečka note, v kateri se zahteva odgovor narodov nc v • besedah, marveč v dejanju. Odgovoru avstro-egrske vlade Rusiji, kakor jc bil objavljen dne 29. novembra 1917, je sledila po napotku zunanjega ministrstva v poslanski zbornici izjava avstrijskega ministrskega predsednika, ki jc z odgovorom v globokem nasprotju: dbčira namreč grof Černin v svojem odgovoru smatra ruske pravec za pripravno podlago pogajanjem ler si pridržuje le protipred-loge, pa izjava ministrskega predsednika zahtevo po jamstvu za narodno samoodločbo iiriplicite odkrito odklanja s tem, da smatra, vse pogoje narodne samoodločbe v obeh državah monarhije kot dane že v današnji njuni ustavi, to se pravi, kljub jasno izraženi '.volji' vseh slovanskih narodov nnj ostaneta dualizem in kronovinski ustroj nedotaknjena. Zato vprašamo gospoda zunanjega ministra; I. Kako irovc c. in kr. zunanje ministrstvo opravičiti, da se svetovnozgodo-vinski dokumenti, kakoršna jc ruska cir-kularna nota z dne 28. novembra 1917, namenoma objavljajo v popačeni obliki? Zakaj se jc izpustila1 ravno točka, ki govori o ruskem mirovnem pogoju,' glasom katerega se morajo dati jamstva za narodno samoodločbo? -...:.. II. Ali se je 29. novembra 1917 objavljeni odgovor monarhije Rusiji dejansko podal v tej obliki? Kako je mogel ruski svet ljudskih komisarjev dne 30. novembra. 1917 na vse strani naznaniti, da jc Avstro - Ogrska kot temelj za pogajanja sprejela celi mirovni program revolucije, t. j. tudi zahtevo po jamstvih, za narodno samoodločbo? Ali se je nato izjava avstrijskega ministrskega predsednika naznanila v Petrograd v polnem obsegu? i . . ^ t \ . III. Kako more c. in kr. zunanji minister trditi, da je v , izjavi _ avstrijskega ministrskega predsednika priznana pravica avstro-ogrskih narodov do samoodločbe? Nc da bi sc spuščati v preiskavo, da Ii imamo v Avstriji resničuo ,demokratično volilno pravico, ko ima močna slovanska večina v poslanski zbornici .samo manjšino,. ko pride na 43.000 Ncmcev po en državnozborski mandat, dočim odpade na 55.000 Jugoslovanov, 60.000 Čehov, 105 tisoč Ukrajincev j in n." pr. na 100.000 koroških Slovencev ravnotako tudi samo po en mandat, dočim je slovansko zastopstvo v gosposki zbornici le čiste neznatno; no da bi sc spuščali v ogrske razmere, kjer ima 6 miljon. Ncogrov samo 7 odstotkov stanskih mandatov, — smatramo nabiranje, da naj bi j ž mnogih narodov'sestavljen državni zbor odločal o usodi posameznih narodov, za naravni logiki upirajoče se nasprotje jasnega programa o »samoodločbi narodov«, če je grof Hertling dne 39. novembra 1917 v nemškem državuem zboru samoodločbeno pravico Poljalfov, Litvan-cev in Kurlandcev tako opredeljii, da bodo dali ti narodi sami sebi tisto državno obliko, ki njihovim razmeram in smeri njihove kulture odgovarja, če priznava izjava viteza pl. Seidlerja onstran ruske meje prebivajočim narodom polno pravico do odločbe o njihovi državni bodočnosti, —-uveljavljata osrednji velesili s tem sami o sambodločevalni pravici narodov nazore, ki so nazorom, ki naj.Se uporabijo za av-stro-ogrske narode, diametralno nasprotni, O usodi naroda, o njegovi državni uredbi more po načelu narodne samoodločbe odločati edinole narodno zastopstvo samo. Našo tozadevno zahtevo smo jasno izrr.-žili v deklaraciji r, dne 30. maja. 1917 in kasneje ponovno po najbolj poklicanih faktorjih v svečanih izjavah korpovacij. "i zborovanjih in v časopisju ter s tem precizirali naš samoodločbeni program. Ali c. in kr. zunanji minister ne misli, da z gori navedenimi popačbami, kakor tudi s pro;-'-smiselnimi zavijanji poima o samoodločbi škoduje ugledu države? LISTEK. Slovenci i Firmi. Zgodovinsko dejstvo jc,. da so se bili naši pradedje Slovenci unrelili koncem 6. stoletja m tudi še pozneje na jugozahodu ucie clo Tilmenta, uejf.o spora dno tudi ob Meduni, Liv-nici in Plavi, torej šc prek ozemlja, katero jo nekdaj obsegala furlanska vojvodina, na jugu celo do Brenlo in Benetk, na severu do Adi-že. O tem nam priča med drugim uebroj-slovenskih krajevnih in drugih imen, ki so sc v teh pokrajinah .šc do danes ohranila ali popolnoma čista, ali pa več ali manj pokvarjena. Čudno se bo pa komu videlo, kako se jc mogel slovenski žive!) -v teli krajih skrčiti na tako majhno število šc osiatih obmejnih beneških Slovencev, fijedtcm. ko sc i-> ogromna večina že davno pofurlanilo. Čc pa stvar malo boljo pretnolrimo, sc iie bomo temo čudili. Prvo je treba pomisliti, da ic ostalo v deželi tudi po prihodu Slovencev sentorija ;:c dokaj potomcev nekdanjih Kehov, Rimljanov, Obrovin Langob^rdov. O tem svedočijo zopet razna krajevna imena, ,kakor: Sclavotis < in in »Romanr. , kolera ponovno nahajamo. Dalje imamo razno i'"?je Vasi, kakor -Passons-(t. j. Pesjan'), piik-u: fasjan (di Prate), Pas-jan (Schiavnnesco) in Pasjan (ai sotio). Seveda bi rekli Italijani, i na-iien 1 i ako i.n .ne dn;£ :čo. imenuje n^šc pn-prosto ljuds-vo > : knj; tudi lohiani v g6vovu in oi-f^vi dosledno: Villa De' Cani. Kraj se I'rc:.dvom;-o krstili Slo- e.nei po t.nm-kaj bivajoči'.) Fer-ianih (OKnh). V 14. stoletji.; je tukaj bivala fevdalna obiieli D literatur-?. Za. i.) se je svoj čas o^rr- :1 celo po'- •-jtti gorici.; flavar grof )'r. Coropini, seveda l -e.zvf.r ker so sc Furlani čedalje bolj o|.nicmali iialiiajiščicc ter r.c dosledrj.-, \iiaj ni. maj, -."adpo identificirali ■/. Italijani. - Če f- ionin - ne-.'Sxim. učenjakom, tiei v {'iv'-ii56ipi. poleg romanskih ludl mnogo keltskih in tfviraskih elcmenJov, mi v— ir.o, cla je v nji še' mnogo več. slovenskih, na kar po^.Lbr.o opozarjamo na&c ctimologe, V furlanskem ftiznatrsm slovstvu 02 vrlo lepo odlikuj. ( > pet.'a' p! ;d'-ivitega Petra Zoru- ki. Kljub teuiu so ga naši Lahoncki prekrstili v Zorutt.i-ja ter mu v mesioom vrtu v Gorici postavili lep bronast spomenik. Tako ie ta dobri, šegavi mož stare kore.nine proti , lastni volji postal vzor našim lahonšltim venagatom. Pravim, proti svoji volji, ker je v. jod?-, njaf; '-vih pesmi, namenoma vpletel, slov, l e-sedo v stih, g katero je hotel dati znanj .v daje bila v Furlaniji sloveiv-T:ina v .-'j-jgovi cl bi še vedno deželri' jezik. Odkar so se v Furlaniji poprijcli ilailj.:';1-rCine v šoli in deloma c*!r> v cerV-i. ginr: 1 inrlr.nska' 'iveratura in ic r-koro ivumV''!. Namesto nje pa je silila rovsod rsprerli-. italiianščina in ;; rjo pari^dijanizen :: vse ii osodepolnimi posledicami. Ta preohrst jc .ua-raščal sukeesivrio, v vedno večjem obsegu od 1. 1866. unp-ei. Spominjam sc Se dobro, Itako uam je onega leto — bilo je v dob' st.rijsl p-italijansko vojne — nek d- anajstlctni Furlen->-ek, pfepirajotim sc o naicbdnosti. v obra?: brusil tele. precizne besede: Nuatris Furhor, " sarin fere-i unc volte 1 "deses, ma Sela s in ->.!eroo mai (Mi Furlapi bomo morda kdsj Nemci, a SloVenci na vek> nikoli]. In ver., s pomočjo loge< sličnih druStcv^ s« je italijanski duh in vpJb- naglo razširil tudi na obmejne. slovenske občine. Narodnostni boj divjal doma in -.- parlamechi c vso silo ii; jo konečoo prišlo do tega, kar naša naivna - ia-cla ni pričakovala, do boja med Avstrijo in '♦•lliio, ne :?i"'jorj" -n rm-t. Kako sc ta boj koiu:-. .-C vemo ic; upanio pa; cla se to. spor ugodno rc-ši nelu za Avsirijo, marvei tudi za nas Slovence in Ilrvatc, mejaše Italije. Zaključek temu razmotrivanju pa je sledeč: i- umni iu sploh Iiaujani so stari sosedje Slovencev. Prav tako starodavna pa je tudi IV. Mi hočemo mir, zahtevamo, da se odstranijo vsakoršne ovire, ka zadržujejo skorajšen sklep miru, mislimo pa, da se s samohotnimi nejasnostmi, prikrivanji in popačbami dokumentov preko začetnih navideznih uspehov povzroči le globoko ogorčenje, nezaupnosj. in nove težave ter nakoplje miru potrebcfim narodom lc novo strašno razočaranje. Mi zahtevamo odkrito mirovno delo Urez dvoumnosti in zvijače, da se dejanska, ovira miru odkrito pokaže in morejo vsi narodi sodelovati, da se odstrani. Ali tedaj zunanji minister ne misli, da s svojo čudno igro z idejo narodne samoodločbe narode 'p radi n živili* ml v zavodu za pooravo montur v Vevtfnh. V imenovanem zavodu se ravna s »amoSnifmi delavkami od strani poveljujočih oficirjev fr-do in surovo. Zmirjafo i?K, tf'->e'o, klofufaio; vse iz malenkostnih vzrokov. Tako je nadpo-mCnlk Herkncr dne ?!. novembra t. I. ori plačevaHu udaril neko dekle z ravnilom, ker ni na njegovo novefe »prostor«, kntere^a rl razume'* (ker le zahteval v nemSčlni), talsoj napravila nrosfora, — Nadporočnik S e c s i« "onrei r»di neke malenkosti neko drn«»o delavko okloMal. Ob« debvM eH t»Vfcf ^tonili in zi njima še dvajset dmgih delavk, ker jih je t«ko pestopanie ostr"5ilo. Delavke k^rmi'e'o rad! malih porf^kov, kt s", povsod dogaja'o, z denarnici (jlo^-mi. Te den»rne »»lobe odtee zadošča, da bi ohranila d<>lprim<-r-na. Večkrat moraH dve n« onem s!am"'aku I»žati; manjka vr^-te^a Prostori so sWjno nesna?nl; do 80 jfh mora v enem takem prostoru spati. Od delavk se da or?*«»wa5o k zhirki rt d-.fla odhijaiočiH prc-<*tofnlV>v! Predstojniki ne razum Mo slovenščine, ▼sled česar je zmeda še večin. Tnternelaeiia zahteva odoravo teh nedo-j « ,v ter 8lr°ff° preiskavo o ravnanju z delavkami v tem zavodu. Časopisje in oomanikanje papirja. — Dvojna mera. Poslanec dr. Rybaf in tov. so vložili danes na trgovinskega ministra naslednjo interpelacijo: V zadnjih mesecih se nakazuje za časopisje izven Dunaja vedno manj papirja, tako da so bili dnevniki, ki so še začetkom vojne izhajali na 4 do 6 straneh in z večerno izdajo, prisiljeni večerno izdajo popolnoma ustaviti, jutranjo izdajo pa omejiti na 2 strani. Kljub temu zahteva vlada — pred sklicanjem parlamenta celo pod pretnjo, da list zatre —, da morajo listi brezplačno sprejemati vsa mogočna uradna in pol-uradna naznanila, začenši pri vojnihporo-čHih in naznanilih, o obiskih visokih in najvišjih osebnosti in dež. načeInikoy, naznanilih policijskih oblasti in najrazličnejših uradnih in poluradnih komisij pa do jako malo zajemajočih zbirk za Rdeči križ, vojaške domove in podobno. Ta naznanila zavzemajo večkrat dve tretjini lista, tako da preostaja za druga poročila in uvodne članke zelo malo prostora, inserati morajo pa skoraj docela izostati. Sedaj je pa trgovinsko ministrstvo zadnji čas celo dnevnikom, ki izhajajo samo na dveh straneh, poslalo zahtevo, naj tiskovno površino zmanjšajo še za 20%. Kot razlog se navaja pomanjkanje papirja. Temu nasproti pa vsak dan lahko vidimo, da na Dunaju izhajajoče časopisje, posebno takoimenovano veliko časopisje, vsled pomanjkanja papirja prav nič ne trpi, marveč izhaja v obsegu do 40 strani (ob nedeljah do 60) in more inseratne posle v najobsežnejši meri nadaljevati. Izmed 40 strani v tednu jih ni napolnjenih z inserati nič manj nego 26 in izmed 60 strani ob nedeljah nič manj ko 45; v teh inse-ratih se začenši z umetnimi zobmi pa do zakona in svobodne ljubezni ponuja in kupuje vse, kar je le kako sposobno za prodajo, in cele strani so pokrite z osmrtnicami, večkrat po deset njih o enem samem smrtnem slučaju. Dočim provincialno časopisje radi pomanjkanja prostora ne more prinašati niti najvažnejših poročil ali pa le zelo okrajšana, je dunajsko časopisje v položaju, da eno in isto poročilo predlaga svojim bralcem po trikrat v eni številki, in sicer kot brzojavko, kot politično poročilo in končno kot predmet političnega članka. Pomen Dunaja kot velikega ter državnega glavnega mesta podpisani brez vsega drugega priznajo ter tudi potrebo posebnega ozira na njegove potrebe radi priznajo; ne sme se pa prezreti, da vsled zgodovinskega razvoja in mnogoterosti narodov Dunaj nikakor ni tako kulturno središče kakor n. pr. Pariz za Francijo in da dunajsko časopisje že zaradi jezikovne različnosti za potrebe posameznih delov države skoraj ne prihaja v poštev. Večje uvaževanje izvendunajskega časopisja je zato neobhodno potrebno, pri čemer je še pomisliti, da dunajski listi že vsled svojih večinoma večjih naklad porabijo več papirja, kar naj se z obsegom posamezne številke ne zviša do potratnosti. Ako v i resnici obstoja pomanjkanje papirja, potem I se mora pač potrebi javnega prometa na Dunaju zadostiti na kak drug način nego z j inserati v časopisju, ali pa jo omejiti. Podpisanci zato TpraSajo: Ali hoče Vaša ekscelenca odrediti, da se časnikom izven Dunaja nakaže njihovim potrebam primerna večja množina papirja, posebno rotacijskega papirja? Za jngoslovaesko Maracijo. Jugoslaviji — jugoslovanski akademiki! Jugoslovanski akademiki pozdravljamo majnfško deklaracijo, prisegamo na to nasvetejžo narodno zahtevo — poslednjo voljo največjega Jugoslovana dr. Janeza Evangelista Kreka in se klanjamo, globoko potrti nad preranim grobom spominu nesmrtnega genija. Vemo, da je le nesloga naš pogin; vemo, da seje jo sovražniki z zlobnim namenom v naše vrste razdor; kličemo k združenju, k skupnemu delu ves naš narod. Neomajna je na5a vera v moč narodne ideje in v nezlomljivo silo narodove voMe, neomajna vera v moč naše mladosti. Nočemo suženjstva, ker je človeštva nevredno, hcSemo se otresti človeštvo ponižujočega jarma in zahtevamo za svoj narod suverene svobode, suverene enakopravnosti! ^ Brez strahu so naša srca. Minuli so čast, ko smo trepetali za bodočnost svojega naroda; zadnjo senco hojami je pregnal narod sam, ki se je zjedinil v eni misli, v eni želji, v eni volii! Vstraja'te, vsi dobri in plemeniti, cs'a-nite zvesti vzvišeni ideji in neomVni v sveti borbi, voditeH* in glasniki naši! Stoj. narod od Mure do 7ac?n:e čeri južne Adrije, neustrašen v bom za svo'o zemljo in svojo nravdo z zasluženim zar;-čevnn'em in prokle»stvom za vsakodar, ki Te irdaja, ki Ti v Tvojem imenu z'oč'nsT'o krade zadnji žarek upanja v svobodno soln-e! Našega naroda ni rručilo ne sovraštvo re nasilje, ko si ni bil v svesti svn'e-ga kulturnega zvanja in svojih pravic. Kt'e ie sila, ki ga uk'oni, odk?»r so raši voditelji razvUi nrapor majniške deklaracije ?n zahtevali, da mora bratska kri k bratski krvi, bratska zemlja k bratski zemTji. Domovira-mati! Čuj prisego našo: Za pravdo naše zemlje, za svobodne grobove dedov naših, za svobodne vode in svobodno morje, za svobodne gore in polje nod njimi, za svobedro solnce naše — polagamo na vzvišeni oltar svojega naroda ves svoj up in vso svojo mladost in vse svoje delo, svoje besede zadnji glas. zadnji utrip svojega srca, zadnji svoj dih. Ni trpljenja, ki nas ukloni, ni preganjanja, ki nas omaja, ni žrtve, ki nam iztrtfa iz srca zahtevo. izoovedano v majniski dekiarac'ji! Verujemo z vsem žarom svoje duše v bodočnost našo, verujemo v svobodo nnšo, verujemo v moč pravične jugoslovanske ide:e in živimo in umremo za naš veliki cilj! Na Dunaju, 2. grudna 1917. (Sledi čez sto podpisov.) • • » Občinski zastop v Kranju se je v svoji seji dne 3. decembra 1917 soglasno izrekel za deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 z dodatkom, da se nujno prosi slovenske poslance, zbrane v Jugoslovanskem klubu, da se čim preje ustanovi »Slovenski narodni svet«, v katerem naj imajo vse priznane slovenske stranke primerno zastopstvo. — V Kranju, dne 4. decembra 1917. — Za Mestno županstvo: Ferdo Pollak, župan. • • • V seji občinskega odbora občine Pod-gora v Dobrepoljah, dne 2. grudna 1917, je občinski odbor podpisal sledečo izjavo; 1. V popolni narodni zavesti se pridružujemo jugoslovanski deklaraciji z dne 30. maja 1917 in pozdravljamo celi Jugoslovanski klub, ki je tako vestno, točno in v polni meri zadel in uveljavil voljo in stremljenje celokupnega jugoslovanskega naroda. Mi vemo: Ce so se bili v .tej vojni hrabro in neustrašeno Nemci in Mažari, so storili svojo dolžnost, ker jim je bila Avstrija in Ogrska — mati; ako smo se pa tudi mi bili ravno tako neustrašeno in hrabro, ali mogoče še bolj, o tem naj pa govore s hrabrostnimi svetinjami okrašena prsa naših junakov; mi Jugoslovani, ki nam je bil ves sedanji režim in Avstrija mačeha, nismo storili samo svoje dolžnosti, temveč stokrat in stokrat več. Zato zahtevamo, da pridemo po vojski do istih pravic in do prav tako visoke veljave, kot jo imata omenjena naroda v monarhiji. To pa je mogoče samo v uresničenju naše jugoslovanske deklaracije, začrtane v državnem zboru, vsaka druga rešitev bi bila za celi naš jug narodna smrt, in zalo kličemo vsem tistim, kateri ne gredo naše poti: proč roke, proč od nas! 2. Popolnoma se pridružujemo mirovni akciji sv, očeta papeža Benedikta XV. ter Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. m pozdravljamo vsak korak, ki nas pri- 1 bliža k toli zaželjenemu miru. 3., Z ogorčenjem obsojamo izstop dr. šusieršiua in Franca Jakliča iz Jugoslo- vanskega kluba ter najodločnejše odklanjamo ustanovitev nove stranke, in ji že danes pritisnemo na čelo smrtni pečat Obenem se najiskreneje zahvaljujemo našemu prevzvišenemu knezoškofu Antonu Bonaventuri Jegliču, ki nam je tako jasno obelodanil in razložil napake v postopanju dr. Susteršiča in njegov absolutizem. 4. Izjavljamo, da se je naš domači poslanec gosp. Franc Jaklič z izstopom iz Jugoslovanskega kluba postavil proti volji celega jugoslovanskega naroda, posebno pa proti volji svojih lastnih volilcev, vemo pa, da tega ni storil iz svojega lastnega nagiba in premisleka, v kak prepad nas bi privedla taka politika, zato ga kar najodločneje poživljamo, naj nemudoma prekliče svoj izstop, sicer smo mu primo-rani izreči najstrožjo pe?aupnico. Ako pa tega ne stori javno, potom časopisja tekom 8 dni, mu odrekamo naše zaupanje in ga poživljamo, naj takoj odloži oba, od nas mu poverjena mandata! Obžalujemo pa, da sta s-svojim izstopom in razdorom napravila ravno dva naša slovenska poslanca tolik škandal in sramoto nam, in vsem našim južnim bratom! — Občinski odbor občine Podgora v Dobrepoljah, dne 2. grudna 1917. Jožef Zevnik, župan. Občinski svetovalci: Franc Mesojedec, Laiikax Ivan, Novak Jožef; odborniki: Kline Ivah, Babič Jožef, Šuštar Franc, Virant Anton, Novak Ivan, Zgonc Peter, Pavlic Ivan, Kralj Ivan, Tomšič Franc. • * v Občinski odbor občine Kompolje je sklenil sledečo izjavo. 1. V polni zavesti tc pridružujemo jugoslovanski deklaraciji dne 30, maja 1917 ter pozdravljamo celi Jugoslovanski klub. 2. Popolnoma se pridružujemo mirovni akciji sv. Očeta papeža Benedikta XV. ter Njegovega Veličanstva cesarja Karla L ter pozdravljamo vsak korak, ki nas približa k miru. 3. Z ogorčenjem obsojamo izstop dr. šnsteršiča in Franca Jakliča iz Jugoslovanskega kluba ter pribijemo, da se je poslanec Jaklič postavil naravnost proti volji svojih volilcev, ter mu vsled tega izrekamo najstrožjo nezaupnico in ga poživljamo, da takoj odloži oba njemu poverjena mandata. 4. Vsled tega, ker je poslanec Jaklič pobegnil proti naši volji od naše S. L, S* ga tudi takoj danes črtamo iz liste častnih občanov občine Kompolje. — Županstvo Kompolje, dne 3. grudna 1917. Franc Mu-ster, župan; Anton Hočevar, Jožef Strah, Sternad Jqsip, Jožef Meglen, Franc Der-nuler, Franc Sternad, Nose Franc, Jožef Muster, odborniki. ♦ • • Občinski odbor Spodnja Idrija je v svoji seji dne 2. decembra 1917 sklenil: 1. Občinski odbor občine Spodnja Idrija soglasno odobruje in pozdravlja deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dn* 30. maja 1917. 2. Hvaležno pozdravlja mirovno prizadevanje sv. Očeta papeža Benedikta XV. in Njegovega Veličanstva cesarja Karla I. z željo, naj bi se že skoraj končalo to strašno klanje in sklenil časten in pravičen mir za vse narode. 3. Jugoslovanskemu klubu izraža svoje najglobokejše sožalje ob bridki izgubi prvoboritelja za svobodo Jugoslovanov dr. Jan. Ev. Kreka. 4. Odločno pa protestira proti razdružitvi S. L. S. z dne 22. novembra t. L Sledeč navodilu našega kneza in škofa zagotavlja, da ostane,,zvest S. L. S. ter izraža željo, naj se S. L. S. kar najhitreje poživi pod novim načelstvom in tako v zvezi z drugimi strihkami sodeluje za uresničenje velike oporoke nepozabnega nam dr. Kreka! — Pri tej priliki se je nabralo 60 kron za Krekov spomenik. — Andrej Svetličič, župan. ♦ » • Občinski odbor na Grosupljem je v svoji seji dne 2. decembra 1917 soglasno sklenil sledečo rcsolucijoi Pridružuje se z vsem srcem deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 z odločno zahtevo po združenju vseh Jugoslovanov pod habsburško dinastijo kot res resničen in veren izraz prave in neomajne narodove volje in narodovega stremljenja po svobodi in neodvisnosti ter se zaupno zanaša na to, da bodo vši naši državni poslanci zastavili vse svoje sile v dosego našega vzvišenega narodnega cilja. Najostreje pa obsoja izstop g. poslanca dr. Susteršiča, — Županstvo Grosuplje, dne 2, decembra 1917. Jožef Okorn, županov namestnik; Alojzij Koprive, občinski svetovalec. Občinski zastop obč-ne Tržiiče, zbran v svoji seji dne 2. decembra 1917 soglasno in z navdušenjem pozdravlja deklaracijo nnSih poslancev v državnem ?.boru z dne 30. maja t. 1. za združeno Jugoslavijo pod žezlom Habsburžanov. Vsi stojimo neomajanO za našimi poslanci v uresničenje naših ciljev. Zahtevamo in poživljamo zastopnike vseh naših strank, da so edini, ko se gre za našo bodočnost. Pozdravljamo s hvaležnostjo prizadevanje Njega Svetosti sv. Očeta papeža Benedikta XV. in Njega Veličanstva cesarja Karla I. za \ dosego skorajšnjega miru. — Za Krekov spomenik daruje znesek 50 kron. — Občinski odbor občine Tržišče, dne 2. decembra 1917. Anton Jelene, Župan. Zastopniki velike "dbf-ine Pazin v Istri So se pri seji dne 1. t. m. oduševljeno izrekli za deklaracijo Jugoslovanskega dr- žavnozborškega kluba z dne 30. maia t. 1. * * * Občina 'Ljubno na Gorenjskem se je •v občinski seji dne 21. oktobra soglasno Izjavila za majniško deklaracijo in izrekla poslancem v Jugoslovanskem klubu, posebej še svojemu ožjemu državnemu poslancu vitezu Pogačniku svoje popolno zaupanje. — Cvenkelj Alojzij, župan. « * ■ Občinski odbor v Železnikih je v svoji seji dne 2. decembra t. L soglasno sklenil sledečo resolucijo: Občinski odbor se soglasno pridružuje deklaraciji Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917. Pozdravlja izjavo ljubljanskega knezoškofa in pa stremljenje svetega Očeta Benedikta XV. Izraža popolno zaupanje poslancem Jugoslovanskega kluba, obžalujoč spor v S. L. S. in pozivlje poslance Jugoslovanskega kluba iz Kranjske, naj brezobzirno vržejo v morje slovenskega »Jona«, ki je kriv nikdar pričakovanega viharja, da ga požre riba ogorčene obsodbe celega slovenskega ljudstva. — Župan: Ivan Lotrič; svetovalca: Jožef Košmelj, Tomaž Dolenc. • * . Občinski zastop Dolina v Istri, zbran dovoljno številno v seji dne 1. decembra 1917 soglasno sklene: a) Izreka Jugoslovanskemu klubu popolno in neomajno zaupanje, posebno pa apelira na vse v Jugoslovanskem klubu združene poslance, naj od zahtev, podanih v deklaraciji dne 30. majnika t. 1, v državnem zboru niti najmanje ne odnehajo in ne popustijo: b) Izreka državnima in deželnima poslancema dr. Šusteršiču in Jakliču, katera sicer pe zastopata naše dežele in občine, ki pa fcta bila kot člana Jugoslovanskega kluba dolžna podpirati tudi naše interese s tem, da sta radi svojih osebnih koristi izstopila iz Jugoslovanskega kluba in začela delati razdor med narodom ravno v naj-kritičnejšem času, ko bi moral stati ves narod združen ene misli in enega načela — soglasno nezaupnico. Apelira na vse občinske zastope onih občin, ki jih zastopata dr. Šusteršič in Jaklič, da sc o njiju neopravičenem in graje vrednem nastopu izjavijo v istem smislu kot občina Borovnica na Kranjskem. V zunanjem odseku ogrske delegacije je podal grof Černin naslednji ekspoze: Nepremagljiva stoji Avstro-Ogrska s svojimi zavezniki v tej vojni nasproti silni številni premoči. Nato omenja izpremem-bo na prestolu in znane vzroke sedanje vojne, ki je od prvega dneva dalje obrambna vojna. Dolgoletna zveza s "Nemčijo je v tej vojni sijajno prestala ognjeno preizkušnjo, Tekom vojne smo pridobili dva nova zaveznika: Bolgarijo in Turčijo. Italija je sledila skupini politikov, ki nikakor niso zastopali volje večine dežele, in nas izdala formelno in dejansko. To je drago plačala. V 11 težkih bitkah je zaman žrtvovala stotisoče svojih vojakov. Nato je prišel trenotek naše ofenzive. Naše hrabre čete so v zvezi z nemškimi prodrle italijanski brambni nasip, osvojile postojanko za postojanko in zasedle obširna, plodna ozemlja Italije, ki so nam dragocena zastava za čas mirovnih pogajanj. Rumunija je po smrti kralja Karla, jeseni 1914, vodila nasproti nam ves čas izdajalsko politiko. Čakala je le ugodnega trenotka, da nas napade. Medtem je skušala izsiliti iz nas za svojo nevtralnost to in ono: Hotela je imeti od nas celo kronovino z več ogrskimi komi ta ti. Grčijo, ki je hotela ostati strogo nevtralna, si je z vsem mogočim nasiljem in s pomočjo za-šlega grškega domoljuba uklonila ententa. Z ubogo deželo mora sočustvovati vsak poštenjak; pred sodnim stolom zgodovine Grčije ne bo zadela nobena krivda. Albanijo smo razen južnega dela vso zasedli. Dosledno nadaljujoč svojo politiko, skušamo v prebivalstvu okrepiti čut narodne in elr- , žavne skupnosti in tako ustvariti temelj za samoupravo in kulturni napredek. Poljska. Uspehi osrednjih velesil na ruski fron- % omogočili zgodovinski sklep: uposta-vo Poljske. Osvobojena ruskega jarma in poklicana v lastno državno življenje, bo izpolnjevala Poljska kot najsprednejša straža zapadne kulture veliko poslanstvo. Med vojno in spričo bližine sovražne fronte more zgradba poljske države le stop-njema napredovati. Ustanovil se je provi-zoricni državni svet, uvedle priprave za samostojno poljsko armado in končno se je ustanovil z . dalekosežnimi pooblastili opremljen regentski svet, ki ima pripraviti konstituiranje poljskega ministrstva. Ako bodo ob sklepu miru odpadle vse današnje ovire, potem bo mogla Poljska o svoji državni bodočnosti sama odločiti. Kam bo težila po svojem nagnjenju in interesih, ne more biti dvomno. Amerika. Čeprav med Združenimi državami in nami ni bilo pravega povoda za spor ter so nesprejemljive Wilsonove zahteve glede uredbe evropskih razmer izvirale bolj iz nepoznanja tukajšnjih razmer nego iz sovražnega mišljenja nasproti nam, so pa vendar postale diplomatične zveze z Unijo nemogoče, ko je med Združenimi državami in Nemčijo nastopilo vojno stanje. Dogodki v Rusii. O preobratu v Rusiji že zato ne morem podati končne sodbe, ker se zdi, da ta-mošnji dogodki še niso prišli do končnega zaključka. Gotovo je vsekako, da so s padcem starega režima padli tudi temeljni stebri prejšnje imperialistične in pansla-vislične politike. Brez dvoma je tudi, da predstavljajo za mir pripravljeni krogi pretežno večino ruskega naroda. Kako se bodo stvari v Rusiji razvile, seveda ne morem prerokovati, poudarjam pa: Avstrija in r;ene zaveznice niso v nasprotju z vladami entente nikdar poskušale, da, niti mislile na to, da bi vplivale na razvoj notranjih razmer Rusije. Države štirizveze so bile vedno in so še danes pripravljene pričeti pogajanja z rusko vlado in tudi z drugimi sovražniki. Pogled v bodočnost. Oddaljen od vsakega varljivega optimizma, pa tudi prost pesimizma, smatram pri pogledu v bodočnost prepričano zaupanje za popolnoma upravičeno. Sovražniki so vedno bolj utrujeni, sovražne ofenzive so se ponesrečile na vseh bojiščih, naša vojaška podjetja so sijajno uspela, učinek podmorskih čolnov je vedno večji, vse to opravičuje prepričanje, da je najhujše za nami. Tako moremo mi, ki smo pričeli to vojsko z mirno vestjo in trdnim prepričanjem, da vodimo čisti obrambni boj za naš obstanek, z glavo pokonci in v zaupnem razpoloženju pričakovati vzbujajočo se jutranjo zarjo miru. Mirovno vprašanje. J?e rečem s tem, da smatram možnost, da se bo v doglednem času sklenil mir, za danes moram zaslugo za to možnost pripisati skupini naših držav. Do decembra leta 1916 so v sovražnih državah obsojali besedo »mir«. Mi smo bili prvi, ki smo ponudili roko v spravo. Edina vlada, ki je sprejela našo mirovno misel, je bila ruska začasna vlada, ki je 11. aprila 1917 izjavila, da Rusija nima namena zagospodovati nad drugimi narodi in nasilno zasesti tujega ozemlja, marveč hrepeni po trajnem miru; Zapadne države entente so zastavile ves svoj vpliv na Rusijo, da preprečijo nadaljevanje ruske mirovne politike. Ko je omenil akcijo papeža, je minister nadaljeval: Iz tega je razvidno, kakšno stališče zavzemamo mi in zavezniki z ozirom na mir. Naš cilj je, sk'eniti mir, ki bo ohranil svobodo, samostojnost in celokupnort ozemlja Avstro-Ogrske. Zahtevamo pa garancije za naš svoboden in nemoten razvoj v bodočnosti. Te garancije so- splošna razorožitev, svoboda visokega morja in upeJjava obligatoričnih razsodišč. Pripravljeni smo z našimi sovražniki skleniti splošen, pravičen in trajen mir. Rusija je pripravljena od aprila t. 1. skleniti mir brez teritorijalnih in gospodarskih odškodnin. Čp se bodo pričeli tudi drugi zavezniki Rusije pogajati na tem temelju za mir, ne vem. Upam pa, da pridemo kmalu do trajnega miru. Sprejem delegatov pri cesarju. Dunaj, 4. decembra. Po prečitanju pre-sloJnega govora je nagovoril cesar predsednika delegacij H a u s e r j a in podpredsednika viteza B i 1 i n s k e g a. S prvim je govoril o zgornjeavstrijskih zadevah, z drugim pa o prehrani Galicije in o poljski umetnosti. Nato je pritegnil cesar v razgovor predsednika ogrskih delegacij grofa Klntena-Hedervav Cesar je rekel: »Hvala Boga, stvari stoj ugodno. Danes razpravljajo žc o premirju. Z božjo pomočjo bodo pogajanja za premirje dobro potekla in se tudi dalje dobro razvijala.« Dvorno kosilo za delegacije se letos ne bo vršilo. Pač pa se bo vršil sprejem na dvoru, katerega se bodo udeležili člani obeh delegacij. Ge eoocije. Dunaj, 4. decembra. Zasedanje delegacij ne bo prekinjeno. Jutri, pa odpade seja delegacij vsled razprav o nagodbi v poslanski zbornici. V četrtek se pričnejo posvetovanja odsekov delegacij. Plenarna seja se v prihodnjem tednu ne bo vršila. oarsKe fleepcjc. ( Dunaj, 4. decembra. (K. u.) V zunanjem odseku ogrske delegacije je podal zunanji minister grof Czernin svoje poročilo, ki je bilo sprejeto z eljen-klici. Predsednik pl. Berzeviczy se mu je zahvalil. Grof Štefan Tisza se je obračal ostro proti takemu načinu samoodločevanj-1 narodov, da bi prišla monarhija pred mednarodno razsodišče in bi se tako naši sovražniki vmešavali v notranje zadeve obeh državnih polovic. Govornik odklanja v smislu vsega ogrskega mnenja a limine vsako vmešavanje inozemstva v naše za-^ve. Upa tozadevno na podporo zunanjega ministra. Grof Julij Andrassy se pridružuje izvajanjem grofa Tisze. Zunanji minister grof Czernin izjavlja, da je samoobsebi umljivo, da odManja vlada vsako vmešavanje v notranje zadeve Avstro-Ogrske za sedaj in v bodočnosti. (Ploskanje.) Opozarja na besede v prestol-nem govoru: Hočemo biti svoji gospodje v svoji hiši. To stališče je zavzel že avstrijski ministrski predsednik. Tudi v avstrijskih delegacijah je bilo zavzeto isto stališče. Predsednik Berzeviczy ugotavlja, da odgovarjajo podane izjave popolnoma javnemu mnenju Ogrske. Plenum bo imel še priliko spregovoriti tozadevno besedo. Iz državnega žira. Dunaj, 4. dec. 1917. Predsednik dr. Grofi otvori sejo po deseti »mri. Zbornica nadaljuje razpravo o drugem branju nagodbenih predlog. Poslanec dr. Renner (nem. soc. demo-kfat)" izvaja: Sedaj velja sicer načelo: Predvsem mir! Toda prišel bo čas, Ico bo moral pasti sistem dualizma kot nam ga je ustvarilo nesrečno leto 1867. Narodna svoboda danes zatiranih narodov pa ni mogoča brez splošne politične svobode. Trdimo, da slone vse nagodbene predloge na čisto napačnem temelju, in zapirajo promet med narodi. En vzrok vojne je bil za nas ma-lodane zločinska brezobzirna carinska politika, ki je tirala Srbe naravnost v obup. Sedaj naj se pogajamo z zastopniki ruske republike, ki so prepričani, da mora biti na svetu vse drugače in da mora vladati svobodna izmenjava duha in blaga med vsemi narodi. Poslanec dr. Schiirff (nem. nacionalec) se obrača proti dualizmu iz gospodarskega in .vojaškega stališča. Posebno z ozirom na Nemčijo. Brani pa dualizem pred napadi od strani Čehov in Jugoslovanov, ki streme po uresničenju takih narodnih zahtev, ki ne bodo mogle biti nikdar izpeljane v tej državi Poživlja k skupnemu delu. Seja je- bila opoldne prekinjena radi delegacij. Popoldne je govoril dr. Vrstovšek. Naglašal je v slovenskem delu govora, da je na Ogrskem 60 odstotkov Nema-žarov, nagodbo pa vedno sklepamo le z Mažari. Opozarja na naše ogrske Slovence, ki jih je na Ogrskem okrog 200.000, pa nimajo šole, ne poslancev. Protestiramo proti trditvi, da imajo narodi na Mažar-skem svoje narodne pravice, kakor se drzne trditi mažarska vlada. Nemško nadaljevaje se peča z rusko mirovno ponudbo ter omenja potvorjeno rusko cirkularno brzojavko z dne 28. nov. Le mažarski in nemški privilegiji ovirajo pravo narodov do samoodločbe. Hrvatski in srbski opozicijonalni poslanci so objavili 3. t. m. izjavo, katera pa je bila zaplenjena. Govornik je prečital izjavo s podpisi vred. (Prinašamo jo na posebnem mestu.) Pozdravljamo to izjavo najprisrčneje še posebno ker so skupno nastopili Starče-vičanci in Srbi. Naše deklaracije ne bo več nobena sila zadušila! Nato govornik prehaja k posameznim točkam nagodbe in poudarja nenaravni gospodarski koneks med obema državnima polovicama. Nagodba daje Mažarom vse prednosti, nam pa le bremena in nas slabi gosopdarsko. Med vojsko se je razmerje obeh državnih polovic pokazalo še v posebni [uči. Pri nas glad, pomanjkanje vsega, na Ogrskem vsega dovolj in preveč! In Ogri sc nam pri vsem tem še smejejo. Naš minister a nrebrano nima nobene koraižc nasto- piti proti Mažarom. Vse kolne pri nas proti preskrbi z živili, na Mažarskem pa je živi! dovolj. Ogrska se je med vojsko na ^unaj zaprla ne samo proti sovražnim državam, amnak tudi1 proti nam, in sicer bclj kot naši sovražniki sami. Mažari so — na to ne nozab; USTNICA UREDNIŠTVA. Radi slabih prometnih razmer prina-Samo Czcrnlnov go\'or v izvlečku. Dunaj, Jugoslovanski akademiki — prejeli 341e danes zjutraj. Kmefle in sneicaiil zaoaruife s osja posestih in soDio obrt proti nnf- čegajnini nsčrfani^nno. žnifenu s padpisovjanioiii lili. BolHega posoda, Na M za erpizacijo S. L. S. V kratkem se snidejo zaupniki S. L. S., da si izvolijo načelsivo in vodstvo stranke. Zato pa je treba, da se somišljeniki po vseh okrajih krepko organizirajo. Vsak somišljenik S. L. S, mora pri tem delu pomagati. Povsod naj se napravijo agitacijski odbori. Za §hod naj žc sedaj pošiljajo začasnemu vodstvu imena zaupnikov, ki pridejo aa zborovanje. Kakor čujemo od raznih kraje? grobokopi edinosti S. L. S. neumorno agitlrajo sa nepotrebno kmečko stranko, nabavljajo proti škofu in proti državnim poslancem. Poštenim možem, ki so jih brez. vednosti zapisali v vodstvo kmečke stranke, branijo preklicati svoj podpis pod lažnivimi pretvezami ali z obljubami. Kdor vam zabavlja proti našemu, samo za blagor naroda Vnetemu in delujočemu škofu, ki di zanj vse, kar ima, takemu pokažite vrata, naj bo, kdorkoli. Kdor širi nezaupanje do državnih poslancev S. L. S., kdor ruje zoper Jugoslovanski klub, tak razdira naše skupno delo, tak razdira temelje naše domačije, tak ni naš človek ia ne sodi v naše vrste. S. L. S. je priznavala dr. šušteršiča za svojega načelnika, dokler ni izstopil iz Jugoslovanskega kluba in dokler ni razdru-žil S. L. S. Ko pa je napravil herostratsko delo, da je v tem usodnem, Za naš narod zgodovinskem tako važnem času razbil edinost v Jugoslovanskem klubu, ko je ubil S. L. S. in s tem zanesel razpor med naše vrste, tedaj smo sc morali ločiti od njega in ljudem povedati, da je najhujši škodljivec naroda sedaj tisti, ki je zanetil med somišljeniki S. L. S. bakijo razdora. Naši narodni nasprotniki, veliki in mali, niso mogli prenesti, da bi bil naš narod edin v zahtevah za svoje pravice, kakor ga je ujedinil ljubljanski knezoškof s svojo izjavo za deklaracijo, podpisano od zastopnikov vseh slovenskih političnih strank, • Zato je moral nekdo priti, ki med politično edine Slovence zanese prepir. In žalostno je, da je to vlogo prevzel bivši načelnik S. L. S. dr. šusteršič na veliko veselje in korist naših narodnih nasprotnikov in v neizmerno škodo slovenskega naroda. To je oni veliki politični greh na našem narodu, ki ga ne more in ne sme pozabiti nihče, ki res ljubi 6voj narod in ve, da je za sedanji usodni čas potrebna pred vsem absolutna edinost vseh Slovencev, In drugi politični greh je ta, da se s snovanjem kmečke stranke hoče zanašati med narod sovraštvo med stanovi in da naj temu služi naš pošteni slovenski kirjet. Gorje veri in cerkvi med Slovenci, ako duhovščina pravočasno ne spoznaj kam jadramo, ako jasno pred narodom ne pokažemo, da nam je za koristi slovenskega naroda več, kakor za eno, če še tako zaslužno osebo. Naj osebni somišljeniki dr, Šušteršiča ne mislijo, da nam je lahko nastopati proti bivšemu načelniku S. L. S„ ali da nas vodi pri tem kaka osebna mrž-nja. Nič tega! Toda kdor je razbil v teni času edinost v Jugoslovanskem klubu, kdor je uničil S. L. S., kdor sedaj hoče huj-skati kmeta zoper druge stanove, kdor hoče kot voditelj katoliške politične stranke preko našega škofa v deželi delati zmedo med našimi kmeti, tak ni naš mož in njemu ne moremo zaupati usode našega naroda. novice. X Konferenca žapanov in župnikov v deželnem dvorcu. Prejeli smo sledeče pismo: »Slovenski Narod« piše: »Na povabilo drja šušteršiča so zborovali včeraj z drjem Lampetom in drjem Peganom v deželnem dvorcu nekateri župani in župniki z dežele, da se posvetujejo o položaju, ki je nastal vsled ponesrečene ustanovitve novih Šusteršičevih strank. Iz Dolenjske so se udeležili tega sestanka pod vodstvom deželnega poslanca in župana iz Lokvice Mihelčiča nekateri župniki ter župani, med njimi Bajuk iz Drasič in Z ure iz Kan- dije.....« — Sedaj pa poglejmo, kaj je resuice na tem. Kakor splošno znano, je bilo v pretočenem poletju v Belokrajini 15 občin po toči prizadetih. Suša je uničila kakor v Belokrajini tako tudi v Novomeškem okraju razne pridelke. Petroleja, sladkorja, moke, usnja, soli in raznih drugih potrebščin ni dobiti. Da se temu od-pomore, podala se je doputaclja, katero je podpisani vodil v Ljubljano. Ker so pa razni gospodi župani izrekli željo, da se tudi glede rekvizlcije živine kaj ukrene, so šli s podpisanim gg. župan Bajuk iz DraSič, iunan Bajuk iz Božakovega, župan Kramar!c iz Radoviče in župan Plut iz Semiču k Deželnemu mestu aa dobavo klavne živino in k deželnemu glavarju. Tu so pojasnili v kako težak .položaj bodo prišli kmetovalci, ako ee jim bo živina So rekvl-rlr&Ia, ker živina je malo in še. ta jc ne-tpoeobna za delo. Drugi dar: t. i. u''). n-> j vembra je Ma deputacija, prt kateri sta ! bila. e, Flelsehrnrtn ir Metlika It) g. Malrte-rič iz Črnomlja k Vojnožitnemu zavodu ! ter h i-., deželnemu predsedniku. To je bila j tedaj tista konferenca. Go:-p.: Lampeta, ' Zurca in gg. župnikov deputacija niti videla ni. O kakem posvetovanju o strankinem položaju z deželnim glavarjem dopu- tacije ne ve. — Lokvica, dne 30. nov. 1917. Alojzij Mihelčič, deželni poslanec. X NaSIm državnim poslancem. — Državna podpora družinam, katerih reditelji so zadržani ▼ — Ameriki. Zakon z dne 17. avgusta 1917, St. 376 drž. zak. določa, da imajo pravico do državne podporo ono družine, katerih reditelji so bili zaradi vojnih dogodkov prisilno zadržani v sovražnem ozemlju. Sovražno ozemlje so tisto države, s katerimi je Avstrija v vojnem stanju; Amerika pa da ni sovražno ozsrnlje, in zato družine, katerih reditelji so zadržani v Ameriki, da nimajo pravice do državne podpore. To je besedilo zakona, poglejmo pa resnico življenja. Veliko je naših žen in mater, veliko naših družin, ki imajo svojce v Ameriki, s katerimi si zaradi vojnih dogodkov ne morejo niti dopisovati; veliko je takih družin, ki so zdaj zapuščene, ravno zato, ker so njih reditelji zaradi vojnih dogodkov v Ameriki zadržani. Zastonj je taki družini pojasnjevati ln razločevati, kaj je sovražno ozemlje tu kaj ne; od tega nI nobeden ne sit ne oblečen. Dejstvo je, da zaradi vojnih dogodkov taki možje in družinski reditelji ne morejo iz Amerike nazaj domov, ker Jih tam prisilno zadržujejo; dejstvo je, da zaradi vojnih dogodkov domači ne morejo prejemati podpore od svojcev v Ameriki;-vojska je torej krivo., da so take družine odtrgane od svojih rediteljev in njih podpore, — naj bo pa zdaj Avstrija z Ameriko direktno v vojnem stanju ali ne! Takim družinam nujno pritiče državna podpora, in apeliramo na naše državne poslance, da delajo v državnem zboru tia to, da se imenovani zakon čim prej raztegne tudi na Ameriko. Podeljena je župnija Št. Vid pri Vipavi č. g. župniku v Planini pri Črnomlju Viktorju Kragl. Župnija Šenturška gora je podeljena č. g. Župniku v Lomu Jakobu Ogrizek. -f- Žalovanje za umrlim dr, Janezom Ev, Krekom v Kranju. Dvanajst dni je plapolala črna zastava ra£ »Ljudski dom« in oznanjevala, da ga ni več velikega učitelja, čegar duh je razsja! druš,tvo krščanske izobrazbe po Slovenskem in Hrvaškem po svojih privržencih, zlasti v Istri in Dalmaciji. Na ponedeljek 21. oktobra so naročili obrtni pomočniki v Kranju zanj slovesno črno sveto mašo, ki so se je udeležili tudi ostanki dijakov. Mnogi ismed meščanov so darovali v njegov spomin dobrodelne zneske. Sedaj zbirajo v smislu oklica slovenskih, hrvaških in Čeških listov vsi sloji za spomenik velikega osrečevatelja Slovanov, pred vsem Jugoslovanov. Do zdaj je nabranih 559 K. Slovenski vojaki ta Krekov spomenik. Prejeli srno: Slovenski fantje možnarske 30.5 cm sile baterije Stev. 8 pošiljamo na upravo Vašega cenj. lista svoto K 76'20za spomenik pok. dr. Kreku, velikemu našemu Jugoslovanu. Darovali so: Ognjičarja: Rapotec Franc 5 K, Poglaj Andrej 4 K; desetniki: Kovačič Friderik 1 K, Flis Ivan 1 K, Bitežnik Ivan i K; predmojstri: Lončar Franc 3 K, Jenček Ivan 1 K, Jelene Jože 2 K, Novak Rudolf 5 K, Mencinger Ivan 2 K, Mazej France 1 K, Janež Anton 1 K, Oswald Miha 3 K, topnlčarji: Jakljevič Anton 2 K, Lesjak Metod 2 K, Grilc Friderik 2 K, Kristančič Miha 2 K, Ferjanc Nikolaj 2 K .Poljanec Franc 2 K, Poljane Al. 2 K, Majcen Peter 2 K, Poljanšek Franc 4 K, Zaje Ivan 3 K, Kočevar Jože 3 K, 2i-bret Kari 3 K, Mole Ivan 3 K. Po 1 K naslednji: Ponikvar Ivan, Šolar Jože, Šinkovec Franc, Klojčnlk Martin, Ferlič Anton, Kanluša Jože, Kretzenbacher Janez, Pe-ternelj Franc, Župec Miha, Erjavc Vin-cenc, Herič Ivan, Mlaker Valentin, Jure-člč Alojzij; Rogovič Josip 80 vin., Gumsa Franc 40 vin. — " • namečka Hranilnica in posojilnica v Radovljici je v svoji seji dne 30. novembra volila za spomenik ustanovitelja jugoslovanskega zadružništva dr. Kreka 300 K in za »Krekov dom* 300 K z geslom: Na svoji zepilji svoj gospod — Bodi jugoslovanski rodi — Kdor zna, pa znal S Koroškega nam piSeja: Treba jih je poznati naSe nemško-nacijortalne uradnike in njih »nesebično« delovanje za javni blagor. Po okraju Špt-tal so poslali vsem občinam uradne poziv-nice, naj volijo c. kr. okrajnega glavarja vit. Siller pl. Gambollo, za častnega občana, dasi je v okraju ^ele poldrugo leto!! Sklicujejo se na to, da so tudi občine okr. glavarstva Šmohor. volilo voditelja lega glavarstva, R. Merlln, v kratkem času za Častnega občanat Lc-ta je zaslovel svoj čas zlasti po preganjanju slovenskih rodoljubov! Vsflkako vr7dno spomina, kako s« rodijo i-?a.sluge« raznih nemških uradnikov, ki vi Me t^Hkokvat svoj uradni bič tudi »nr! SI<*iVP..'i(M! — Ovd sov« nemška lista v Moriboru. Sedanji Sef-redakter -'Marburger Zeitung* ■iftžčner Pever namerava začenši z 10, de- cembrom izdajati list »Der Montag«, kateri bi izhajal vsak ponedeljek ob 6. uri zjutraj. — Konzorcij za nov list proti »Mar-burgerici« se je že osnoval. Nov list, ki se bo tiskal v Mostbčckovi tiskarni, se bo zval »Das deutsche Tagblatt«. Urejeval ga bo Jahn. Financirala ga bosta tovarnar Berg in advokat dr. Mravlagg. Pri oblasti je ustanovitev lista že naznanjena. Čakajo še samo na potrebne tiirojc. — Nemški radikale! in nemški socialni demokrati. Nemčko-radikalui poslanec Hummer očita v »Pol. Tagblatter« dunajskim socialnim demokratom, da so dobivali pod. Sturglcftovo vlado z . vednostjo grofa StUrgkha pe^om, posredovanja finančnih ministrov Zaleskega ln d£ Engla denarno podporo. — Odlikovan je bil na laškem bojišču z bronasto hrabrostno svetinjo' France Likar is ugledne družine Ivan Likarjeve iz OtUce, Njegov brat, služeč pri istem polku, nosi veliko in malo srebriio svetinjo za hrabrost, častitamo junakoma in njihovim staršem! — Zslasltev 18 letnih. Dunajski magistrat je izdal razglas,, s katerim poziva na popis tiste, ki bodo tekom prihodnjega leta stari 18 let. — Češki akademični slikar Jaroalav SpiUar je umrl v soboto v ddbfanski umobolnici — Nad 2C.0CS svalčlg je zaplenila fin. straža v Ustju civilistom -kt so jih vtihotapili iz Nemčije. _ — Preskrba vpoko'eiijk pažlstov, drU-žhisklh elanav vseh .gsilstOT ter daljesta« čečih pos?oasiuikov v Ljubljani, Idriji, Ko. čevja In Trbovljah, nadalje vseh eksponl-MElh tlOKiBbraasblh švidončnife uradnikov c. kr. domobranskega dopolnilnoga okraj« noga poveljzivn Ljubljana z oMeko. V oči-gled vedno naraščajočim težavam, ki B( pojavljajo v preskrbi družin, namerava c in kr. vojno ministrstvo ustvariti preskr bovalni zavod za obutev in obleko. Njegova naloga bodi: olajšati dobavo obleke ir. obutve, pred vsem fin, Skrbeti za poprave obrabljene obleke in obutve po primerne nizki ceni. To podvzetje naj bi obsegalo, preskrbo družin aktivnih gažistov, vsel vpokojenih gažistov in njih družin, prostovoljno služeeih podčastnikov in njih družin, vdov v vojni padlih ali vsled vojnUl naporov umrlih gažistov in dalje služečtt podčastnikov ter k one cm o tudi preslabi ženskih pomožnih moči, ^aposlčnih pri vojaških poveljstvih. Pri tej akciji bi prišli vpoStev osebe c. in kr. vojske, vo"ne mor narice, c. kr. deželna hrambe, c. kr. Črni vojske, kr. ogrske deželne brambe, orožni-štva, zaposleno v zgoraj naštetih krajih, kakor tudi vsi ekspoiiirani domobransk. evidenčni uradniki c'. kr. domobransk egi, dopolnilnega okrajnega poveljstva.v Ljubljani. Da se dožene Število vseh onih oseb ki bi pri tej preskrbi prišle vpoštev, poziv« Ije c. kr. domobransko dopolnilno povelj sivo v Ljubljani vse one, ki reflektirajo nt. to preskrbo, da se do 8. decembra tekočega leta javijo pismeno pri tem poveljstvu (Šarža, eta, število družinskih Članov, ev sorodstveno razmerje.) — Prostovoljni doneski za vdovski Ii slrotlnskl sklad pri c. kr. črnovojniškem okrajLieri poveljstvu štev. 27 v Ljubljani Glasom poročila upvavnega odbora so dospeli tekom meseca novembra 1917 temt skladu sledeči denarni prispevki: XIX. i» kaz: C. kr. častniški odd. črnov. železniške brambe, Št. Peter na Krasu K 57*60 Franc Šaler, fin. straže respicijent v Met liki 2 K, c .kr. okraj, sodnija. (kaz. odd.) Ilirska Bistrica 10 K, Dr. Oton FettiCh Frankheim, odvetnik, Ljubljana, 50 K, občinski urad Selca, okraj Kranj, K 8"50, Dr Hugo Peternell. nadporočnik, 10 K, Otot Sedi (iz nabiralnika), zobotehnlk, Ljublja, na, 230 K, Josip Urbanič, štabni narednik Ljubljana 100 K, Franc Bonač, nadporočnik, 20 K, c. kr. prrv. štaj. eskomptna banka, Gradec, K 80 63. Anton • Jeršinovič, stofc nilc, LJubljana 10 K. — Potresi na Dolenjskem. Iz okoliet Cerklje pri Krškem: Meseca novembra jfe bil pri nas ootres ob naslednjih dneh: 11 ob 9. uri 25 minut dopoldne in 12. ob 3. uri 10 minut popoldne rahlejše vznemirjenje tal. — 25. ob 2> uri 35 min, poooldno močnejši sunek od spodaj, Spremljan t bobnenjem. — 27, ob 6. uri 5 min. zv6čei rahlo trepetanje. — V noči od 2. na 3. srno slišali silno pokanjei in bobnenje. Ljudje so vznemirjeni vstajali ter hiteli na prosto. Začelo je oko'i 10. ure zvečer, jenjalo okoli 3. zjutraj. — Dne 1, decembra je. bil ob S. uri 15 minut zjutraj izredno močan sunek od zahodne strani, spremljan, z močn'in bobnenjem, trajal je 4 sek. ter sta se lc-čila. dva stresljaja. Okna šo zažvenketata, zahreščala vrata, zmajale stenske podobe, pohištvo in tramovje se je zazibalo, v zid« so nastale manjše razpokice. Sunek so občutili mnogi v okolici na gotovem kraju Večinoma vsi. — Novice s Koroškega. Žalostno smrt ie sama storila v Celovcu 70!etna Marija Stosier, žena mesarja. Že poleti se jc bo-, tela sama utopiti v kanalu, ki veie mesto z jezerom, a so ji takrat še ubranih. Dno 24. novembra se ja iztrgala svoji straži in šla v vodo. Vzrok: slaboumnost. ?ied leti s« je bila ustrelila njena hči. r- Na Žihpo jjib i? orišel 46'etiil delavec Jan, Vnrfov pod vlak, ko je hotel skočiti na tla. poškodovalo mu je nogo in so ga prepeljali v bolnišnico. — Tatvine so po raznih kra- jih Koroške kar ua dnevnem redu. V Beljaku so izpraznili železniški voz z marmelado za vojake. Orožnik postaje Žih-pdje je dne 23. novembra zasledoval pobeglega Laha Začcaria, Ko na klic ni no-tel obstati, je ustrelil za njim in laški ujetnik se je zgrudil mrtev na tla, — Na kolodvoru v Sp. Dravogradu sta trčila dne 27. novembra dva stroji vkup; eden je bil močno poškodovan, Isti dan se ie zgodila enaka nesreča na kolodvoru v Pliberku. — Tatvina v planinski kočL V kočo nemškega planinskega, društva na Sveti Uršuli (ob koroškO-Btajerski meji) so dne 18. nov. vlomili neznani uzmoviči ter odnesli petrolej, sveče in več posteljne oprave. Za lov tatov je. razpisana nagrada sto kron. — Na tej gori še nahaja, kakor znano, tudi starodavna romarska cerkvica, katero je letos obiskalo, precej romarjev s Koroškega ln štajerskega. Prišlo jo 15 procesij in darovalo se 75 šy. niai?. — Razois us'anov, Za leto 1917. se Bodo podelile r'edeče ;.Karol baron Wurz-bacbove cesarice Elizabete ustanove za invalide in hiralce- a) tri ustanove po !'0 kron za Ljubljančane; b) tri uranove po 60 kron za rojake iz Kamnika, Homca in Jarš in c) tri ustanove po 60 K za roh^c iz Vintarjevca v občini Šmartinski pri Litiji. Te ustanove oddaja gospod A'fonz ba-£on Wurzbach, in sicer one za Ljubljančane po nasvetu deželnega odbora kranj-sfcega, ustanove za Kamničane, Homčare in. Jaršane po predWu županstva v Kamniku in ustanove za Vinterjevčane po predlogu županstva občine Šmartno pri Litiji. Pravico do teh ustanov imajo v prvi vrsti ubožni c. in kr. vojaški invalidi iz imenovanih krajev od stražimoistra a'i narecVka nizdol, ki so lenega vedenja in vs'ed v vojni zadobljenih ran nezmožni, da bi se sami mogli preživeti. Ako bi se za omenjene ustanove ne zglasilo zadostno število c. in kr. vojaških invalidov z opisanimi lastnostmi, teclaj imajo pravico do njih tudi drugi reveži iz Imenovanih krajev, ki so lepega vedenja in se zaradi bolezni in starosti ne morejo sami preživeti. V obeh slučajih je dokazati sodnijsko neomadeže-vanost prosilcev. Prošnje naj vložijo prosilci iz Ljubljane pri magistratu stolnega mesta Ljubljane, drugi prosilci pa vsak pri županstvu svoje občine, in sicer rajkasne e do 15. decembra 1917. — Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 1. decembra 1917. LIHIM*POVce. lj Gg. načelniki krušnih komisij se vabijo, da se zanesljivo udeleže seje, ki se vrši v četrtek dne 6, decembra ob 6. uri v mestni posvetovalnici. lj V mestni klavnici so zaklali I. 1915 —1916 1842 govedi, 15.340 prešičev, 3690 telet, 4068 kozlov in ovac, 945 kozličev, 198 konj; svežega mesa so vpeljali v Ljubljano 78.683 kg. I!. lj Vodovodna črpalnira v Klečah je od 1. julija 1915 do 30, junija 1916 izčrpala 3,306.132 m8 vode; premoga je porabi'a 1,764.249 kg; povprečno na dan so izčrpali 9033 ma vode. ■ I j Mestna elektrarna je od 1. julija leta 1915 do 30. junija 1916 proizvajala električnega toka 1,531.920 kv. ur; za kv. uro se je porabilo 3,73 kg premoga. Premog je stal elektrarno 160.285 K 76 vin., ker ie občina izdala za premog pri vodovodu 48.058 IC 56 vin., je znašal trošek premoga 208.344 K 32 vin.,, vsota, ki v mestnem proračunu nekaj pomeni. Na vsak način naj občinski svet pričnfe takoj proučevati, kako da more priti dd elektrarne z vodno silo, ker je premog res predrag in ga še dobiti ni. Med vojsko tega seveda ni mogoče izpeljati, a priprave se le lahko izvedejo. Naš list je to reč že tolikokrat priporočal, naj vsaj vojska izuči odgovorne vbditelje, da izvedejo io reč. Če bi bili že pred leti to reč izvedli, bi Ljubljančani ne poznali egiptovske tehle, kakor zdaj; z elektriko, proizvajano neodvisno od dobave premoga, bi lahko kurila ln kuhala vsaka najrevnejša rodbina. lj Meso na rumene izkaznice B. Mestna aprovizacija ljubljanska- bo oddajala v četrtek, dne 6. t. m. popoldne, v cerkvi sv. Jožefa meso na rumene izkaznice, zaznamovane s črko B. Določen je ta-le red: od pol 2. do 2. ure štev. 1 do 200, od 2. do pol 3. ure št. 201 do 400, od pol ,3. da 3. Ure Stev. 401 do 600, od 3. do pol 4. ure štev. 601 do 800, Od pol 4, do 4. ure štev. 801 do 1000, od 4. do pol 5. ure štev. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. ure Štev. 1201 dp- 140^ od 5. do pol 6. ure Stev. 1491 do konca. Ena oseba dobi četrt kilograma, dve 6s"ebi pol kilograma, tri in štiri osebe tri četrt kilograma, pet in šest oseb 1 kilogram, 7 in 8 oseb en in četrt kilograma, več oseb en in pol kilograma. Kilogram stane 2 krodi. . Prinonke-novice. P. Oton Kocjan, kapucin, profesor verouka na slov. gimnaziji v Trstu, je bil odlikovan s častnim znakom II. reda rdečega križa. P. Otonu, ki je Ze v Gorici veliko deiai za vojake, odkar je v Trstu, pa tudi tu v raznih vojaških bolnišnicah, k temu odlikovanju častitamol Postrezite. Lucija vdova Baudaž v Medvodah pri Ljubljani, Išče v zelo važni zadevi Rudolfa Vončina iz Gorice. L. 1915 je bil: k. u. k. Schw. Haubitz Dlvision 3, Ersafz-Batlerie, Maribor. Padel je na rumunskem bojišču junaške smrti 21 letni poročnik II. gorskega strelskega polka gospod Anton Ukovič, doma iz Gorice. Na poizvedovalni patrulji j« zadela sovražna krogla. Naj počiva v miru I Žalujočim ostalim naše sožitje. Tatvine v Trstu. 2. t. m. je š'a gospa Antonija Gulič v Trstu po ooravkih z doma. Ko sc jc po 4. uri popoldne vrnila domov, je naš'a vrata odprta in v stanovanju vse razmetano. KmaUt je dognala, da so ii tatovi odnesli 4000 K denarja in za 6000 K dragocenosti. Spomnila re je, da je ob odhodu opnz'h pri sosedni stranki tri fanta-line od 18. do 22. let. Hitela je na policijo, ki je še tisti večer aretirala dofčrio stranko in dva tatova, tretjega še iščejo. Tatvino so priznali. ■ ■ ■ murni oMesti svet Ljubljana, 4. dec. 1917. Sejo vodi župan dr. Tavčar. Zapisnikarji: obč. svetovalca Zupančič (S. L. S.) in Bonač. Predsedctvena naznanila. Župan je čestital daželnemu predsedniku ob priliki srečne rešitve cesarja. 1 reci ta dopis občinskih svc'.ovalcev S. L. S., ki so naznanili, da si je klub izvolil za predsednika občinskega svetovalca Jern. Šerjaka. Šeiitpeterski most. i j P^ku£en bo 15. januarja 1918. Pešci ga bodo lahko že pre| rabili. Podpore. Mestnemu magistratu so došla od poslednje sc,e sem sledeča darila; A. Za aproviza-ci)o ubožnih slojev l;ubl;anskih: 1. Neimenovan trgovec, kakor vsakomesečno, 500 K. 2. Adolt Lorant, trgovec, 200 K. 3. Neimenovan trgovec, kakor vsak mesec, 100 K. 4. Neimenovana trgovka 100 K. 5. Josip Zidar, četrtina nastanitvene pristojbine, mesečno 19 K J8 vin. — B. Za mestne uboge: 1. Deželni glavar goriški msgr. dr. Al. Faidutti, v spomin Jan Ev Kreka 100 K. 2. Neimenovana trgov-, ka kot božično darilo 100 K. 3. Polkovnik v pok. pl. Peirovan 20 K. 4. Uslužbenec južne železnice .Blaž Frece za ubožce v Karlovski uboznici zO K. — 5. Štefan Miholič za uboge šolske otroke 20 K. 6. Alojzij Pogačnik mesto venca Josipu Verbiču 20 K. 7. Anton Štrekeli v spomm Valentina Cerarja 15 IC."— 8. Pav-Si' 9aribolii nastanitveno pristojbino 14 K £4 vin. — C. Za vdove in sirote padlih aT^V U- L?ka™fr Mavr 30 K. — Zbirka Alf. Dolharia iz Rakeka 26 K. — 3. I. Šesek, mag. ravnatelj v pok., povodom smrti svojeSa sina, 20 K. — 4. Josip Zidar, četrtino nastanitvene pristojbine, mesečno 19 K 38 viri O. Za v Wjni- oslepele vojake; i. Robert Koll-mann, veletržec, mesto venca poročniku Vlado Sesku, 50 K. sveWe se darovalcem zahvalo občinskega Tlakarina. Župan: Proti odpravi tlakarine smo se pritožili na ministrstvo leta 1914. Gre nam za 60.000 do 70.000 K. To vsoto silno posesamo v teh teSkih časih. Urgiral sem večkrat rešitev, ker bi jo bil v svoji starosti Ie še rad dočakal. Ministrstvo je rešilo našo pritožbo 24. rulua 191; danes, ko pišemo 4. decembra 1917, morem šele poročati o rešitvi. Nekoliko čudno se mi zdi, ker potrebujelo nri vladi nad eno leto, predno en akt rešijo. Danes sem v takih stiskah, da nisem motfel dra< prele^ma bem vronienu na podih i. t. d sušiti) pa po 80 v kg. Cenjene ponudbo, z navedbo množine in Vzorci, se prosi na tvrdko !PR...iN ivoj, L|u« bljana, Sodna ulita 7. za mizarja, kolarja ali sedlarja, kakor tudi skladišče se odda takoj. ^C Poizve se na Poljanski ccsli štev. 69 (bivša tovarna žve-plcnk) v Ljubljani. 3134 vsake vrste piškoti in druge slaščice prodaja na debelo in drobno AL. IPAVITZ, LJUBLJANA, 3137 Židovska ulica 5t. 4. J*- IZGUBILA SE JE ^t v nedeljo zvečer pri kamniškem vlaku od vlaka do izhoda ročna torbica D*" z denarnico in legitimacijo. Pošteni najditelj naj jo odda na naslov legitimacije. Večjo množino 3146 kostanjevih kolov od 2.80 do 3.20 m dolgih v primerni debelosti za vinsko trto kupi A. SUŠNIK, LJUBLJANA, Zaloška cesta štev. 21. Kovaški pomočnik izurjen, vešč vsakega dela, se sprejme za takojšnji nastop. Plača dobra. JOŽEF KORDEŽ, kolar in kovač, 3112 Sušak pri Reki. Srbečico, liSaje odstrani prav naglo dr. Fleseh-a izvir. „rujavo mazilo" Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 1-60, veliki K3-— porcijazu rodbino K i>-—. Zaloga za Ljubljano iti okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana ittarijin trg. 15:20 z 10 do 30 orali polja in gozda, če mogoče z živino in zalogo krme JW se želi kupiti '•t v okolici Ljubljane. Ponudbe pod »Posestvo« na upravo »Slovenca«. 3148 bonbone, čokolado, marmelado in razna darila za Miklavža priporoča GIZELA DARBO, LJUBLANA, ^t Mestni trg štev. 13. gjačaro onemu, ki mi preskrbi mirno »n prijetno STANOVANJE obstoječe iz dveh do štirih sob in pritiklin. Ponudbe pod »J. T. 100« na upravo »Slovenca«. 3147 Najceneje Vas stane blago naravnost iz tovarne. Zahtevajte cenik. »Tabakon« najboljši tobačni nadomestek. »Kavata« najboljši, sladki* kavni nadomestek. Kocke za juho, golaž itd. Torbice za nakupovanje. Vazelin za čevlje, maža za vozove itd; Rudolf Cotič. Zastopnik, Vrhnika. Zelo potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš preljubljenš sin, oziroma brat, gospod # \tr c. kr, poročnik pii 2. gorskem strelskem polku, dne 19. novembra t. 1. na vzhodnem bojišču pri strogi vršitvi uspešnega svojega poklica kot poveljnik poverjenih mu infanterijskih topov bil zadet od sovražne granato ter izdihnil svojo blago dušo v čast domovine in v hud naš udarec, granato ter izdihnil svojo blago Ljubljana • Trst, dne 5. decembra 1917. France Ukovic, e. kr. davčni upravitelj o'č e. Amalija Ukovič iLnj. Supanek, m ".ti. Milan, Franec, b r a t a. krznar 3961 Liiiana, Sy. Petra cesta št. iq kupuje vseli vrst kože diojAis, lisic, kun itd. po najvišjih dnevnih cenah. mntllllllllllillllll(l!lll!H!!t!S«mi!KIII azpis, Mestna hranilnica v Kamniku razpisuje službo uradnika j z nastopom fclužbe dne 1. januarja 1918. Plača po dogovoru. Prosilai, ki so dovršili vsaj štiri razrede kake srednje šole in ki jo v liranil- nični stroki delovali, naj vlože lastnoročno pisane, s orilogami opremljene prošnje <4r> 15 rlcrpmbr.^ 1917 nri nodoisani hranilnici. ------- i * * 3160 RAVNATELJSTVO. Nakup lesa! Navedite skrajno ceno, naloženo na želeniški postaji in rok oddaje! Takojšnje izplačilo proti duplikatom tovornih listov! Ponudite na motercent: Kostanjev les — hmelj* ske droge (stare). — hrastov les — smrekovo skorjo (lubje). — Na kubične metre: Okrogel les smrekov, borov, hoje v. — Les sa jame (Grubenholz). Vinko Vablč,vetržec, Žalec, Južnoštajerska. , » Žalostnega srca in solznih oči naznanimo vsem, ki so poznali gospoda bivšega učitelja na šoli družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu in poročnika v polku gorskih strelcev, odlikovanega z vojaškim zaslužnim križcem 3. vrste, priznanjem pohvale in Karlovim križcem za čete, da je umrl dne 15. listopada t, 1. ob reki Piave, zadet v glavo od sovražnika. Bil je ljubeč soprog, vdan sin in drag brat. Braneč svojo domovino je legel v tujo |zemljo, od koder pa bo prepeljano v zemljo slovensko, predrago deželo, ki jo je ljubil prisrčno ves čas. ' V neizmerni boli prosimo tihega sožalja. Križe pri Tržiču, dne 1. grudna 1917. 3158 Ana in Janko, s t a r S i. Marinka, o p r o g a. Darinka, Anica, Stanka, Danica in Vers, sestre. Št. 17.374. Vinko', v ruske rili' ujetništvu, Janko, brata. Ljubljanski občinski svet ima oddati eno mesto jallenove ustanove letnem znesku 84 kron. Pravico do te ustanove imajo od rojstva do 14. leta starosti revni otroci brez staršev, rojeni v fari Marije oznanenja, sv. Petra aH sv. Jakoba v. Ljubljani. Prošnje imajo vložili varhi takih otrok pri vložnem zapisniku mestnega magistrata najkasneje do konca decembra 1917. Prošnje so kolka proste. Frošnji je.priložiti otrokov rojstni in krstni listin mrliška izpiska o smrti staršev. Tudi je povedati, kdo za otroka skrbi in iz kakšnih sredstev. Pri otrocih, ki že v šolo hodijo, je priložiti tudi zadnje šolsko naznanilo, oziroma zadnje šolsko izpričevalo. Na zakasnele prošnje ali take brez; zahtevanih prilog se ne bo oziralo. Mestni magistrat ljubljanski, dne 28. novembra 1917, 3157 Št. 17.373. Emiipii Mfe@im<§ —« A Občinski svet ljubljanski ima za leto 1917. oddati 500 K znašajoče obresti D agarjeve ustanove za reveže. Pravico do podpore iz: tega zneska imajo v prvi vrsti potrebni bližnji sorodniki ustanoviteljivi, za njimi potrebni daljnji njegovi sorodniki, in če tudi teh ni, sploh reveži iz bivših predmestij Krakovo in Trnovo, izvzemši Opekarslco cesto (takoime-novano »Gmajno«), kjer so novi naseljenci. Prošnje je vlagati pri vložnem zaoisniku mestnega magistrata do vštetega 20. decembra 1917. Mestni magistrat ljubljanski, dne 27. novembra 1917. 3156 li v • 5 I v? mmnimm i tpuijuiil, M\l MjtKU 12JI. nudi slavnemu občinstvu najugodnejšo priliko za # ♦ ♦ ♦ ♦ A združeno z življenjskim zavarovanjem. Vsaka zdrava oseba v starosti od 15,—55. leta lahko podpiše VII. vojno posojilo do 4000 K brez zdravniške preiskave z najmanjšimi stroški, ki znašajo za 1000 K vojnega posojila četrtletno po 12 K in pri sprejemu enkrat za Vselej 20 K. Po 15. letih se izda zavarovancu samemu vojno posojilo, oziroma, ako preje umrje, takoj po smrti njegovim svojcem bnez daljnega plačevanja. Zavarovanje velja od dne plačila 1. roka tudi za slučaj smrti v vojni. Prospekti zastonj in poštnine prosto,