PoStnina plačana t gotovin! Leto LXTV., št* 218 LJubljana, sobota 26. septembra 19JI Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit S? ™~'a VTSt Dm 250> °^ 100 do 300 vrat a Din 3.—, večji Inserati petit vrata Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica st. 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg 6t. 8.----CELJE. Kocenova ulica 2. — TeL lrf>. NOVO MESTO. Ljubljanska c, tel. st. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. VLAGATELJEM HRANILNIH VLOG Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica bosta od 1. oktobra dalje obrestovali nove vloge samo po 3 odstotke — Državna hipotekama banka v bodoče ne bo več sprejemala vlog od ljudi, ki jih bodo sedaj dvignili Beograd, 26. septembra. M. Finančna kriza v Evropi je nudila gotovim neprijateljem za razširenje tendecijoz-nih vesti. Zato se je v zadnjih 2 ali 3 dneh v Beogradu, Zagrebu in v več mestih države ugotovilo neopravičeno dviganje vlog pri posameznih bankah. Ta pojav je popolnoma neupravičen. Kreditni odnosi naših bank nasproti inozemstvu so taki, da naše denarne nstanove niso prišle v nobene neprilike zaradi ukrepov, ki so bili določeni na Angleškem. Spričo tega je tako neute meljeno dviganje vlog ne samo neupra vi ceno, nego je tudi istočasno moralno nedovoljeno dejanje sovražnosti nasproti domačim denarnim zavodom in nasproti vsemu državnemu gospodarstvu, dejanje, ki bi ga ne smel storiti noben dober državljan, posebno pa v trenutku, ko mora naša država dokazati svojo finančno in gospodarko solidnost. V koliki meri je ta kampanja proti solidnosti denarnih zavodov, ki je izzvala ta pojav, tendencijozna in zlonamerna, se vidi iz tega, ker je naperjena tudi proti državnim denarnim zavodom, kjer je varnost vlog sploh izven nevarnosti. Pridržujoč si nasproti inicijatorjem tega podvzetja najstrožje sankcije, je. vlada medtem sklenila, da bosta Drž. hipotekama banka in Poštna hranilnica plačevali na nove vloge, začenši s 1. oktobrom t. 1., samo 3% obresti, obrestna mera za ostale vloge ostane po starem tudi po 1. oktobru t. 1., — in da od onih, ki bodo sedaj dvignili vloge, ne bo Drž. hipotekama banka v bodoče več sprejemala vlog. Zagreb, 26. septembra Današnji »Jugoslovenski Llovd« objavlja članek o neupravičenem, škodljivem in ne? razumnem dviganju hranilnih vlog, v katerem pravi med drugim: Poslednje dni so pričeli vlagatelji dvigati v mnogo večji meri svoje hra* nilne vloge iz naših bank. Reakcija na londonske dogodke se je povečala še z raznim hujskanjem gotovih zlonamer* nih in protinarodnih elementov in vse to se je razširilo rudi med male varče* valce. ki — kakor znano — najtežje za* služujejo in so zato najobčutljivejši za vse, kar bi moglo ogrožati njihov krva* vo prihranjeni denar. V tej svoji ob* Čutljivosri. ojačeni z negotovim stra* hom. prihajajo ti varčevalci v banke in hranilnice ter zahtevajo, naj jim izpla* ča denar. Kdor ve, da morajo banke in hranil-niče z vloženim denarjem delati, ako hočejo vlagatelji, da jim izplačujejo obresti, kdor pozna bistvo in tehniko bančnega poslovanja in prometa, do* bro ve, da banke ne morejo in ne sme* jo držati v svojih blagajnah stotine milijonov. Še več, če bi toliko denarja imele v svojih blagajnah, potem bi ban* ke delale nesmmetno in na škodo vla* gateljev samih. Iz tega sledi, da ne mo* rejo banke, ako nimajo v zaledju ne* omejenih kreditov pri emisijski banki, na en dan ali v par dneh mobilizirati tolike vsote, da bi mogle vsakemu vla* gatelju takoj izplačati. Zato imajo ban* ke tudi na vložnih knjižicah in v svojih pravilih natiskane predpise, koliko so dolžne v slučaju večjega navala izpla* čati posameznim vlagateljem. Ko je te dni nastala večja zahteva po denarju od strani vlagateljev, so se banke z odobrenjem pristojnih činite* Ijev poslužile pravice, ki jih ji predpi* sujejo pravila in na katera so pristali vlagatelji, ko so sprejeli vložne knjiži* ce. Še več, velike banke so se samo iz solidarnosti z nanjšimi poslužile te svoje pravice. To je v redu in popolno* ma upravičeno, ker se zaradi z ničemer opravičenega strahu nekaterih posa* meznikov in na ljubo kakšnih zlona* mernih brbljavcev ter agitatorjev ne sme biti v interesu splošnosti popust* ljiv in obziren. Tega prepričanja bodo ie v nekaj dneh tudi mnogi, ki so za* padli v strah in se sedaj pritožujejo nad denarnimi zavodi, ker jim ne dajo toliko, kolikor hočejo in kolikor v res* niči ne potrebujejo. V interesu sploš* nosti se nikakor ne sme dovoliti, da le* ži denar — v uogavicah! Da je naš dinar stabilen, smo že večkrat dokazali in tudi danes trdimo. Da se ni treba bati kakšnega odvzetja hranilnih vlog, je nedavno naglasil sam minister financ. Vsakdo ve, da se naš dinar naslanja na najmočnejšo svetov* no valuto, francoski frank. Motreč za* devo s te strani je največja neumnost bati se ter dvigati vloge. Razen tega obstojajo tudi drugi raz* logi, ki kažejo, da je vsak strah vlaga* teljev neupravičen. Denarni zavodi, v katere običajno nalagajo naši ljudje svoje prihranke, so tako solidni in moč* ni, da nudiio vspkemu pametnemu člo* veku največje jamstvo za vsako naro. Nervoznost vlagateljev prinaša sa* mo zmešnjavo ter ovira normalno raz* vijanje denarnega poslovanja, s čemer povzroča seveda škodo gospodarstvu in državi Zato je potrebno in koristno za vlagatelje, da postopajo denarni za* vodi strogo po pravilih in da niti naj* manje ne popuščajo pred neupraviče* nim in nerazumnim strahom posamez* nikov ter ne nasedejo onim, ki žele zlo* namerno loviti v kalnem. Pristojne oblasti opozarjamo, naj strogo pazijo na špekulantske in protinarodne tipe. ki zaradi svojih nečistih in brezčastnih profitov širijo ta strah, ki se mu dru* gače na skrivaj posmehujejo. Ljubljana, 25. septembra. Med vlagale] hranilnih vlog se širijo različne vesti, da propade dinar, da bo država izkoristila zasebne hranilne vloge itd., zaradi česar so postali vla, galci razburjeni in dvigajo vloge pri denarnih zavodih. Finančni minister dr. Gjurić je že 22. t m. izjavil, da so vse take vesti neosnovane in neresnične in da država nikakor ne misli v kakršnikoli obliki izkoristiti zasebnih hranilnih vlog v denarnih zavodih. Banska uprava opozarja vlagatelje, naj nikar ne dvigajo hranilnih vlog, ker imajo s tem le sami škodo in naj pomislijo, da denarni zavodi nimajo v blagajnah toliko gotovine, da bi mogli zadostiti dvigom m da so zato primorani omejiti izplačila, kajti vloge so izposojene na zemljišča, hiše itd«, od koder se ne morejo trenotno izterjati posojila. Vloge so v vsakem o zim varne, zato naj se vlagatelji pomirijo in naj ne povzročajo težkoč denarnim zavodom, da bi ti moral) izterjati posojila, zaradi česar bi lahko propadla marsikatera trdna gospodarstva, ker trenutno nimajo na razpolago sredstev za vračila. Kr. banska uprava dravske banovine Finančne težkoče po vsem svetu V vseh evropskih državah se pojavljajo finančne težkoče, ki zahtevajo razne varnostne ukrepe Pariz, 26. septembra. Že včeraj popoldne so se začele v borznih krogih širiti vesti, da je Banque National de Credit zašla v težave. To je največja francoska de-pozitna banka, ki ima 318 milijonov frankov osnovne glavnice ter je zaključila lansko leto z dobičkom 74.5 milijonov in izplačala 14-odstotno dividendo. Te vesti so se vedno bolj zgoščevale in zvečer se je zvedelo, da je banka v resnih težavah. Finančni minister je takoj sklical konferenco finačnih strokovnjakov in zastopnikov velebank ter razpravljal z njimi pozno v noc. Po konferenci, ki je trajala do 2. zjutraj, je odšel Flandm k ministrskemu predsedniku, nato pa je ob 3. zjutraj izročil zastopnikom tiska komunike, v katerem se poudarja, da je konferenca bančnikov sklenila osnovati podporni fond za sanacijo Banque National de Credit v taki višini, da bo mogla banka zadostiti vsem svojim obvaznostim. Komunike izrecno poudarja, da je banka popolnoma sanirana. Kaj je prav za prav vzrok, da je banka zašla v težave, v javnosti ni znano, domneva pa se, da je to v glavnem posledica Tpadca angleškega funta. London, 26 septembra AA. Vrednost funta je nazadovala tudi včeraj. Napram dolarju je padel funt na 3,555, napram francoskemu franku na 89,5, napram nizozemskemu dolginarju na 8,5 in napram nemški marki na 15,50. Berlin, 26. septembra AA. Čeprav je borza zaprta, so posamezni bančni zavodi v pogosti medsebojni telefonski zvezi o na- I kupu in prodaji vrednostnih papirjev. Tekom včerajšnjega dne so tečaji papirjev močno nazadovali. Na bančne in finančne kroge je napravil polom tvrdke Schoenber-ger močan vtis. Banka je bila v tesnih zvezah z Amsterdamom in Londonom. Polom tega zavoda je nastal zaradi krize funta. Ni izključeno, da bodo zaradi splošno slabega položaja borze tudi prihodnji teden zaprte. Borzni svet je prvotno nameraval otvoriti borze prihodnji torek. Bruselj, 26. septembra d. Belgijska Narodna banka objavlja, da je svojo devizno zalogo v višini približno 4.100 milijonov frankov zamenjala za zlato, tako da nima sedaj v svojih tresorjih nobenih deviz. Ker je bil med prodanimi devizami tudi precejšen znesek funtov, se lahko smatra, da so bile prodaje funta v zadnjem času deloma v zvezi s prodajami belgijske Narodne banke. Oficielno ojačevanje belgijske valute se bo nadaljevalo, ker hoče belgijska vlada pokrepiti belga tako, da bo lahko kljuboval vsem pretresljajem. Kodanj, 26. septembra s. Danska Nacionalna banka je z današnjim dnem zvišala svoj diskont od 4 in pol na 6 %. Bern, 26. septembra s. V narodnem svetu je pri razpravi o švicarski finančni politiki izjavil načelnik finančnega departe-menta zvezni svetnik Musi, da mora Švica z ozirom na posebne gospodarske razmere obdržati zlato valuto švicarskega franka na zlati pariteti. Kriza angleške valute ne more nič izpremeniti v tej politiki. stedenje v češkoslovaškem gospodarstvu Novo zmanjšanje stvarnih In upravnih izdatkov v proračunu za prihodnje leto Praga, 26. sept. V četrtek popoldne je bila po poletnih počitnicah prva redna seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika Udržala. Ministrski svet je razpravljal o predlogu državnega proračuna in finančnega zakona za prihodnje leto. Gospodarska kriza m njene posledice, ki se kažejo v nazadovanju davčnih dohodkov, so skupno s povsem razumevno zahtevo po pametnem varčevanju v vseh panogah državnega in javnega življenja zbudili prepričanje, da se mora vnovič, še pred poletnimi počitnicami, revidirati odobreni prvi načrt državnega proračuna in izvesti občutno zmanjšanje izdatkov v primeri s prejšnjim letom, ker že dogovorjena črtanja raznih postavk ne zadoščalo. Podlaga za to delo so bili na zadnji seji gospodarskih ministrov obravnavani predlogi, o katerih vsobioi so resorni ministri že obvestili posamezne koalicijske stranke. Dejstvo je, da koalicijske stranke ne delajo pametni politiki varčevanja nobenih načelnih ovir, kakor tudi. da novo zmanjšanje proračuna ne bo prišlo do izraza pri osebnih izdatkih. Finančna uprava ne namerava zmanjšati osebnih izdatkov, temveč samo stvarne in upravne, ker noče doseči znižanja proračuna z ukrepi, ki bi bili gospodarsko in politično težko znosljivi. V kolikor prihajajo v poštev drugi ukrepi, ki se tičejo povečanja proračunskih dohodkov, prav tako ne pride v poštev večje obdavčenje važnih življenjskih potrebščin. Kakor zatrjujejo vladni krogi, so v označenem podane smernice, ki naj pridejo do veljave pri definitivni določitvi in reviziji novega državnega proračuna. Spor na Daljnem vzhodu Pogodba Rusije in Japonske o razdelitvi Mandžurije ? Japonska ne umakne svojih čet Pariz, 26. septembra. Iz Pekinga poročajo o pogodbi med Japonsko in sovjetsko Rusjjo o razdelitvi Mandžurije. Po tej pogodbi bi dobila Japonska večji del Mandžurije, sovjetska Rusija pa severni del in Sikiang, kjer je baje že proglašena sovjetska oblast. Na drugi strani govore moskovska >IzvestjaVossische Zeitung« poroča iz Pariza, da bo francoski ministrski predsednik Laval predlagal v Berlinu nemški vladi načrt glede izselitve prebitka nemškega prebivalstva v francoske kolonije v Afriki in v Južno Ameriko. Francoska in nemška vlada bi izdelali v to svrho poseben načrt, ki bi vseboval posebne določbe glede paroplovnih družb. Pariz, 26. septembra V listu Information« napoveduje Ferdinand de Brunot, da bo Francija v doglednem času vrnila Nemčiji Togo in Kamerun. Sodelovanje med Francijo in Nemčijo se more doseči le s sodelovanjem kapitnla in industrije in s sploS-no izvedbo velikih javnih del. V načrtu je tudi sodelovanje z Rusijo. Odgovornost za to vest se mora prepustiti ristu. Berlin, 26. septembra. A A. Hitler je prepovedal svojim pristašem sodelovanje pri kakršnikoli demonstraciji ob posetu francoskih ministrov v Berlinu. Berlin, 26. septembra. Čeprav je narodno socialistična stranka prepovedala vsako demonstracijo ob priliki francoskih državnikov v Berlinu, je berlinska policija vendarle odredila izredne varnostne odredbe. Kolodvor, na katerem bosta izstopila državnika, bo od močnih policijskih oddelkov zaprt Isto velja tudi za pot od kolodvora do hotela >Adlonc. Tudi za hotel >Adlonc, kjer bodo stanovali francoski gostje, so odrejeni izredni varnostni ukrepi. Policija izjavlja, da je na podlagi natančnih preiskav dognala, da lahko računa z mirnim potekom poseta, vendar pa je iz previdnosti odredila vse potrebno za varnost frani-oskih gostov. šahovski turnir na Bledu Dopoldne se je končala remis partija Kostić - dr. Aljehin Bled, 26. septembra. Danes se je pričelo na Bledu XXVI. kolo mednarodnega šahovskega turnirja, dočim se bo XXV. odigralo šele v ponedeljek. Prva je končala partija Kostić-dr. Aljehin, ki je bila po obojestranski korektni igri po 15. potezi remis. Spielmann je proti Niemcoviču otvoril s kraljevim kmetom. Niemcović se je branil s C aro Kanovo obrambo. Dobil je sicer kmeta, Spielmann pa ima napad In bo dobil kmeta nazaj, ker stoj* nekoliko boljše. Colle je proti Pircu otvoril s damskim gambitom. Pire si je izbral rusko obrambo. Napravil pa je napako izgubil kmeta in utegne partijo izgubiti. Dr. Vidmar igra proti Flohm, otvoril je z damskim gambitom. Opoldne je bila pozicija izenačena. Dr. Astaloš je proti Bogoljubovu otvoril s kraljevim kmetom. Bogoljubov se je branil s sicilijanko In stoji nekoliko boljše. Dr. Tartakower je proti Kashdanu otvoril z damskim gambitom, Kasndan se je branil z indsko obrambo. Poslabšal si je položaj na kraljem m krilu in stoji opoldne Tartakower precej boljše. Pride! Opereta Mamsell4 Nitouche z ANY ONDRO v ELITNI KINO MATICA Stol*z je proti Maroczyju otvoril z damskim gambitom, madžarski mojster se je branil ortodoksno. Opoldne je bil položaj za Stoltza ugodnejši. Ponedeliek zadnji dan volilnih reklamacij Ljubljana, 26. septembra. AA. Ukas o razpisu volitev v Narodno skupščino je izšel v »Službenih novinah« dne 24. t. m. Zato je pričel teči tridnevni rok za reklamacije volilnih imenikov 25. t. m. Reklamacije so torej dopustne tri dni po objavi v »Službenih novinah«, to je 25„ 26. in 27. t. m., ker pa je 27. t. m. nedelja, je zadnji dan za vlaganje reklamacij ponedeljek 28. t m. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA dane3 ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Devize: Amsterdam 2265.53 do 2272.37, Bruselj 785.39—787.75, Curih 1098.45 do 1101.75, Dunaj 790.87—793.07, Newyork 5610.26—5627.26, Pariz 221.06-221.72, Praga 166.63—167.13, Trst 285.57—286.47. INOZEMSKE BORZE. Curih: Pariz 20.15, London 19.00, Newyork 512.00, Bruselj 71.25, Milan 26.00, Madrid 46.00, Amsterdam 206.50, Berlin 116, Budknpešta 90.025, Beograd 9.03, Stran 2 >S L O V E N S K I N ARO Dc, dne 26. septembra 1931 štev. 0\$ Ljubljanski šole prenapolnjene Potrebni bi bUi dve novi Soli — Šolska mladina pridno Ljubljana, 25. septembra. Pisali smo že, da so prenapolnjene nade gimnazije tako, da ne vemo, kam pojdejo absolventje. Upravičena je želja tega ali onega direktorja, ki se zaradi tesnega in starinskega poslopja boji za zdravje učencev., naj se zida novo moderno veliko poslopje, vendar je pa problem naSih gimnazij zaradi hiperprodukcije gimnazijskih absolventov tak, da bi bilo najbrž vsaj za nekaj časa bolje, če bi mislili na redukcijo učencev, ne pa na povečanje gimnazij. Seveda bi se moralo število gimnazijskih učencev reducirati že pri sprejemu v I. razred, ne pa pozneje, ko mladina iz gimnazije ne ve več, kod ne kam. Izbira učencev po klasifikaciji je namreč silno nezanesljiva, saj nas uči splošna izkušnja, da je med učenci, ki v gimnaziji ne morejo naprej, prav mnogo velikih talentov za to ali ono stroko. Predno razširimo v Ljubljani gimnazije, bi morali misliti na ustanovitev zavoda in posvetovalnice, ki naj bi staršem pomagala pri izbiri stanu otrok, pozneje pa mladini pri tej usode-polni odločitvi. Cas je že davno prehitel edino izveličavnost gimnazij, čeprav so se izpremenile v realne, zato pa moramo rešiti problem, kakšen lip srednje šole naj ustvarimo, da ne bomo imeli več prevelikih izgub pri naš: nadarjenosti, ki je sedaj gTe toliko v nič. Nesporno so pa v Ljubljani potrebne nove osnovne šole, ker so dosedanje vse prenapolnjene in mnoge tudi tako oddaljene od stanovanj všolanih otrok, da mladina izgubi preveč časa. Mestna občina mora v najkrajšem času zidati najmanj 2 novi osnovni šoli, če jih ne zmaga več. Vprašanje je postalo tako pereče, da ne prenese več odlašan;'^.. V Ljubljani je sedaj 9 javnih osnovnih Sol in 3 zasebne ter 1 pomožna šola za duševno zaostalo deco in pa manjšinjska Šola. ki jo obiskujejo otroci nemških staršev. Skupaj imamo torej 14 osnovnih šol s 4161 učenci, ki je med njimi 2199 dečkov in 1962 deklic. Razlika po spolu je torej nenormalna, ker navadno računamo, da imamo v mestu več žensk kakor moških. Večinoma je na šolah samo po 5 razredov, ker je bil 6. razred zaradi pre-malega števila učencev ukinjen na 4 deških in 2 dekliških šolah. Na teh 9 šolah imamo 6S temeljnih osnovnih razredov ter 55 vzporednic, manjšinska šola ima pa le 2 razreda s 5 oddelki, a pomožna šola 6 razredov, tako da imamo vseh razredov 124. Kar se šolskih prostorov tiče. vsi ne odgovarjajo več potrebam modernega pouka, nekateri pa tudi ne zahtevam šolske higijene. V pogledu stania zgradbe so klasificirane samo 4 šole za prav dobre. 7 je dobrih in 3 so slabe. Slabe so: pomožna, manjšinska in pa deška šola na Vrtači. Pomožna šola za zaostalo deco je nastanjena v IT. deški šoli na Zoisovi cesti in ima 6 razredov, a le 3 učne sobe. V hiralnici Sv. Jožefa na Zrinjskega cesti je pa še pripravljalni razred za povsem defektno deco. ki je tamkaj v oskrbi. Tudi manjšinska šola vživa gostoljubje v šoli na Zoisovi cesti, ima pa samo 1 učno sobo za 2 razreda s 5 oddelki! Kako so na taki šoli uspehi sploh mogoči, naj nam razlože pedagogi. Prav slabe prostore rma tudi IH. deška osnovna šola na Vrtači. Adaptirali so namreč stanovanjsko hišo za šolo, ki jo sedaj obiskuje 361 dečkov. Učilnice so premajhne in ne odgovarjajo glavnim hi- Nove volitve v Angliji London. 2*>. sept. Propaganda za nove volitve, ki jo razvija protekcijon i stična struja konzervativne stranke, bo najbrže ■imela uspeh. V nedeljo se bo vršila v Chequersu konferenca Maedonahla in Bi-dwina, na kateri bo definitivno določeno, kdaj »e bodo razpisale nove volitve. Po zatrjevanju iz teh krogov bo zbornica raz puščena 5. oktobra, volitve pa bi se vršile že 27. oktobra. V Liberalnih krogih še vedno odločno nasprotujejo razpustu zbornice :n se protivijo razpisu novih voli ter, ter na^lašajo celo, da bo liberalna stranka izstopila iz koalicije sedanje narodne vlade ter se pridružila delavski onozicUL Iz Španije Madrid. 26. septembra. AA. Zbornica je po burnem glasovanju sprejela 1. Člen Španske uetave. Katalonski krogi pravijo, da nova ustava jasno določa prerogative osrednje vlad«, menijo pa, da odlaga rešitev o podrobnostih krajevnih avtonomij na poznejši čas. Madrid, 26. septembra. AA. Vrhovno sodišče je zahtevalo od parlamenta pooblastilo za otvoritev postopka proti zna-nemu letalcu majorju Francu. Pariz, 26. septembra. AA. Pariška izdaja »Newyork Heralda< poroča, da so se karlisti in pristaši kralja AKonza sporazumeli v vprašanju prestolonasledstva v španski kraljevski hiši. Don Jaime de Bou-rbon se bo odrekel prestolu na korist Don Jnana, sina španskega kralja Alfonza. Smrtna nesreča poljskega ministra Varšava, 26. sept. Bivši ministrski predsednik In zunanji mtoieter Krzvnski je postal žrtev avtomobilske nesreče. Peljal te je x nekim prijateljem na Izlet, pri čemer pa je avto zadel v železno ograjo ter se r&sbtt. Krzvnekri je trii na mestu ubit. gijenskim predpisom, šola je sedaj prenapolnjena, vendar bi se pa moglo pomagati, če bi se adaptirala dosedanja stanovanja v poslopju za šolo. Po predpisih je preveč otrok v posameznih učilnicah tudi pri uršulinkah in v Lichtenturnovem zavodu, kjer so tudi razredi z nad 50 učenci vendar bi se pa tudi tu dalo pomagati, kar se tiče prostora, a ne vemo, kako je z učnimi močmi, namreč koliko jih je na teh zavodih ter kako in kdo jih plača. Znano je samo. da n. pr. le malenkosten del uršulink-učiteljic ▼ škofji Loki, ki imajo nekatere celo profesorske izpite in poučujejo na učiteljišču, dobiva plačo in sicer le začetniško učiteljsko plačo ... Zelo težka je razdelitev otrok na posamezne šole, ker je rajoniranje skoraj izključeno. Mladina mora hoditi z enega konca mesta prav na drugi konec v šolo. Deklice z Dolenjske ceste n. pr. hodijo večinoma v šentjakobsko šolo, mnogo jih je pa tudi v Lichtenturnovem zavodu na Poljanski cesti in pri uršulinkah na Kongresnem trgu. Deca za Bežigradom mora hoditi v mesto ali pa v Šiško, kar bo pa kmalu boljše, ker mestna občina gotovo prične zidati novo šolo za Bežigradom vsaj že pomladi. Po predpisih bi šolske uprave rabile najmanj še 42 razredov, da bi mogli otroke primerno razporediti po učilnicah. Pomladi torej pride na vrsto šola za Bežigradom, ki bo stala na parceli pekovske zadruge blizu artiljerijske vojašnice, veljala bo pa približno 7 milijonov Din. Prav potrebna je tudi nova dekliška šola za vzhodni dei mesta. Šola naj bi stala v bližini Ahacljeve ceste ali pa kje drugje v bližini šentpeterske cerkve v kaki mirni ulici, kjer promet ni nevaren malim otrokom in ne bi motil pouka. V načelu je tudi to vprašanje že rešeno in so že izdelani načrti, ki bi po njih šola stala okoli 6 milijonov Din. Starejše šole so potrebne popravila in preureditve zlasti kar se tiče higijenskih zahtev. Samo 2 šoli imata kopeli, v ostalih bi pa morali instalirati vsaj prsne kopeli, predvsem pa preurediti stranišča. Tudi tla po učilnicah so ponekod že slaba in preperela. Za poučevanje na mestnih šolah ima mestni prosvetni oddelek v staležu 192 učnih moči, ki je med njimi 69 učiteljev in 123 učiteljic. Med učitelji je 11 kate-hetov, med učiteljicami pa 5 otroških vrtna ric. a 21 učnih moči je dodeljenih drugam. V evidenci ima pa prosvetni oddelek tudi še 5 učiteljic z Mladike. Zdravstveno stanje šolske dece je bilo v preteklem šolskem letu prav povoljno, saj je bilo na vseh šolah le 7 primerov škrlatinke, 2 davice in nekaj več španske, umrl je pa samo 1 otrok. Prav tajto po-voljen je bil tudi obisk šoL ki je znašal povprečno 96%. šole so med mladino sistematično gojile treznost in štedenje. Na vseh šolah je vložilo v Poštno hranilnico 642 učencev ln učenk 10.673 Din. Največ varčnih učenk je bilo na osnovni šoli na liceju, kjer je 405 učenk prihranilo 2270 Din. Bogatejše so pa učenke dekliške šole pri sv Jakobu, kjer je samo 76 učenk vložilo v hranilnico 3589 Din. Uspehi štedenja so torej prav znatni in upamo, da jih uspehi pri propagandi treznosti še prekose. a ti problematični uspehi se bodo pokazali šele čez leta. ko mladina doraste. Poplave na foljskem Varšava, 2<5. sept. Iz vse Poljske javljajo o velikih poplavnih katastrofah. Zaradi močnega deževja zadnjih dni, ki traja se dalje, so Vdala in njeni pritoki prestopili bregove ter .poplavi-M velika ozemlja. Mnogo vasi je pod vodo. Valovi eo odnesli več železniških mostov. Zaključek ruske petletke Moskva. 26. sept. Konec petletke bo proslavljen v Moskvi s svetovno apartaki-jado. Predsedstvo CIK-a je potrdilo program, ki ga je določil vsedržavni svet telesne kulture glede svetovne spartakljade 1. 1933 kot praznika zaključka petletke. Za spartakijado v Moskva bo zgrajen centralni stadion, v katerem bo poleg stojišč 120.000 sedežev. Transport lastovk z letalom Dunaj. 26. septembra. Ker je prenaglo nastooilo zimsko vreme, ni moelo na tisoče lastavic odleteti v tooleiše kraie. Društvo za zaščito živali na Dunain ie zato sklenilo, da zbere zaostale lastavice ter irh z letali transDortira v Italiio. Prvi transport 3000 lastavic bi moral že davi kreniti z letalom v Italiio. ker na ie bilo nemrod-no vreme, so namero ODUStili. Cim se vreme zboliša. bodo lastavice odletele z letalom v itržne kraie. GarKftri proučuje angleško bombažno industrijo London, 26. septembra. AA. Gandhi odpotuje nocoj v Lancashire, kjer ostane 2 dni. Stanoval bo v vasi Darwin. Proučil bo razmere v bombažni industriji, ki je zaradi indskega bojkota veliko trpela. Njegov poset bo privaten, vendar upajo, da bodo Gandhijevi razgovori z industrijskimi krogi v Lancashlru pripravili tla za oficielna pogajanja z indskimi delegati na konferenci v Londonu. Angleški gospodarski krog; menijo, da bodo ta pogajanja omilila veliko brezposelnost v Lancashiru. Gandhi bo gost angleškega kralja m bo doChrei najiepei sprejem. Pride! Opereta Mamsell4 Nitouche t AN Y ONDBO v * ELITNI KINO MATICA To pravimo Pod nastavom »Kaj pravite« je prejšnji teden priobčil »Slovenec« vest, da je neka ljubljanska banka odpovedala uradniku službo ravno pred končanim 10. le« tom. Pa oe je članka* škodoželjno nasmejal in pokazal na rečenico o krščanski lju« bežni, eea, glejte ga denarnega mogotca, korrko ima socijalnega 6u«ta. V neki fari na Gorenjskem je pa že 12 let shižil kot organist I.... Njegova mesečna plača je znašala celih 30 Din. Večkrat je prosi! svojega gospodarja, naj mu uredi službene prejemke, ki za prehranitev številne družine nikakor niso bili primerni. Pet otrofc je hotelo jesti. Pa ni imel gospodar dosti smisla za to, ker je njemu vedno vsega preostajalo. Zato se je orga« nfet obrmi drugam in dosegel potom tamošnjega županstva, da so se korokurenč* nim potom uredili njegovi prejemki tako, da bi dobfva4 na mesec po 750 Dm. Komaj pa se je to zgodilo, že je našel tamošnji žoprjifc -vzrok, da je odpovedad ie 12 let v splošno zadovoljriost ©mžecemo orga* rrifitu shržbo m ga postavil s petimi otro-čioki t Trk pred zkno na cesto. Da pa vendar ne ostane z drutžrno na cesti in brez zaslužka, se je oprijel nesrečnež popravljanja orgel in klavirjev. In se je našel drugi človekoljubni gospod, ki je 6vo)im sobratom predlagal, naj odslovi Ijenemu orgarristu nobena cerkev ne da popravila In sploh nobenega zaslužka. Ka-j pravite? Pravimo, da je to vzoma krščanska ljubezen do Wi-2njega. Narodno gledališče Drama. Začetek ob 20. Sobota, 2f». novembra Kralj na Beta i novi. premijera. Izven. Nedelja, 27. septembra Pritličje in prvo nadstropje, veseloigra s petjem. Izven. Ponedeijek, 28. septembra, zaprto. Torek. 29. septembra Dogodek v mestu Gogi. Red A. Sreda, 30. septembra Kralj na Betajnovi. Red B. Opera. Nedelja, 27. septembra Gostovanje v Kranju odpovedano. Cankarjeva premijera v ljubljanski dram*. Drevi ob 20. uri vprizori naša drama po daljšem večletnem presledku Cankarjevo dramo Kralj na Betamovi z g. Leva rje m v glavni vlogi Karrtorja. Njegovo ženo Hano igra ga. Marija Vera, hčerko Francko ga. Mira Danilova, sorodnico Nino ga. šaričeva. sodnico ga. Gabrijelčičeva, Luža-rico ga. Rakarjeva. Stacunarja m krčmarja igra g. Kralj, njegovega sina Maksa g. De-bevec, k} je delo tudi zrežiral. Župnika igr<* g. Cesar, Bernota g- Gregorin. sodnika g. Danes, adjunkta g. Sancin, Kantorjevega oskrbnika g. Potok ar, TCoprivca g. Plut oba kmeta gg. Jerman m Juvanec. Premijera se vrši izven abonmema ter veljajo običajne d ramske cene. Prva repriza Nestrovjeve bnrke »Pritličje in prvo nadstropje« bo v nedeljo dne 27. t m. ob 20. uri. Burka )e velezabavna, kar je njen prvi in glavni namen. V dejanje so vpleteni novodobni najbolj znani šlager-ji. Predstava se vrši izven, cene običajne. Zasedba ista. kakor pri premijeri. Režija prof. Sesrtova. Kino Ljubljanski dvor _Telefon 2730_ Noči balalajke ■faqoes Catetain — Gina Manes Popolnoma novo! Prvič! Predstave danes ob 4., Vz 8. tn 9 % zvečer — jutri (v nedeljo) ob S., 5-, 7. in 9. uri zvečer. Cene 4 in 6 Din Iz policijske kronike Ljubljana. 26. septembra. Zadnje čase se zopet m nože prometne nezgode. Že včeraj smo poročali o Številnih nesrečah, pa tudi davi je bilo na polici ;i prijavljenih več karambolov. V četrtek zvečer je na vogahi cest IV. m V. v Rožni dolini šofer avtomobila 2—319 podrl posest -nikovo hčerko Zofijo G-aletovo, ki se je vozila na kolesu. Kolo je prišlo pod avto, ki ga je stri, kolesarka je pa ostala neposko do van a. Galetova ima okrog 400 Din Škode Na Marijinem trgu je včeraj opoldne n«r-previdni tapetniški vajenec Ivan V. vozil tako nerodno, da se je zaletel v otroški ve ziček Antonije Cerarjeve, delavčeve žene. Voracek se je prevrnil, 5 mesečna hčerka Antonija pa je padla i« njega na cesto Otrok se je nekoliko potolkel na glavi, Z Vidičevega dvorišča na Ambroževem trgu sta včeraj delavec Miha Lampič in trgovski pomočnik Matevž Srebot zavozila na Ambrožev trg voziček opeke, istočasno pa jc privozil Kuncev osebni avto 2—463/3, ki je zadel z zadnjim koncem ob voz. Na zadnjem koncu se je stri desni blatnik in i mi Kune okrog 600 Din škode. Pride! Opereta Mamsell' Nitouche z ANY ONCRO v ELITNI KINO MATICA V.V*v*S^.':i angleškega in češkega sukna! BOGATA IZBIRA 1 A. & E. SKABERNĆ LJUBLJANA Uspehi letošnjih tekem župe Ljubljana Po minimalnem programu, ki ga je napravil in predpisal savez SKJ, mora vsaka župa izvršiti do konca letošnjega !©ta tekmo na orodju in v lahki atletiki. Dokončni uspeh vrste ali posameznika je vsota točfc. doseženih na orodju in v lahki atletiki. Ljubljanska župa je zaključila letošnje tekmovanje z lahikoatletidnimi tekmami, ki so bile v nedeljo, dne 13. septembra, dočim je bila orodna tekma že v začetku meseca aprila. Lahkoatletično tekmovanje je bilo na letnem telovadišču Ljubljanskega Sokola. Razen v prvi prosti vaj1, določeni za naš nastop na vsesokolskem zletu v Pragi, so še tekmovali: dlani v skoku v višino, skoku v daljino, metu diska, suvanju krogle, teku na 200 m in teku na 1.500 m; moški naraščaj v skoku v višino, suvanju krogle in teku na 100 m, članice v skoku v višino, metu kopja in teku na 100 m ter ženski naraščaj v skoku v višino, suvanju krogle in teku na 60 m. Udeležba pri tekmi je bila za župo kakršna je Ljubljanska zek> skromna, kar pa je zakrivilo deloma župno načelništvo samo, ker ni vseh društev v pravem času obvestilo, kdaj bo tekma. Dokončni uspehi letošnjega tekmovanja so tile: Člani so tekmovali v treh oddelkih, v višjem, srednjem m nižjem. V višjem oddelku je tekmovala samo vrsta Ljubljanskega Sokola, ki je dosegla 768.26 toč* ke (68%). Med posamezniki je 1. Neli ZupanČid, Ljubljanski Sokol, 183.93 točke, 2. Franc Borko, Ljubljanski Sokol, 157.16 točke in 3. Milan Stepišnik, Ljubljana II, 154.88 tooke. V srednjem oddelku c«o našit opiti samo posamezniki s temle uspehom: 1. Edo Robek, Ljubljana II, 180.77 točke, 2. Drago Parzer, LJubljana II, 165.87 točke in 3. Maks Megušar, Sokol I, 158.28 točke. Tudi v nižjem od* d e 1 k u so tekmovali samo posamezniki in je 1. Stane Hočevar, Ribnica, 162.05, 2. Jakob Pucl, Ribnica, 151.89 m 3. dr. Ivan Kavec, St. Vid. 147.02. Članice so tekmovale v višjem in nižjem oddelku, v obeh samo posameznice. V višjem oddelku je 1. Marta Pod-pačeva. Sokol I, 110 točk, 2. Pepca Gor, šičeva, Ljubljana II, 109.5 točke in 3. Vlada Tratarjeva, Sokol I. 100.1 točke, v n i ž* jem oddelku pa 1. Olga Kržanova, Ljubljanski Sokol, 107.7 toflce. 2. Pepca Rovan ova, Kočevje, 95.2 točke in 3. Fra-nja Vrhovčeva, Sokol I, 93.8 točke. Pri moškem naraščaju, ki je tekmoval v višjem in nižjem oddelku, je v višjem oddelku prva vrsta Sokola l, ki je dosegla 384.51 točke (69.91 £), druga pa vrsrta Ljubljane II s 355.48 točke (64.63^). Med posamezniki je 1. Štefan Dolfear, Ljubljana II, 90.44 točke. 2. Edo Slsanma, Ljubljanski Sokol, 84.26 točke in 3. Metod Kosec, Sokol I, 79.88 točke. V nižjem oddelku so tekmovali samo posamezniki, in sicer takole: 1. Marijan Horvat, Kočevje, 69.36 točke, 2. Boris Fa* kin, Ljubljana II. 59.13 točke in 3. Karlo Benulič, Kočevje. 45.01 točke. Pri ženskem naraščaju je v višjem oddelku nastopila 6amo vrsta Ljubljanskega Sokola, ki jc dobila 355.55 točke (71.11%). Med posameznicami pa je 1. Ruža Pustiškova, Ljubljanski Sokol, 80.6 točke, 2. Marija Babinkova, Ljubljanski Sokol, 73.5 točke in 3. .lelica Vaz^a-zova, LjHrMjaneki Sokol, 72.4 točke. V nižjem oddelku sta tekmovali dve vrsti, prva je bila vrsta Kočevja s 286.2 točke (57.24%) in druga vrsta Ribnice e 270.7 točke (54.14%). Kot posameznica je l Marta Pustiškova, Ljubljanski Sokol, 79.45 točke, 2. Meta Jenčičeva. Kočevje. 66.3 točke in 3 Dana Kržanova, Ljubljanski Sokol, 65.2 toeke. Najboljši rezultati v lahki atletiki so bili; člani: tek na 200 m 24.8 sek.. tek na 1500 m 5 min. 6 sek., krogla 12.44 m disk 34 m (čez 30 m so vrgli 3 tekmoval ci), skok v daljino 5.97 m, 590 .n, 5.71 m, skok v višino 160 cm (sta skočila dva), 155 cm (so skotil štirjej; č i a n i c v: tek na 100 m 15.2 sek^ krogi* 18.4 m, IS3 m, m kok v višno 125 cm; moški n a ra -čaj: tek na 100 m 12.2 iefcL, krogi-« 2.365 m. skok v višino 155 cm. 150 cm sta preskočila dva); ženski nara-čaj: tek na 60 m 8.8 scfc.. krogla 10.25 , skok v viš»no 135 cm, 130 cm. Tekmovalni uspehi so v splošnem za-ovoljivi in so pokazali skoraj v vseh anogah lep napredek. V lahki atletiki pa so nekateri rezultat; naravnost izvrstni, 'lasti če pomislimo, da so jih dosegli te-ovadci. ki so morah, tekmovati v štirinaj* stfh panogah, ne pa morda — kakor pr: portu — specialisti za posamezne discipline. Koledar. Danes: Sobota: 26. septembra, katoliča-: Ciprijan in Just. Stojslava, pravoslavni: . septembra: K o mili je. Jutri: Nedelja, 27. septombra, katoli-ni: Kozma in Damijan, Radom i ra, pravoslavni: 14. septembra: Krstov dan. Današnje prireditve. Kino Matira: Don Juani garnizije. Kino Dvor: Noč balaLajke Kine Ideal: Zbogom ljubezen. ZKD: Drevfus v Matici ob 14.1f>. Profesijonalne rokoborbe v Uniona ob 20.30. Teles. kult. društra >Atenac predavanje ob 20. v Delavski zbornici. Prireditve v nedeljo. Kino Matica; Don Juani garnizije. Kino Dvor: Noči balalajke. K>no Ideal: Zbogom ljubezen. ZKD: Drevfus v Matici ob 11. dopoldne. Jakopičev paviljon: Otvoritev rar*tave slik Božidarja Jakca ob 11. dop. Lutkovni odsek Ljubljanskega Sokola >GašperPkov junaški čint v Narodnem domu ob 16. A.ŠK Primorje : Maribor, tekma ob l-\30 na igrišču Primorja. Jadran : Primorje II. predtekma ob 14. TKD Atena : SK Ilirija, hazenska tekma ob 10.30 na igrišču Ilirije. Profesionalne rokoborbe v Unionn ob •20.30. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Bahovec, Kongresni trg 12, Ustar, Sv. Petra cesta 78. Hočevar, Ljubljana VII. Celovška cesta 34. Samo še danes in jntri se morete od srca nasmejati pri izvrstni šaJoigri iz vojaškega življenja Don Juani garnizije Fefix Bressart Georg Aleksander Emst Verebes Marta Eg^ert Pii ram o mito v zvočni tednik. Predstave danes ob 1 % 8. In 14 10. zvečer — jutri (v nedeljo) ob S., 5^ 7. in 9. uri zvečer! Elitni kino Matica Telefon 2124. Nedelja, 27. septembra. 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10.00: Versko predavanje; 10.30: Humek: Spravljanje sadja; 11.00: Salonski orkester; l'J.00: Cas, dnevne vesti, plošče: 15.30: Gdč. Le-barjeva: Dekliška ura; 16.00: Pevski kvartet ^Glasbene Matice t (gg. Pelan, Završan ml., Zavrsan st. in Skalar); 17.15: An. Medved: >Duše v vicahe (Ljudski oder); 20.00: Duetni večer, gdp. Udovič in g. Velja, Član nar. gledališča; 20.46: Koncert Radio kvarteta (gg. prof. Jeraj, Bravnicar, Feršnik, Eržen); 21.45: Dnevne vesti, čas; 22.00* Salonski kvintet; 23.00: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 28. septembra. 11.30: Mladinska akademija; v proslavo 100-letnice Levstikovega rojstva: a) Uvodna beseda, b) Recitacije Levstikovih mladinskih pesmi (gdč. Anta Kovačič), c) Petje otroškega zbora (Levstikove psmi); 12.15: Plošče; 12.46: Dnevne vesti; 13.00: Ca«, plošče, borza; 18.30: Salonski kvintel; 13.30; Prof. Fr. Pengov: Beljakovine v rastlinski tovarni; 20.00: Koncert pevfikepa zbora >Gorenjci* iz Kamnika s sodelovanjem op. pevk*» ge. I. Ribičeve: 21.00: Saslon. kvintet; 22.00: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Objave Pouk iivih jezikov ffrancosčin<% nemščine, angleščine. španščine, italijanščine) v skupinah in za posameznike. Prijaviti se od 6. do 7. zvečer. Beethovnova ulica 7t pritličje. — Vodstvo: Prof. S. J. Guinot- i' .Teras. Tvrdka klavirjev in glasbil Alfona Breznik je sedni na Aleksandrovi cesti 7. Iz Kranja Opernu jrotdovanie t Kranju odpovedano. Radi nepovoljne predprodaje se mora j za nedeljo napovedano gostovanje ljubljanske opere v Kranju odpovedati. Na to posebno opozarjamo okoliško občinstvo in občinstvo sosednih mest, ki je nameravalo poselita' >Prodano neveekK. Btev. 218 TvOVENSKI NAROD«, dne 26. septembra 1931 Stran 3 Ob 100 letnici Levstikovega rojstva LJubljana, 26. septembra V ponedeljek bo 100 let, kar je bil v idiličnib Spodnjih Retjah pri Velikih Laščah rojen Franc Levstik. Borna in trhla je bila hišica, da so jo morali podreti in novi gospodar si je postavil drugo poslopje, ki ga imamo danes za Levstikov rojstni dom. Levstikov rojstni dom pa ni le ona borna hiša, temveč vsa slovenska domovina, zakaj Levstik je kristal, ki ga je v največjih mukah iztisnila iz sebe naša zemlja in zgodovina naroda, ki na njej živi. V tem kristalu gore vse lepote naše dežele in se ponavljajo kakor vizionar-ne slike vse nesreče, vse gorje in tudi zmage našega naroda. Zaradi resnice je bil Levstik preganjan, kakor so zaradi resnice preganjali Trubarja in njegove, Cankarja in njegove ter sežgali njune knjige. Tudi Levstikove pesmi so vrgli v ječo, njega pa zaradi njih v bedo. Naš kmet se je boril za staro pravdo in je bil zato pokončan kot izdajalec domovine. Levstik, ves prešinjen z duhom mučencev za staro pravdo, se je pa boril za pravice svoje misli in tudi njega so zaznamovali s sramotnim znakom narodnega izdajalca. Nadčloveško moč ima naš narod v sebi, da ga preganjanja niso iztrebila. Vera v zmago pravice je narod ohra- nila tudi v najsilovitejših viharjih, kakor je vera v pravico ohranila tudi Levstika, dokler se ni izkazala in je stal Levstik čist in svetal pred vsem narodom. Fran Levstik je izkristalizirana možatost, poštenost in borbenost, a na sredi tega kristala gori luč njegove večne pripravljenosti za največje žrtve v boju za resnico. Zgodovina se ponavlja in tudi usoda Frana Levstika se je neštetokrat ponovila v malem ali velikem. Zato pa je Fran Levstik tudi tolažba vsem potrtim, zamčevanim in zatiranim. Kakor svetnik stoji visoko nad nami in k njemu se z zaupanjem obračajo pogledi vseh po krivici nesrečnih. Čaščenje Frana Levstika je molitev, M je vedno uslišana, zakaj poznanje njegovega življenja, ki se izraža v njegovih delih vedno kakor bi bilo še živo, je tako silna opora vseh obupanih, da jim je vir novega življenja. In ta vir življenja se nam zdi vsak dan bolj čist in vsak dan bolj čudodelen, ker teče iz še vedno živega srca še vedno pogumnega moža in še vedno vzornega poštenjaka. Njegovi spisi so zgovorna in resnična slika tedanje dobe, v njih so pa skriti tudi nauki in prerokbe, ki nam kažejo pot k gotovi zmagi. Posnemanje Frana Levstika in njegovih načel je najtrdnejša garancija srečne bodočnosti vsega naroda. Uči nas, naj ne izgubimo vere v bodočnost in v zmago pravice. Uči nas pa tudi, da za pravico in resnico žrtvujemo vse. Tako dosledno izpolnjevanje načel je mogoče le iz otroško neomadeževanega srca. Fran Levstik je bil pa vedno čist kakor otrok in je otrok ostal do zadnjega. Lepoto otroške duše je občudoval in oboževal otroka, zato pa je otroku podaril tudi najlepše bisere svojega srca. Edino otroka ne more izpremeniti zgodovina, saj je bil prvi otrok prav tak kakor so današnji. Edino otrok je večen in zato je tudi Levstik večen. Ko se mu je v trpljenju zameglil razum, je čutil samo še za otroka, zakaj duša mu je bila zdrava in nepokvarjena. Njegova duša ni nikdar umrla, ker je bila otroška in tudi umrla nikdar ne bo. Zato ga pa ob 100-letnici počastimo, kakor bi bil še med nami. S čim naj Levstika slavimo, ni treba ugibati. Samo s tem, kar nam je or> pokazal, Posnemajmo ga! Pod žarkim prleškim solcem isospoaujejo« viničarji. Na najlepših vrhovih in sredi najlepših vinogradov se koša ti-jo te zidanice ali >zidi«, >palače< sredi bogastva in lepote in menda je človek v njih lahko srečen. Viničarje teh velikih viniča-rrj mnogi celo zavidajo Pa ne zaradi svežega zraka in lepega razgleda, nego zaradi tega, ker se jim >bolje godi«. Ti viničarji zasluzijo namreč do 10 Din >čistega<, če ne manj, redijo lahko nekaj prašičev in kravice in si sekajo drva v gospodarjevem gozdu. >TeIovadijo« pa v »gospodovem« vinogradu leto in dan od zore in mraka, kar je zdravju sila koristno. Povrhu vsega si ti viničarji lahko Štejejo v čast, da so v službi imenitnih gospodov, bivših grofov in podobnih zverin, ki so postali že njega dni >po milosti božji« lastniki najlepših vinogradov. Da, srečni Prleki. So pa tudi Prleki lastniki >goric<, čeprav niso vplemenite« krvi, in njihovo vino ni nič manj žlahtno kot gosposko. Zato mislite, da jih je vredno zavidati, že zaradi tega, ker se jeruzalemsko vino lahko proda in tudi sadno drevje se povsod lomi pod težo žlahtnega sadja. Vprašamo nekega >strica« (tu je vsak možak stric), kako živi. Prijazno nam raz-tolmači vse, kar nas zanima ter nas gosti s kruhom in jabolčnico. Vina bo mnogo, živeža je za lastno potrebo tudi dovolj, sadja je preveč, ne moreš ga prodati, shraniti Ln stolči za jabolčnico po tudi ne, denarja ni. Ljudje so skoraj bosi in goli. >Stric< ima 4 otroke, v razcapanih oblekicah in bosi so vsi štirje, delati še ne morejo, saj še ne hodijo niti v šolo, najstarejši pa lahko že pase. Toda nedavno je >stricu« poginila krava. Otroci stradajo mleka, jabolčnico pijejo. Nedavno je umrl najmlađi, leto stai, in >stric« še dolguje župniku 60 Din za pogreb, pa bi mu rajši dal za biro dvakrat karkoli bi hotel vzeti, le denarja nima — kje bi ga naj vzel? — Že petkrat je vozil v Ormož jabolka — sama najfinejša — p* jih ni mogel prodati. Petkrat po 10 km tja in nazaj to je 100 km. Niti po dinarju jih ni mogel prodati — tkzv. kanadskih in drugih enako žlahtnih. Po 30 par kg jih kupujejo, če imaš srečo, da jih lahko prodaš. Vsepovsod po tleh, po cestah, travnikih leži sadje in gnije. Nihče ga več ne pobira — kam bi z njim. — Kaj bo pa z vinom? >Stric« pravi, da bo mošt po dinarju. Sicer pa skoraj nihče ne vprašuje za vino. Gospodje bodo že spravili svoje vino v denar. >Imajo zvezec in vino lahko prodajo na debelo toliko ga bo, doČim mali vinogradnik ne more in ne ve konkurirati. Vse leto je delal kot suženj v lastnem vinogradu, negoval trto ter stavil vse upe v trgatev, zdaj pa ne more niti plačati davkov. Tolaži pa se lahko z jabolčnico in vino bo tudi lahko spil. saj ga ne bo mogel prodati. — Pa bi počakali in prodali staro vino, ki bo precej dražje! — Kdo bi pa kupoval staro vino, ko si lahko nakupi novega tako poceni! Starega vina ni mogoče prodati Saj bi še čakal tudi na to. Drugega ne morem prodati, vino in sadje sta pa zopet mrtev kapital. Tako se cedita med in mleko v Prlekiji, kdo in kako ju pa uživa, spada v drugo poglavje. Stanovanjska kriia v Ljubljani Iz brošure mestnega Hzikata „Socijalno zdravstvo avtonomnega mesta Ljubljane v letu 1930" Bliža se trgatev — Grozdja in sadja je mnogo, toda prodati ga ni mogoče Ormož, 22. septembra. Ljubljana je dočakala zopet veliko sezono megle in pripadajočih rev in nadlog. Poleg vsega tega ta sezona ni niti slabša od drugih, kajti lahko bi še našteli razne dobrote, ki so tako rekoč na vidiku. In končno tudi ljudje ne žive le od >vsega hudega« alj kriz, temveč tudi vsaj od kisle tolažbe, če že ni drugega. Tolažba pa je ta: v Prlekiji zori vino. Točno bi sicer se reklo drugače, toda bodimo strpljivi in potrpežljivi. No, če smo že takšni in tolikšni prijatelji >dobrih<, >božjihc ali vrag vedi kakšnih kapljic, se bomo gotovo še sprijaznili nekoliko s Prleki jo, od koder te kapljice izvirajo ter so vzrok mnogo obetajočih napisov tudi v Ljubljani (>Tukaj se toči pristni je-ruzaleničan«). Daleč je ta srečni ali nesrečni kraj, kjer se nam je pomuditi, tako daleč, da Ljubljana nitj ne ve zanj, najsi izpije še toliko ruj-nega jeruzalemčana. Tujski promet Ln druge sodobne šibe ne segajo tja, razen nekaterih redkih avtobusov, ki prav za prav le strašijo skozi Prleki jo, saj se ne ustavljajo v nji. Kaj ne, blažen kraj zaradi tega? Teh blaženosti je pa še več. zanimivosti je toliko, da bi jih bilo celo preveč za tujsko prometno reklamo, lepota vidiš celo trezen m čeprav ni hotelov me« njimi, da se naravnost čudiš, kako kratkovidna je naša podjetnost, pa tudi inozemska, ker tod nikjer ne kujejo rumenjakov iz svežega zraka, milega podnebja, žarkega solnca in krajevnih privlačnosti. S prižgano trsko jih lahko iščeš povsod, pa jih ne boš odkril — lazce z nahrbtniki, gojzerji, s palicami in piskri, nikjer ne odvijajo klobas in ne napijajo naravnim lepotam, Prlekija je še španska vas in deveta dežela. Kmalu bo trgatev. Ko poromaš po tej deželi čez valovite, položne hribčke, zasajene vsepovsod s trto, po gozdnatih pobočjih, med njivami, ki jih barvata rdečkasta aida in rumeno proso — jesen, po ozkih dolinicah, ki so tako čudovito zelene, da se jih kar ne moreš nagledati — povsod diši po vinu, toda povsem drugače kot razliti dal-matinec, nekaj žlahtnega, mehkega kot svila in sladkega kot ajdov cvet se pretaka po zraku. Nepregledne vinograde je pozlatila razkošna zarja zlata; trta je zopet obrodila, da se vse šibi pod žlahtnim plodom in že odzvanja radost tej lepoti iboljšk in žejni notranjosti, čeprav nisi PnLek. 11 m, kaj še domačinu! Toda Pr-iek je itak veti no optimist, četudi mu teče voda v grlo, kaj še — ko se utaplja v vinu! In zdaj že naznanjajo vinsko povodenj značilni klopotcL, o katerih bi bilo še treba spregovoriti. Šlo je še precej po sreči; >goric« (vinogradov) niso prizadele tri me, toče ni bilo. To je velika sreča, saj v Prlekiji klesti toča vsako leto in često ostane cel samo krompir. Suša pa je bila, ki ne škoduje trti. Hujša suša, slajše grozdje. In tako je napočila zlata jesen. V resnici zlata, ne srebrna kot v Ljubljani, kjer jo srebri megla in ivje, če ne kaj hujšega. Pr-leško podnebje je izredno milo, mehko ter kot ustvarjeno za vinsko trto. Čeprav je oblačno, je toplo in se vedno kar čuti, ko veje od zemlje mehka toplota kot od centralne kurjave. Ko pa zašije solnce, se ti zdi, da si pod južnim nebom. Vse ee razbohoti in zadehti, vse se odziva žarkemu soln-cu, kipi kot vino. Obljubljena dežela. Tu se cedi med m mleko. Kdo bi potem z veseljem ne poroma! k Jeruzalemu, na navjvišji vrh Slov. gorici Že zaradi razgleda in slovesa, ki ga uživa ta kraj, poleg tega je pa Jeruzalem nekakšen center in simbol Prleki je; kdor hoče Prlekijo dobro spoznati, ga mora obiskati. Ko si na skrajni višini pesniških občutkov, nič ne škodi, če se nekoliko razgovoriS s srečnimi Prleki. V tistih visokih belih hišah, ki jim pravijo zidanice in so viničarije, jeruzalemske gorice — cerkvica Betlehem Ljubljana. 26. septembra. Ljubljana s-cer mnogo zida, vendar pa ni takih stanovanj, ki bi bila dosegljiva tudi vsem slojem. Celo najcenejša stanovanja so predraga, da bi jih mogli plačevati dosedanji prebivalci bednih barak, kleti m podstrešnih sobic. Boljših stanovanj in komfortnih imamo pa sedaj baje v Ljnbljani že 500 praznih. Pravimo, da se tako govori, in nikakor ne maramo prevzeti odgovornosti za to veliko število. Vendar je pa že govorica značilna, ker tudi dokazuje, da so ljubljanska stanovanja mnogo predraga. Zadnje mesece so cene tudi najkomfortnej-šim stanovanjem znatno padle in tako so n. pr. najkomfortnejsa in najmodernejša stanovanja v novj palači Pokojninskega zavoda ob nebotičniku v Gajevi ulici nekoliko cenejša, kakor so bila pred leti tedaj v Ljubljani najkomfortnejsa stanovanja v palači Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti. Znižanie cen najdražjih in najkom-fortnejših stanovanj, kjer stanujejo ljudje, ki stanovanje lahko plačujejo, pa pomeni več kakor znižanje najemnin v starih hišah. Pocenitev najkomfortnejših stanovanj v novih palačah ie zanesljivo znamenje, da morajo pasti tudi cene slabšim stanovanjem, na drugi strani pa tudi, da si bodo ljudje lahko 7a enako ceno privoščili boljša stanovita, kakor doslei. Izboljšala se ie torej stanovanjska higijena prav znatno, vendar je rvi rešite-v stanovanjske krize na korist pocijnlno š:bkih stanov še vedno med najvažnejšimi socijalno - higijenskim* problemi nag~ra mesta. V letih 1918.-1930. je dobUa Linb\iana 2403 nova stanovanja m med temi iih je mestna občina preskrbela svojemu prebivalstvu skoraj tretjino. L. 1908 nismo zidali nobene nove hiše in adaptirali le 2 stanovanji. L. 1919. smo dobili 2 novi hiši z 2 stanovanjema ter adaptirali 3 zgradbe s 5 stanovanji. Počasi raste Število stanovanj in novih hiš do L 1925., ko smo sezidali 45 novih hiš s 84 stanovanji in adaptirali v 13 zgradbah 13 stanovanj. L. 1926. se pričenja doba zidanja, obenem pa pade število adaptacij. Tega leta smo namreč sezidali 115 novfh hiš z 267 stanovanji, adaptirah' jih pa le 5 s 6 stanovanji. V vseh 12 letih smo pa največ stanovanj napravi h* 1. 1927, ko smo v 152 novih hišah napravili 407 stanovanj in v 17 adaptiranih 29 stanovanj, tako da se je tega leta število stanovanj pomnožilo za 436. L. 1928 pade število novih hiš skoraj na polovico, namreč na 81 novih hiš z 210 stanovanji in ha 7 adaptiranih zgradb s 67 stanovanji tako, da je tega leta Ljubljana dobila le 277 stanovanj. L. 1929 smo sezidali zopet 120 hiš s 359 stanovanji in v 2S adaptiranih zgradbah pridobili 25 stanovanj, skupno torej 384 stanovanj. Lani je pa Ljubljana zgradila 125 novih hiš s 356 stanovanji in preži dala 22 zgradb s 26 stanovanji, tako da smo dobili 382 novih stanovanj, letos pa zaradi zidanja ogromnih palač v centru mesta in zaradi velike množine novih vil najbrže dobimo še več stanovanj. Naravno je, da je mestna občina ljubljanska za odpravo stanovanjske krize žrtvovala največ med vsemi ljubljanskimi posestniki. Zgradila je večje stanovanjske hiše za Bežigradom in tudi 2 ogromni palači na Poljanski in Jegličevi cesti. Za topničarsko vojašnico je sezidala dvo- in trostanovanj-ske rfle, kjer imajo *sa stanovanja tudi kaj čedne vrtove. Potreba malih, cenih stanovanj je privedla mestno občino k zidavi malih hišic s po 4 stanovanji in tako asa nastali 2 veliki koteniji v Kolecji in ob Vodovodni cesti. Razen tega je pa mestna občina adaptirala rodi več poslopij za stano-1 vanja ter s tem znatno omilila stanovanj-1 sko bedo. Kljub vsem tem zidavam potreba po malih stanovanjih še ni bila krita in sta nastali še koloniji mestnih barak ob Ižanski cesti in v gramozni jami ob Vodovodni cesti. Občina je z vseh strani mesta premestila barakarje v gramozno jamo, kjer so si iz starega materijala postavili najbed-I nejše kolibe, drugim je pa pomagala s poso- jilom in nastala je kolonija z 52 enodružinskimi hišicami in 2 velikima, večstanovanj-skima zidanima barakama. Akcija za zdrava lastna stanovanja je imela prav znaten uspeh, kar kaže osobito kolonija na Galjevici, kjer je zgrajenih 224 ličnih hišic s po enim ali dvema stanovanjema. Nekatere imajo pa tudi male vrtičke. Občina je za to kolonijo kupila svet, a Mestna hranilnica je dala graditeljem, ki so si hišice večinoma z lastnimi rokami zgradili, kredit v znesku 600.000 Din. Ker smo v mestu odstranili vse barake, je nastala letos tudi kolonija ob cesti Dveh cesarjev, a kljub visokemu številu po vojni sezidanih stanovanj, v katero število pa niso vštete mnogoštevilne hišice, ki so bile zgrajene z mestno pomočjo, je potreba po malih stanovanjih še vedno velika. In zato so tudi mala stanovanja v primeri z velikimi mnogo dražja. Mestni fizikat je večkrat ogledal nehigijenska stanovanja, zlasti ona, v katerih prebivajo družine z mnogimi otroci. V 312 primerih je mestnemu fizikaitu s posredovanjem uspelo odpraviti higijenske nedostatke. Ta uspeh je mnogo večji, kakor ga c**-nimo, ker je s tem rešenih 312 družin bolezni, kjer še ni bilo prepozno. Družinam, ki so bile prisiljene prebivati v barakah ali luknjah, ki so bile zaradi vlažnosti, pomanjkanja dnevne svetlobe in razpadanja poslopja, neprimerna za stanovanje, je stanovanjski urad na posredovanje mestnega fizikata omogočil, da so si zgradili lastno male domove. Mestni zdravniki pa ne pazijo samo na higijeno po stanovanjih najrevnejših slojev, temveč nadzirajo v tem pogledu tudi lekarne, drogerije, sanatorije, zavetišča, azile, sirot išča in slične ustanove, predvsem pa gostilne, kavarne, hotele, izkuhe in sploh vse javne kuhinje. Poročila predlaga mestni fizikat višji oblasti. Pod najstrožjim nadzorstvom so seveda tudi mesnice, pekarne, mlekarne in trgovine z živili, kakor tudi sladoledarji in prodajalci slaščic ter sploh vsa prodaja živil tudi na trgu. Koncert ruskega vokalnega kvarteta Letošnjo koncertno sezono je otvoril v Filharmoniji včeraj ruski vokalni kvartet Kedrov. Dvorana je bila malo dane polna, zasedli so jo v prvi vrsti rojaki pevcev. Niso pa bas posebno disciplinirani, ker so motili zanimiva glasbena izvajanja pevcev globoko do sredine programa s prihajanjem. Takoj v početku sezone je treba opozoriti občinstvo na točen prihod, da poznejše motenje koncertov ni samo neprijetno, ampak tudi netaktno ter očituje slabo družabno vzgojo. Kvartet Kvedrov tvorijo gg. Denisov, Kasakov in brata Kedrov; vsi Štirje so poklicni m uzi ki z visokimi, sedaj že nekoliko obledelimi naslovi carske Rusije. Eden izmed* njih, menda basist Kedrov je tudi spreten aranžer ha harmonizator, katerega glasbeno znanje sloni na preizkušenih, nacionalnih harmonskih in polifonskih pridobitvah znamenite ruske »petorice«. Glasovi kvarteta so po pojmih naših južnih pevcev premalo metalični; zlasti I. tenor nas ni mogel ogreti, dasi ima vse tipične znake ruskega visokega pevca: prožnost, lahkoto, dokaj mičen falzet itd. Enako se drugi basist ponaša z Impozantno nižino. Na vsak način so vsi štirje pevci imenitno vpeti, intonacija v najkočljivejših mestih ni za las ne odpoveduje, enodušnost je vzorna, prednašanje na vso moč eksaktno. dinamika kot iz enega grla, nastop nobel Kvartet v pevskem oziru v resnici zasluži veliko pozornost. V bivši, — pa sigurno tudi v sedanji Rusiji, — so bili vokal n^ kvarteti silno redka pojava, spominjam se. da sem svoj čas v ruskih glasbenih listih čital samo o enem. Sni oh je bil v družabnem in koncertnem življenju moški zbor LJUBLJANA I* f* a ca t i ti s le £s £?oc?o f — razen vojaškega skoroua neznan in šteje ruska tozadevna glasbena literatura mnogo manj opusov tega žanra, kot n. pr. slovenska. Zato si emigrantski moški zbori in kvarteti pomagajo s prireditvami svojih talentiranih dirigentov in enak pojav smo srečali tudi na programu včerajšnjega koncerta. Devet prireditev je nudil Kedrov. In bile so kaj posrečene, zlasti narodne pesmi so silno ugajale. 2al, da je kvartet proti koncu svojega koncerta z ozirom na zanimivost in umetniško kvaliteto programa padal in pel v zadnjem delu »Iz tujih literatur« stvari, ki so sicer pokazale visok nivo pevske tehnike, umetniško pa morda ne spadajo na koncertni oder in pred poslušalstvo, ki je vajeno umetnost vendarle ocenjevati drugače, kot je to običajno v salonskih lokalih. Simpatični pevci so bili deležni prisrčnih aplavzov ter so morali marsikaj dodati. —č. ***mmmm»■1 w'ml.h mwwi .m^gu« Pride! Opereta Mamsell4 Nitouche z ANY ONDRO v ELITNI KINO MATICA Zahvala Ob svoji osemdesetletnici prejel sem Iz Jugoslavije in iz Češkoslovaške republike toliko brzojavnih in pismenih čestitk, da ml je skoro nemogoče odgovarjati vsakemu posebej. Tudi bi to predolgo trajalo. Zato prosim vse, ki so se me ob omenjeni priliki spomnili, da na čestitkah in na ganljivih besedah priznanja, s katerimi so ocenjevali moje življenjsko delo, sprejmejo mojo najprisrčnejšo zahvalo. Toliko iskrenega sočustvovanja ob zatonu mojega življenja mi je obilna nagrada za vse muke in težave, ki sem jih prestal; pa tudi ^a vso zavist, ki me je na moji življenjski poti prav do zadnjih dni spremljala. V Ljubljani, dne 27. septembra 1931. Ivan Hribar. Danes ob % 3. popoldne in jutri dopoldne ob 11. uri špijonska afera in proces DreySu§ ZKD cene! ZKD cene! v ELITNEM KINU MATICI Smučarska koča „Draga" Begunje, 25. septembra. Prva smučarska koča v naši državi izkazuje v poletni sezoni velik obisk poset-nikov, mnogo med njimi inozemcev. Postala je radi svoje ličnosti in romantične okolice priljubljena izletna točka letovisčarjev iz bližnje in daljne okolice Begunj. Splošna sodba je, da stoji koča na najlepši točki doline. Kljub temu ima dolina nebroj idealnih kotičkov za gradbo malih in večjih poslopij, katerih slog pa bi moral biti tak. da bi ne kvaril planinskega okolja doline. Smučarski klub Begunje rade volje daje pojasnila morebitnim reflektantom oziroma posrt>. laje pri Gospodarskem odboru, ki je lastnik sveta v dolini Dragi. Smučarska koča bo oskrbovana vse loto /. vsem potrebnim in bo imela tudi dovoljno prenočišč, ki bodo ku/jena. V bližini koče zgradi klub v kratkem skakalnico tudi za daljše skoke. Cesta je zelo pripravna za sankanje. Po dosedanjih pripravah in splošnem zanimanju sodeč, ob:sk v zimski sezoni ne bo zaostajal za poletnim. Najboljše, n&ftrajnejse, zato D5710./11+4+^9252B 8trarj 4 >S L O V E N S K I NAROD«, dne 26. septembrr 1931 Stev 218 Dnevne vesti — Brezposelnost ? nafih mestih. Brezposelnost v Ljubljani, Mariboru, Celju in Murski Soboti, kjer ima Borza dela svoje podružnice, je bila zadnji teden približno na isti višini, kakor popreje. V Ljubljani je brei posla 49 moških in 850 žensk. V Mariboru iSče zaslužka 616 moških in 123 žensk, v Celju pa 388 moških in 198 žensk, dočim je v Murski Soboti brez dela 59 moških in 7 Žensk. V Mariboru je torej v primeri z Ljubljano brezposelnost mnogo večja, zelo velika je pa v Celju, Če se upošteva število prebivalstva. V Ljubljani je pač še gradbena sezona v polnem razmahu, poleg tega je p« več sto delavcev zaposlenih pri regulacijskih delih. Največja brezposelnost vlada zadnje čase med usnjarji in kovinskimi delavci V usnjarski industriji je nastala težka kriza, v Tržiču so nekateri ustavili obrat in tudi Pollakova tovarna na Vrhniki je morala odpustiti mnogo delavcev V kovinski industriji je kriza že stalna. _ Iz državne službe. Premeščena sta kontrolor mer Miroslav Puc ix Dubrovnika v Maribor in kontrolor mer Josip Fojkar iz Maribora v Ljubljano. Za računskega inšpektorja pri direkciji državnih rudnikov v Sarajevu je imenovan dosedanji računski kontrolor Rudolf Vendlener. Za višjega tajnika v prometnem ministrstvu, oddelek za gradnjo Železnic, je imenovan poverjenik Leopold Stibilj, za poverjenika v istem oddelku pa višji pristav Pavle žiravec; za kontrolorja in postaje-načelnika v Sevnici je imenovan dosedanji kontrolor in postajenačelnik postaje Videm-Krško Bogomir Milost. _ Iz »Službenega Usta«. »Službeni Ust kr banske uprave dravske banovine« št. 58* z dne 26. t. m. objavlja zakon o izpre-membi § 29 zakona o dopolnitvah v za* konu o neposrednih davkih, zakon o iz-premembah in dopolnitvah tar. št. 30 m 31 uvozne tarife v predlogu zakona o obči carinski tarifi, zakon o znižanju prejemkov uredbo o znižanju osebnih draginjskih doklad, odločbo o znižanju osebnih draginjskih doklad, uredbo o lzpremembah območja srezov in občin zaradi izpreme-njenih banovinskih mej, uredbo o stalni državni podpori evangeljsko - krščanskim cerkvam in reformirani krščanski cerkvi kraljevine Jugoslavije, prijavo za sprejemanje rodbinske draginjske doklade po uredbi o draginjskih dokladah civilnih državnih uslužbencev z dne 27. maja 1931., navodilo za izpolnitev prijave za prejemanje rodbinskih draginjskih doklad ter tri carinske razpise in sicer o carinjenju satl-niranega papirja za tiskanje na rotacijskih strojih, po železnih bobnih kot priznanem zavoju za kalijev in natrijev klorat ter ocarinjenju bambaževega prediva, namotanega na velikih Industrijskih tuljavah. Gorazdov učni zavod sprejme še nekaj gojenk. Pouk po priznano najnovejši in najuspešnejši učni metodi. Učni honorar jako zmeren. — Pojasnila in prijave: Nunska ulica 19. — Hčerke železničarjev In državnih nameščencev posebne ugodnosti. _ Delavski kongres v Zagreboi. Jutri se prične v Zagrebu kongres uedinjenih delavskih sindikalnih zvez lz vse države. V delavskih krosih vlada za kongres veliko sani manje. Kongresa se udeleže vodje sindikalnih pokretov Iz Nizozemske, Francije, Nemčije. Švice, Belgije, Češkoslovaške, švedske in Madžarske. — Kdo sme ponovno v 4. razred osnov* ne šole. Prosvetni minister je dovolil, da •mejo ponovno obiskovati 4. razred osnovnih šol učenci, ki niso napravili sprejemnega izpita za srednjo šolo, ki Še niso dosegli za srednjo šolo predpisane starosti in pa onJ v krajih, kjer ni srednje aH meščanske šole. _ Za mrtvega proglaien. Okretno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega samski delavec Franc Dobnik iz LepenjAve, kl je odšel leta 1902. v Ameriko. — K članku »Cene zdravil«. Cene vsem zdravilom določi minister za socijalno politiko in narodno zdravje ter so za vso državo enotne. Po § 15 pravilnika o izdavanju in zaračunavanju zdravil, ki ga jc predpisal minister za narodno zdravje dne 12. decembra 1928. A.p. br. ")6140 je izrecno pod kaznijo prepovedano dajati privatnim strankam popust. Lekarnar ne sme prodajati zdravil ne dražje ne cenejše kot mu predpisujeta »Taxa medicamentorum« in »Cenovnik specijaliteta«. Povod tej odredbi je bilo dejstvo, da so tisti lekarnarji, ki so bili najbolj radodarni s popusti pri spe-cijalitetah, izdajali na magistraliter predpisane recepte zdravila, ki niso odgovarjala receptu in na ta način krili odpadli zaslužek pri specijalitetah. Cone specijalitet so bile v ljubljanskih lekarnah pravilne, o celjskih bo pa zreklo disciplinarno sodišče apotekarske komore svojo sodbo. 2e sedaj pa je gotovo, da so celjske cene iz-rodek umazane vomkurence. — Gremij slovenskih lekarnarjev. — Št. Vid nad Ly'uWjano. Veliko trinad-stropno poslopje, naš občinski dom je se* zidan, pokrit ter od znotraj že tudi na grobo ometan. V četrtek so stavili ob stavbi zidarski oder, da omečejo še zunanje stene. Ako ne bo vreme nagajalo, bodo zidarska in vsa druga dela že letos gotova ter se občinski dom izroči svojemu namenu. V njem bodo: sejna dvorana, soba za župana in tajnika ter tudi prostori za orožni* ško stanico in finančno kontrolo ter nekaj družinskih stanovanj. Škoda, da ne bo notri tudi posta. H b; bila ob glavni cesti, sedaj je pa v stranski ulici skrita. Zadaj za občinskim domom je domala gotov deč* ji dom. V nizkem pritličju bodo kopalnica in pralnica, v visokem pritličju pa 6vetla, moderno opremljena dvorana. Zadnja leta se je dosti zidak) ki rudi popravljalo. Ka* dar p« steče do nas cestna železnica, se bo stavbno gibanje vseka ko še bolj razmahnilo. Tukajšnji mesar m gostilničar V Jager je pritlično svojo hiio vzdignil v enonad* stropno poslopje. Zgoraj bodo sobe z« prenočevanje. Vzidal j« električno napeljavo ter bo torej tudi vso notranjost obnovil. Tako se kaže napredek vsepovsod. — Ns lovu obstrelii deklico. K tej notici nam pojasnjuje gorenjska podružnica SLD, da ne odgovarja resnici, da bi bila 24. t. m. zjutraj lovila dva lovca iz Kranja fazane v Dvorjah, občina Cerklje pri Kranju. To lovišče imajo v zakupu lovci iz Kamnika in je ugotovljeno, da iz Kranja ni bilo v dvorjanskem lovišču ob navede* nem Času nobenega lovca Dognano je tudi. da je neprevidni strel zagrešil nek mladostni »lovec« iz Cerkelj, ki nima ne orožnega lista, ne lovske karte in tudi ni Član SLD. Prav je, ako neprevidnega strelca doleti zaslužena kazen. — Izprememba zakona o brezobrestnih posojilih. V poljedelskem ministrstvu je bila seja predstavnikov Saveza agrarnih za* jednic. Seji je predsedoval ministrov pomočnik Miloš Sretenović. V razpravo so posegli tudi strokovnjaki poljedelskega ministrstva. Na konferenci je bil sestavljen načrt o izpremembah zakona o brezobrest* nih posojilih dobrovoljcem, kolonistom m drugim agrarnim interesentom. Ta načrt predlaže finančno-gospodarekemu komiteju ministrov v proučiiev. — Dobava Direkcija državnega rudni* ka Velenje sprejema do 5. oktobra ponudbe glede dobave 300 kg steklarskega kleja. 100 m2 šip za ofcna, rešetk, štcdilniških plošč, robidnic, ključavnic, menjalcev toka in žičnih krtač. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. — Otvoritev novega športnega igrišča na Rakeku. Zadnja leta se je začel tudi po deželi Širiti sport, prednjači jo p« zlasti manjša mesta in večji kraji. Tudi na Rakeku se sport prav lepo razvija, agilni SK Javornik ie pritegnil mnogo mladine v svoje vrste. Klub obstoji že več let, te dni pa stopa v novo dobo svojega športnega udejstvovauja. Jutri ob 16. bo namreč na slovesen način otvorjeno novo športno igrišče SK Javorni-ka. K otvoritvi je povabil Javornik SK Ko-rotan iz Ljubljane, s katerim bo odigral prijateljsko nogometno tekmo. Agilnemu podeželskemu klubu želimo mnogo uspehov v n&daljnem športnem udejstvovanju 1 — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, v splošnem lepo vreme, že včeraj je po vseh krajih naše drŽave kazalo, da se bo vreme izboljšalo. Iz Sarajeva še vedno ni vremenskega poroči la, ker je sneg potrgal telefonske žice Najvišja temperatura je znašala včeraj ▼ Zagrebu 20, v Splitu 19.6, v Ljubljani 17 8. v Mariboru 16.4, v Beogradu 10.5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.4, temperatura je znašala 2.S. — Okraden avstrijski novinar. Na zagrebškem kolodvoru je bil ukraden uredniku »Neues Wlener Tagblatta« dr. Petru Bergerju iz splitskega vagona kovčeg, ▼ katerem je imel nekaj obleke in dragih knjig. Okradeni plača 2000 Din onemu, ki bi izsledil tatu. — Sin ubil očeta, ker mu je pretepal ieno. V vasi Dobrinoi biten Mitrovioe se je odigrala v torek zvečer pretresljiva rodbinska tragedija. Sin bogatega kmeta žd vana PeJJina Savo se je pred leti oženil in stari je bil prvotno s snaho zadovoljen. Pozneje pa je začel za vsako malenkost sitnariti in snaha se mu je Izogibala. V torek zvečer ji je začel, zopet nekaj očitati m prvič se je pripetilo, da mn je začela ugovarjati. To ga je tako razjezilo, da jo je spodil ta hiše. skočil za njo hi jo začel na dvorišču pretepati. Na njene krike je prihiteJ sin, ki je pograbil sekiro in razklal očetu glavo. • Tovarna .los. Reich sprejema mehko In Škrobljeno perilo v najlepšo Izvršitev Iz Ljubljane —U Javna dela. Nekaj metrov nižje od lesenega mostu pri bolnici postavljajo 11-toželazni, prejšnji Čevljarski most. Najprej so postavili leseno konstrukcijo, podpore, na kateri zdaj sestavljajo posamezne dele mostu. Spodnja konstrukcija, ločni nosilci, je ie sestavljena pa tudi zgornja že deloma tako, da bo most ob ugodnem vremenu najbrž že čez teden dni postavljen. Pri sestavljanju jim sluzi posebna dvigaina naprava, vesalo, na katerem je pritrjeno diferenčno škripčevje. Vesalo Je postavljeno na tiru tako, da ga lahko prevažajo ob mostu ob vsej njegovi dolžini. Na bregu dvignejo posamezni mostni del s Škripcev jem. nakar ga z dvigamo napravo vred prepeljejo na določeni kraj. — Ob tobačni tovarni nasipavajo v novi, Tobačni ulici hodnik. Ker je otvorjenih mnogo novih ulic, pri mestnem cestnem nadzorstvu je pa zaposlenih redno malo delavcev, zato se nove ceste in ulice urejajo precej počasi. —lj 202 reklamaciji vloženi do včeraj. V reklamacijskem uradu na mestnem magistratu sta bili vloženi do včeraj 202 upravičeni reklamaciji. Večinoma gre za urad* nike, ki ne stanujejo v Ljubljani, a imajo v mestu volilno pravico, nekaj je ps bik) izpuščenih tudi dijakov. Kakor je videti, vlada za volitve veliko zanimanje, kajti v reklamacijsk; urad prihaja vsak dan na tisoče volilcev Pričakovati je, da bo nekaj reklamacij vloženih tudi danes. —lj D«lo zs šentviško tramvajsko progo se je zopet pričelo. Jardk za tir je izkopan do ceste, ki drži v Dolnice in na Dobrovo. V ZapuŽah bo izogibališce. zato je tam izkopan tako širok jarek. Ob cesti je po-stavljena majhna kovačhica. kjer se popravljajo krampi in lopate. S tovornim avtom zopet dovažaio kamen iz Podutika za temelj. V remizi belijo strop, sobe v urad* nem poslopju pa sHkajo. Zvočni kino Ideal JAN KIEPURA slavni Poljak — svetovnoanani tenorist BRIGITA HELM v filmu davnega petja in ljubezni —lj Pri mednarodnih rokoborbah je sinoči v 17. minuti vrgel Avstrijec Prohaska nemškega prvaika Sturma in v 13. minutah premagal TravagLLni Ra'merja. Vznemirja* joča borba Krauseja in Romanova je bila neodločena, jugoslovenski prvak Kop je pa že v 11. minutah vrgel neznanca, ki si je nadel ime Imoognito, baje iz prav pikantnega vzrotka. Drevi bodo borbe izredno zani* mi ve, posebno zanimivost obeta neenaka borba med veliko simpatijo nase publike, mladim Mileusničem in težkim Prohasko. senzacij on al no pa srečanje med našim prvakom Kopom in temperamentnim Krause-jem, a borba med mirnim Romanovim in Travaglinijem pa užitek za vse športnike Neznanec se pa bori s spretnim Rainerjem. —lj Božidar Jakac otvori jutri ob 11. v Jakopičevem paviljonu razstavo svojih slak in risb, ki jih je prinesel s seboj iz Amerike. Gotovo je zanimivo, kako je naš človek videl kolosalnost tega dela sveta in kako je svoje dojme izrazil. Ker je naš odlični umetnik zaradi svojih del splošno priljub* Ijen, Je bolj pa zaradi visoke kvalitete njegovih del, bo razstava gotovo prav dobro obiskana. Omenjamo, da so cene njegovim prvovrstnim umetninam skrajno nizke m ima občinstvo najlepšo priliko, da si pridobi za svoja stanovanja originale, ki jim bodo v stalen užitek. lj— Razglas davčne uprave. V smislu člena 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. n. 1928, Ur. 1. it. 75/26, naznanjam, da je razpored pridobndne in pavšalnega davka na poslovni promet za davčno leto 1931. razgrnjen na vpogled davčni zavezancem med običajnimi uradnimi uram; v času od 2€ septembra do vštetega 5 oktobra 1931 pri davčni upravi za me-*to v Ljubljani. Voinikov trg št. 5, I. nadstropje, soba št. 3. Vsi davčni zavezanci so, odnosno bodo še posebej obveščeni o ugofov. 1 jen/I davčni osnovi in o odmerjenem da v ku s plačilnimi nalogi (obvestili) Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka st davčni zavezanec lahko pritoži v Toku Z0 dni po pre;emu plačilnega naloga. Kolek za pritožbo 20 Din. Med. Univ. Dr. Vladimir Gazel] specijalist za kirurgijo ordinira od 11. 14 18. ta od ^ 14. do y2 16. LJUBLJANA, Tavčarjeva ul. 6, II. nadstr. Telelon 24-79 11771 lj— Umri; so v Ljubljani od 19. do 26. t. m. Ivan Kalin, 1 leto, sin posestndka in delavca, črna vas 5; Anton F ur lan, 77 let, zvaničnlk državnih Železnic, Cagnarjeva ulica; F\ranc Perdan, 6€ let, železniški nad-sprevodnik, Gosposvetska cesta 13; Marija Bauer roj Bizjak, 43 let, gostilničarka, Me sarska cesta; Rajko Feigel, 28 let, zavar uradnik- Masarvkova cesta; Mihael čepe, lH let, sodni sluga v p., Gubčeva ulica V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Janez Oman 33 let, delavec, Suha pri Stari loki: Ljudevit Longer, 4€ let, podpregledntk fin kontrole v p., Cerkvena ulica; Anton Ko dNarodno gledališče« in »Slovenska Matica<, je določeno na dan 23. in 24. oktobra (v petek in soboto) Natančnejši program se bo Se objavil. —lj Legitimacije za vinsko razstavo v Srem8klh Karlovci h, ki se vrši od 27. *o 29. t. m. se dobe pri »Putnik«, DunaJBka cesta 1. 493-n. Iz Celja —o Jutrišnji sport v Celju. Jutri prispe v Celje nogometno moštvo ljubljanske Ilirijo, ki bo odigralo popoldne ob 15. na igriSČu pri Skalni kleti prvenstveno nogometno tekmo s tukajšnjimi Atletiki. Za tekmo vlada v vseh tukajšnjih športnih krogih veliko zanimanje, zlasti glede na visoko zmago ASK Primorja preteklo nedeljo. —c Priče tek pouka na celjski obrtno-nadaljevalni SolL Vodstvo tukajšnje obrt-no-nadaljevalne Sole obveSča vse starše in mojstre, da se bo pričel na Soli reden pouk zopet prihodnjo nedeljo dne 4. okt. Ves obrtni naraSčaj naj se zbere ta dan ob 8. zjutraj v risalnici n. nadstropja mestne osnovne sole. Novinci in novinke morajo prinesti s seboj tudi zadnje Šolsko naznanilo. —c župni prednjaski tečaj v Celju. Celjska sokolska župa priredi od 28. sept. do 11. oktobra štirinajstdnevni prednjaski tečaj za Sokoliće, v prvi vrsti za učiteljice osnovnih šol. Od priglaženk je bilo sprejetih 44 članic, med njimi 29 učiteljic. Sprejete priglasenke prispo v Celje že jutri zvečer in dobe vsa navodila v telovadnici Sokola v mestni osnovni soli. Tečaj se prične v ponedeljek zjutraj ob 8., dočim se bo eno uro poprej pričelo vpisovanje. Tečaj bosta vodila br. Burja m s. Lada Engelrnanova s sodelovanjem sa. Nine Trdinove in Al mire Grudnove ter bratov Smertnika. Lavrenčiča in dr. Re-bernika. —c Izgubljeno ln najdeno. V sredo 28. t. m. je bila izgubljena na Glaziji ali pa v mestnem parku legitimacija bolniškega zavarovalnega druStv** »Merkur* s fotografijo, glaseča se na ime Kazimirja Bratkoviča — Istega dne pa je bil najden na Glavnem trgu ženski dežnik, ki ga je neka nakupovalka pozabila ob neki zelenjadni stojnici. Lastnica naj se zglasi na policiji. Pride! Opereta Mamsett" Nitottche Z ANY ONDRO v ELITNI KINO MATICA 4 tev 218 »SLOVENSKI N A R O D<, dne 26. septembra 1931 Stra 5 Duna&ki Rotsehildi likvidirajo? Od s rotschildovskih bančnih domov bi ostala samo še pariški in londonski Ce se potrdi vest, da bo bančni dom delavskih Rotschildov popolnoma likvidiral, ostaneta od petih rotschildskih bančnih domov samo še dva in sicer de Rotschild freres v Parizu ter N. M. Rotschild and Sons v Londonu. Bančni neapoljskih Rotschildov je nehal poslovati že sredi preteklega stoletja, prvotni Rotschildov bančni dom v Frankfurtu pa leta 1901. Rotschildov bančni dom na Dunaju, ustanovljen leta 1820, preživlja težko krizo in v informiranih bančnih krogih prevladuje vedno bolj mnenje, da bo ustavil svoje poslovanje. Po Napoleonovih vojnah je prišla Avstrija v hudo finančno stisko, iz katere ji je moglo pomagati samo veliko posojilo. Potrebna je bila nagla in velika finančna transakcija, ki je pa banke, s katerimi je bila monarhija v zve- ljal za njihovega nasprotnika. Drugo cesarstvo je protežiralo brata Emila in Izaka Pereirv ter jima dalo koncesijo za ustanovitev delniške banke v Parizu pod imenom Credit Mobilier, ki je začela poslovati tudi na Dunaju. Ta banka naj bi bila zlomila finančni monopol Rotschildov. Toda žilavi Rotsehildi so si znali pomagati. Proti novi banki so poslali v boj tudi delniško banko — Creditanstalt, ki so jo bili sami ustanovili. In bitko so dobili na celi črti. Credit Mobilier je doživela s svojima usta-noviteliima popoln polom. Salomon Rotschild si je vedno bolj utrjeval pozicije. Znal si je pridobiti tudi vladarsko rodbino in samega cesarja, ki mu je poveril nalogo urediti premoženjske razmere soproge Napoleona L, Marije Louise. Marija Louisa je bila takrat parmska vojvodinja in Salomon Poslopje dunajske Creditanstalt, zgoraj v okviru Louis Rotschild zi, niso zmogle. Tudi če bi se jim bilo posrečilo zbrati dovolj denarja, niso imele prave volje nuditi ga Avstriji, ker niso zaupale njeni plačilni zmožnosti. Zato se je Metternich obrnil na londonskega Nathana Rotschilda, najbogatejšega izmed petih znanih bratov Rotschildov. Nathan se je začel takoj pogajati z Avstrijo in naročil je svojemu bratu Salomonu, naj napravi to finančno transakcijo. Leta 1820 je bilo sklenjeno veliko loterijsko posojilo in od takrat je ostal Salomon Rotschild na Dunaju. Salomon je imel na Dunaju že od začetka zelo trdne pozicije, ker je bil v prijateljskih stikih z državnim kance-larjem Metternichom. Metternich se mu je bil tako privadil, da ga ni mogel pogrešati. Salomon je bil njegova desna roka in vodilni avstrijski politik se je obračal v vseh finančnih zadevah nanj. Iz tega je seveda koval premeteni zid kapital saj ga je Metternich informiral o mednarodnem političnem položaju tako, da je lahko varno vodil svoje mednarodne finančne transakcije. Na Met-ternicha je imel Salomon tako velik vpliv, da je minister Kiibeck nekoč izjavil : »Metternich je nihalo, Id niha med vojno in Salomonom Rotsehildom.« »Jahta Cupidon«, last barona Rotschilda (v medaljonu), s katero je pred leti zmagal na tekmovanju jaht za francoski pokal. Se značilnejša je izjava samega kneza Metternicha, ki je dejal Rotschildu leta 1S4S, ko je bila vsa Evropa v revolucionarni vihri: »Politično stojimo dobro, borza je pa na slabih nogah. Če me odpiha veter, pojdete z menoj — najina usoda bo enaka«. In Metternich je imel prav. Padel je in z njim tudi njegov bankir. Doba, ko se je Avstrija industrijalizirala in ko se je razvilo gosto železniško omrežje, pa pomeni zopet nov razmah dunajskega bančnega doma Rotschildov. Salomon Rotschild in njegov sin Anselm sta bila tudi ustanovitelja Creditanstalta, čigar nedavni polom je omajal temelje bančnega doma dunajskih Rotschildov. Zanimiv je pogled za kulise ustanovitve Creditanstalta, dela dunajskih Rotschildov. Napoleon ILT., ki je bil pod vplivom svojega finančnega ministra bankirja Achila Foulda. je bil tako malo naklonjen Rotsehildom, da je po pravici ve- Rotschild bi moral urediti ne samo njene, temveč tudi finančne zadeve njenega sina iz prvega zakona in njenih otrok iz drugega zakona z grofom Neip-pergom. Tako je prišel Salomon v stik z dvornimi krogi in je svojo pozicijo še bolj utrdil. Vendar se je pa moral Salomon proti svoji volji umakniti in vodstvo dunajskega bančnega zavoda je prevzel njegov sin Anselm. Kakor oče, je bil tudi njegov sin v prvi vrsti trgovec. Z njim se pa zaključi doba razmaha dunajskih Rotschildov, kajti njegovi trije sinovi Nathan, Ferdinand in Albert niso imeli več trgovske žilice svojega deda. Nathan si je zgradil na Dunaju krasno palačo in posvetil se je zbiranju umetnin. Ferdinand se je preselil v London, sprejel je angleško državljanstvo in postal član parlamenta. Najmlajši Ansel-mov sin Albert je bil proti svoji volji prisiljen prevzeti vodstvo očetovega podjetja. Svoje zanimanje je pa osredotočil v prvi vrsti na izpopolnitvi zbirk, ki jih je bila polna njegova palača na Erzherzog Eugenstrasse ter na izpopolnitev svojih ogromnih sadnih in cvetličnih vrtov na Hohe Warte. Albert je živel življenje bogatega avstrijskega plemstva. In njegovi trije sinovi so posnemali očeta. Po Albertu je prevzel vodstvo bančnega doma njegov sin Louis, ki je še zdaj njegov šef. Po njegovih žilah se preteka skoraj čista rotsehildovska kri, kajti izmed osmih njegovih praroditeljev jih je bilo šest iz Rotschildove rodbine. Prevrat je zadal dunajskemu domu Rotschildov hud udarec. Železniške omrežje so si razdelile nasledstvene države. Vrednost nepremičnin je občutno padla in v Avstriji je nastala inflacija. Dunajski dom Rotschildov je zaslužil skupaj s Creditanstaltom še po vojni ogromne milijone, ker ga je pariški dom Rotschildov pravočasno in temeljito informiral o bližajoči se stabilizaciji francoskega franka. Toda niti te finančne rezerve niso bile tako močne, da H mogle preprečiti polom Creditanstalta in dunajskega doma Rotschildov. Prvič v zgodovini tega največjega nrivatnega bančnega podjetja se je zgodilo, da lastne sile niso zadoščale za odvrnitev katastrofe. Rotsehildi so že od nekdaj vajeni nuditi finančno pomoč drugim, sami je pa niso nikoli potrebovali. Zato je verjetno in bi bilo tudi v dnini rotschildov-ske tradicije. Če bi pariški in londonski bratranec dunajskega Rotschilda izrabila drago plačane izkušnie dunajskega doma; da preprečita nove finančne katastrofe v Rotschildov! rodbini. Pri poman Ikanjn teka, kislem uspeha vanju, slabem želodcu, leni prebavi, črevesnem zagatenju, napihnienosti, motnjah presnavljanja, oprišču. srbečici, osvobod* naravna »Franz Josefova« vođa telo vseh nabranih strupov gnilobe. Se stari mojstri vede o zdravilnih sredstvih so priznali, da se »Franz Josefova« voda obnese kot povsem zanesljivo sredstvo za. iztrebljenje črevesa, »Franz Josefo-va« voda se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. 2000 lastovk v aeroplanu Redki potniki so nastopili danes na dunajskem letališču zračno pot proti jugu. 2000 lastovk, ki zaradi nenadne zime in snežnih metežev v Alpah niso mogle leteti na jug, so nastopile sedaj z letalom pot v Italijo. Vremenski preokret je bil nastal v Evropi tako nepričakovano, da je presenetil celo lastovke, ki imajo zelo dobro razvit čut za vremenske izpremembe. Hotele so odle-teti v južne kraje, pa niso mogle. Vse premočene in premražene so se morale revice vrniti. V velikih jatah so se zatekle pod strehe, da uidejo nepričakovanemu mrazu. Prijatelji živali na Dunaju in Nižje Avstrijskem so poslali več tisoč lastovk dunajskemu Društvu za varstvo živali, kjer so nudili ubogim krilatcem prvo pomoč. Prijazno so jih sprejeli in nakrmili, ^zdaj jim pa hočejo omogočiti pot v južne krajo. Društvo je naprosilo ravnateljstvo avstrijskega zračnega prometa, naj vzame lastovke v letalo in jih prepelje v Italijo. In prvih 2000 lastovk je nastopilo davi zračno pot z Dunaja v Italijo. Skrbno so jih spravili v zaboje in prepeljali na letališče. Prevzel jih je major Hubner in prepeljane bodo brezplačno. Moiivague Norman, direktor angleške Narodne banke; o njem smo nedavno obširno poročali. Uradni „šiml" Poljski zunanji minister grof Zaleski je bil pred leti poslanik v Rimu. Tam v večnem mestu si je bil kupil za svojo pisarno tintnik in stroške za to malenkost je prištel kar k izdatkom za pisarniške potrebščine, kakor se spodobi. Administrativna uprava centralnega urada v Varšavi mu je pa vrnila račun, češ, naj postavko za tintnik zaračuna med investicije. To se pa zopet Zaleskemu ni zdelo prav in začel je pismeno vojno zaradi klasifikacije svojega tintnika. Vojno je pa nazadnje vseeno izgubil in stroške za tintnik je moral dati zabeležiti v knjigo kot investicijski izdatek. Toda s tem vojna zaradi tintnika še ni bila končana. Državna kontrola je namreč pri reviziji računskih knjig usvojila stališče poslanika Zaleskega, da spada tintnik bolj med pisarniške potrebščine, kakor med investicije, in tako je dobil gospod poslanik novo najvišje uradno povelje, naj si zaračuna stroške za tintnik med pisarniškimi potrebščinami, napačno postavko v investicijah pa črta. Razumljivo je, da so se poslanci temu ministrovemu prispevku k proračunski debati od srca smejali. Največje drevo Največji še živeči velikan na svetu je drevo. To je ogromna sekvoja v ameriškem narodnem parku, posvečena spominu generala Shermana. Da se točno ugotovi, da je to res največji velikan v rastlinskem kraljevstvu, so sestavili ameriški inženjerji posebno komisijo za merjenje največjih dreves v ameriškem narodnem parku, ki je prirodna rezervacija. Komisija je točno izmerila največja drevesa in je priznala sekvoji generala Shermana prvenstvo. Druga največja sekvoja in s tem tudi drugo največje drevo na svetu je sekvoja generala Granta. Na drevesu generala Shermana so napravili inženjerji nad tisoč raznih merjenj. Drevo je visoko 90 m, v obsegu meri 29 m, mnoge veje pa v premeru nad 2 m. če bi to orjaško drevo predelali v vžigalice, bi lahko dobil vsak človek na svetu 15 teh vžigalic. Samo za prevoz debla hi bilo treba 30 tovornih vagonov in iz orjaškega drevesa bi lahko napravili 40 lesenih vil po 5 sob. Drevo generala Granta je približno za desetino manjše. Njegov obseg pri tleh in višina sta sicer večja, kubični obseg pa manjši. Starost teh dveh sekvoj se ceni od 4.000 do 5.000 let. ČndaniZsffljeujaSpeiicii A. ftotite Ob uri tobno tniao pogrnila, Putem x družino mirno je kosila. Prav dobro gre obed vnem »kupuj v slast. Oprano vse je", dS, „res Albus-Milu ca#t". Hišni red se niti tedaj ne spremeni, ko je dan velikega pranja. Okusno kosilo je gotovo ob pravem času, kajti vi veste, da je za Vaše perilo vporabila perica samo Albus-Milo, ki je jamstvo, da se izvrši pranje brez motnje. Ako polagate važnost na to, da bo Vaše perilo ne samo čisto in belo, temveč da bo imelo tudi prijeten vonj, potem uporabljajte Mesto, kjer solnce dvakrat zaide Mestece Leek v angleški grofiji Staf-ford je postalo znamenito zaradi čudovitega naravnega pojava. Prebivalci tega mesteca vidijo namreč solnce dvakrat na dan zahajati. Ta prečudni pojav je igra narave. Na zapadni strani mesteca štrli kvišku skupina čudno razklanih in nazobčanih gorskih grebenov, ki so sestavljeni tako, da je med njimi velika vrzel — nekakšna vrata v pogorje. Ob zahodu se skrije solnce najprej za skalnate grebene in v mestecu nastane skoraj popolna tema. Ne samo v lokalih, temveč tudi na trgu in po ulicah morajo prižgati luči. Ker pa zahaja solnce razmeroma počasi, traja dokaj dolgo, predno se zo-. pet pojavi v skalnatih vratih med gorskimi grebeni in mestece znova obsije. Tako nastane zopet dan in šele čez nekaj časa zaide solnce za obzorje. Prebivalci mesteca vidijo torej solnce dvakrat na dan zahajati in imajo vsak dan dva večera. To je pripomoglo mestecu, ki je bilo sicer brezpomembno, do velikega tujskega prometa. prekosili, ker je bila obleka narejena že čez 2 uri 9 minut 46 sekund potem, ko so ostrigli ovce, ki so dale za obleko volno. Kontreadmiral Tomkinson, poveljnik angleške atlantske flotilje, v kateri so se bili mornarji zaradi znižanja plač uprli. Tudi rekord Ameriški listi so nedavno poročali o novem rekordu. Šlo je za izdelovanje obleke. Od striženja ovce do izdelave obleke je minilo samo 24 ur. Čim so se pa Američani pobahali s tem rekordom, so nastopili s protestom Angleži, ki si rekordov ne dajo vzeti. Angleški list »Tit-Bits« trdi, da je bil tak rekord dosežen v Angliji že 25. junija 1811 in sicer v New bury v Berkshire. Takrat je stavil ondotni posestnik John Trock-morton 1.000 funtov šterlingov, da bo sedel ob 8. zvečer pri večerji v obleki iz volne, ki jo bo ob 5. zjutraj nosila še ovca. Mož je stavo dobil, kajti v novi obleki se je pojavil že ob 6.20. Njegovi hlapci so proslavili gospodarjevo zmago s tem, da so zaklali dve ovci in ju spekli za večerjo, ki so ju zalili s sodčkom gospodarjevega vina. Omenjeni angleški list pa pripominja, da je sedanji angleški rekord v izdelavi obleke še znameniteiši. Pred 14 dnevi so namreč izdelali v Batleyu obleko v 3 urah in 20 minutah po striženju ovac, v tovarni tvrdke John Crowther v Huddersfieldu so pa še celo ta rekord i Sir Charles Madden, poveljnik angleške mornarice. Spanje živali Spanje živali je poglavje, v katerem je še mnogo nejasnega, čeprav je moderna veda pojasnila že toliko strani iz velike knjige življenja stvarstva. Vzrok, da vemo o spanju nekaterih živali tako malo, je zelo enostaven. So živali, posebno v pragozdovih, ki jih človek le redko vidi, ker so zelo plahe. Tem težje je videti take živali speče. Zato opazujejo speče živali večinoma v živalskih vrtovih. Nekatere živali imajo narobe življenje, čez dan spe, ponoči pa bede. To velja zlasti za leve in tigre, ki hodijo ponoči na lov. Goveja živina spi na prostem v celih skupinah, kar odgovorja njeni prirojeni težnji braniti se divjih zveri. Divji konj in zebra spita stoje. Nekatere živali se pa v spanju zvijejo v klopčič. Zirafa spi ponoči in ob solnčnem vzhodu se prebudi. Veliko vprašanje je spanje slona. Zdi se, da rabi slon za spanje in počitek samo nekaj ur in da spi zelo rahlo. Ujeti sloni navadno vso noč begajo. V splošnem lahko rečemo, da potrebujejo mlade živali mnogo več počitka in spanja, kakor stare. Mroži in tjulenji skoraj sploh ne spe. V newyorškem akvarelu so jih 7 mesecev opazovali, pa jih niso nikoli zalotili spečih. V prejšnjih časih so naravoslovci mislili, da rabi žival tem manj spanja, čim manjše možgane ima. To nazira-nje je pa napačno, kar potrjuje tudi spanje ptic. Ptičji možgani so slabo razviti, toda ptice spe zelo dolgo. Neke vrste nočne lastovke, živeče v Indiji in v Avstraliji, spe prav za prav neprestano in sicer tako trdno, da jih lahko prenašamo, ne da bi se prebudile. Ribe prespe skoraj vso noč. Nekatere ribe leže med spanjem na boku. Rekord v spanju je dosegel polž v londonskem naravoslovnem muzeju. Prilepljen na papir je prespal v zbirki 2 leti in pol, potem se je pa izkazalo, da je še živ in ko se je prebudil, je začel takoj iskati hrano. všeč. Nova služkinja. Vaše izpričevalo mi ni n č kaj Kaj mislite, da je všeč meni, m:-tostfra? Stran 6 -SLOVENSKI NAROD«, dne 26. septembra »31 Stev. 218 Emile QsA—i—: 44 velemesto Roman — Jo že imam! — je v^kJfksml. — Dobro sem znan z mlado damo, ki je sestrična grofa de Mussidana, z vikom-teso de Bois - d'Ardon: navdušena bo, da nama bo mogla storiti uslugo. Prismuknjena je, toda srce ima dobro ... Moja kočija je zaprežena, pojdiva hitro! Vso pot, ka ni trajala dolgo — kajti dom gospe de Bois - d* Ardon je imel svoje pročelje na Avemi2 de Champs E-lysees — nista Lzpregovorila niti besedice. Kočija se še ni bila ustavila, a baron de Breulh je že skočil iz nje. — Počakajte me, takoj se vrnem, — fe dejal Andreu. In planil je v hišo. — Je milostiva doma? — je vprašal služabnike, ki so ga poznali. — Milostiva sprejema. Vikomtesa de Bois - d'Ardon, debe- kihasta, sveža, vedno smehljajoča se plavolaska najlepših oči na svetu, spada med najbolj dražestne žene Pariza. Stara je trideset let. Ve vse, zna vse, videla je vse o ničemer ne dvomi, govori neprestano in ljudje se je zelo boje. Na leto potroši štirideset tisoč frankov za toalete, toda če reče svojemu možu: Nimam kao obleci, govori resnico. Taka je v resnici ženska, h kateri je vodil lakaj barona de Breulha. Ko je napovedal barona de Breulh-Faverlaya, je bila vikomtesa de Bois - d'Ardon v razkošnem salonsku krad svoje spalnice. Poravnavala je na sebi zadnje gube toalete, že pete tistega dne. Videč barona Breulha je radostno vzkKknila in zaploskala z rokami. Znana sta bila že iz otroških let m zato je vladala med njima precejšnja intimnost — Vi ste, Gontrane? — je vzkliknila mlada dama, — vi in ob tem času! Saj to je pravi čudež! Kar je obmolknila vsa presenečena nad plemičevim preplašenim obrazom. — Kaj vam pa je? — je vprašala vsa v skrbeh. — Pa se vam vendar na pripetilo kaj hudega? — Upam, da še ne, toda bojim se, da se bo. Prav kar so mi sporočit, da je gospodična de Mussidan nevarno zbolela. — Ah, bože moj... Zdaj pa že razumem vašo potrtost. Kaj Ji P* Je. tej vaši ubogi Sabini? — Ne vem in baš zato prihajam k vam, draga Kkrtilda, s prošnjo, da pošljete koga vprašat, koliko je resnice na tem, kar sem prav kar zvedel. Vikomtesa de Bois - d' Ardon ga je debelo pogledala. — Ali se šalite? — je vprašala. — Zakaj ne pošljete sami koga? — Ne morem. In če imate dobro srce, me ne boste več vpraševali. Po pravici bi vam itak ne povedal, kaj me je napotilo k vam; rotim vas, da nikomur ne poveste, da sem bil pri vas. Čeprav jo je mučila radovednost, ni več silila vanj z vprašanji. — Hvala lepa! Zdaj se pa vrnem domov, kjer bom čakal vesti, kako je z gospodično. — Domov? Ne, to pa že ne! Ostanite pri meni na večerji. — Ne morem. Pred hišo me čaka prijatelj. Po baronovem glasu je vikomtesa spoznala, da bi bilo zaman prigovarjati mu naj ostane. — če je pa tako, je dejala, — vam še nocoj pismeno sporočim, kaj sem zvedela. Baron ji je stisnil roko in hitel po stopnicah doli Cim je stopil na cesto, mu je prihitel naproti Andre. — No? — Nikar se preveč ne bojte, — je odgovoril baron, — vikomtesa de Bois-BREDA« žepni robci ^m. Din 2.—. — Namodernejfie vezenje zaves, nreerinjal in perila. > mM al i og1asi< Vsaka beseda M par« Plača se lahka tudi v ta odgovor znamka I — Na vprašanja brc* ■ orf^omHnniA - Najmanjši oglas Otn 600 DINARJEV TEDENSKO plačamo zgovornim osebam s Številnimi poznanstvi! Perssons, Ljubljana, Poštni predal 307. — Znamko za odgovor! 86/L NA OBROKE lahko kupite kar potrebujete skoraj v vseh večjih ljubljanskih trgovinah s posredovanjem Kreditne zadruge uetajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (pri sodni ji). 93/L Modroce, neresnice, posteljne mreže, otomane, divane, patent fotelje, cvilh, blago ln zimo — dobite najceneje pri F. Sajovic, Ljubljana, Stari trg Stev. 6 Zastopnika s tehnično preizobrazbo, ki ima zveze s stavbnimi tvrdkami in oblastmi išče prvovrstna dunajska tovarna dvigal za Ljubljano in okolico. — Ponudbe pod 3>W. Z. 5910< nasloviti na: Rudolf Mosse Wien I., Seiler-statte 2. Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Fdrater, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta H. 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša posojevalnlca. PET CEVLJ. POMOČNIKOV za navadno zbito delo sprejme takoj tvrdka S. Florjan-čič & I Rajniš v šmartnem pri Litiji. 2694 TRGOVINO na deželi oddam pod zelo ugodnimi pogoji takoj v najem, — Pojasnila daje Ima Idamle, Pri makovo- Šmartno pri Litiji. V MARIBORU IŠČEM . s 1. novembrom majhno, ali higijensko in solnčno stanovanje v hiši z vrtom ali dvoriščem, blizu ljudske šole. Ponudbe na naslov: Ana Gugleta, Beograd, Cara Lazara 11. 2693 in sobosllkarska dela Izvršuje točno, solidno to po onkiirenčnfh cenah pod garancijo J. HLEB* družba s o. s. $m*M mumm m sobosHkarstv« Ljubljana, Sv. Petra e> SS. URE POPRAVLJA renovira — večletno jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdan ska cesta it. L 2IM0 SPALNICE smrekove, poljubno pleskane za ceno Din 2600.— kompletne m iz trdega lesa politirane od Din 5.700.— naprej ima stalno v zalogi in izvršuje po naročilu Pohištveno mizarstvo ANTON BIZOVICAR, Glince Cesta H/1 pri T Jnbl Jrnni (postajališče cestne železnice) SLIKE ZA LEGITIMACIJE izvršuje naj hitreje loto Anton JI a nc i ni Rožna dolina pri LJubljani, podružnica: Jesenice os Gor. in Mlad, konkurence zmožen podjeten mojster ALBERT CERNE V ZGORNJI ŠIŠKI je pri novi remizi odprl delavnico za mizarstvo vseh strok, opremljeno s najmodernejšimi stroji Vsa naročila od najmanjših do največjih izvršuje v najkrajšem času po reklamnih cenah in dostavlja blago na dom, slasti pa razume želje In zahteve nevest in ženinov. UDALA BIH SE jer sama ne mogu voditi svoje gospodarstvo. Tražim supruga, koji voli gospodarstvo i koji bi mi dobrim gospodarenjem imetak povećao. Izvrstna sam domaćica, skromna, mlada, krščanska iz posjedničke porodice. Od svog bračnog druga ne želim bogastvo, nego karakter i dobro srce. Ponudbe sa djelom adresom pod Šifrom: >Sretan brak« na administraciju »Slov. Naroda«. 2627 na modroce od najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg Štev. 2 99/L Sveže najfinejše norveško ribje oi|e iz lekarne Dr. G. PIOCOLI-ja ▼ LJubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri t*. »KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta Stev. SS (na Balkanu) Telefon S4—54 Hočete k F1LHU? Pišite na: InterfUm Studio-GeeeUschaft Berlin - Lichter-f elde W. S7. 2631 Vallet E\pres LJUBLJANA, Stari trg št. 19 ia jesensko sezono otvorjen Lika, kemično Čisti z najmodernejšimi sredstvi, ki blagu ne škodujejo. Garderobo oo-pravi, rudi obrne, na željo modernizira po zadnji modi. Vsaka obrnjena obleka se Popre*« kemično sčžstL Prsni žep se umetno zakrpa. Likanje Dm 18. obračanje Din 300. -Izvršba v U srak. — Na zahtevo se pošlje po garderobo in dostavi na dom. 3611 BEOGRAD SARAJEVSKA 'g« DOBIVA SE V VSEM LEKARNAH POCENI DIM.7S Fr. Sevčik LJUBLJANA, Židovska ulica S. Telefon 38—78. Orožje, municija za lov, Sport in obrambo. Smodnik in vse lovske potrebščine. Največja izbira! Najnižje cenef Automatske pištole 6.35 cm od Din 250.— naprej. Flobert pa-trone 6 mm krogla žir 100 kom. Din 20.—. Lovske puška dvocevke od Din 950— naprej. Lovske stročnice 100 kom. od Din 50.— naprej. Strašilne pištole vseh vrst in najceneje. —i Novost: Browning-puška kal. 20. 2605 STROJNO PODJETJE Slomškova ulica Stev. 3 Zatvornice, vodna kolesa in mlinske naprave, beneški jarmeniki, krožne žage, dvigala, transmisijski deli. Ribiške potrebščine vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg. POZOR! POZOR! Pleskarska in ličarska dela za privatnike in nove stavbe z najugodnejšimi pogoji izvršuje strokovno IVAN GENUSSI, pleskar, Ljubljana, IGRIŠKA ULICA 8T. 10 Postrežba točna! C-ene solidne! Iftlakutcttutni p up h £g a D;*t lAodaja uprava. ,S£ovent>fieqa flaroda^ ShCaiholjsi L™sGi hlapovi m 2«i«mčen« ei »tov* I nem t* moške in damske blagove «adB)iJ» n * v o » 11 mu jesensko in zimsko sezljo razpošilja s taro renomirana zaloga tvornice sukna SIM-II, - IHBOF, BRNO Pslarkeho tr. I*. CeAkoMlovsika. Največja izbira. — Najnižje tvorniske oene. — Najso lidnejsa Izvršitev vseh naročil. — Na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Josip Zupančič. *-> Za >Narodno tiskarno« Fran Oteo Chrietof. — Vsi v LJubljani. 6904 7116