Glas Savinjske UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 703165, 70316 61 ISSN 1 3 1 868 1 7 9 4 Letnik 5, št. 87,21. 4. 1999 Cena 1 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana PROIZVODNJA IN PRODAJA BETONOV IN BETONSKIH IZDELKOV. ZABUKOVICA 87 TEL./FAK: (063)719 351 (063)719 355 (063)719 232 ALU-PVC ena in vrata zimski. ...vrtovi senčila ljučavničarstvo 3000 Celje Delavska 8 Telefon 063/ 4ia 128 s! SISTEMI SODOBNE GRADNJE (jjjJ Rigips stropi in stenski sistemi suhi estrihi Armstrong spuščeni stropi LIUMIn« vgradna svetila električno ročno orodje ročno orodje TRGOVINA CELJE: Ura 9«, tel. 063/ 49M1-10, fai: 063/ 49061-11 SEDEŽ PODJETJA ŽALEC: GotovDe 76, tel. 063/ 71-31-100, te 063/ 71-31-111 TRAMAL CURICE - HEPTANON PUNCE Alenka Horvatič: Odklanjam nespodobne ponudbe! - Vnele Sam - velika izbira novih modelov kopalk - majice, mikice, hlače za mlade - TIFFANV Jean.%, dolge obleke, krila, hlače v več barvah - platenine in kopalke JULIJA - pletenine TUNIKA - srajce in hlače JAGGER - ZELO UGODNE CENE - ZAMIK PIAČIIA DO 60 DNI - PLAČILO NA KREDIT! modlu_______ ( BOUTIOUE ) MODNI BUTIK PUMA Mestni trg 6, Žalec Odprto od: 9-12 in 15-19h Sobota: 9-12h SKG SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO Igor Gominšek s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b tel.: 0609 646-091 OPTIKA šempater v 9 J. 13* te\. 063/701-547 •limona•'Kodein j.A. Celja Ul. meeta Grewenbrolch* 9 tel. 063/415-099 VELIKA IZBIRA SONČNIH OČAL MOŽNOST PLAČILA NA VEČ ČEKOV OBIŠČITE NAS IN VIDEU BOSTE BOLJE! TELEFON ŠEMPETER 063 701 - 547 TELEFON CELJE 063 415 - 0&& ŽIVEL I.Mfl] AVTO ŠOLA ČADEJ Ul. Ivanke Uranjek 1 (v bližini Tuša) “ Tel.: 717-616 GSM: 041 627-162 DOBER RAZLOG NA POTI DO VOZNIŠKEGA IZPITA Gradič GRADBENO PODJETJE d.o.o. Tel./fax: 063/719 221 STROJNI OMETI FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC 24. - 25. april TANKA RDEČA ČRTA 30. april - 2. maj ZALJUBLJENI SHAKESPEARE, RANE - drama 7. maj, ob 20.00 ŠPANSKI ZAPORNIK - drama (filmsko gledališče) NAPOVEDUJEJO: MAFIJA, EGIPČANSKI PRINC, VZOREN UČENEC, PAST ZA STARŠE, V LERU, ŽIVLJENJE JE LEPO, Z ROKO V ROKI, NOČ ČAROVNIC... Tedenska obvestila spremljajte na njihovih oglasnih deskah, ker se program lahko spremeni. Informacije tudi na telefon 715-123, 717-717. IJUBEZEN V STEKLENIČKI Theresa Osborne počitnikuje na Cape Codu, ko naleti na steklenico, v kateri je sporočilo, ki bo spremenilo njeno življenje ... kajti Theresa se bo zaljubila v moš kega, ki ga sploh še ni nikoli srečala. Vse to se zgodi na počitnicah, ki jih Theresa preživlja sama, medtem ko je njen sin Ja-son na obisku pri očetu. Ko se Theresa sprehaja po samotnem predelu obale, odkrije steklenico, v kateri se nahaja bridko, iskreno pismo s preprostim podpisom G. Poetičnost in hrepenenje, ki preveva pismo, primorata Thereso, da se odpravi poiskat avtorja pisma. Nazadnje prispe v Severno Karolino, kjer sreča ladjedelca Garreta Blakea. Po smrti svoje žene je Garret postal samotar in ohranja stike samo s svojim očetom Dodgeom, ki skuša svojega sina odtrgati od spominov na ženo. A sedaj se v mestu pojavi ženska z imenom Theresa in počasi vstopa v Garretovo življenje. ŠPANSKI ZAPORNIK To je zanimiva igra, Mr. Ross. To je klasična prevara, ki je vzgled vseh prevar. Španski zapornik... Tip trdi, da sta s sestro bogata ubež nika, a premoženje in sestra sta žal ostala v Španiji, le on je uspel pobegniti. Potem pokaže še njeno prečudovito fotografijo. Da bi spravil njo in bogastvo iz Španije, potrebuje denar. Tisti, ki mu priskrbi denar, dobi bogastvo in dekle. Vse skupaj pa je v resnici le vzgled klasične igre (ne)zaupanja. Tip, ki naj bi nasedel svetu, polnem prevar, o čemer pa očitni on nič ne ve, in deluje že skoraj bedasti naivno, tako, da pravzaprav ne more pričakovati nobene simpatije gledalcev, pa je Joe Ross, sicer bister znanstvenik, ki za firmo izumi proces, ki ji bo omogočal kontrolo nad tržiščem, zase pa ne iztrži ničesar. Pravzaprav ga delovanje, ki naj bi mu, po nasvetih skrivnostnega člana visoke družbe, ki da Joeu nekaj nasvetov o družbi in poslu, omogočijo sodelovanje pri dobičku, pripelje v vode umorov, seksa in življenjske nevarnosti, ko končno spozna, da nihče ni, kar se zdi, da je, da nikomur ne moreš zaupati in da si v nasprotnem primeru lahko le v velikih težavah. Skratka, film govori o izdajstvu zaupanja in kako potem pošten človek postane kriminalec. ČRNA MAČKA, BELI MAČKON Grga Pitič, ciganski boter, in Zarije, lastnik cementarne, sta najboljša prijatelja, čeprav se nista videla že petindvajset let. Zarijev sin Matko je postopač in fičfirič, ki se ne upa prositi očeta za uslugo, zato obišče Grgo in ga prosti za denarno posojilo, s katerim bi izpeljal črnoborzijansko operacijo. Da bi posel okrog cisterne nafte izvedel čim bolj mirno, ponudi sodelovanje zafiksanemu kralju ciganske mafije, Dadanu, ki Matka še isto noč opehari. Ne zavedajoč se Dadanove dvojne igre Matku po bankrotu ne preostane drugega, kot da sprejme njegovo zahtevo po “kompenzaciji”. Matkov sin Žare se mora poročiti z Dadanovo sestro Afrodito, ki je tako majhna, da jo kličejo pikapolonica. Začne se poročno rajanje, kjer pa vse vpletene strani niso enako navdušene; toda pojavijo se novi posamezniki, ki so pripravljeni sprejeti tisto, kar drugi zavračajo. V dvorani Doma II. slovenskega tabora Žalec je bil 15. aprila koncert ZAPOJMO POMLADI. Nastopila sta Mešani pevski zbor Gorenje, in Mešani planinski pevski zbor Žalec. 21. aprila, ob 20. uri bo v restavraciji VRELEC koncert skupine Cvet. 28. aprila, ob 20. uri bo v isti restavraciji večer folklornih pesmi in narodnih običajev s skupino Anton Tanc iz Marija Gradca. DVORANA TRI LILIJE -KOŠARKA člani - sobota, 24. aprila 3. polfinalna tekma PLAV OFFA (pogojno) pionirji - nedelja, 25. aprila, ob 10. uri PIVOVARNA LAŠKO -KELEJA A KULTURNE PRIREDITVE sreda, 21. april 12.00 SLG CELJE - R. Bolt: “Človek za vse čase”. Režiser: F. Križaj 15.30 - 17.30 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE - MUZEJSKA DELAVNICA: Vodenje po razstavi za predšolske otroke s poudarkom na spoznavanju tipičnih značilnosti srednjega veka - učna priprava na delavnico 17.00 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE - ODDELEK ZA OTROKE - PRAVLJIČNA SOBA PRI MIŠKU KNJIŽKU - PRAVLJIČNA URA: “Pogumni korenjaček” četrtek, 22. april 9.30 - 11.00 SLS - B. Štampc Žmavc: “Mojca Pokrajculja”. Režiser: Matija Logar 15.30 - 17.30 MUZEJSKA DELAVNICA CELJE - MUZEJSKA DELAVNICA: Vodenje po razstavi za predšolske otroke s poudarkom na spoznavanju tipičnih značilnosti srednjega veka - učna priprava na delavnico 19.00 GOSTILNA BERGER -PREDAVANJE: Simon Izgoršek: “S kolesom po Kanadi in Aljaski” 19.00 NARODNI DOM CELJE -VEČER ŠPANSKE KULTURE: “Fiesta Latina”. petek, 23. april 9.30 in 11.00 SLS CELJE - B. Štampc Žmavc: “Mojca Pokrculja”. Režiser: Matija Logar 15.30 - 17.30 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE - MUZEJSKA DELAVNICA: Vodenje po razstavi za predšolske otroke s poudarkom na spoznavanju tipičnih značilnosti srednjega veka. 16.00 SLG CELJE - Goga Stefanovič Erjavec: “Sadna opera”. 19.00 DOM KRAJANOV ZAGRAD - M.Mihelčič “Zlati oktober” Dramske skupine KUD Svoboda Zagrad. Režija: Srečko Mastnak, Dramska skupina KUD Svoboda Zagrad sobota, 24. april 10.00 in 11.30 SLS CELJE - O.Župančič: Mehurčki Gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana 19.30 KUD ZARJA TRNOVLJE -NOVAČANOVI GLEDALIŠKI DNEVI 1999 B.Nušič: “Narodni poslanec”. KUD “Zarja” Trnovlje sreda, 28. april 10.00 - 11.30 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE - MUZEJSKA DELAVNICA: Vodenje po razstavi za predšolske otroke s poudarkom na spoznavanju tipičnih značilnosti srednjega veka. četrtek, 29. april 10.00 - 11.30 POKRAJINSKI MUZEJ CELJE - MUZEJSKA DELAVNICA: Vodenje po razstavi za predšolske otroke s poudarkom na spoznavanju tipičnih značilnosti srednjega veka. CELJSKI** KINEMATOGRAFI* OKVIRNI PROGRAM ZA CELJSKE KINOMATOGRAFE PATCH ADAMS - DOKTOR S SRCEM (Patch Adams), komedija - drama Režija: Tom Shadyac; Vloge: Robin Williams, Daniel London, Monica Potter (Na programu do 27.4.) PAST ZA STARŠE (Parent Trap), družinska komedija Režija: Nancy Meyers; Vloge: Londsay Lohan, Dennis Quaid, Natascha Richardson (Na programu do 5.5.) LJUBEZEN V STEKLENIČKI (Message in the Bottle), ljubezenska drama Režija: Luis Mandoki; Vloge: Kevin Costner, Robin Wright Penn, Paul Nevvman, John Savage (Na programu od 22.4.) ZA ENO NOČ (One Night Stand), ljubezenska drama Režija: Mike Figgis; Vloge) Wesley Snipes, Nastassja Kinski, Kyle MacLachlan (Na programu od 22.4.) ČRNA MAČKA, BELI MAČKON (Črna mačka, beli mačor), tragikomedija Režija: Emir Kasturica; Vloge: Bajram Severdžan, Florijan Ajdini, Branka Katič ( V kinu Metropol na večernih predstavah - samo 23. in 24.4.) MAMIN SINKO (Waterboy), komedija Režija: Franck Coraci; Vloge: Adam Sandler, Kathy Bates, Henry Winkler (Na programu od 29.4.) ŠPANSKI ZAPORNIK (Spanish Prisoner), thriller Režija: David Mamet; Vloge: Campbell Scott, Rebecca Pid-geon, Steve Martin, Ben Gazzara (Na programu od 29.4.) ŽIVLJENJE JE LEPO (La Vita e Bella), komična drama Režija, scenarij in glavna vloga: Roberto Benigni (Na programu v kinu Union samo od 6. do 11.5.) V Galeriji sodobne umetnosti v Celju je bilo 16. aprila tretje preda-vanje iz letošnje serije GEOPOLITIKA IN UMETNOST. Predaval je Jaroslav Andel, umetnostni zgodovinar in kastus. Predavanje je nosilo naslov SPREMINJAJOČA SE STALIŠČA UMETNOSTI - PRIMER ČEŠKOSLOVAŠKEIČEŠKE. ZA PRGIŠČE TOLARJEV Misel, da je delo bistvo človeka, je pravzaprav že zelo stara. Človek je delovno bitje, ki skozi delovni akt udejanja svoje bivanje. Ko stopi pred problem, z intelektualnim naporom razvije algoritem njegove rešitve, delo pa vodi do uresničitve cilja. Pomembnosti dela v človeškem življenju ne moremo zanikati ali zanemariti. Odkar pomnimo, je človek delal in si s tem omogočal eksistenco, le narava dela se je skozi leta spreminjala. In ravno tu veliko avtorjev najde razlog razčlovečenja ljudi v moderni dobi. Človeški delovni akt je s procesom industrializacije in vse ožje specializacije izgubil svojo širino. Iz njega smo v največji meri izključili ravno zamišljanje, ki ga je zamenjal avtomatizem. In ravno zato človeško delo dostikrat ni več delo v polnem pomenu besede, ampak le rutinirano prestavljanje rok ali nog. Delo se je mehaniziralo, nekako razbistvilo, bi lahko rekli, saj je v največji meri postalo dobrina, ki jo na trgu delovne sile njeni nosilci (beri ljudje) ponujajo oziroma zamenjuje za mezde. Presežek ponudbe dela vodi do nižanja mezd, pomanjkanje pa do višanja. Cena dela se po najprimitivnejših tržnih zakonih zbalansira - kot vse ostalo - na sečišču trendov povpraševanja in ponudbe. Strogo teoretično vzeto bi v modelu popolne konkurence ob predpostavki, da ne bi bilo sindikatov, tudi brezposelnosti ne smelo biti, saj bi verjetno ljudje bili pripravljeni delati še za manj denarja, kot ga prinašajo minimalni zajamčeni dohodki, samo da bi bili zdravstveno in socialno zavarovani. A, hvala bogu, sindikate imamo, in ti opravljajo korekcijo nečloveških teoretičnih konstruktov, ki so v praksi to nečloveškost nazorno pokazali. Se ob prelomu v zadnji dve stoletji tega tisočletja šestnajstimi delavnik ni bil posebnost. Kapital je bil koncentriran v rokah lastnikov tovarn, ki so delavce za majhen denar grobo izkoriščali. Beda delavskega razreda je bila na meji vzdržnega, človeškega in sprejemljivega. V takih pogojih se je v zatohlih delavskih barakah rodilo delavsko gibanje, ki je dodobra zaznamovalo zgodovino in izsililo velikanski kvalitativen korak naprej. Krvavo zadušeni štrajki in pretepeni delavci, ki so preglasno zahtevali večje pravice in pravičnejšo razdelitev ustvarjenega, pričajo o težavnosti prestopa te kvalitativne meje v neke vrste socialni kapitalizem, kot ga poznamo sedaj. Mantova ideja, da delavec s svojim delom ustvarja pogoje za lastno eksploatacijo, temelji na ustvarjeni presežni vrednosti. Ta ostane lastniku proizvajalnih sredstev. S tem dobi sredstva za - vsaj - razširjeno reprodukcijo in s tem lahko zaposli več delavcev, ki za majhen denar ustvarijo še več presežne vrednosti ... Mogoče zato niti ne čudi ena najbolj znanih parol komunističnega delavskega gibanja: Tovarne delavcem. V jedro delavskega gibanja in proletarske zavesti sega rojstvo dialektičnega materializma in komunizma. Brutalno preganjani so komunisti in proletarci nekako le dosegli svoje. Ne s tem, da je komunizem prišel na oblast v nekaterih državah - v praksi se je pokazal za ravno tako pošastnega kot strogi kapitalizem - s tem, da so spremenili, nekako socializirali kapitalizem, so osveščeni delavci dosegli cilj. Prvomajski kresovi so bili simbol njihove trdnosti, njihovih prizadevanj in vztrajnosti, da dosežejo prijaznejše življenje za vse. V modemi dobi najbolj surovega izkoriščanja delavcev ni več. Ostajajo krivice. Ob prvem maju, prazniku dela, se lahko spomnimo tistih, ki so delali v nevzdržnih pogojih brez zavarovanja za prgišče drobiža in sanjali o časih, ki jih živimo sedaj. Poklonimo se jim v spomin in vedimo, da si življenje krojimo sami. Svoje bistvo bomo moali ponovno odkriti. IZ VSEBINE OBVESTILA Kino spored in filmi Stran 2 DOGODKI Ministri o poplavah in Pavličevem sedlu SIGMANOVA v Žalcu Stran 5 GOSPODARSTVO ISO 9001 za slovenske dimnike Potrjeni podžupani v Žalcu Delničarstvo, borzništvo Stran 6 INTERVJU Alenka Horvatič: Odklanjam nespodobne ponudbe Stran 9 NAŠI KRAJI Praznik občine Tabor Upokojenci zborovali na Ponikvi Stran 10 AKTUALNO Preden sezidate hišo Stran 14,15 Danica Jezovšek Korent: Najprej se moramo spremeniti v glavah Stran 16,17 ŠPORT Tri desetletja celjskega karateja Stran 18 REKREACIJA Dirka starih motociklov na Vranskem Stran 19 ZA DAME Modne smernice Stran 21 AVTOMOBILIZEM Novi SEAT Toledo Stran 24 RAZVEDRILO Nekaj pametnih in šale Stran 27 GLASBA Vid Burnik Medijska vojna: Tramal curice proti Heptanon puncam Stran 29 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, P.P. 27, 3310 Žalec, telefon: 0631 715 011, telefax: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Mar; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarka: Nina M. Sedlar; stalni zunanji sodelavci: Ana Ivanovič, Ivan Jurhar, Tomaž Mahkovic, Gregor Čulk, Gorazd Motela, Janja Košiča,Trigon, Vasja Volavšek, Mojca Tolič’ Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! • • OGLASITE SE PRI IN Sl IZBERITE POHIŠTVO, KI GA ŽE DOLGO IŠČETE, • sedežne garniture • regali za dnevne sobe • kuhinje in jedilnice • otroške sobe ... aros Pohištvo Maros d.o.o. TPC Celje (nasproti sejma) Opekarniška 2, 3000 Celje Tel.: 386 63/415 051 Fax: 386 63/415 052 Gotovlje 74, Tel.: 063 718 266 NUDIMO Nedeljska kosila Malice 450 SIT - 550 SIT SPSSUMJlTrtMlž i)gE)0 M. Vabimo zaključene skupine ob sobotah na ples! ŽELIMO VESELE PRVOMAJSKE PRAZNIKE Vo bi jem! \ r6iM d.o.o. Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2,1230 Domžale PRODAJNI CENTER -LATKOVAVAS Latkova vas 84, 3312 Prebold TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM Tel.: 063 / 702-250, fax:702-251 OD OPEKE... DO STREŠNIKA in še mnogo več...!!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO: DO KONCA APRILA SE AKCIJSKE CENE STREŠNIKA BRAMAC STREŠNIK BRAMAC 141,90 SIT/kom -10%GOTOVINSKI POPUST NA: in vse vrste orodja NUDIMO TUDI: - vse vrste pranih plošč in tlakovcev za ureditev okolice - izdelke JUB in Belinke za polepšanje doma BREZPLAČNA DOSTAVA ZA VREDNOST NAD 100.000,00 SIT V trgovini Vas pričakujemo vsak dan od 7.00 -19.00 ure, ob sobotah pa od 7.00 -13.00 ure. V SAM-u NISI NIKOLI SAM!!! TRGOVINA S KURILNIM OLJEM O x Kurilno olje količine od 1000 do 3000I - 44,40 SIT/I nad 3000I - 43,90 SIT/I x Nakup s čeki nad 10001 na 6 obrokov 46,90 SIT/I na 3 obrokov 45,90 SIT/I Prevoz je vračunan v ceno] Tel.: 063/707-420, 710-0710, fax: 708-230 GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNK s.p. T mMMP Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 718 265 Mobitel: 0609/ 041/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE /Ri\ TRGOVINA - BARVE d.o.o. LAKI BARVE SPREMENIJO DOM „ , j-®''®'*6'3_301 P«*'®«« IN VPLIVAJO NA POČUTJE T9|': 043/471-718. tox: 063/471-717 Mobitel: 0609/622-047 OBIŠČITE VODITMI GOLOV. CEMTEK ZA MEŠAVDE BARV V TISOČIH VBAMSA« PRODAJAMO TUDI JUPOt IVI VSE ZA POCEPŠAM3E VAŠEGA DOMA AKCIJA BARVMILUX AL V PRODAJALNI ARA POLEG EUROCOMA! DOGODKI, DOGODKI, DOGODKI... MINISTRI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI 0 POPLAVAH IN PAVLIČEVEM SEDLU V začetku aprila sta občine Zgornje Savinjske doline obiskala minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar in minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer. Mamuti v otroškem muzeju V torek, 13. aprila, je bila v otroškem muzeju Hermanov brlog (v Muzeju novejše zgodovine Celje) otvoritev razstave »Mamut v Hermanovem brlogu«, ki so jo pripravili v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Na razstavi so predstavljene razstavne in študijske zbirke Prirodoslovnega muzeja, ki obiskovalce izobražujejo in jih seznanjajo tako z nekdanjo kot tudi s sedanjo naravo, ki jo izpričujejo fosili in minerali. Razstava bo na ogled do maja leta 2000. Ko bo cvetel lan Gojenje lanu in vzreja ovac sta dve različni pripovedi, ki se na razstavi »Ko bo cvetel lan«, ki so jo pripravili člani Slovenske prosvetne zveze iz Celovca, združita v pridobivanje preje. Podrobneje se s tem seznanite v Muzeju novejše zgodovine, kjer so minulo sredo odprli razstavo na to temo, ki bo na ogled do 13. maja letos. Simpozij o Fany Hausmann V četrtek, 15. aprila, je bil v Muzeju novejše zgodovine v Celju simpozij, na katerem so ugledni slovenski strokovnjaki spregovorili o času in prostoru, v katerem je delovala pesnica Fany Hausmann, prva slovenska pesnica in naša rojakinja, ki se je v Dobrišo vas preselila leta 1841, ko je njen oče kupil graščino Novo Celje. Fanny Hausmann je domoljubno in moralistično liriko objavljala v listih Celske novine. Slovenske novine in Slovenija, med simpozijem pa so slavisti in zgodovinarji podrobneje odkrivali in spoznavali njeno življenje in delo. Likovni svet otrok V soboto, 17. aprila, je bila na OŠ Karla Destovnika Kajuha otvoritev 31. državne razstave slik, nastale v okviru projekta Likovni svet otrok. Letos se je na razpis odzvalo preko 70 šol iz vse Slovenije, komisija pa je izbrala okoli 350 del, ki si jih bo vse letov mogoče ogledati na razstavi v Šoštanju. Slovesnost ob otvoritvi razstave je bila na dan otvoritve v kinodvorani v Topolšici. Mozirski svetniki o proračunu Na zadnji seji občinskega sveta Mozirje, ki je bila 31. marca, so svetniki sprejeli statut Občine Mozirje, poslovnik občinskega sveta ter odlok o zaključnem računu proračuna občine Mozirje za leto 1998. Člani občinskega sveta so pa so v prvi obravnavi razpravljali o odloku o ustanovitvi vzgojnooizo- braževalnega zavoda OŠ Rečica ob Savinji, premoženjski bilanci Občine Mozirje po 31. decembru 1997 ter odlok o proračunu Občine Mozirje za letošnje leto. N.-M. S. Višji proračun na Polzeli Med zadnjo sejo občinskega sveta Polzela so svetniki v drugič obrav-navali predlog odloka o proračunu Občine Polzela. V drugo obravnavo so vključili spremembo izračuna primarne porabe, ki so jo prejeli od vlade, povečanje prihodkov in odhodkov občine zaradi samoprispevka KS Andraž in povečanje prihodkov in odhodkov zaradi pokopališke dejavnosti. Tako se je proračun od prve do druge obravnave povečal za približno 16 milijonov in zdaj znaša 356 milijonov tolarjev. F. C. Štiri zaposlene V občini Polzela so rešili kadrovske probleme. Ob županu Ljubu Žnidarji tako za delo občinske uprave skrbijo pravnica Eva Lenko, ki je tajnica nove občine, za finance skrbi Tanja Mavrič, za administracijo Lidija Flis, področje sociale in družbenih dejavnosti pa je prevzela Danica Antloga. Po ogledu mejnega prehoda Pavličevo sedlo, se je minister Bergauer ustavil na Macesnik-ovem plazu in gradbišče ceste Ljubno-Luče, dr. Gantar pa je govoril o odpravljanju posledic poplav iz let 1990 in 1998 ter o tem, kako poskrbeti za boljšo varnost na tem področju. Ministra sta si ogledala tudi Zad-rečko dolino in jez v Spodnji Rečici, obisk pa sta, skupaj z župani zgornjesavinjskih občin, zaključila v gostišču Prodnik. Kot je povedal dr. Gantar, je skupne škode zaradi lanske poplave na vodnem območju Savinje in Sotle za 14,138 milijarde tolarjev, v žalski občini 2,973 milijarde, v celjski pa 3,843 milijarde tolarjev. V drugem interventnem zakonu, ki naj bi ga poslanci sprejemali konec aprila, bo za vodno gospodarstvo namenjenih 1,6 milijarde tolarjev, občinam bodo namenili 1,2 milijarde, 700 milijonov pa je rezerviranih za sanacijo državnega cestnega omrežja. V prihodnjem letu bodo za odpravo posledic in za investicije za izboljšanje poplavne varnosti namenili 3,9 milijonov tolarjev. Pri ministrstvu so v sodelovanju s podjetji PUV, Nivo in upravo za varstvo narave pripravili tudi raziskavo, v kateri so predstavljene posledice lanske ujme na vodnem območju Savinje in Sotle in območja, ki jih je potrebno sanirati. Minister Anton Bergauer je povedal, da bo prva etapa ceste na mejnem prehodu Pavličevo sedlo (na slovenski strani) končana v letošnjem letu. V proračunu je za gradnjo predvidenih 160 milijonov tolarjev, 98 milijonov za to cesto pa je namenjenih iz programa Phare. Ko bo komisija Phare pregledala dokumentacijo za izgradnjo 2. etape, bodo objavili razpis, etapa pa naj bi bila končana v dveh letih. 3. Etapa oziroma zadnji del ceste do meje pa naj bi bila dokončana do leta 2001. Izgradnji te ceste bo sledila Panoramska cesta (ob Maces-nikov plazu), ob ureditvi le-tega pa bo sodelovalo več ministrstev. Letos naj bi zaključili tudi dela na cesti Ljubno-Luče, ne vedo pa še, ali bodo na zadnjem delu te ceste (tik pred lučami) gradili predor, je povedal minister Bergauer. Oba ministra sta kraje Zgornje Savinjske doline obiskala na povabilo poslanca in nekdanjega župana Občine Mozirje, Jakoba Presečnika. N.-M. Sedlar F. C. SIGMANOVA V NOVIH PROIZVODNIH PROSTORIH V Žalcu bodo v četrtek 22. aprila ob 13. uri slovesno otvorili nove proizvodne in poslovne prostore podjetja SIGMANOVA. Iz Migojnic se SIGMANOVA seli v Žalec, kjer so ob Cesti na Vrbje zgradili nove prostore. Na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi bo predsednik GZS Joško Čuk bo podjetju uradno predal certifikat ISO 9001. V novih proizvodnih in poslovnih prostorih bo 1500 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov in 300 kvadratnih metrov pokritih skladišč, 300 kvadratnih metrov pisarniških in pomožnih prostorov in še 2500 kvadratnih metrov zunanjih asfaltiranih površin namenjenih za skladiščenje, manipulativno dejavnost in parkirišče. Vrednost naložbe je 145,874.000,00 tolarjev. Sredstva za financiranje naložbe so pridobili z bančnimi posojili, preko sklada za razvoj drobnega gospodarstva in lastnimi sredstvi. nun - OKNA - VRATA - SENČILA tSBi iES MONTAŽA KOŠIR KOŠIR LADISLAV s.p. Levec 9, 3301 Petrovče I Tel./Fax: (063) 472-596 GSM: 041 666-468 ZASTOPSTVO IN VGRADNJA PROFIL NOVE GENERACIJE Prihodnost 21. stoletja! - 5 - komorni sistem - posebna toplotnozaščitna folija - izredna toplotna izolativnost okna vrednost k=1,2 Wm2K (velja za skupno vrednost) - nove zaokrožene linije SOFTLINE - trojno elastično tesnenje - stabilni prifili - 70 mm - možnost vgradnje različnih stekel - velika izbira barv - enostavna vgradnja in vzdrževanje ŽALSKI SVETNIKI POTRDILI PODŽUPANE Na šesti seji občinskega sveta Občine Žalec, ki je bila minuli četrtek v Domu svobode v Libojah, so svetniki Občine Žalec z večino glasov končno potrdili Statut občine Žalec in torej tudi vse tri podžupane, ki jih je že v predvolilnem času obljubil župan Lojze Posedel. Potrebno večino je statut dobil, ker so se, kot je povedal njihov predsednik Ivan Kuder, svetniki iz SKD odločili, da bodo v korist normalnega dela občinskega sveta podprli sprejem statuta in tako tudi potrditev podžupanov, zaradi izbire katerih člani opozicijskih strank doslej niso glasovali za sprejem statuta. “Delo občinskega sveta zaradi nepotrjenega statuta stoji že štiri mesece, čemu bi se lahko izognili, če bi bili izbrani podžupani iz vseh strank, ki so na volitvah dobile večino,” je povedal Ivan Kuder in dodal, da so se svetniki SKD odločili za potrditev statuta predvsem zato, da bi dokazali pripravljenost za skupno delo v občinskem svetu. S tem so, je po končanem glasovanju povedal župan Lojze Posedel, končno omogočili normalno delovanje občinskega sveta, saj brez potrjenega statuta ni mogoče izvesti volitev. Tako bodo pričeli z oblikovanjem krajevnih skupnosti, Ferdinand Haler, Janko Kos in Gregor Vovk Petrovski, ISO 9001 za slovenske dimnike V četrtek, L aprila, so v Savinovem salonu v Žalcu podelili certifikat ISO 9001 podjetju Schiedel Gradnja d. d. iz Laikove vasi. nja Žalec, katere pravni naslednik je Schiedel Gradnja, je bilo ustanovljeno 1953 in je do leta 1973 poslovala kot podjetje za izvajanje gradbene dejavnosti, potem pa se je preusmerilo v proizvodnjo gradbenega materiala, predvsem dimnikov po sistemu »Schiedel«, kar je kmalu postalo glavna dejavnost podjetja, ki je s firmo Schiedel iz Avstrije sklenilo pogodbo o odkupu licence za proizvodnjo montaž nih troslojnih dimnikov. Nanje se je domači trg dobro odzval, in tako je podjetje leta 1978 pokrivalo do 85% potreb trga bivše Jugoslavije, poleg proizvodnje dimnikov po sistemu Schiedel pa so razvili in vpeljali proizvodnjo montažnih ventilacijskih elementov, montažnih troprekatnih greznic, etažnih dimnikov, notranjih in vrtnih kaminov ter raznih zidakov. Tako se je podjetje razvijalo naprej, v začetku lanskega leta pa so začeli z aktivnostmi za pridobitev certifikata ISO 9001, katerega pridobitev pomeni zanje predvsem potrditev dosedanjega načina pristopa k doseganju kakovosti, s certifikatom pa so postavili predvsem trdna merila v izvajanju poslovnega procesa in seveda tudi drugačen tržni učinek, so zapisali v predstavitvenem besedilu podjetja Schiedel Gradnja Laikova vas, kjer se že pripravljajo tudi na sprejem internega standarda za kakovost, ki presega merila standarda 9001. N.-M. Sedlar Pred tem dogodkom je bila novinarska konferenca, na kateri so predstavili delovanje tega podjetja, ki se ukvarja z razvojem, izdelovanjem, trženjem, montažo in sanacijo dimnikov ter drugih betonskih izdelkov. Podjetje (nekdanja Gradnja Žalec) zaposluje 146 ljudi, 98% podjetja je v lastništvu podjetja Schiedel Ka-minvverke GmbH iz Avstrije, lastniki 2% pa so zaposleni in bivši zaposleni v tem podjetju, ki je v lanskem letu praznovalo 25 let sodelovanja s firmo Schiedel ter 45 let obstoja podjetja. Podjetje Schiedel Gradnja je v koncernu Schiedel največji proizvajalec dimnikov, podjetje pa ima tudi v slovenskem prostoru aktivno patentno zaščito za vse svoje dimniške sistemu. Podjetje Grad- ki so doslej delali kot svetniki s posebnimi pooblastili, pa so tako od minulega tedna tudi uradno potrjeni podžupani občine Žalec. Izvoljeni člani komisij Člani komisije za mandatna vprašanja so na 6. seji občinskega sveta potrdili imenovanje članov in predsednikov odborov in komisij, ki delujejo v okviru občinskega sveta, sestavljeni pa so iz članov sveta in občanov. Predsednik komisije za okolje in prostor je Miran Orožim, predsednik komisije za gozdarstvo in kmetijstvo Ivan Marjan Raz-boršek, komisijo za negospodarske dejavnosti bo vodil Gregor Vovk Petrovski, komisijo za gospodarstvo Martin Drev, predsednik komisije za finance, proračun in premoženje je Ferdinand Haler, predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in priznanja pa Janko Kos, predsednik komisije za pritožbe pa Ivan Jelen. DELNIČARSTVO, BORZNISTVO... NEGATIVNI TREND NA LJUBLJANSKI BORZI Vsi dejavniki, ki sem jih v prejšnji številki naštela, da trenutno negativno vplivajo na ceno delnic, so se nakopičili kar naenkrat. Ob tem lahko tisti izmed vas, ki se že dlje časa ukvarjate s poslovanjem z vrednostnimi papirji ugotovite vsaj to, da je končno prišlo obdobje, ko na ceno delnic vplivajo makro in mikroekonomski vzroki, politični in celo vojaški, na kar si pa sploh nismo upali nikoli pomisliti. Potencialni investitor v vrednostne papirje nedvomno tehtajo vse okoliščine in ovrednotijo rizike, ki jih morajo vkalkulirati v nakupne cene. Zaradi znanih vzrokov pa so potem njihove nakupne pozicije nizke. Zavedati se moramo namreč, da smo še vedno država na začetku samostojnosti in ukrepi Banke Slovenije, ki mora skrbeti za denarno in tečajno politiko naše države, vzbudijo veliko pozornosti pri morebitnih vlagateljih v vrednostne papirje. Centralna banka že vse od leta 1993 vlaga veliko naporov za sterilizacijo deviznega tečaja in zato izdaja naložbeno zanimive in istočasno varne vrednostne papirje, da z njimi vzpodbudi povpraševanje po devizah. To so t.i. blagajniški zapisi z nakupnim bonom. Ti nakupni boni prinašajo popust pri vpisu deviznih blagajniških zapisov, ki je odvisen od razlike v rasti deviznega tečaja in mesečne inflacije. Večina bralcev verjetno zanima kako ravnati v tem času, ko delnice PID-ov na borzi nenehno padajo. Priznam, da je resnično težko napovedati kako se obnašati v dani situaciji. Negativni dejavniki še namreč ne popuščajo, verjetno bodo nekateri prenehali, drugi pa se lahko tudi še pojavijo. Pred poletjem ali poleti bo prišlo na trg še veliko vrednostnih papirjev tistih podjetij, ki bodo morala prenesti delniške knjige v KDD, ker jih k temu zavezuje sprejeti Zakon o ne-materializiranih vrednostnih papirjev. To bo dodaten pritisk na ponudbo delnic, povpraševanje pa bo bolj stabilno oz. podrejeno prodajnim pritiskom. V tem času je tudi zelo neugodno tudi to, ker so imetniki vrednostnih papirjev v tisti fazi, ko menijo, da je dobro prodati, če le še kdo kaj kupi. To pa na drugi strani pride prav tistim, ki komaj čakajo na to, saj če že drugega ne, so na vidiku dividende pri posameznih podjetjih in počasi tudi pri PID-ih. Morda bi za zaključek lahko svetovala, oz. se sklicevala na staro pravilo borznega trgovanja, da nikoli ne prodajaj takrat, ko so cene nerazumljivo nizke, ampak, če je le možno, takrat kupuj. Marsikatere borzne hiše se na teh cenovnih nivojih odločajo za nakupe in angažirajo celoten razpoložljiv kapital za nakup delnic. Takšna situacija jim pravzaprav godi, saj si nikoli niso mogli predstavljati, da bodo padli posamezni tečaji na rekordno nizke nivoje. Verjamem, da se nekaterim porajajo velike dileme, ko se odločate ali prodati ali ne. Mogoče je dobro, da za nekaj časa, če je seveda le mogoče, odmislite, da imate delnice, ki trenutno nenehno padajo, ampak pomislite na to, da je na borzi vedno tako, da je zelo občutljiva na pozitivne in negativne informacije in dogodke. Trenutno naša borza ne odreagira na nobeno pozitivno informacijo, precejšnjo moč imajo samo negativne. Pri vaših odločitvah vam želim veliko uspehov. Vabim vas, da nas v zvezi z naslovno temo pokličete na 710-0-560 (Sitra, d.o.o.). Marija Rančigaj KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA BO IZDELOVAL CETIS Konec marca je Upravni odbor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije obravnaval predloge razpisne komisije za izbiro najugodnejšega dobavitelja kartic zdravstvenega zavarovanja in določenih drugih storitev, potrebnih ob uvedbi kartic, ki naj bi v bolnišnicah in zdravstvenih domovih nadomestile doslej uporabljane zdravstvene izkaznice. Kot najugodnejšega ponudnika dobavo kartic zdravstvenega za za- varovanja in profesionalnih kartic, Hzacijo in pripravo kartic za distribucijo in izdelovalo tiskanih personah gradiv je ZZZS izbral francosko podjetje Gemplus s podizvajalcem Schlamberger za dobavo 20 odstotkov kartic, za večino personalizacije in za tiskana gradiva pa bo po- skrbelo celjsko podjetje Cetis (60%) ter Plašiš (40%). Upravni odbor ZZZS je najugodnejše ponudnike za izdelavo kartic zdravstvenega zavarovanja in druge potrebne storitve izbral že sredi januarja letos, vendar se je eno od podjetij, prijavljenih na razpis, pritožilo, in v ZZZS so razpis ponovili, vendar so, kot pravijo, ugotovili, da je bil postopek oddaje razpisala popolnoma pravilen in korekten. Tako bodo večino plasti-ficiranih kartic zdravstvenega zavarovanja, ki naj bi poenostavile delo v zdravstvenih ustanovah, izdelali v celjskem Cetisu., kjer bodo poskrbeli tudi za vsa tiskana gradiva. N.-M. S. KflKO POTEKAJO PRIPRAVE ZA ODPRAVO ŠKODE PRI LANSKOLETNIH POPLAVAH Pripravljeni strokovni programi Čeprav so mnogi menili, da se poplave v Savinjski dolini lahko pripetijo le vsakih nekaj desetletij ali celo v večjih časovnih razmikih, je praksa v obdobju preteklih desetih letih dala povsem drugačno sliko. Na tem območju smo namreč imeli veliko poplavo leta 1990, kmalu za tem, leta 1992, je bila še ena, podobno pa je bilo tudi lansko leto. S tem so bile trditve strokovnjakov, da lahko tu pride do poplav, vendar zelo redko, izkazane kot netočne. To pa predvsem povzroča prebivalcem, gospodarstvu, kmetijstvu in vsem, ki so kakor koli povezani s tem prostorom precejšnje skrbi. Nihče namreč ne more jamčiti, da se položaj iz preteklega leta ne bo ponovil tudi letos. Ker so v preteklih letih vode večkrat prestopile svoje bregove kot v prejš njih desetletjih, so se pri iskanju razlogov za to in za njihovo odpravo še bolj začeli zanimati strokovnjaki z različnih področij. Predlog ukrepov za povečanje poplavne varnosti v širšem celjskem področju, ki zajema tudi Savinjsko dolino, sta pred kratkim sestavila tudi Branko Skutnik iz PUV d.d. Celje in Matija Ma-tinčck iz celjske izpostave ministrstva za okolje in prostor. Med vzroki za poplave omenjata najprej sam značaj reke Savinje. Ta ima številne pritoke, ki se ob večjih nalivih še močneje izlivajo vanjo, ti pritoki pa lahko narastejo tudi za več stokrat. Pri tem premeščajo velike količine grušča in proda, ki se useda v Savinji in tako povečuje višino njenega dna, razne naplavine pa se zaustavljajo pri mostovih in jezovih, kar tudi povečuje obseg poplav. Med razlogi za poplavljenost tega predela je tudi način in oblika poselitve Savinjske doline, kot se je razvijala v preteklosti. Dolina z izrazitimi ravninskimi površina je zelo primerna za kmetijstvo, ki se je precej uveljavilo in tudi za bivalna naselja, ki so se zelo razširila. Bivalna naselja ter asfaltne površine pa so za odtok večjih količin vode mnogo manj ustrezna kot na primer travnate površine. Travniki lahko namreč zadržijo tudi 90 odstotkov padavin, kar pomeni, da če je takšnih površin več, je tudi manj možnosti za to, da bi se večje količine vode na posameznem prostoru zadrževale. V naseljih pa so razmere drugačne, saj je za odtok voda namenjen kanalizacijski sistem. Ta v običajnih razmerah deluje, ko pa pride do bistveno večjih količin vode, ne more pravočasno poskrbeti za odtok. Naseljevanje Savinjske doline pa se seveda še povečuje, s tem pa je tudi več verjetnosti za poplavnost tega po- dročja. Eden od razlogov za povečano stopnjo poplavnosti so tudi različna odlagališča raznoraznih odpadnih materialov na neprimernih mestih. Mnogi posamezniki namreč odnašajo odpadke na mesta, ki niso za to določena in kamor jih tudi ne bi smeli. Takšnih odlagališč poznamo kar precej in so vse prej kot primerna za naravno okolje. Poleg tega da kvarijo njegovo sliko, lahko vsebujejo tudi razne snovi, ki imajo lahko škodljive učinke. V primeru poplav pa so ti odpadki škodljivi zaradi tega, ker jih narasle vode odnašajo sabo, kar povzroča mašitev mostnih odprtin in tudi drugače lahko zavira pretočnost voda. In kakšni so torej ukrepi, ki bi jih bilo potrebno uvesti, da bi se možnost poplav zmanjšala, oziroma da jih ne bi več bilo, vsaj v takšnem obsegu, kot so bile v letih 1990, 1992 in 1998? Branko Skutnik in Matija Marinček jih predlagata kar nekaj. Ker je bilo v preteklih letih večje število nalivov, ki so poškodovali pobočja, na katerih se voda odliva, se ta niso mogla zarasti. Zato vsako novo obsežnejše deževje povzroča njihovo nadaljnjo poškodovanje, odnašanje zemlje, proda in drugih naplavin v dolino. Zato bi morali na pritokih Savinje zgraditi sisteme, ki bi urejali prekomerno odnašanje naplavin v Savinjo in iz katerih bi občasno odstranjevali naplavine, ki bi se nam nabirale. Eden od načinov za preprečitev poplav so tudi zadrževalniki v povirjih vodotokov. Pri tem gre za zadrževalnike dveh vrst, med katerimi so nekateri že v rabi, druge pa bi bilo potrebno še narediti. Stalni zadrževalniki so narejeni v obliki jezer, v katere priteka voda in tudi odteka. V običajnih razmerah imajo nizko gladino, ob večjih količinah vode pa se gladina poveča, vendar naj ne bi prestopila bregove. S tem bi se lahko zadržalo precej vode, ki bi postopoma odtekala. Druga vrsta zadrževalnikov je takšna, da gre za površine, ki so sicer namenjene kmetijstvu, to so njive in travniki. Kadar ni večjih padavin, se običajno obdelujejo, drugače pa so v vlogi nekakšnih bazenov, ki zbirajo vodo in preprečujejo, da bi ta prišla do naselij. Ob tem pa bilo potrebno izgraditi tudi nasipe na posameznih predelih. Nasipi so bili že izgrajeni in so precej učinkovito sredstvo za preprečitev poplav, vendar jih še vedno ni dovolj. Oba strokovnjaka tudi poudarjata, da je pri pripravi prostorskih in izvedbenih programov potrebno sodelovanje vodnogospodarske stroke in s tem tudi upoštevanje vodnega sistema značilnega za ta prostor. Prav tako bodo pri izdelavi vseh prej omenjenih ukrepov za vzpostavitev razmer, ki bodo preprečevale nove poplave, potrebno sodelovanje vseh občin na tem območju, saj bo le z združenimi sredstvi lahko prišlo do izgradnje tega zelo obsežnega programa. Vendar pa nam ne preostane drugega kot to, da mnenja strokovnjakov vzamemo resno, in da poskusimo narediti, kar se da in se s tem izognemo povzročitvi škode, ki bi še lahko nastala. Saj če za primer vzamemo le poplavo iz prejšnjega leta, so znani podatki, da je v takratni žalski občini bilo škode za nekaj manj kot tri milijarde tolarjev. To seveda ni malo in v programe se bomo vsekakor morali vključiti, saj lahko pride še do povzročene večje škode. Sicer je med dejavnostmi v takratni žalski občini imela največ škode industrija in drobno gospodarstvo, kjer je bilo ocenjene škode za nekaj več kot 700 milijonov tolarjev, pri čemer je sešteto vse, kar je bilo uničeno in poškodovano. Nekaj več kot 600 milijonov je bilo škode v kmetijstvu, takoj za tem pa so na lestvici plazovi, katerih škoda je ocenjena na dobrih 600 milijonov tolarjev. Skoraj 500 milijonov tolarjev je nastalo škode na javnih in stanovanjskih zgradbah in poleg pripadajočih enot ,kot so hlevi, garaže, razne ute in podobno, pri čemer je na srečo le manjši del uničenega, večji del pa se lahko obnovi. Precejšna postavka med povzročeno škodo se nanaša tudi na ceste in mostove, kjer so strokovnjaki ocenili škodo na več kot 370 milijonov tolarjev. In kako potekajo dela pri odpravi omenjene škode in kako so oškodovanci dobili povrnjeno? Na eno in na drugo vprašanje je težko dati vzpodbudne odgovore. Znano je, da so se v prvi fazi med poplavami in po poplavah vključile razne službe, ki delujejo v občini, od gasilcev, civilne zaščite in drugih, ki so organizirano pomagali prebivalstvu oziroma tistim, ki so imeli največje težave. Občina je tudi poskrbela za enkratno pomoč, tistim, ki so jim poplave naredile veliko škodo. Sicer pa velja, da se morali tako posamezniki kot tudi razna podjetja znajti, kakor so vedeli in znali. Saj če niso imeli poškodovane lastnine izrecno zavarovane pri kateri od zavarovalnic, niso praktično od nikogar dobili nobenega povračila. In ker niso dobili nič za povračilo škode, ki je bila narejena leta 1990 in 1992, so se sprijaznili, da je tudi za lanskoletne poplave ostalo isto. Prav tako še niso bili narejeni kakšni opaznejši koraki pri sanaciji vodnih obrežij in plazov. Sicer je res, da zimski čas ni primeren za takšna dela, in da je zanje potrebna ustrezna dokumentacija in sodelovanje državne uprave, saj gre v mnogih primerih za zahtevne posege in precejšnje stroške, katerih posamezna občina tudi ne more kriti v celoti. A vendarle, tudi če jemljemo v obzir te okoliščine, je prisoten občutek, da se te stvari zelo počasi premikajo. Da bi se stvari pospešeno razvile naprej, in da bi se letos tudi kaj naredilo v tej smeri, bo potrebno sodelovanje občin v tem prostoru in strokovnjakov. Ti bi morali biti tudi bolj prisotni pri izdaji raznih dovoljenj za gradnje in druge posege v naravni prostor, saj opozarjajo, da se je mnogo delalo brez njihove odobritve, ena od posledic pa so sedaj tudi težave z naraslimi vodami. Vsekakor pa bi tudi veljalo bolj upoštevati mnenja domačinov, ki prebivajo ob rekah in potokih, saj ti tamkajšnje razmere poznajo zelo dobro in skozi vse leto spremljajo dogajanje, zaradi česar je lahko mnogokrat njihovo razmišljanje tako uporabno kot kakšna strokovna študija. Skratka, izkušnje iz preteklih let so pokazale, da nam narasle vode lahko naredijo zelo veliko škodo z dolgoročnimi posledicami. Zato je potrebno k tem vprašanju pristopiti celoviteje in strokovno in četudi bodo mogoče zaradi tega večji stroški, je to pravzaprav edino, kar nam preostane, če hočemo učinkovito preprečiti nadaljnje poplave v tem prostoru oziroma vsaj bistveno zmanjšati njihov obseg. Boris Gorupič RADOŽIV ZA ZAŠČITO PTIC Člani društva varuhov okolja Radoživ iz Žalca so ob dnevu zemlje kot že nekaj let doslej pripravili opozorilno akcijo, s katero so se tokrat zavzeli za zaščito ptic. Akcijo so izvedli v torek, 20. aprila, ko so V Žalcu in sosednjih krajevnih skupnosti postavili dvajset valilnic, namenjenih rpanjšim pticam. Enajst novih valilnic za ptice tako sedaj stoji v Žalcu (največja je v žalskem parku), tri so v Šempetru, tri v Gotovljah in tri v Vrbju. Javni prikaz postavitve valilnice so člani društva Radoživ prikazali pred Hmeljarskim inštitutom v Žalcu, potem pa so med tiskovno konferenco predstavili namen akcije, ki je sestavni del projekta »Življenje tudi v urbanem okolju«. Kot je povedal predsednik društva Radoživ in eden od treh žalskih podžupanov Gregor Vovk Petrovski, bo akcija zaključena ob koncu leta, ko bodo v društvu izdali zloženke ter posebne ekoturistične mape Žalca z okolico. V akciji sodeluje tudi občina Žalec, pri izvedbi pa so članom Radoživa pomagali v krajevnih skupnostih Gotovlje, Šempeter, Vrbje in Žalec. _ __________ _____ N.-M. S. WiSSlA JS ^JDO^A ž lAf - Oblačila za otroke od 0-12 let -Opremaza dojenčke .•vozički :prev(jalne mize .•avtosedeži .•postelje in zibke... - pripoirtotkiza dojenčke .-dude, stekleničke... - otroška kozmetika - didaktične igrate za ncu mlajše OBIŠČITE /N/AS I/N/ SE PREPRIČAJTE! SONČEK, P.C. LEVEC, Petrovče, tel.: 063-473-72 brevi OiMpMiKOlo 9IAS1I MEL8Y l> Vtasti K-.' 0101 - ••••• .•juuo*% ZOLLNER člPOT^KNN Odklanjam nespodobne ponudbe Manekenka in fotomodel Alenka Horvatič o tem, kakšna je bila njena pot do popularnosti Kako si pravzaprav prišla do tega, da se ukvarjaš z delom manekenke oziroma fotomodela? S šestnajstim letom sem pričela kot manekenka, in sicer sem najprej naredila manekenski tečaj v Celju, kar je bila tudi nekakšna osnova za moje nadaljnje delo na tem področju. To mi je pomagalo tudi drugače, saj ko sem pričela hoditi po modni pisti, sem izgubila svoje raznorazne komplekse, ki se jih kot mlado dekle imela. Tam sem se naučila, da občinstvo ni nekaj takega, da bi morala imeti kakšen poseben rešpekt do njega. Ko si namreč tam, si samo ti, ostalim pa preostane, da te gledajo, mogoče tudi poslušajo, če jim še kar poveš. In zaradi tega se na pisti počutim svobodna in mi je to v precejšnje veselje. Lahko tudi rečem, da sem takrat, ko nastopam, dosti bolj sproščena, kot sem sicer, saj vem, da imam takrat vlogo, v kateri sem to, kar sem in da mi nihče pravzaprav nič ne more. Vsaj če to primerjam s svojim vsakdanjikom, v katerem se srečujem kot mnogi drugi z raznoraznimi situacijami, za katere pa vemo, da niso vedno ravno prijetne. Pravzaprav gre za to, da sem takrat, ko nastopam, v središču pozornosti. Po tem so seveda lahko različni komentarji, takšni ali drugačni, ampak pozneje mi za to pravzaprav ni mnogo mar, pomembno je predvsem to, da skupina, ki je to pripravljala in jaz menimo, da smo to, kar smo nameravali, naredili dobro. Je tvoje delo na tem področje vezano le na Celje in okolico? Ne, sploh ne. Po začetkih v srednji šoli sem zamenjala nekaj agencij, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo pri nas, nakar sem se skoraj prenehala ukvarjati s tem. Vse več sem tudi dobila ponudb za fotografiranje in to področje mi je tudi sicer bližje kot manekenstvo, mogoče zaradi tega, ker nisem ravno suhica. Pred časom si imela tudi priložnost, da bi dobila delo na tem področju v tujini, natančneje v Avstriji? Da, drži, vendar iz tega potem ni bilo nič. Dalo bi se kaj narediti, vendar sem se naveličala čakati v vrsti in stalno ponavljati vprašanja ali in kako bi lahko prišla zraven. Bilo bi potrebno spet narediti kakšen tečaj, poskusna snemanja in fotografije, ki bi jih naj zatem pošiljali naprej, pri vsem tem pa ne veš, če so jih sploh kam poslali. Izkušnje imaš raznovrstne, lahko poveš, ali so bile med ponudbami, ki si jih dobila tudi takšne, ki so vključevale posteljo in podobno? Takšne ponudbe nisem nikoli dobila neposredno. Bilo pa je na takšen način, da ko sem šla na kakšen razgovor, so mi povedali, kolikokrat se še moramo dobiti in kam vse bi naj šli, da bi potem prišlo do nečesa. In po tem sem kmalu spoznala, da gre za povsem drugačne ponudbe kot za kakšno resno delo, kar pa je mene zanimalo. Zato sem takšne stvari že v samem začetku zavrnila, zato so tudi oni kmalu spoznali, da nima smisla, da še naprej težijo. Kot primer lahko dodam, da mi je neka precej znana ženska iz Celja ponudila delo spremljevalke. Ve se, kakšno delo je to, in ko mi je to ponudila, sem se enostavno vstala in odšla. Imela si tudi kar precej objav svojih fotografij v različnih časopisih? Da, tega je bilo kar dosti, in to mi je tudi všeč. Čeprav nimam navade, da bi si te stvari posebno shranjevala, seveda pa mi to daje nekakšno vzpodbudo za naprej. Se počutiš kot javna, popularna oseba? Dosti se dogaja, da ko me ljudje srečujejo, mi omenjajo, da so moje fotografije našli tu in tam, vendar pa to ni tako, da bi sedaj bila nekaj zelo posebnega in da bi sebe štela kot nekaj drugače kot vse ostale povprečne osebe. Me pa prisotnost v javnosti veseli. Se prijetno počutiš v družbi slavnih ? Povsem tako kot med ostalimi, s katerimi se družim. Te osebe sc mi ne zdijo nič več in nič manj kot drugi, včasih pa je z njimi mogoče nekoliko bolj naporno kot z drugimi, ki nisi tako znani. Zakaj? Včasih gre za to, da razpoloženje ni naravno. Pri tem pa moram dodati, da so med znanimi tako različni posamezniki kot med neznanimi. Tako kot imaš med neznanimi ljudmi takšne, ki si mislijo, da so nekaj več kot ostali, imaš med popularnimi osebami take, ki se vedejo kot eni izmed mnogih in ne dajejo vtisa, da so nekaj posebnega. Pila si tudi na raznih lepotnih tekmovanjih. Kakšne imaš izkušnje s tem? Bila sem na več tekmovanjih, na katerih so izbirali dekleta. Dvakrat sem tekmovala tudi za miss Slovenije in obakrat sem prišla do polfinala. Zakaj se nisem uvrstila še naprej, je seveda več odgovorov, verjetno pa nisem ravno takšno standardno dekle, ki bi ustrezalo vsem kriterijem. Čeprav menim, da bi kje drugje verjetno imela večji uspeh pri takšnih tekmovanjih, ker imam nekoliko bolj poudarjene obline. So pri teh tekmovanjih tudi, recimo jim kuhinje, kjer se pripravlja ozi- roma je že določeno, katero dekle bo zmagalo? Moje mnenje je, da pri določenih tekmovanjih gre za to. Včasih so namreč v žirijah tudi predstavniki sponzorjev, ki finančno podpirajo te prireditve in v takšnih primerih je precej verjetnosti, da oni odločajo, bolj kot bi to lahko. Mnogokrat pa sama dekleta to vzpodbujajo. In sicer s tem, da s kakš nim članom žirije navežejo odnos, ki ni samo formalen, ampak vsebuje še kaj več. To sem opazila predvsem iz vedenja posameznih deklet, ki so dajale vtis, da imajo situacijo v svojih rokah in da bodo prišle do pravih rezultatov. Čeprav sama nisem bila prepričana o tem, pa se je pozneje pokazalo, da so bila ta dekleta potem res najbolje uvrščena. Težko rečem, koliko to povsem drži, vendar takšno je moje mnenje. Nekaj si delala tudi na televiziji? Ne ravno veliko, a vendar toliko, da sem spoznala, kako poteka to delo. Delala sem reportažo za TV Kamnik kot novinarka, vendar je bil honorar tako majhen, da z njim nisem pokrila niti svojih stroškov. Nastopila pa sem tudi v humoristični oddaji Rolada, med drugim sem tudi v uvodni pesmi, vendar sem potem nehala sodelovati. In kje so razlogi? Ne bi o tem govorila. Poznamo te tudi z reklam za pivo Celjski grof. Ena od stvari, ki sem jih pred kratkim počela, je tudi reklamiranje omenjenega piva. Za to smo posneli reklamo, ki je bila predvajana na nacionalni televiziji, natisnjeni pa so tudi plakati. Dogovarjamo se še za naslednje reklamne dejavnosti, pri katerih bom tudi sodelovala. S čem pa se sicer ukvarjaš? Ze nekaj časa imam svoje podjetje in s poslovanjem sem zadovoljna. Seveda še to ni tista stopnja, kjer bi lahko rekla, da sem naredila vse, kar sem hotela, vendar mislim, da bom z vztrajnostjo in delom prišla do pravih rezultatov. Mogoče kakšen nasvet dekletom, ki bi rade postale manekenke in fotomodeli? Delo na tem področju je vsekakor zanimivo in prinaša nove izkušnje. Vsem mladim dekletom, ki jih to zanima, pa bi svetovala le nekoliko zadržanosti. Predvsem, naj tega ne jemljejo preveč zlahka in naj poslušajo mnenja starejših in bolj izkušenih. Ne svojih prijateljic in znank, ampak staršev, ki jim lahko mnogo pomagajo, da ne bodo imele raznoraznih neprijetnosti. Čeprav so nam starši včasih tečni in nas tudi res povsem ne razumejo, so vendarle bolj izkušeni in starejši, kot smo, bolj spoznavamo, koliko nam lahko ustrezno pomagajo, čeprav mi mnogokrat mislimo, da imamo vse prav in da nas ne razumejo. Boris Gompič PRAZNIK OBČINE TABOR Najmanjša novoustanovljena občina Tabor, ki je nastala z razdružitvijo nekdanje velike občine Žalec bo 23. in 24. aprila slavila svoj krajevni in občinski raznik. 23. aprila je bila doslej rajevni praznik v spomin na kmečki upor, ki je bila najbolj odmeven ravno v tem kraju. Dodali so pa še god cerkvenega pa-trona Sv. Jurija, kakor se je kraj tudi do povojnih let imenoval. Kot nam je povedala županja ga. Vida Slakan, bo praznovanje trajalo kar deset dni, saj se bo pričelo že 17. aprila, ko bo 20. obletnica ustanovitve planinskega društva, ki je nastalo iz do tedaj zelo dejavne mladinske sekcije. V petek zvečer, 23. aprila, pa bodo priredili že 10. nočni tek od Lok do Tabora v organizaciji tamkajšnjega TVD Partizana. Osrednja proslava in prireditve pa bodo v soboto, 24. aprila, ko bo ob 16.30 uri svečana seja občinskega sveta. Zvečer pa bo gostovalo v Taboru KUD SLOVENEC iz Boršta Zabreže iz Italije s pevskim zborom, ki bo priredil spevoigro »Obleka naredi človeka«, dramska sekcija pa bo uprizorila dve enodejanki, m sicer »Lep spomin« in Tri pikice«. V nedeljo, 25. aprila, pa bo že tradicionalni Šentjurski sejem, ki bo trajal ves dan, ob 10. uri svečana sv. maša in ob 11. uri bodo v kraj prijezdili konjeniki iz domačega kraja ter sosednjih vasi in bodo pojezdili po kraju. Zaključek slovesnosti pa bo na dan upora, ko bo slovesnost ob 100-lctnici prenove renesančne cerkve Sv. Jurija, ko bo v Taboru še tudi birma. I. Jurhar UPOKOJENCI ZBOROVALI NA PONIKVI Društvo upokojencev Žalec, ki letos slavi že 50-letnico svojega delovanja, deluje v naši občini v kar petih krajevnih skupnostih in ima tudi svoje pododbore. Krajevne organizacije so že imele svoje letne konference. V soboto, 10. aprila, pa so pripravili volilno letno konferenco na Ponikvi, ki je bila organizirana po delegatskem sistemu, saj društvo šteje preko 1200 članov. Konference so se udeležili številni vabljeni gostje: predsednik ZDUS Vinko Gobec, župan Lojze Posedel, poslanec Tone Delak, predsednik območ nega odbora DESUS Franci Lenko, član republiškega odbora ZDUS Vili Pepelnjak, predsednik občinskega odbora DU Andi Goršek, predsednik Rado Roter, predstavniki velenjskega društva, predstavnik borčevske organizacije, žal pa se konference niso udeležili predstavniki pobratene organizacije DU iz Zagorja ob Savinji. Na konferenci so dobro ocenili dosedanje delo, bolj kritični pa so bili do dela društvenega bifeja, ki jim zadaja kar veliko skrbi. Sprejeli pa so tudi bogat program dela, ki je posvečen predvsem jubilejnemu letu starejših občanov. V ta namen bodo pripravili pri- ložnostne prireditve, posebej svečana pa naj bi bila osrednja proslava 50-letnega jubileja v okviru občinskega praznika jeseni v Žalcu. Poleg tega pa načrtujejo tudi udeležbo na raznih srečanjih, kot je republiško v Dolenjskih toplicah, občinsko v Grižah, srečanje s koroškimi upokojenci v Pliberku ter na spominskem pohodu na Komelj nad Pliberkom. Krajevne organizacije pa imajo še številne druge prireditve in srečanja, ki jih pripravljajo pododbori v posameznih krajih. Izvolili pa so tudi prenovljeno vodstvo svoje organizacije, ki jo bo še naprej vodil Ernest Ramšak kot redsednik, podpredsednik Ivan urhar ter tajnica Brigita Mrak. Vsak pododbor pa ima svojega predstavnika, in sicer predsednika ter tajnika. Po konferenci so se zadržali še na družabnem srečanju, ki so ga pri-ravili gostitelji, pododbor Poni-ve pri Žalcu. Ob tej priložnosti pa je predsednik ZDUS Vinko Gobec podelil še priznanja Jožici Stamol iz Ponikve ter Rudiju Štajnerju iz Pirešice za dosedanje delo. /. Jurhar itnzsTfirn itočniti dei upokojehk žmen Že večkrat jimo poročali, da upokojence v Žalcu vsak ponedeljek v zimskem času pridno pletejo, kleklajo in izdelujejo razna ročna dela. Nedavno tega je bilo že najavljeno, da bodo svoje proizvode tudi razstavile. Zavod za kulturo pa jih je za 19. aprila povabil, da v predverju Kulturnega doma II. žalskega tabora svoje izdelke postavijo na ogled. V ponedeljek, 19. aprila so ob 18. uri odprli razstavo, ki bo na ogled do nedelje 25. aprila od 10. do 12 in od 16. do 18. ure. Na razstavi oziroma ob otvoritvi je nastopil tudi Savinjski oktet. Po slikovitosti je razstava vredna ogleda. U. Družina Galič je 10. aprila v dvorani Hmeljarskega doma Kmetijske zadruge v Šempetru pripravila veliko gljtsbeno prireditev DOBRODOŠLI V SLOVENIJI. Na njej so nastopili slovenski ansambli in solisti iz domovine, zamejstva, zdomstva in izseljeništva: pevski tercet Sester Budja iz Landskrone na Švedskem, harmonikar Denis Novato iz Trsta ter pevka Marija Ahačič Pollak iz Toronta v Kanadi. Nastopili so tudi ansambel Laufarji, tenorist Martin Dobnik, saksofonisti iz Velenja, harmonikar Jože Burnik, Natalija Verbo-ten, humorist Podhomski Joža, voditeljica oddaje Po domače Barbara Gračner, in seveda Družina Galič - z delom programa, ki ga je decembra izvajala na turneji po Avstraliji, od koder prihajajo na obisk v domovino člani slovenskega kluba Triglav iz Sydneya. Sodelovala sta scenograf Jože Napotnik in Glasbena produkcija Zlati zvoki iz Zagorja. Ob dobri glasbi so bile na ogled tudi nekatere najbolj atraktivne fotografije s potovanja družine Galic po Avstraliji! TEKMOVANJE IZ KEMIJE ZA PREGLOVO PRIZNANJE Kdo je bil Friderik Pregl? Mogoče je pretirana trditev, da je njegovo ime Slovencem premalo znano. Vsekakor pa bi ga morali vsaj po imenu poznati kot edinega znanstvenika slovenskega rodu. Tki je dobil Nobelovo nagrado. Rodil se je 03. 09. 1869 v Ljubljani, kjer je obiskoval osnovno šolo in klasično gimnazijo. Po očetovi smrti sta se z materjo leta 1887 preselila v Gradec. Na tamkajšnji univerzi je bil leta 1894 promoviran iz medicinskih ved. Leta 1910 je ostal redni profesor univerze v nsbrucku in predstojnik medicinsko kemijskega inštituta do leta 1913, ko se je vrnil v Gradec, kjer je postal redni profesor za medicinsko kemijo in predstojnik medicinsko kemijskega inštituta. Za odkritje “originalne metode mikroanalize organskih snovi” je 1923 prejel Nobelovo nagrado za kemijo in je edini znanstvenik slovenskega rodu, ki je dobil to priznanje. Na vseh slovenskih šolah je v petek, 1. aprila, potekalo šolsko tekmovanje iz kemije za bronasto Preglovo priznanje. Najuspešnejši učenci se udeležijo regijskega oziroma državnega tekmovanja. Tokrat so na šolskem tekmovanju pokazali največ znanja Matija Rojnik iz osmega razreda ter Nina Caglič in Andreja Volavšek iz 7. Razreda. Tatjana Žgank-Meža, prof Planinsko društvo Liboje in TVD Partizan Liboje organizirata 17. tradicionalni pohod in 5. gorski tek po mejah KS Liboje v soboto, 24. aprila 1999. Štart pohoda bo ob 9. uri, teka pa ob 13. uri. Prijave za tek sprejemamo do 12.45 ure pri mostu čez Savinjo v Ka-sazah. Zaključna prireditev bo v planinskem domu na Rrnici, kjer Vas čakata golaž in dobra volja. Vabljeni! PROMET UMIRJEN KAZNIVA DEJANJA PA NE Od našega zadnjega javljanja do danes smo lahko zadovoljni, da na naših cestah nismo zabeležili prometnih nesreč. Z veseljem lahko tudi ugotavljamo, da je na cestah celjske regije bilo le H nesreč s smrtin izzidom, kar je kar za polovico manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Res, da brez nesreč ni bilo, vse so se pa končale le z manj ali več zvito pločevino. Mirovali pa niso storilci kaznivih dejanj. Pa poglejmo kaj se je vse dogajalo v tem času. Pri streljanju s karbidom se je v soboto, 3. aprila hudo poškodoval 30-letni Robert B. iz Mozirja, ko sta s prijateljem Markom M. v posodo naložila karbid, zatem pa vse prekrila s starim bojlerjem. Pri tem se je sproščal plin in prišlo je do predčasne eksplozije tako da je vrglo v zrak bojler, ki je zadel Roberta v glavo, da je bil odpeljan v ZD Mozirje nato pa v Bolnišnico Celje. Na velikonočno soboto je neznanec vlomil v trgovino Mešič v Levcu in od tam odnesel pet GSM telefonskih aparatov in lastnika oškodoval za 400.000 SIT. 6. aprila je neznani storilec prišel v prostore centra rabljenih vozil in izkoristil odsotnost Andreja T. Ter iz njega odnesel denarnico z dokumenti in ga oškodoval za 55.000 SIT. Okoli 21.50 ure pa je v Gotovljah istega dne zagorel kozolec last Mateja G. Kljub hitri intervenciji je bilo uničeno 15 ton sena, 2 obiralna stroja za hmelj, dva rezalnika za hmelj, različni traktorski priključki in drobni inventar vse skupaj vrednosti preko 15 mio tolarjev. V sredo, 7. Aprila pa je usluž benka Kozmetičnega salona v Žalcu zalotila pri tatvini denarnice 27-letno Jasmino B. iz Zagreba. S tem bi storila škode za 12.640 SIT, vendar ji to ni uspelo, zagovarjala pa se bo kljub temu za nečedno ravnanje sodniku. Istega dne je bilo ugotovljeno, da je neznanec iz sušilnice hmelja v Vrbju odnesel 100 rol plasticirane vrvi za hmelj. Škode je za 400.000 S- aprila je v jutranjih urah nekdo vlomil v gostišče Grad Vrbovec v Nazarju in odnesel 18 steklenic sortnih vin in lastnika Ludvika P. oškodoval za 40.000 SIT. Istega dne so v SIP-u Šempeter ugotovili, da je nekdo odnesel iz ograjenega dvorišča 38 kardanov vrednih 500.000 SIT 10. aprila je na parkirnem prostoru Obrtnega združenja v Žalcu odtujil vsa štiri kolesa z vozila Hyundai Accent, ki jih je z vozila demontiral. Isti dan je nekdo v Šmartnem ob Dreti odtujil vrtavkarski zgrabljal-nik znamke STAR in Ivana G. oškodoval za 300.000 SIT. V noči iz nedelje na ponedeljek, 12. aprila je zopet nekdo vlomil v bife pri jami Pekel v Šempetru in odnesel za okoli 200.000 SIT različnih tehničnih predmetov pijač in cigaret, kave m sladoleda. V noči na sredo, 14. aprila je nekdo vlomil v kletni prostor stanovanjskega bloka in odnesel gorsko kolo znamke Scott modre barve in Vlada R. Oškodoval za 70.000 SIT. Od 1. do 13. aprila je neznanec vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo v Sv. Lovrencu in iz njega odnesel novo kotno brusilko ter motorno žago Husqvara in Jožeta U. Oškodoval za 78.000 SIT. V sredo, 15. Aprila je nekdo izkoristil nepazljivost prodajalcev in s police v nakupovalnem centru Merkur odnesel radiokasetofon vreden 42.358 SIT. Zanimivo pa je, da so zadnje čase zelo aktivni razni risalci pi) avtomobilih, ki pridno delajo škodo na novih avtomobilih. Na Osnovni šoli v Žalcu pa se izživljajo s pisanjem v cirilici in risanjem srbskega grba. Janko POOSTREN NADZQR PROMETA IN PEŠCEV V petek, 9. aprila je bil izvršen oostren nadzor prometa in je il usmerjen predvsem ugotavljanju prekrškov pešcev. Tako so ugotovili, da je 129 pešcev kršilo prometne predpise. Od tega je bilo, da je med njimi 29 mladoletnikov in otrok. 86-im je bil izdan plačilni nalog. 11 jih je kazen takoj plačalo, 19 mladoletnikov je predano sodniku za prekrške, 13 otrok pa so opozorili. V času nadzora so ugotovili še 215 drugih kršitev in začasno odvzeli 8 vozniških dovoljenj 14 voznikom pa prepovedali nadaljnjo vožnjo. Janko KOMU JE BILO NAMENJENO OROŽJE V četrtek, 15. aprila je bila v Celju izredna tiskovna konferenca, ki jo je sklical načelnik Policijske uprave Celje Dušan Mohorko na kateri sta še sodelovala načelnik UKS Celje Aleksander Jevšek ter Bruno Blazina predstavnik kriminalističen službe Ministrstva za notranje zadeve. Na njej so povedali, da so 8. aprila prijeli storilce ter zasegli večjo količino orožja, eksplozivnih sredstev ter mamil. Vodja te kriminalne združbe je bil že star znanec policije 38-letni R.K. iz Velenja, njegova ožja sodelavca pa 56-letni N.K. iz Maribora ter 51-letni N.K. iz Rogaške Slatine, ki je bil istočasno glavni dispečer orožja in mamil. Orožje je prihajalo iz Hrvaške, mamila pa iz Ljubljane. Kriminalna združba jc bila ze dalj časa pod nadziranjem policije in kriminalistov iz Celja, Maribora ter Ljubljane, sodeloval pa je tudi javni tožilec iz Celja, ki je usmerjal njihovo delo. Poleg orožja so zasegli še večjo količino mamil ter denarja od prodaje mamil. Ob tej priložnosti so prijeli še 48-letnega B.V. iz Ljubljane in njegovega pajdaša 42-letnega M.l5. iz Ljubljane. Skupaj je bilo prijetih sedem osumljencev saj so pred prijetjem opravili številne preiskave na domu, poleg tega pa še v Velenju, Žalcu in Manjš-reku. Med njimi je tudi T.S. za aterega so podali že ovadbo leta 1996 zaradi podobnih kaznivih de-janj. Ob prijetju je bilo zaseženo 12 ročnih metalcev raket jugoslovanske in ruske proizvodnje, dva puškomitraljeza, dve avtomatski puški tipa Kalašnikov, potezna puška, dve pištoli 7,05 in 7,65mm, tri menjalne cevi za puškomitral-jez, dušilec zvoka, večja količina streliva raznih kalibrov, večje količine eksplozivnih sredstev, 165 g heroina, 110 g kokaina, 2215 g marihuane ter 1,120.000 SIT gotovine pridobljene z prodajo mamil. V sem prijetim je bila za 48 ur odvzela prostost in predani so bili v obravnavo preiskovalnemu sodniku, ki je za pet njih odredil prior. N.P. in B.V. se morata vsa-odnevno javljati na policijski postaji, M.D pa je bil izpuščen. Boris Blažina iz kriminalistične službe Ministrstva za notranje zadeve je izrazil zadovoljstvo, da so se letos že dve akciji zelo uspešno končali v kateri so bili uspešni Celjani v sodelovanju z Mariborčani in Ljubljančani v zasegu orožja, Kranjčani pa skupaj s Koprčani pri zasegu mamil. Na splošno pa je zaskrbljujoče, da je porast tovrstne kriminalitete kar za 23%, saj je v preteklem letu bilo v 68 akcijah zaseženih kar 432 pištol, 222 pušk, 220 bomb, večja količina min, 149 lovskih pušk, 442 delov orožja, 696 raznih eksplozivnih sredstev in eksploziva. Vse skupaj je bilo namenjeno črnemu trgu, ki bi ga koristili v organiziranem kriminalu v novonastajajočem podzemlju Slovenije. Do takih uspehov pa se lahko pride le za zasledovanjem od dobavitelja do koristnika. Sicer tako orožje na črnem trgu dosega dokaj dobre cene, saj ročni metalec raket velja 1000 DEM, puškamitraljez 2500 DEM, bomba 130 DEM, Kalašnikov 700, potezna puška pa 1000 DEM. Za nedovoljen promet z orožjem je zagrožena kazen 8 let zapora, kakor tudi za proizvodnjo in promet z mamili.Točno komu je bilo namenjeno orožje pa nam niso povedali. Janko POGREBNA SLUŽBA MORANA: TEL. 063 720-003. 720-660. 720-662 koroške rekarne DRAVOGRAD Družba Koroške pekarne d.d. z dolgotrajno tradicijo z enotami v Dravogradu, Prevaljah, Črni, Slovenj Gradcu, Mislinji in odslej tudi v PC Lena Levec Proizvodni program z visoko kvaliteto krasi široka kvaliteta raznovrstnih pekovskih izdelkov, Koroška c. 2, 2370 Dravograd tel. / fax: 0602 / 83-045, 83-271,84-637 ‘Domača petama Lena Levec kar se lahko prepričate na prodajnih mestih: ŽANA ŽALEC, ŽANA PC LENA LEVEC, ŽANA MARKET SEL, ŽANA MARKET MARELICA DOLENJA VAS, ŽANA MARKET MANEL LAIKOVA VAS, ŽANA MARKET ALDO OSTROŽNO, ^ ŽANA MARKET UPSI ČEPLJE. ŽANA koroške pAcrn? DRAVOGRAD Sveže pečen t(niA in pecivo v