n *. . , v »»ainezna številka Din i'—. ŠTEV* 17* ana V ^ V LJUBLJANI, Četrtek, dne 5. avgusta 1926. LETO III. bht}t Tiak polašča svobodnega jugoslovenskega naroda. Ampak tudi Pri tej priliki pravimo, da so napačni tudi najbolj ogorčeni protesti, da so smešne pTav vsake napovedi obračuna in da je že skrajni čas, da prenehamo na krivice odgovarjati s frazo! Treba odgovoriti z delom, treba ogorčenje spremeniti v požrtvovalnost in treba frazo nadomestiti z voljo. Sanvo v tem je rešitev in nobene druge ni! Niti za vinar niso fašisti na slabšem " v Ljubljani še tako napsujemo in niti za Vinar niso naši bratje na boljšem, pa naj jun v Ljubljani izrečemo Se tako zanosne, tirade. Vse te fraze so znak le naše neresnosti in zato tudi v ohrabrilo fašistom, da sežejo še po težjih nasiljih. Naža rešitev je le v delu in to ponav-jamo neprestano. V požrtvovalnem, sistematičnem in metodičnem delu za narod, »a državo. Naravnost žareti od pravega svobodoljubja mora naša Jugoslavija in nihče ne izbriše iz srca Primorcev ljubezni do Jugoslavije. Vzor dobro opravljane in res demokratične države m°r* biti Jugoslavija in zvesta do nje °stane neomajna tudi preko državnih mej. v Zakaj samo od take države more pričakovati brat v tujini pomoči. Le tisti, ki si zna sam pomagati, more pomagati tudi drugim. Na nas vseh je, da podamo dokaz, da si Jugoslavija zna pomagati. Danes tega dokaza še nismo podali in zato je tudi nas ugled v tujini majhen. V tem pa je tudi vzrok, da so vsi naši g asovi o zatiranju bratov v tujem svetu ea moči in brez učinka. Skrbeti mo-laino, da bo Jugoslavija uživala v tujem ne reakcionarno in XD?G.° Popolna razcepljenost med radikalnimi volilci. ljubno stično — državo je prva in n*ysi^s(MUl1-pomoS bratom v tujini. In to pomo?e^a remo dati, ftlc- Drugo pa je, da se Zg neha enkrat v našem tisku tista neresna pesem o iredentizmu. Nikomur ni koristila še ta pesem in njti tistim političnim otrokom, ki pri vsaki priliki in nepriliki paradirajo e njo, pač pa (je mnogo škodovala nam vsem, ker je nas in naše težnje samo kompromitirala. In že eno stvar! Težka zmota je mnenje nekaterih ljudi, da so oni zlasti poklicani, da rešujejo naredno-obrambna vprašanja. Nasprotno! Ta vprašanja so stvar vsega naroda, ali pa je sploh izključeno, da bi bila ugodno zn nas rešena. Najtežje vprašanje je vprašanje naših bratov v tujini in zlasti sedaj, ko jih zadeva val novega preganjanja, a jim mi ne moremo dati nobene prave pomoči. Beograd, 5. avgusta. Kakor javljajo iz notranjosti, se pojavlja pri sestavi list za občinske volitve velika razcepljenost, zlasti velja to za radikalno stranko po mestih. Tako so razcepljene radikalne liste v Kragujevcu, Nišu, Mitroviči, Ku- manovu, čačku, Kraljevu in Užicah. V zadnjem času je prišlo do razkola tudi v Požarevcu, kjer je bil v poslednjem momentu znani radikal Dušan Živojino-vič črtan iz odborniške liste. Bobič bo izključen iz radikalne stranke. Beograd, 5, avgusta. Včeraj je bila v hotelu »Pariz« konferenca krajevnega odbora radikalne stranke, na kateri se je razpravljalo o Bobičevem postopanju in njegovi nediscipliniranosti, ker vzlic sklepu glavnega odbora postavlja svojo listo. Bil je podan predlog, da se Bobič izključi zi stranke in da se ta izključitev objavi s posebnim proglasom na meščane. Došlo pa ni do nikakega sklepa o tem vprašanju. Beograd, 5. avgusta. Včeraj je bila v kavarni »Sarajevo« konferenca pristašev Bobiča. Na tej konferenci je sodeloval tudi Ljuba Zivkovič. Govorilo se je o agitaciji, o razporedu in načinu zboro- ! vanj in nato še o tem, kako bi se pre- ' prečila izključitev Bobiča iz radikalne stranke. Sklenilo se je, da. se intervenira na najvišjem mestu stranke, da se Bobič ne izključi, ker bi to bilo pogub- I no za stranko. ŠE NOBENA KANDIDATNA LISTA NI V BEOGRADU PREDLOŽENA. Beograd, 5. avgusta. Nobena -kandidatna lista za beograjske občinske volitve še ni izročena prvostopnemu sedišču in ni potrjena. Najdaljši rok je do petka. Volilcev je 28 tisoč, dočim jih je na zadnjih volitvah bilo 26 tisoč. Vse liste so že gotove, samo sedišču še niso predložene. PROTI TERORJU \ SRBIJI IN ČRNI GORI. Beograd, 5. avgusta. Predsednik demokratskega kluba Ljuba Davidovič je sinoči izjavil novinarjem, da se bo danes sestal glavni odbor demokratske stranke, da definitivno razpravlja o vprašanju občinskih volitev v Srbiji in črni gori. Beograd, 5. avgusta. Demokratski klub je imel sejo, na kateri se je razpravljalo o terorju v Kumodragi, kjer so prišli na demokratsko zborovanje radikali in ga hoteli razbiti. Tu je prišlo do razra-čunavanja, v katerem je bil radikalni kandidat težko ranjen z nožem. Več jih je bilo lažje ranjenih. Gnječa je bila taka, da policija ni mogla intervenirati in ni nihče hotel poslušati njenih ukazov. MINISTRI SE VRAČAJO. Beograd, 5. avgusta. Za dan^s se pričakuje prihod ministra financ dr. Periča, ki je bil nekoliko dni v Ljubljani. Zagreb, 5. avgusta. Sinoči so z brzim vlakom prispeli z Bleda v Zagreb dr. Ninčič, minister za agrarno reformo dr. Šibenik in minister na razpoloženju Stjepan Radič, ki je bil včeraj dopoldne v avdienci pri kralju. Dr. Ninčič in dr. Šibenik sta spremila Radiča na njegovo stanovanje in ob 9. in pol nadaljevala svoje potovanje v Beograd. Beograd, 5. avgusta. Včeraj je prispel 5®«» minister za kmetijstvo in vode Ivan jin podsekretar ministrstva javnih el d|- Pernn,- R«™,.?IN!STRI REFERIRAJO. Beogiad, 5 avgust«. Pri predsedniku vlade Uzunoviču je bil pop£ldne mini_ ster za kmetijstvo in vode Pucelj in mu je poročal o vprašanjih svojega resora. Tudi minister za socialno politiko Milan Simonovič je poročal predsedniku vlade o stvareh svojega resora. bkohum iivimmt i mmbbb Zato pa je treba to vprašanje reševati s posebno resnostjo in zato proč s frazami, proč s paradiranjem, proč z igračkanjem o iredentizmu, in na delo, na vztrajno, tiho in neopaženo delo, zakaj •samo v tem je rešitev I INVALIDSKE PODPORE NE BODO ZNIŽANE. Beograd, 5. avgusta. Sinoči je predsednik vlade Uzunovič izjavil novinarjem, da mu ni znano, da bi bila vlada sklenila kako redukcijo invalidskih podpor. Invalidi so lahko mirni v tem pogledu. POSL. PUŠENJAK ODKLONIL ODLIKOVANJE. Beograd, 5. avgusta. Narodni poslanec SLS Vlado Pušenjak je odlikovan z redom belega orla za delo na proračunu za leto 1926-27. Pušenjak je odklonil to odlikovanje, ker smatrata on in njegova stranka, da je ta proračun škodljiv za narod in da ne prevzameta nikake odgovornosti za ta proračun. USTANOVI SE POSEBNA CENTRALA DENARNIH ZAVODOV. Beograd, 5. avgusta. Za jačjo kontrolo denarnih zavodov se dela v ministrstvu trgovine in industrije na to, da se ustvari posebna ustanova, ki naj bi bila centrala denarnih zavodov v celi državi. Komisija, ki je bila odrejena, je že gotova s svojim elaboratom. Centrala bi se brigala tudi za sigurnost vlagateljev. ——B HfW V1 HW> PAŠIČ SE VRNE KONCEM AVGUSTA V BEOGRAD? Beograd, 5. avgusta. Danes odpotuje Pašič s svojim sekretarjem Sokolovičem in V. Jankovičem v Eviennes les Bains. Tam ostane samo kakih 14 dni, tako da bi se povrnil v Beograd 20. avgusta. Radikali sodijo, da bo Pašič sodeloval v političnem življenju, samo si bo vzel enega pomočnika. Ta bi naj bil dr. Laza Markovič ali dr. Ninčič. BREZREZULTATNA SEJA PAŠIČEVCEV. Beograd, 5. avgusta. Včeraj so radikalni • narodni poslanci iz Pašičeve okolice imeli konferenco v predsedništvu vlade. Na tej konferenci so razpravljali največ o beograjskih občinskih volitvah, a niso nič končnega sklenili. Trdi se, da od Pa-šiča do danes Še niso dospela nobena navodila. TUDI DR. NIKIČ JE OPTIMIST. Beograd, 5. avgusta. Sinoči je bilo iz ministrstva za šume in rudnike izdano poročilo, v katerem se napada Stjepan Radič. V poročilu je- rečeno, da je Radič obupan, ker ga zapuščajo hrvatske mase, ki gredo z dr. Nikičem. Dalje je rečeno, da dr. Nikič dela s svojo poštenostjo in avtoriteto, a ne s silo. Izjava dr. Korošca. Beograd, 5. avgusta. Dr. Korošec se je mudil dva dni v Beogradu in je včeraj izjavil novinarjem: Na situaciji ne najdem nič novega. Koalicija najmočnejše parlamentarne stranke radikalov in naj* cenejše skupine radičevcev se nadaljuje. Stjepan Radič ima grandiozne politične koncepcije, a nima nikake politične taktične erudicije. Uzunovič ima le dober jezik. On je dosleden sebi. Pokazal so je za slabega ministra, pokazal se je za še slabšega predsednika vlade. On je dosedaj še v vsakem resoru odpovedal, bil je nedelaven minister, pa je tak tudi kot predsednik vlade. Nihče še dosedaj ni tako kompromitiral politične morale kakor Stjepan Radič, ki je danes obljubil to, kar jutri ni mogel izvesti. Nihče ni tako diskreditiral parlamentarizma ko nesposobni Uzunovič. Vsi neprijatelji parlamentarizma in diktatorskih metod imajo svoje veliko veselje nad Uzuno-vičem in Radičem. Nikdar se ni gazila svoboda naroda tako kakor sedaj. V sedanjem volilnem boju za občinske volitve je že 7 mrtvih. Nared vse to vidi, občuti in je nezadovoljen, čeprav molči in trpi. To je slika današnje situacije. KOROŠEC SE VRNIL V LJUBLJANO. Beograd, 5. avgusta. Sinoči se je povrnil v Ljubljano dr. Korošec, ki se je mudil v Beogradu in imel tu važne konference s predsedniki ožje opozicije. Njegovo bivanje v Beogradu se spravlja v zvezo z bližnjimi izpremembami v vladi. BOLGARSKA VLADA PODPIRA KOMITE. Beograd, 5. avgusta. Sinoči se je do-znalo, da naša vlada razpolaga z dokumenti, iz katerih je razvidno, da bolgarska vlada ne samo tolerira bolgarske komite, ampak jih tudi aktivno podpira in sodeluje v komitski akciji. Zaradi tega je stališče naše vlade proti Bolgarski tem ostrejše. ZOPET KOMBINACIJE O REKONSTRUKCIJI VLADE. Beograd, 5. avgusta. Vsled smrti ministra za pravosodje neprestano krožijo razne kombinacije o rekonstrukciji vlade. Včeraj so se razširile vesti o razšir-njenju koalicije. To razširjenje naj bi se poleg demokratov izvedlo z Nikičevo skupino, ki bi se ji pridružili hrvatski federalisti. Ta politična skupina bi dobila dva ministra, eden bi bil dr. Nikič, a drugi minister za pravosodje. Kot kandidat za to mesto se imenuje dr. Ladislav Polič. Resni politični krogi zavračajo to vest kot izmišljeno in tendencijozno. KONGRES PRAVNIKOV. Beograd, 5. avgusta. Dosedaj so vsa ministrstva izdala odločbo, da se uradnikom, ki se prijavijo za kongres pravnikov v Ljubljani, dovolijo posebni dopusti od 7. do 15. avgusta. SOŽALJE DVORA VSLED SMRTI GJURIČIČA. Beograd, 5, avgusta. Danes je predsednika vlade Uzunoviča posetil minister dvora Jankovič, da je* v imenu dvora izrazil sožalje zaradi smrti ministra za pravosodje Marka Gjuričiča. Interesi-ral se je tudi za pogreb umrlega Gjuri-čiča. NAŠ POSLANIK V BUDAPEŠTI NASTOPIL SLUŽBO. Beogr&d, 5. avgusta. Naš novi odpravnik poslov v Budimpešti Aleksander Cincar Markovič je izročil svoje akredi-tivno pismo ministru zunanjih poslov. Prva laž. Volilni boj za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo se je pričel in pričel se je — kakor se spodobi — z lažjo >Jutra To generalno glasilo slovenske esde-esarije namreč piše, da'ne išče SDS pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo nobenih strankarskih interesov in obenem toži to dično glasilo, ker ni bil za volitve dosežen sporazum. Ampak vsa ta zatrjevanja in vse te jere-niijade niso drugega ko navadna laž. Če ni prišlo pri predatoječih volitvah do sporazuma, je to samo krivda SDS. Ona ni hotela sporazuma in samo njena krivda je. če se bodo vršile bojno Tolitve v trgovsko in obrtniško zbornico. Tega se ne da utajiti, ker so dejstva naravnost dokunientarična. In da ni prišlo do sporazuma, je krivo samo to, ker hoče SDS na vsak način izrabiti te volitve v svoje strankarske namene. Pozicija SDS v Sloveniji se je v zadnjem času naravnost obupno poslabšala. Zapustilo jo je učiteljstvo, izgubila je svoje pozicije v denarnih zavodih in sedaj je prišla Se v.nana mariborska afera. Delavci in kmetje l>a so SDS že itak davno zapustili in zato je njen kredit vjieogradu vsak dan manjši. In če bi izgubila SDS še Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, potem bi izgubila svojo zadnjo pomembnejšo postojanko in tudi Beograd bi spoznal, da je vsa moč SDS edino v »Jutru«. V tem hipu pa bi bilo *iudi konec vsakega upliva centralistične SDS in zato se bori SDS na življenje in smrt, da si ohrani Trgovsko zbornico. Res pa je to, da se SDS zaveda, da je njena firma na silno slabem glasu in da je brezpogojno izgubila bitko, če nastopi pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo s svojo firmo. Zato je zatajila svojo firmo in zato se skriva za neodvisno obrtniško listo in zato si skuša najti primemo trgovsko organizacijo, da bi se skrila za njo. Samo to je resnica, vse drugo pa, kar pisari »Jutro*, je navadna laž. >SDS ne išče strankarskih interesov. Ali res misli »Jutro?, da so 6ami tepci v Sloveniji, da si upa napisati tako neverjetno laž. Kaj pa ostane od SDS, če ji odvzamemo njeno partizanstvo? Ali je sploh politična nemoralnost, ki je ne bi SDS zaradi strankarstva ne izvršila? Najmočnejši slovenski denarni zavod je uničila SDS zaradi strankarstva! Nacionalizacijo Trboveljske in dra- gih podjetij je zaigrala zaradi strankarstva! Denuncirala in metala na cesto je slovenske uradnike zaradi strankarstva! Pojedla je dano častno besedo zaradi strankarsiva, preganjala vsakogar, ki ni botel biti za njeno strankarstvo, uprizarjala najbolj nečedne osebne gonje zaradi strankarstva in sedaj pride njeno glasilo z drzno lažjo, da SDS ne išče strankarskih interesov pri volitvah v trgovsko zbornico! Kaj misli '»Jutro«, da je res vsa Slovenija padla na glavo! »Prepuščamo slovenskim gospodarskim krogom, da si po svoji najboljši pameti izberejo najboljše zastopstvo v trgovski zbornici«, piše »Jutro«. To pa to! Kakor da bi bili pozabljeni vsi bojkoti in vse gonje, ki jih je SDS dosledno uprizorila proti vsakomur, ki je po svoji najboljši pameti glaso-vjl za prave trgovske zastopnike in proti odvisnim eksponentom SDS! Teroriziranje najgrše vrste je bilo v takih primerih edino sredstvo SDS in če želi /Jutro« za to našo trditev in splošno znano rtsnico dokazov, mu prav radi postrežemo. SDS se skriva danes za »Stanovsko listo ohrtniških organizacij ljubljanske in mariborske oblasti«, ki jo napoveduje neki anonimni akcijski komite za volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Kakor da ne bi vsa Slovenija znala, da je ta lista lista SDS, kakor da ne bi že prva objava tega komiteta to dokazovala. Vprašamo: Če je gospodom od tega ko-miteta res le za stanovsko obrtniško m.-.-stopstvo, zakaj pa niso najprej javno sklicali sestanka vseh obrtnikov ? Zakaj ne povedo, kdaj in kako se je vršil oni famozni celjski delegatski sestanek! Kdo je bil na "tem sestanku in katere organizacije so bile na njem zastopane? In kako to, da ni pritegnjena tudi Jugoslovanska obtrniška zveza, zakaj manjkajo vse druge obrtniške organizacije? Na vsa ta vprašanja naj odgovore najprej gospodje od akcijskega komiteta, potem pa se bomo pogovorili dalje! ♦ Volilni boj za trgovsko zbornico je otvor-jen in sicer z lažjo »Jutra . Naj bo tudi zaključen z lažjo »Jutra«, ko bo to dično glasilo pisalo o zmagi SDS pri volitvah v Trgovsko zbornico! Prepričani smo, da •bodo naši samostojno misleči gospodarski krogi za to krepko poskrbeli. Dunžisko pismo. Kadarkoli sem poročal o napredku v Avstriji, posebno na Dunaju, sem imel v mislih edino to: podati kričeče vzglede vztrajnega, sistematskega, koristnega dela v »ubogi« državi in v nje svetovnem središču, o katerem ste mogli škodoželjno popevali, da ... po ulicah bo Se travca, oj, travca zelenela! — O kaki blagodejni tekmi pa ni ravno preveč slišati! — Pač pa so mi pravili, da je v Be-rolinu v enem letu nastalo — 23 jugoslovanskih hiš in tudi v Draždanah da imenujejo hudomušneži neko ulico kar po imenu nekega jugoslovanskega sinčka v možkih hlačah. Ali je kdo že preiskoval, kaj je s tolikim jugoslovanskim blagoslovom v — Nemčiji? Dunaj pa v mnogih ozirih napreduje tako kolosalno — in iz lastne moči! — kakor si v zlatih starih predvojnih časih nihče niti misliti ni upal. Blagodejna Luegrova doba daleč zaostaja za dobo zadnjih pet let! Povedal sem že, da so dovršili prvi mestni graditeljski program — 25.000 novih stano-vaj. Ako pomslite malce, da je to za — dve coli Ljubljani, boste šele imeli pojem o kolo-salnem delu zadnjih pet let. — Nove ogromne mestne hiše so po večini ta takozvan. Gurtlu »li blizu njega, da delavstvo in malo uradni-štvo — ki jih je po večini zasedlo, nima daleč na vsakdanje delo ali v službo. Neki slovenski prvak, ki si je ogledal eno takih hiš (Margareten-Giirtel št. 10—16), mi je dejal, da so te stavbe strašno nepraktične, Ver so — prekolosalne. Kaj pa amerikanski nebotičniki? V velikem svetovnem mestu ni stavbišč za — recimo — dve Ljubljani na primernih krajih, da bi bilo mogoče malomestno zidati 1 — Vrhu tega imajo velike stanovanjske. hiše svoje prednosti. V taki hiši imajo pod svojo streho vse, kar ljudje potrebujejo: vse možne trgovine, obrti in — poklice, od advokata in zdravnika do babice, tu so igrišča in shajališča! — Vsako stanovanje in stanovanjce ima kopališče s toplo vodo iz centrale. Zidano je vse po najmodernejših izkustvih. Tudi stanovanjce z eno samo sobo je prijetno Poleg predsobice je kuhinja, ki je lična in tako grajena, da je pri trokrilnem oknu nekaka — dnevna soba. Včeraj so zopet slavnostno ptvorili dvoje takih hiš s skoro 400 stanovanji. — Za letos je v mestnem proračunu 160 mil. šil (t. j. okroglo 1200 mil. dinarjev!!!) za take obče-koristne investicije. . Pred par tedni so otvorili v X. okraju (kjer je večina Čehov!) največje, najmodernejše kopališče na kontinentu — »Amalienbad«. Stalo je okroglo 100 miljard ali 80 mil. dinarjev. To je impozantna stavba, ki jo hodijo občudovat tehniki vsega sveta. Srednji del ima 8 nadstropij. Na fasadi je polno umetniških skulptur. - Znotraj so vsi kopalni prostori Na Dunaju, 2. avg. do vrha obloženi s porcelanastimi ploščami, vsak oddelek v drugačni barvi. — Plavalnica je dolga 33, široka 12.5 metrov. Vdelane so tribune za športne prireditve. Skratka: svetovna Sehensvvurdigkeitt Vse glavne ulice so pretlakovane. Za či-Cistočo je poskrbljeno, kakor matokje. Ako spustiš tramvajsko karto na tla. te stane lahko stante pede 2 šilinga. Dobiš kar tiskano pobotnico. Ali toliko so obzirni, da te nikamor ne zapišejo. Za 2 šilinga moreš metati papirčke na tla. — Ali že jako se pozna ta odredba! — Tudi drugače je vse urejeno, kako se smeš voziti ali hoditi po mestu. Zdaj se mesto bavi s kolosalnim načrtom, da prevzame od Bunda — Prater. Ta je bil cesarska last, a Bund je dedič vsega cesarskega in državnega. — V Pratru je treba ogromnih investicij, ki jih zahteva sedanja moderna doba, a prenese jih danes edino proračun dunajskega mesta. Napredek opazujejo tudi v raznih mestih (na vseh, n. pr. Dun. Novo mesto!). Tako n. pr. se Baden čudovito razvija. Pretekli teden sc- tam otvorili novo javno kopaliSče — Strandbad. Ogromno je in krasno je vse urejeno. Že pred vojno so sanjali o taki napravi, ali do izvršitve ni moglo priti! Sele povojna doba jim je še sijajneje uresničila zelje! Tud ob Vrbskem jezeru je napravil Celovec lepo, veliko, moderno kopališče z veliko peščeno obalo. Nahaja se takoj od začetka me 1 Loretlom in Schwimmscliule. Pred vojno si mnogo govorili o takem napredku, ali izvršilo ga jc šele povojno »avstr, siromaštvo. Za sklep nekaj, kar ni tako razveseljivo. Leta 1924. je bilo v A. 43.041 porok, a 5350 ločitev in 152 neveljavnih, torej zc vsak osmi zakon jc šel narazen! — Ta pojav je dal povod za razprave: kdaj naj se ljudje ženijo, da bo najbolje? Nekdo je odgovoril: Sest mesecev pred — ločitvijo! * V zadnjem dopisu o izvozu našega sadja v Avstrijo sem dejal, da znaša carina za sveže češplje 20 zl. kron, kar daje s 4.5 odstotnim prometnim davkom čez 3000 kron na kilo. — Došel je ugoden popravek: Z na-redbo 25. julija je ta carina znižana za mesec avgust na 2 zl. kroni, pozneje pa 1 zl-K — To nam izvoz omogoči že v avgustu-Nisem mogel izvedeti, na čegavo pobudo se jo to zgodilo. Morda radi letošnje zelo slabe letine češpelj v Avstriji, a češplje se^ tu smatrajo za važen del ljudske prehrane. Tudi jabolk bo malo, hrušk pa bo več. Izvozniki so s tem opozorjeni. Zapomnijo naj si le eno: drobnjarije nikar pošiljati. Tu gre le lepo blago po dobrih cenah. A. ti. Slovani pod Italijo in fašistovski sindikati. Italijanski tisk kaj rad povdarja ob raznih i fašistovskih manifestacijah in zborovanjih udeležbo tujerodcev to je Slovencev in Hrvatov, ki »o vpisani v fašistične sindikate. Posebno važnost pa so dali tej udeležbi Slovanov ob priliki zadnjega zborovanja fašistovskih sindikatov v Trstu. Poslanec Rossom, oče sindikalne ideje, ki je ta dan izrecno prišel v Trst, je v svojem ofivoru naiDrei pozdravil Slovane, ki ^ jih je \idel korakati v vrsti za drugimi sindikalisti pa tržaških ulicah. >Priznavam Vam, da sem bil najbolj ginjen, ko sem videl italjanske delavce, ki ne govorijo še našega jezika, uvrščene v naše gibanje za sindikalni nacionalni preporod. Dovolite mi torej, da pošiljam poseben pozdrav tem delavcem in da jim rečem, da morajo biti ponosni, da pripadajo italjanski državi in na- C1Glasilo fašistovskih korporacij »II Lavoro d’ Italia«, ki izhaja dnevno v Rimu, je v svoji številki od 28. julija t. 1. posvetilo tem Slovanom celo uvodnik pod naslovom »Sile re- žima«. Članek se glasi takole: Sindikalna zborovanja v Trstu in Puli zaslužijo poseben povdarek tako radi svoje veličastnosti, ko tudi radi političnega in moralnega pomena. V zadnjih letih je uvrstitev dela v teh najbolj italijanskih (?) pokrajinah naletela na zapreke najrazličnejše narave. Težka ekonomska upostavitev in zadnji protiitalijanski upor vseh onih, ki jih je avstrijski sistem umetno kot klin zabil v obe mesti in pokrajino, sta dolgo časa otežkočili ustanovitev fašistovskih sindikatov. Znano je, da sta se slovanstvo in avslrijstvo velikokrat zamešali s komunizmom, da bi onemogočilo restavracijsko delo italijanske vlade. Vse pretveze so bile dobre, da ovirajo novi blagoslov naših odrešenih obmejnih pokrajin. Sedaj je italijanska bitka že izvojevana in to predvsem radi tega, ker so se pridobile Italiji vse delavske mase. Pri sindikalni manifestaciji v Puli so bili številno zastopani tudi drugorodni rudarji iz Labinja. V neskončnem sprevodu po Trstu se je posebno opazil in aplaudiral močan oddelek delavcev iz sežanskega okraja, ki je bil važno središče slovenske propagande in ki ga i je sedaj zadel končni udarec z ustanovitvijo i fašistovskih sindikaiov. Naši organizatorji so lahko ponosni z za- j služnim delom, ki so ga izvršili. Oni nudijo najboljši dokaz %sem in vsakemu, ki bi imel željo zoperstavljati se volji in pravici Italije, da ni mogoče bivati v italijanskih gospodarskih sferah z lastnimi interesi in z lastno eksistenco ne da bi se popolnoma združili z duhom in svrho italijanske države, s katero so gospodarsko nerazidružljivo spojeni. Po teh in sličnih poročilih mora čitatelj nedvomno misliti, da so slovanski delavci in obrtniki postali kar čez noč najboljši prijatelji in pristaši one stranke, ki jih je najbolj zatirala, in ki jim še vedno odreka pravico do lastnega jezika, do šole v materinščini in do svobodnega kulturnega razvoja in napredka, do stranke, ki mu je s krvjo in smrtjo vzela pravico, da izvoli svoje zastopnike v parlament države, h kateri so po nesreči pripadli. Ali se je gospod poslanec Rossoni informiral, kako so prisilili vse uboge delavce, da morajo na manifestacijo v Pulo in Trst ? Ati je on videl, kako so to ubogo paro na tržaškem korzu celo pretepali in s silo gnali dalje, ali je on slišal, kako se je vsa publika smejala zapeljani godbi iz Vrhovelj in Re-pontabra, ko je korakala po korzu in svirala nekaj, kar bi moralo biti fašistovska himna? Ali je poslanec Rossoni vprašal, kako so se, ali bolje, kako so bili ti kraški delavci vpisani v sindikat? Lahka je zmaga organizatorjev sindikatov, saj sindikalni zakon, ki je bil izdan letos aprila meseca in pravilnik k njemu, ki je bil objavljen šele junija meseca, izključujeta naravnost vsako drugo organizacijo. Po prvem členu se smejo sicer zakonito priznavati organizacije, ako obsegajo vsaj desetino delavcev dotične stroke, ki bivajo v kraju. Toda vsa ta svoboda ie uničena po členu 6, ki predvideva, da ae ne sme v nobenem kraju priznati vec nego ene organizacije za vsako stroko, in da se ne smejo organizacije iste stroke združiti v širšo okrajno ali pokrajinsko ali celo državno organizacijo, ter da se smejo končno celo take širše organizacije združiti v eno samo državno zvezo vseh organizacij in sicer delavcev, delodajalcev in izvršiteljev prostih poklicev. Čim je taka osrednja organizacija ustanovljena, in ta ustanova je bila v intencijah zakonodajalcev, ne more biti priznana nobena organizacija, ne delodajalcev, ne delavcev, ne drugih poklicev, ki ne bi bua včlanjena pri državni osrednji organizaciji. Ako hoče biti torej kdo vpisan v kaki organizaciji, ki naj brani njegove interese, m ki ga sme zastopati v vseh vprašanjih, se mora vpisati v fašistovski sindikat. Kdor se pa ne priključi strokovnemu fa-šistovskemu sindikatu, kateremu pripada, mora pričakovati najhujše posledice za svojo osebo, Ce je delavec, mora računati, da bo prej ali slej brez službe, če je trgovec ali obrtnik, je v nevarnosti, da mu vzamejo potrebno dovoljenje, saj gredo vsa dovoljenja skozi roke sindikalnega tajnika. In tudi ako ne pristopi m prevzame nase vse nevarnosti, ki so spojene s tem korakom, mora po zakonu samem kljub temu prispeval, k si dikatu v meri, ki jo določi sindikat sam in'se izterja ta davek od njega na enak način, kakor občinski davki. Toda ne samo delavci 111 delodajalci,- tudi osebe, ki izvršujejo takozvane proste poklice, kakor odvetniki, zdravniki, inženerji in slično morajo P° sindikalnem zakonu prispevati k sindikatu, tudi ako niso vpisani in kljub temu, da pripadajo drugi že obstoječi in še dalje priznani organizaciji, kakor n. pr. odvetniški in zdravniški zbornici, v kateri morajo biti vpisani, ako hočejo sploh izvrševati svoj poklic. Tako ima sindikat odvetnikov nadvlado nad odvetniško zbornico. V zbornično vodstvo izvoli namreč zbornica sama na občnem zboru le polovico članov, drugo polovico določi sindikat, predsednika končno imenuje vlada. Sindikat ima tudi glavno besedo, celo bolj tehtno nego državni pravdnik pri pripustitvi ali izbrisu odvetnikov in zagovornikov iz seznama, ki ga voli odvetniška zbornica. Iz tega izhaja dovolj jasno, da preti tudi odvetnikom enaka nevarnost, kakor delavcem, ako se ne vpišejo v fašistovski sindika • Se bolj jasno bo to, ako povemo, da so n. P* j odvetniki v Gorici že prejeli tak P°‘ pozivi pa so ukazi kakor jo to predo pl.e. od druge slične prilike, kjer so ■ p0(|. jeli od odvetniške zbornice lH»oV*enske 0(J_ pišejo dol.arsko .xbl^9-(u pozivu k tej tudi vetnike, ki se niso odzvali JP kratkomalo Pu_ sicer »prostovoljni« z° F* spendirali za daljio kakor za učitelje, t *°ne « z ozirom na njih vzvišeno nalo-“ kate™ * ustanoviti udruženja, ki bi bra-8®’ n®sih stanovske interese, so takisto usta-n„,?.-ii fRŠistovske organizacije, v katere silijo * vsemi sredstvi tudi slovenske učitelje. Ko je slovenski poslanec dr. Besednjak v rimski zbornici grajal tako naravnost nečloveško postopanje s slovenskimi učitelji, je vstal sam naučni minister in zagovarjal to politiko, šolski skrbnik v Trstu pa je imel drznost ter javno skušal zatajiti svoje delo in delo njihovih eksponentov na deželi. Ako vse to upoštevamo, potem je veselje italijanskih fašistovskih listov zelo malo utemeljeno. Pristop slovenskih delavcev i» delodajalcev v njih sindikalne vrste je pai posledica nasilja in je edina pot, po kateri lahko gredo, da si rešijo vsaj svoj vsakdanji kruli, ki ga jim že itak v preobilni meri *d je dajo številni privandravd. Ves boj proti ulovan-kcnui elementu v priklopljenem M*mVu j* v prvi vrsti samo boj za kruh, ki sc propog«-stoina pokaže v svoji nagoti s sicer gosto krinko nacionalizma in nacionalnih interesov, za katerimi skušajo zakrivati svoje prave osebne interese. Težko je gotovo to Slovencu in Hrvatu prodno se odloči za ta korak, težji človeku na deželi, kakor človeku v mestu. Tem hujše pa mora biti pri srcu nam vsem, kei ve*o, da je že po zakonu naloga sindikatov, da vzdržujejo one ustanove, ki imajo v prvi vrsti namen, da raznarodijo našo deco. Tako se omenja v zakonu izrecno fašistovske organizacije najmlajših »balilla«. Na deželi že silijo vse g člane sindikatov, da vpišejo vanjo svoje otro-/ ke. Člane same pa vabijo v vrste miliinikof in v fašistično stranko samo. Rossoni eain je imenoval te slovanske člane Italijane, ki ne govorijo še italijansko, pri tem je bil poudarek na besedi »še«. Namen sindikatov je iz Slovanov napraviti Italijane. Tukaj je nevarnost in proti tej nevarnosti se mora okrepiti slovenski element v Italiji. Politične vesti. = G. Vjeko^lav Visoševie, direktor zagrebškega »Narodnega Djela-t, nas prosi, da objavimo, z ozirom na našo pripombo, da je ^Narodno Djeloc radikalni list, sledeče: »Narodno Djelo« je strogo izvenstrankarski in od vsakega vpliva popolnoma neodvisen list, najmanj pa rma kakšne zveze a radikalno stranko. »Narodno Djelo« je nacionalno borbeno in narodno obrambno glasilo vsej» poštenih rodoljubov, ki v skrbi in boju ta višje narodne in državne interese ne potna jo nobenih osebnih in strankarskih ambicij, in zato tudi ne radikalskih.-c = Radič o SLS. Na potu na Bled je »prejel Radič v vagonu 3. razreda dopisnika ..Novosti« in mu podal daljšo izjavo o aktuelnih pol Mični h vprašanjih. Med drugim je govoril tudi o SLS in dejal: »Klerikalci po izven vsakih kombinacij. Kaj hočete, ko pa. pravi Korošec, da je najbolj pameten in najpošte-nejši, kdo pa bo šel tedaj z njim? Slovenci morajo biti v vladi, toda le njihovi strokovnjaki, pa čeprav so pristaši SLS. To sem jaz predlagal, ko je prišlo do sporazuma. Njih politiki ne morejo v vlado, ker imajo svoj. kakor veste, katoliški svetovni naaor in glede konkordata so se stavili v nasprotje z državnim stališčem. Oni nikakor ne morejo razumeti, da bi mogli njihovi strokovnjaki sodelovati v vladi in zato zahtevajo, da morajo biti v vladi, če sodelujejo v vladi, njih politični eksponenti. G. Korošec bi hotel igrati vlogo Pašiča: vse samo jaz in moji. To načelo pa se more izvajati le, 4e se ima 140 poslancev, z 20 poslanci pa se ne more izvajati Paši če ve politike. Vsled zakulisnih zvez vladajo v Sloveniji sam. demokrati. Veliki župan dr. Bal tič je orjunaš. BaJtič in Pirkmajer so slabi upravniki, itoda veliki partizani. G. Maksimovič nam je dejal, ko smo sklepali sporazum: »Da vidimo, če so dobri.« — Mi smo se sedaj o nasprotnem prepričali. Oni samo zatrjujejo, da ik> za sporazum. In vidite, vprašanje velikih županov Bal tiča in Pirkmajerja je prakti4e» pn-mer gosposke politike. Radikali *o p®oW njima, radičevci so proti njima, a ^ oni sed na svojih mestih. — Tako g. Radi«. Na njegove besede ne rečemo drugega kot to, da se čudimo, da g. Kadlč konsta-tira, da vladajo v Sloveniji samostojni demokrati, a da ne poskrbi, da se to čudno razmerje neba. Menda ima šef vladne stranke vendarle to moč, da se ne vlada proti intencijam njegove stranke. — Kulturni boj v Mehiki. V boju, ki se je razvnel med mehikarusko vlado in katoliki, je zaenkrat ostala vlada močnejša. Skoraj po vseh krajih so vladni organi brez incidentov prevzeli oerkveno imetje Id celo v strogo verskih pokrajinah Publ a in Guadalajari so izostale napovedane demonstracije Ko je duhovSčina spoznala, da je njen predlog o izvedbi plebiscita propadel, Je žarela s splošno propagando gospod«**®!* bojkota Ta bojkot se tudi v vsej Mehik) ali manj strogo izvaja, toda njegov uvimk je nezjvaten. — Poslabšan položaj ce ve fr vidi tudi iz tega. da namerava Vatilun i -prositi ameriške države za intervencijo.fla-sti katoliške južnoameriške države. Tu je di v resnici precej pripravljenosti to intervencijo v korist katoliške cerkve in vršile so se v tem zmislu že velike rn števrlne manifestacije prebivalstva. Vendar pa poučen; k rog inev e r o j L*i o da bi prišlo do formalne intervencije. -.Pn spopadih med demonstranti in policijo je bilo v vsem ubitih •' oseb, 38 pa težko ranjenih. Pri navalu v .katedralo pa je bilo zadušenih 19 dojenfk^- — Vlada je začela prirejati protidemo^ cije. Višek teh vladnih protidem«^ se j0 bila nedeljska demonstracija. d “momatracije udeležilo nad 50.000 °8e*jeiežilo v glavnem se je poleg delavstva ^ udriožba m. uredništvo kateremu ^ u(]plt4ili (le. monstpačije^s0 iz dliavne S,uib« °dvU' sceni države Sev. Amerik* i* kul- turi boj v Mehiki. Simpatije vladTrth ame- | riških krogov so povečmt T, kov To pa ne toliko iz verskih moti v« v, *« ^ gosj^skih, ker je n.el^ka vlada /• nacionalizacijo veleP?**?5V predvaem Auti riške gospodarske kroge. PredvseM Au*a ^internirana ameriSka »i^histnja doseč . dl prekličejo Zedinjene države pr«p»?*d iz voza orožja v Mehiko ter na ta način okrepe katolike ter s -tem obenem škoduje,; o socialistični vladi Callesa. Drago vprašanje pa je, Se bo mogla ameriška industrija e svojo zahtevo prodreti, ker bi taki odredbi odločno nasprotovali metodisti in pa pristaši Ku-Klux-Klana, ki so vsi zelo bojno razpoloženi proti katoliški cerkvi. Tudi ameriški poslanik v Mehiki Sheffield je odločno svaril predsednika Coolidgea pred odpravo prepovedi izvoza orožja v Mehiko, iker bi bila taika prepoved silno pristranska in bi mogla povzročiti ameriški vladi težke nepri-like pri predstoječih kongresnih pogajanjih, ZA AVTONOMIJO LJUBLJANSKE OBČINE. Ker Se vedno vedri in oblači na ljubljan-™.aE'8tratu gerentska trojica pristašev vJ ,,, . ,11’, da pp vlada že dolgo m l fnKr ,m m ker so s tem gažene pravice ljubljanskega prebivalstva na samoodločbo v 'SS? nPraV1’ socialno demokratska stranka, (ki jo vodi Bemot), sklicala včeraj “Jflli„a„“ri. sestanek v brezalkoholno restavracijo »Pod lipo«. Na ta sestanek.so bile pohabljene vse skupine, ki so zato, da se vrne Ljubljani avtonomija. Sestanek se sicer ni posrečil tako, kakor oi bilo Želeti, kar pa je krivda slabe organizacije sestanka, na katerem je prišlo h koncu do nestvarnega diskutivnega in »načelnega« objasnjevanja.' V interesu vsega ljubljanskega prebivalstva je, da se na prihodnjem sestanku, ki se bo vršil v ponde-'jek take stvari eliminirajo iz diskuzije, ko je vendar potreba in nujnost mesta Ljubljane, da se prične spontana akcija vseh res ljudskih in demokratskih strank za takojšen razpis občinskih volitev, pri katerih naj se uveljavi splošna ljudska zahteva po odpravi sedanjega stanja v upravi mestne občine. Sestanek je v imenu sklicateljice JSDS °tvoril Kisovec, nakar je Bernot izjavil svoj osebni pesimizem glede možnosti kakega enotnega nastopa. Vendar je skrajni čas, da f? nekaj ukrene Predvsem se pa mora ljubljansko prebivalstvo zainteresirati. Predlaga, ‘la se izvedejo poizkusne predvolitve na pod-r!v, >fiUTga,proT>orca, na katerih rezultatu : s® prožile Skupine, to pa zato. ker Sih ster,? ?! red °nemogoča nastop manj-KlemeS: Podlogom je soglasal tudi ^Kocmur je odločno proti takim poizkusili v? ;im' ker so praktično neizvedljive j| vrif’ oi doprinesle nobenih realnih rezulta-obširno akcijo za dosego raz-občinskih volitev. Dr. Stanovnik je tudi proti poizkusnim ^olitvam ter je za akcijo potom shodov, obhodov in časopisne kampanje, s čimer naj bi. se izsilil razpis občinskih volitev. Pri teh volitvah naj se vse stranke razen SDS združilo na enotni listi, da se vrže reakcijonarje. Bivša Zveza delovnega ljudstva je pričela izr vajati svoj moderni komunalni program, ki se ga je pa gerentski trosvet polastil in se hoče a njim okoristiti. Sistem gerentstva ni 'p ostaven.”lkoim predviden in je zatorej ne- Juvan izjavi v imenu Nai, socialistijne s ranke njeno pripravljenost za vsako skupno akcijo. NSS je odločno proti vsaki obliki ob tinskih komisarijatov. On predlaga plebiscit v katerem naj se Ljubljana izreče, če je za avtonomijo ali ne. To da bi bil na uspešne? si nastop proti gerentstvu. (Naravnost senzacionalna izjava za sedanjo NSS. ki se ši- fer tako dobro razume s SDS.) Gustinčič v imenu skupine bivšega »Del. une .ega lista« se čudi, da je predlog o po-zkusmh volitvah, na podlagi katerih naj bi Se v naprej razdelili mandati, izšel iz vrst delavske stranke. Predlog dr. Stanovnika o ak-VlJi se mu zdi nekoliko prerahel. Potrebno 1® osnovati akcijski odbor, ki naj zainteresi-J\ ^udstvo in vzpostavi enotno fronto še pri ■_lugih važnih problemih, kakor tudi pri ln?T ^u ljubljanske samouprave. Skupina L se ne boji nastopiti tudi s SLS. , pledira v imenu delavske skupine 'dedinjenje« za enotno fronto vseh skupin, . * s® na »tališču razrednega boja, je pa proti sodelovanju s SLS. V imenu iste skupine prečita Habe izjavo, ki formulira stališče »Zje-dinjenja< in ki poživlja na enoten nastop vsega delavstva. . Kocmur pravi o stališču »Zjedinjenjac, da 3e »°.le govor skozi okno. žal v „ina8tane živahna diskusija, ki pa je Koern V°e® zašla na postranski tir. srčni irUr socialistom, da niso odkrito-zk, ’- ar, dokazujejo volitve v »Delavsko X- zveze s SDS. Bemot pa nik nato protesti ra, nffiad.e SLS. Dr. Stanov-SLS za vsako resno sku^L,fa pripravljenost l'U3tita zastopnika SLS sestanek0^0- za' Debata se je nadaljevala, nie’Gtn ni rezultat pa je, da se skliče v pom Cpaitiv-20. v istih prostorih sestanek, na kateriSk ob se sklepa o nadaljni akciji. **ui Beležke. Potrebna konstatacija. Konsta tiramo, da ni »Jutro« tudi danee Mgovorilo na odprto pismo dr. Vekoslava vukov«a direktorju »Jutra«, dr. Albertu Kramerju. Za smeh in kratek fas. Ksdeeaarako »Jutro« je napisalo uvodnik o politični morali. Uboga morala, ki mora (''‘enaSott, tudi take zagovornike. Čudeži se gode. V interpelaciji g. dr. Žerjava proti centra-tiBaeiji ietezniških nabavk čitamo tudi ite-lo spokorniške stavke: Centralizacija je velika pogreška s stališča obte dr4a,vne politike ... Centralizem je glavai »Teeaik separatizma.« Pa uij kdo reče, da se ne gode več čudeži, I« pife take obsodbe centralizma celo 2- rav kot ne^pč pred 12. leti bomo to nedeljo 8. avgusta korakali — ne v grozne bojne postojanke temveč — v divni kraj naše Gorenjske, na Brezje, da tam obnovimo svojo zvestobo, možato prijateljstvo; zaplakamo za padlimi in par hipov se ozremo k njej, ki smo jo tako zaupno na pomoč zvali v strašnih trenutkih. Bratje! Ta dan zavijmo zmaju strankarstva vrat in v bratski slogi ga poživimo ter obnovimo daljne spomine. Polovičnat vožnja pod običajnimi pogoji: vozovnice z mokrim žigom potrjene hranite, na Brezjah dobite še izkaznice. Tovariši na veselo svidenje 8. avgusta na Brezjah. — Glavni odbor ZSV v Ljubljani. — Zakaj so se znižale uradniške plače? član vlade je izjavil nekemu novinarju: Vse finančne direkcije so dobile nalog, da ugotovijo efekt znižanja prejemkov državnih uslužbencev. Ko dobi ministrstvo poročila, kar utegne trajati 10 do 12 dni, mogoče pa še dalje, po izračunalo celokupni finančni uspeh. Ministrski predsednik Uzunovič je izjavil, da gre samo za začasno znižanje. To je res, toda ne ve se, koliko časa bo stvar trajala. Državni uslužbenci so se pritožili, da eo se jim znižali prejemki v korist po-plavljencem. To ni res. Znižanje je posledica splošne štednje v državnem budžetu, ki jo izvaja vlada in ki j° bo izvajala tudi v prihodnjem budžetu, ki pride meseca aprila pred parlament. Podpore poplavljencem se izplačajo iz rednega budžeta. Cilj vladinega štedenja je ustanovitev državnega fonda po vzorcu predvojne Srbije. Ta Jond bo služil za kritje izrednih in drugih kreditov. Treba ga je ie vsekako ustanoviti, ker so se črpala doslej sredstva za take izdatke iz drugih partij- Omenjena politika štedenja predvojne Srbije je omogočila uspešno izvedbo balkanskih vojn izza let 1912—1913. Ob izbruhu balkanske vojne je imela Srbija prihranjenih 27 milijonov državnega denarja. S temi prihranki sta bili končani obe vojni. — Projekt zgradbe železniške proge Beograd—Split. Netki član vlade je izjavil te dni novinarjem, da je v vladnih krogih razpoloženje za projekt zgradbe železniške proge Beograd—Split ugodno. Ker pa je iz strate-gičrtih ozirov jiotrebno, da se zveže Beograu tudi s Kotomm, bo treba odcepiti od glavne proge tudi postransko progo na Kotor. Zadeva pride v kratkem pred ministrski svet. — Naredba o zgradbi uradniških stanovanj Predvčerajšnjim je izročil minister za sociialno politiko nared bo o zgradbi uradniških stanovanj ministrskemu predsedniku Ministrstvo za socialno politiko ima’ za zgradbo uradniških stanovanj trenutno na razpolago 10 milijonov dinarjev. Naredbo mora odobriti še ministrski svet. — Ameriški Moči križ za po,plavljence. Predsednik ameriškega Rdečega križa je nakazal za nase poplavijence brzojavno 5000 dolarjev. . — Uradni list št. 70 z dne 2. avgusta 1926 objavlja: pravilnik za mednarodni zračni pro-j«et civilnih zrakoplovov nad ozemljem kra-PovSf S«S; naredbo o izločanju gozdnih vanje n^-elepose9tev’ potrebnih za preskrbo-bah 61. 4iJ^cle1'cev z lesom in pašo, po odred-pitov linanfniSve; Pravilnik o opravljanju iz-5ne uradnike nur^,likov za prevedbo v dav-l. 1926-27; maksimalni & 240 fm' “Hi Z zdravnikof, ki izvršujejo ** a nagI-svn prakso. J J° ob£o zdravniško — Redakcije. V notranjem ministrstvu pri-piavljajo načrt za ukinitev nepotrebnih oddelkov in redukcijo administrativnih uradnikov — Razpisano mesto sodnika. Odda se mesto okrajnega sodnika pri okrožnem sodišču v Ormožu, pravtako se oddado vsa sodniška mesta, ki bi se izpraznila kakorkoli zaradi razpisa ali tekom razpisa. — Prošnje je vložiti najkasneje do 20. avgusta 1926 pri pred-sedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Francoske štipendije za jugoslovanske dijake. Na predlog univerzitetnega profesorja dr. Martela je odredila francoska vlada 7 hovih štipendij za slušatelje ljubljanskega vseučilišča, ki hočejo študirati na Franco- skem. Z dosedanjima dvema je odrejenih za letos torej 9 štipendij. Razdeljene so takole: Od novih 7 sta določeni 2 za literaturo, 3 za druge znanosti, 1 za pravo, 1 za muziko, od dosedanjih dveh je določena 1 za literaturo, 1 pa za psihologijo. Razmeroma veliko števi-io teh štipendij je dokaz, da je francoska vlada slovenskim dijakom zelo naklonjena. — Sprejem kandidatov za žandarinerijsko oficirsko službo. V svrlio popolnitve žandar-merijskega oficirskega kadra sprejme ^ komanda žandarmerije 30 novih oficirjev. V poštev pridejo rezervni poročniki in podporočniki v siarcsti 30 let z vsaj 6 razred: gimnazije. Pr5 ja ve se sprejemajo do konca avgusta. — Imenovanja pri kmetijskem oddelku ljubljanske oblasti. Pri kmetijskem oddelku ljubljanske oblasti sta imenovana: računovodja kmetijskih naprav Avgust Bukovec za oblastnega tajnika, potovalni učitelj za živinorejo Fran Černe pa za uradnika v 6. skupini 1. kategorije. — Izpit za rezervnega administrativnega podporočnika inženjersko-tehnične stroke je napravil Doro Fakin iz Ljubljane. — Iz vojaške službe. Poročnik bojnega bro-da Anton Klinar je imenovan za komandanta torpiljarke T 6; bivša rezervna poročnika Vladimir Perše in Vinko Sterle ter bivša rezervna podporočnika Danilo Fon in Ivan Pečar so prevedeni v rezervo s činom, ki so ga imeli -voječasno. — Štedenje v Italiji. Predvčerajšnjim se je vršila v Rimu ministrska seja, ki ji je predsedoval Mussolini. Ministrski svet je sklenil, da se uvede v vsej državi enoten kruh, ki bo vseboval samo 80 do 85 odstotkov žitne moke; izdelovanje finega kruha in slaščic iz pšenične moke se prepove. Dalje se reducirajo v svrlio štedenja podprefekture in sicer se jih ukine od 167 85, to je okrog 57 odstotkov. Med drugim se ukinejo podprefekture v Čedadu, Gradiški, Pordenone, Tol-mezzu, Roveretu, Rivi, Tione, Tržiču, Volo-ski in Opatiji. Agende podprefektur prevzamejo prefekture. — Prepoved alkohola na Danskem. Danska brezalkoholna društva so uvedla akcijo, ki stremi za tem, da bi se vršil tekom leta 1930. na Danskem plebiscit glede prepovedi alkohola. Kakor vse kaže, bo do tega plebiscita t udi prišlo. Zanimivo je, da se izjavlja profesor Himdhede, ustanovitelj trez-nostnih društev na Danskem, proti popolni prepovedi alkohola ter pravi, da sedanje izkušnje kažejo, da bi se moglo ljudstvo pridobiti za abstinenco samo stopnjema in prostovoljnim potom. — Mednarodni kongres za avtorsko pravo. Koncem septembra se vrši v Varšavi mednarodni kongres za avtorsko pravo, ki ga organizira vsako leto v kakem drugem mestu »Association Littčraire et Artistique Internationale«. To društvo je bilo ustanovljeno leta 1878. Za priprave tega kongresa je izvoljen organizacijski in izvršilni odbor, ki sestoji iz pisateljev, umetnikov in pravnikov, in katerega predsednik je Zemon Przesmicki. —Avtomobilska nesreča pri Metliki. Te dni se je peljal potnik Narodne mlinske in gospodarske družbe v Zagrebu po opravkih z avtomobilom iz Novega mesta v Metliko. Z njim sta se vozili trgovčeva soproga Mara Preskerjeva iz Rajhenburga in njena 11 letna hčerka Silva. Avtomobil je vozil z veliko br-zino. Kakih 500 metrov od mostu čez Kolpo je oster ovinek. Ko ga je šofer opazil, je bilo že prepozno. Zavrl je sicer z vso silo, kljub temu je odletel avtomobil na travnik, se prevrnil ter pokopal pod seboj vse štiri osebe, šofer Josip Pičiga iz Kopra v Istri je bil na mestu mrtev, ostali trije pa so težko poškodovani. — Usodepolna eksplozija lokomobile za mlatenje. V selu Bekteš pri Kutjevem v Slavoniji se je pripetila te dni usodepolna eksplozija. Kutjevški župan Milan Abramovič je prišel v selo s svojo lokomobilo za mlatenje. Zavozil je v blaten jarek. Da bi bil spravil lokomotivo iz jarka, je kuril pod njo na vse pretege. Obenem je prosil celo množico kmetov, da naj mu pomagajo spraviti stroj iz jarka. Ker le ni šlo in se je lokomobila vedno bolj pogrezala, se je Abramovič tako razjezil, da je zakuril prekomerno. K svoji nesreči je stal pri manometru ter kontroliral parni pritisk. Nenadoma je kotel eksplodiral in stroj se je razletel na kose. Pri tem je bil Abramovič na mestu ubit, 43 drugih kmetov pa je bilo prepeljanih radi poškodb v bolnico. — Preizkušnja Mihičeve bombe. Te dni so preizkusili v Mitroviči bombo, s katero je nameraval izvršiti Orjunaš Mihič na shodu v Stari Pazovi na Radiča »atentat«. Preizkušnji so prisostvovali zastopniki državnega pravd-ništva, sodišča in policije. Bombo so položili v zemljo, poleg nje pa so postavili psa. Mihič je bombo zažgal. Eksplodirala je, j>su pa se ni zgodilo nič. Tako je torej ugotovljeno, | da bomba ni bila nevarna ter je hotel Mihič Radiča res samo ustrašiti. Vsled tega je bil izpuščen »atentator« takoj na svobodo, vsekako pa se bo moral zagovarjati radi pregre-ska zoper varnost življenja. — Samomor radi nezaposlenosti. Strugarji lwmo*nik Mijan Galogaža iz Zagreba ie odšel pled približno 3 tedni nenad nv.a od do-1 ma. Dejal je, da gre prostovoljno v smrt, ker I ,e že dve len brez posla. Ker se ni več \mil, se domneva, da je res izvršil samomor. Pri-nas jo pac za brezposelne tako poskrbljen" da človeku, kt nima niti prihrankov niti so-r i ln:kov, k. bi mu dali začasno hrano in stanovanje, navadno ne preostaja drugega kot da gre beračit ali krast ali pa v smrt. Ker riskira v prvih dveh slučajih, da bo zaprt, se odloči nekateri rajši za poslednje. Samomor madjarskega velei*voznika. V Budapesti se je ustrelil te dni tik pred dražbo znani veleizvozuik sočivja Hofmann, ki je nedavno napovedal konkurz. Hofman je izvažal v prvi vrsti fižol in lečo v južno Ameriko. — Zagrebški prodajalci čevljev tožijo tvrdko »Bat’a«. Organizacija zagrebških prodajalcev čevljev je sklenila, da vloži noper tvrdko Bat’a tožbo radi obrekovanja v smislu § 52. tiskovnega zakona, ker je trdila baje v nekem inseratu, da zahtevajo prodajalci čevljev zvišanje carine na uvob čevljev zato, da bi lahko svoje blago dražje prodajali. Tožili bodo pa prodajalci osebno, ker se čutijo užaljeni oni, ne pa organizacija. Prva gorska ocenjevalna v žnja za automobiie iu motocikle na Ljubelj S. A U G U S T A Prijave sprejema tajn štvo Auto-klub t, Limliatid, Kongres i trg i/I — Kongres »Jugoslovensko-češkoslova&kih Lig« in češkoslovaških organizacij i» Slovenije se bode letos vršil dne 7. in 8. avgusta v Ljubljani in na Bledu. Spored prireditve: Prihod gostov v Ljubljano v soboto 7. avgusta z brzo.ylakom ob 17.15. Sprejem na kolodvoru. Otvoritev kongresa ob 18.30 v mali dvorani »Kazine« v I. nadstropju. Dnevni red: I. Pozdravni govor predsednika Ljubljanske Lige dr. Alberta Kramer-ja, II. O kongresu Lig iz Češkoslovaške in Jugoslavije v Pragi dne 3. julija poroča g. Kasto Pustoslemšek. II. a) 0 organizaciji in delovanju Lig v Sloveniji in v Jugoslaviji vobče poroča dr. Avgust Reisman, b) o organizaciji in delovanju češkoslovaških društev poroča sekretar v Svazu g. Dobrovyn. IV. O ustanovitvi Lig v Ptuju in Zagrebu poročata g. dr. Šalamon in g. Stjepan Parmačevič. V. Debata. VI. Resolucije. VII. Zaključni govor predsednikov. Ob j>ol 21. uri skupna večerja v restavraciji »Zvezdi«. V nedeljo 8. avgusta s turistovskim vlakom ob 5.25 odhod na Bled. Vožnja do Dobrave nato peš skozi Vintgar (tričetrt ure), v restavraciji pri Žumru oddih (zajutrek), ob pol 11, uri odhod na Bled (1 uro). Ob 13. uri popoldne skupno kosilo v hotelu Sekovanič na Bledu, ob 15. uri razhod. Odhod z Bleda z zadnjim večernim vlakom. Večerja v Ljubljani stane 25 Din, pravtojiko tudi kosilo na Bledu. Ker moramo najkasneje do četrtka 5. avgusta vedeti, koliko oseb se udeleži večerje in obeda, prosimo, da se do tega časa vsakdo prijavi »Jugosl. češkoslov. Ligi« v Ljubljani na naslov g. Rasto Pustoslemlka. Tu se je treba priglasiti do omenjenega termina tudi vsem onim, ki reflektirajo na ceneno prenočišče ali pa na sobo v hotelu. — Prošnjo za polovično vožnjo po železnici smo vložili, dosedaj še sicer nimamo rešitve, vendar je gotovo, da smemo z zanesljivostjo računati s to ugodnostjo. Kot delegata Lig v Češkoslovaški se udeležita kongresa generalni konzul g. dr. Otokar Beneš in mindsterjalni svetnik g. A. Beringer. — »BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«:, Ljubljana, Poljanski nasip štev. 10-4, pošlje vsakemu naročniku »Narodnega Dnevnika« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! Ljubljana. 1— Kritičen dan za peke. Te dni je izvedlo mestno tržno nadzorstvo nenadoma kontrolo pri pekih. Rezultat je bil, da je uvedeno proti 15 pekom primesno postopanje, ker so prodajali kruh, zlasti štruce, pod vago. 1— Griža. V zadnjem času se je pojavilo v Ljubljani več slučajev griže. Oblasti so ukrenile vse potrebne mere, da se bolezen zatre. 1— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Pevske vaje se prično v j>ondeljek, dne 9. t. m. V zbor vabimo dobre pevce in pevke, ki niso člani oz. članice drugih ljubljanskih društev in zborov. Vpisovanja v dneh 5., 6. in 7. t. m. vsakokrat od 6. do 8. ure zvečer v društvenih prostorih, Narodni dom I. desno. — Odbor. 1— Vlom. Včeraj, najbrže v zgodnjih jutranjih urah, se je vtihotapil v stanovanje reduciranega uradnika Vinka K. v Vodnikovi hiši v Kolodvorski ulici neznan tat ter ukradel spečemu K. lepo novo obleko, perilo, ščipalnik, aktovko z raznimi listinami in uradniško legitimacijo ter vso gotovino v znesku 600 Din. Vlomilec, ki je skušal vlomiti popreje zaman v vsa druga stanovanja v hiši je moral odpreti vrata stanovanja z vitrihom. 1— Podoficirsko podporno društvo ljubljanske garnizije priredi v soboto 7. t, m. točno ob 20. uri v ljubljanskem Mestnem domu zabavni večer s plesom in šaljivo pošto. Za obilen obisk se priporoča odbor. Dopisi. Guštanj. Iz Guštanja smo poročali navadno le dobre stvari. Danes pa naj poročamo o konsumu alkoholnih pijač. V teku prvega četrtletja se je iztočilo v gostilnah: Pori 533 1 (gosti večinoma delavci), trgovina Valentin Samic 495 1 (odjemalci večinoma delavci), Rudolf Brundula, trgovec 401 1 žganja in 153 litrov špirita (odjemalci kmetje in delavci), Kantina 401 1 (zopet delavci), Sternjak, kavama 91 1, gostilna Strudel 111, gostilna’Cvi-tanic 13 1, gostilna Orter 9 1, gostilna Franc Lečnik 104 1, (delavci), gostilna Milovnik 951. lo je res ogromna množina žganja, ki ga po nepotrebnem zavživa naš delavec in se s tem še bolj uničuje. Doma pa gladujejo dostikrat zena in otroci. Da je tako, dokazujejo številni slabo prehranjeni otroci in slaba vzgoja ter razni prepiri, ki bi v treznosti izostali. — Guštanj ima le okoli 1400 prebivalcev in ti popijejo v enem četrtletju 2218 litrov žganja in 153 litrov špirita. živa stvar v džungli namreč ne imenuje ognja s pravim imenom. Sleherna žival živi v smrtnem strahu pred njim ter iznajde neštevilne načine, da ga opiše. »Rdeče cvetlice?« je dejal Mo\vgli. »V mraku rastejo pred njihovimi kočami. Pridobim si jih.« »Človešk mladič govori tako,« je dejal Bagheera ponosno. »Pomni, da rastejo v majhnih loncih. Hitro si dobi enega in ga imej pri sebi za čas potrebe.« »Dobro!« je odvrnil Mowgli. »Pojdem. Ali pa gotovo veš, Bagheera moj,« — ovil mu je roko okoli krasnega vratu in mu pogledal globoko v velike oči — »ali veš gotovo, da je vse to Sliere K liano v o delo?« »Pri polomljeni ključavnici, ki mi je dala svobodo, za gotovo vem, mali brat.« »Potem pa, pri biku, za katerega sem bil odkup-ljn, Shere Khanu poplačam vse in bržkone še malo po vrhu,« je dejal Mowgli; in odskakal je v džunglo. »Človek je. Cel človek,« je dejal Bagheera sam pri sebi in se je iznova ulegel. »Ej, Shere Khan, nikdar ni bilo bolj zlokobnega lova kot je bil tisti tvoj lov na žabo pred desetimi leti!« Movcgli je bil že daleč, daleč v gozdu; tekel je, kar je mogel, in srce mu je bilo razpaljeno. Dospel je do jame, ko so se vzdignile večerne meglice, globoko zasopel in se ozrl po dolini. Mladiči so bili z doma, ali mati Volkulja, ki je ležala v ozadju jame, je po njegovem dihanju spoznala, da njeno žabo nekaj skrbi. Kaj pa imaš, sin?« je vprašala. Najboljša, najcenejša ga in šivalni stroj so edino Cerj. občinstvo se obvešJa, da se |e tvrdka ŠAGRIN - ŠKRBEC - BARTOL preselila iz Kralja Petra trga 3 na MikkSifrvo cesto štev. 6. Od dobrega najboljše je švicarski pletilni stroj .DUBIED' Krasne dckoracijske patent-divane ▼ plišn vam nudi izredno poceni Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska «. Vabim na ogled! ^ 'rim, Znižane cenein šivalnih strojev, vsakovrstnih na-dementnih delov, pneumatike. Po-sebni oddelek za popolno popravo emajliranje in poniklanje dvokoles, otroških ve-zičkov, Šivalnih strojev itd. — Prodaja na »brhke. Ceniki franko. ,/TRIBUNA.", F. B. t tovarna dvokoles in otročkih vožičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta 4 Na dobro domačo hrano se sprejmejo abonenti. Stari trg št. 84/11., levo vrata št I. Uprava ..Harodfiepa Onev uka prodala makulaturni papir kg Din 4 50. Oglašujte v »Narodnem Dnevniku"! Za tiskarno »Merkur« v Ljubljani Andrej Sever. Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDEB ŽELEZNIKAR. Šport. Ocenjevalna gorska vožnja na Ljubelj dne 8. avgusta 1926. Automobilski klub Kraljevine SHS, Sekcija Ljubljana, priredi v nedeljo, dne 8, avgusta 1926 dopoldne ob 9.30 prvo ocenjevalno gorsko vožnjo na Ljuibelj. Ocenjevalna vožnja se vrši na državni cesti Tržič (515 m) — Ljubeljsko sedlo (1366 ni) s startom pri km 44.412 po 10 km dolgi progi in s ciljem vrh Ljubelja pri km 54.412. Tekmovanje na tej ocenjevalni vožnji je dopustno za vse automohile in motocikle, ki so bili oblastveno dopuščeni za javni promet, pod pogojem, da imajo njihovi vozači oblastveno predpisana izkaziia za samostojno vodstvo prijavljenih vozil. Vozači motociklov pa morajo biti verificirani člani klubov, udruženih v Savezu Motoklubov Kraljevine SHS. Izmenjava vozačev ni dopustna. Prireditev ima namen oceniti tekmujoča vozila in vozače na njihovo usposobljenost za gorske vožnje v težkem terenu. Kolikor ni določeno kaj drugega, se vrši tekmovanje za automobile po pravilih Mednarodne zveze priznanih Automobilskih klubov v Parizu ter za motocikle po pravilih Saveza Motoklubov Kraljevine SHS. Motorji tekmujejo pred avtomobili. Pri obeh močnejši stroji pred šibkejšimi, dirkalni avtomobili pa nazadnje. K tekmovanju prijavljena vozila udeli Športna komisija Automobilskega kluba Kraljevine SHS, Sekcija Ljubljana, v kategorije po njihoVi nabavni ceni v Kraljevini SHS. — Stara vozila se ocenijo po nabavni ceni novega vozila slične tipe. Proti odločbi Športne komisije ni priziva. V vseh kategorijah motociklov im avtomobilov, če eta startala v kategoriji vsaj dva tekmovaloa se nagrade najboljše vozilo in najboljši vozač izmed semjorjev, junjorjev in novincev. Kot senjore se smatra one, ki so na javnih tekmah že dobili nagrade, kot junjore one, ki so že javno tekmovali, ne da bi dobili nagrade in kot novince vse preostale. Vozilu se prizna častna diploma, izmed vozačev pa prvemu med senjori, junjori in novinci spominska plaketa. Da se omogoči čim širši publiki prisostvovanje tekmi, bo skušal Automobilski klub zasigorati si poseben vlak, ki bo vozil pri-lično okoli 6. ure zjutraj iz Ljubljane v Tržič in doseči polovično vožnjo. Po končani tekmi se vrši skupno z vsemi ‘tekmovalci izlet Automobilskega kluba Krak Ijevime SHS, Sekcije Ljubljana na Bled, koder se bodo ob 16. uri popoldne v Zdraviliškem domu razglasili oficijelni rezultati tekme in razdelila darila. Razdelitvi daril bo sledil zabavni večer s plesom. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 4. avgusta 1926. Vrednote: Celjska posojilnica d. d., Celje den. 193, bi. 194, zaklj, 194; Merkaniilna banka, Kočevje den. 90, bi. 90, zaklj. 90; »Sešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 103, bi. 104, zaklj. 104. — Blago: Deske smrekove, 20 mm, monte, ogledane,_ fco vag. nakl. post., 1 vag. den. 450, bi. 450, zaklj. 450; deske smrekove, 25 mm, monte, ugledane, fco nakl. post., 1 vag. den. 450, bi. 450, zaklj. 450. BORZE. Zagreb, dne 4. avgusta. Devize: Ne\vyork ček 56.465—56.765, London izplačilo 275.05 do 276.25, ček 275.037-276.237, Pariz izplačilo 159.36—161.36, Praga izplačilo 167.38 do 168.38, ček islo, Milan izplačilo 275.05 do 276.25, ček 275.037—276.237, Cunih ček 1094.8—1098.8, Berlin izplačilo 1349.25 do 1353.25, Dunaj izplačilo 799.25—803.25, ček 799.14-803.15. Curih, dne 4. avgusta. Beograd 9.11, New-york 516,875, London 25.1275, Pariz 14.40, Praga 15.3125, Milan 17.30, Berlin 123.05, Dunaj 73.075, Sofija 3.75, Bukarešta 2.40, Bu-dapešta 0.007230. To !■ ono. NAŠA VOJSKA PRI REŠEVALNIH DELIH O PRILIKI KATASTROFALNIH POPLAV. Dopisnik »Vremena«, ki se je udeleževal sam obrambnih del na ogroženih nasipih, je napisal v listu o svojih utisih članek, v katerem pravi med drugim sledeče: O priliki katastrofalnih poplav sem imel priliko spoznati našo vojsko, ta dragoceni biser- Ne ljubim slavospevov niti super- lativov. Toda, kar sem videl, je bil doživljaj, ki bi očaral tudi največjega revolucionarja. Par beležk: Pri Apatinu. Najbolj kritična linija Apniin —Monoštor. Tu so bile koncentrirane najboljše moči. Vodila se je gigantska borba. Bilo je čudo obrambe skozi in skozi trhlega nasipa. Ogromne mase materijala ogromni napori. Stotine in stotine voz so vršile kuluk. Manjkalo je pa delavcev za iztovarjanje materiala ter za planiranje ogromnih mas do-voženega materijala. Nastal je v delu zastoj, ž njim pa je nastala nevarnost, da. se nasip padere. Toda vojska je tu. Novih 300, novih 600 vojakov pride in situacija je rešena. Delali so dan in noč. In kako so delali! Kar kor, da ima vsakdo od njih v Apatinu svoje domače ognjišče, kakor da skuša rešiti svojo lastno hišo in pridelek svoje lastne zemlje Ni se brigal vojak ne za, dež, ne za veter, ne mraz. Delali so po 16 ur na dan, več kot je »situacija« zahtevala. In oficirji. Bili so neutrudljivi, dajali so navodila, bodrili svoje »moralke« po bratski, delali skupno ž njimi. Pri tem so bili vojaki vedno v najboljšem razpoloženju. Civilnih delavcev, ki so prišli iz najoddaljenejših krajev ter delali že tedne, se je polastila silna utrujenost, tako da so se vlačili kakor megle. Zato je bila situacija tembolj kritična. Toda vojska je bila tu. Na nekem mestu je predrla voda nasip. Nenadoma se je koncentriral skoraj en cel polk. Inženjer da komandantu potrebna navodila. Tristo voz dovaža na 30 do 40 metrov dolg del nasipa materija!, toda niti trenutek ne zastaja delo. Grand ijozna slika organiziranega dela. Z mrzlično naglico mečejo vrli vojaki materijal v vreče ter ga nosijo na nasip. Barikada raste od minute do minute in v dveh urah je 2000 vreč na mestu in nasip je rešen. Ponoči je prihrumel nov val vode toda nasip, ki so ga zgradili vojaki, vzdrži in nočna straža lahko mirno spi. j Bač: po katastrofi pri Bogojevu. Kara-vukovo je poplavljeno, Bodžani in Vajeka je padla. Ampak Bač #e drži. 1800 vojakov j ga čuva. Vojni minister je tu ih divizijski j komandant. Treba je zgraditi nov nasip: v : 24 urah se dviga v dolžini 1 kilometra veli-; kanska barikada, nagromadena iz 10.000 vreč zemlje in ogromne količine drugega ma- terijah!. Kapetani kažejo na zadržano vodo in vzklikajo: »Naš Verdun« In bil je res »Verdun« v borbi s silnimi vodnimi masami! Tako je bilo vsepovsodi. Vsepovsod! je vojska triumfiraJa nad strašnimi valovi. Tehnika je dajala ideje, iniciativo, vojska pa je premagala vodo. In pri tem so vojaki peli, , peli pred delom, peli po dnevnem delu, j>e! i po nočnem. Vladalo je med njiimi razpoloženje kot na svatbi. Le!o 1926 je bilo za našo vojsko leto slave, leto vojne, brez krvi, hvala Bogu. POLJSKI PESNIK JAN KASPR()WIC7 UMRL. Iz Varšave poročajo: Dne 1. t. m. je u®rf v Zakopanih najslavnejši sodobni poljski pesnik Kasprovvicz. Jan Kasprovvicz se je rodil leta, 1860 kot sin poljskega kmeta v selu Szynvbark (nekdanja pruska Šlezija). Študiral je univerzo v Leipzigu in Vratislavi. Po absolviramnh univerzitetnih študijah je delal nekaj časa v uredništvu nekega poljskega lista. Leta | 1889 je izdal svoje prve pesmi. Nastopil je | je kot lirik poljske vasi. Ni se pa omejil samo na opevanje krasote narave, temveč slikal je tudi s plamtečimi besedami bedo in trpljenje poljskega kmeta. V eni od nje-Jg govih najkrepkejših pesmi iz one dobe plavi# Ne stremimo za romantiko, niti za eksotičnim vonjem, naša poezija je odmev trpi,je-j., nja narodov, hrepenenje po luči, kruhu in svobodi. Naša poezija ne pozna nobenih vizij in čudes.« — Tak je bil njegov začetek. Preko vizij in čudes ga je povedel pozneje njegov demirni duh v najgloblje globočine in najdaljše daljave za izpopolnjenjem stremeče umetnosti. Vedno je moral zoper to ali ono protestirati, vedno je rebeliral zoper kaj: zoper usodo, zoper svet, zoper človeštvo, zoper svoj lastni jaz. Vse sodobne ideje ,ie sprejel v svojo globoko kmetsko dušo. opredelil se je naprarn vsem živi jenskim in svetovnim nazorom svoje dobe intenzivno se je zanimal za vsak velik problem, vedno se je vračal tja, kjer je začel in njegove zaduje pesmi so bile posvečene zopet poljski vasi. , Njegova izredno komplicirana pesniška dušo^ je iskala in našla svoj najlepši izraz v g^* Ijivo preprostih kratkih pesmicah. Jan Kasprovvic® j® hil že dolgo vrsto le profesor literature na univerzi v Lvovu. Prevedel je tudi več angleških stvari.