Uto ivin. fleuilka 208. V Uutninni, v toreb is. septembra 19ZS. Cena Din 1*50 libila vsak dan popoldne, UvztaUl nedelf« la prualk«. — IaseraU: do 30 petit i 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večjl Inserati petit vtita 4 D; notlce, poslano, izjave, reklame, preklld beseda 2 D. — Popust po dogovoru. ~- Insera ni davek posebej. — „Slet enskl Narod1' velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D i Upravnlstvo: Knailova nllea st«w. 5. pritllćl«. — Telefon stev. 904. Uredttlsivo: Kn ali ova ulica at. 5,1. oadatrople. — Telefon atev. 34. ■V* Poštnlna platana v gotovini. Malo življenje - mali ijudje Najboh dolgočasni sa čitateljem dnev-nikov člančiči, v katerih se dva lista neprestano kregata in prerekata, na-vadno za nrazen nič ali za majhne oseb nosti. »fošiie« in tntrigice malena življenja. Iz slovenske politične zgodovme poznamo dobo, na katero se snominja-mo le z cbžalovaniem. Kako fcabne so bile polemike v dobi, ko je propadal stari liberaližem in ko je brezobzirno ter z uporabi janjem najnedopustnejših stredstev nastopal klerikalizem! »Ukradene žlice« so takrat bile argument. Ju-naki one dobe večinoma še žive, toda nmolkni!! so in njihove metode so vrže-ne v staro šaro. Ljudi ozkega obzorja pa je še ne-kaj. Do besede sicer ne rrmrejo priti, pač pa do besedičenia. Vsaiaio se. da je kar dote čas. Mesto da bi se bavili s političnimi problemi, išČejo le, kje bi mosdi onim, katere sovražijo, metati po-fena pod noge. Zato sroie zopet stari stil, k? pa ni stilet, marveČ do^očasno sit-narenie. Če na razno takšno nerganje molčiš, — se naiđe del publike, pri ka-terem »semper aliauid haeret.« Če pa odsrovariaŠ, si napravil isto pogreško in sledil nergačem, na kar se razvname brezkončno in brezplodno, moreče pre-rekanje. slično kakor med starimi bab-5eti za čast. Zato je molk večinoma res tlato. Le včasih se izplača, pa zares iz-plača, če s prstom pokažeš na posebno odlučen primer takšnega »starega stila« mišljenja in pisarenia Člankov, ki so na-menjeni. da bi oblikovali mišljenje in mnenie javnosti. V nekem ljublianskem listu smo te đni čitali razne jezljive zapise. V prvetn se razpleta ponosna misel: »Mi bomo vseeno postali popularni, ker nas dr. P. toži radi klevete. Led je prebit. Doslej so vsi imeli toliko takta, da se nišo hoteli poslužiti — novega tiskovnega zakona, nišo hoteli vzeti naše tega odija. Sedaj je prvi začetek storjen. pa se bomo tožarili kar vsevprek. Die Masse machts.« Potem pa sledi grožnja. češ sedaj bo tožen tuđi »Narod«, ki da je nekoga imenoval za »obrekovalca«. »Tožba se vloži danes. To mesto vsa-kega dmzega odgovara.« — Kakor leta 1895! Vendar sta pa v zadnjih 30 letlh tuđi dobri okus in raz-sodnost toliko napredovala, da vidi vsakdo komiko taksne »polemike«. Ne-glede na to, — da navedbe, kdo je prvi tožen po novem tiskovnem zakonu, nišo tečne, — je pač uprav smešno, če se trdi. da zakon odobravaš, ako se njegovih določb poslužuješ. Kdor je to-rei nas nasprotnik novega tiskovnega zakona, bi po te! logiki snloh ne smel več tožiti radi klevete ali klevetnika, ker bi s tem — odobril zakon... Vse dn-ge politične stranke le iz — takta nim tožile. da ne bo nober.a — prva! Kdor je demokrat, mora pa še posebei paziti, da ne bo on prvi. ki toži radi obrekovarva (klevete). — prvi tožitelt ne srne biti! FaČunai na njegov takt ni na to. da mu tiskovni zakon ni simnati-čen. ter mu očitai n. nr. zlorabo uradne oblasti, ali pa karkoli drngega! Ako ie res demokrat, — potem ne srne tožiti, ako Pa toži. profitira to. da mu doka-žeš. kako se ie izneveril svojemu programu, Drepričaniu, poštenju! Sedaj nima ntkdo več »takta«, se-da.i bodo vsi »priznali navi zakon« ali ga »odobrili«, vr^ta tiskovnih tožb se začn<\ Naš radnik bn tožen radi »obre-kovalca«. »Cak\ hudič!«, so rekli včasih na !gu in drugod. Pa ne gre za to, kdo bo obsoien. ali kdo ie tožen. in najmani za to, kdo je PO 8. avgtistu. dnevu veliavnosti novega zaVona v tisku, prvi koga nrijel radi klevete za iezik. Gre za neki izraz mi-šlierva. da ni dovoljno braniti nanade-no č?M. Prosvetnermi šefu se ie v listu opetovano javno očitalo, da je zlorab-lial uradno oblast in delal nekai. česar ne dovoljujeta niti zakon niti državlian-ska morala. Tatao nasađeni pozna naše razmere in izprva molči v nadi, da na-nadi prenehaio. Tada nnpadi se razde-h'ujeio in r>ostanejo huiši. Napadeni tori in nudi neznanemu obrekovalcu priliko, da se unraviči ali da nastopi dokaz resnice. Toži seveda urednika, dokler mu ni znan pravi pisec. Sedaj pa se je zameril! Naipreie iziđe poziv javnosti, naj se zbero d«okazi. Oglasnik ne čuti, 3a Je s tem priznal, da je čla/iek obre-coval. predno je imei dokaz o svofl tr-iitvi. Sedaj naj bi prišli potrebni dokazi •>otom javne subskripcije interesentov. Maj bi se je oglasili vsi tišti, ki mislijo. la se jim je zgodila krivica, da bo tako /šal ugotovljeno, kako bedasti očitki se '"olportirajo ia naidejo na zadnje mesta JMO za sodelouanje z opozicijo Muslimanska stranka obdrži še nadalje svojo samostojnost« — Sarajevo. 14. septembra. (Izv.) Včeraj se je zaključilo posvetovanje osrednjega odbora JMO. O poteku tega posvetovania bo danes objavljen v posebni izdaji »Glasnika JMO« komun;ke, ki naglaša. da je osrednji odbor vzel na znanje poročilo ^nslanskega kluba in poslovnega odbora ter naroča poslan-skemu klubu, nai nadaljuie svoje dose-danje delo za ureditev države v jugo-slovenskem duhu. Obenem nag^§q potrebo čim ožjega sodelovan^a z Davido-vićevo stranko ter demantira vesti o razradu muslimanske o^cpTvzacije. Ko-munike naglaša nadalje solidarnost z dosedanjimi opozicliskimi strankami ter potrebo skupnega dela za dosega sploš-nega narodnega sDorazurra. Osrednji odbor ne smatra RR sporazuma za na- rodni sporazum, kakršnega si je zamišljala muslimanska stranka s s\"~" ~: za-vezniki. Obenem nabasa, da ne obstoje nobene načelne razl'ke med Davidovi-ćevo stranko in JMO glede glavnih političnih vprašanj. Nadalje govori komu-nike o parlamentarnem boju, o potrebi izvedbe agrarne reforme v Bosni in Hercegovini kakor tuđi o obč'.nskih vo-Utvah, ki še doslej v Bosni in Hercegovini nišo bile izvedene. Izreka se tuđi proti nrnistrski naredbi o drnginjskih dokladah muslimanski duhovščini. Nadalje zahteva izenr»čen.1e davkov ter nadomestltev nesnosobne«f?? urađn!-štva v Bosni in Hercegovini s kvalificiranim. Kamimlke se izreka tuđi proti zapostavljanju Bosne in Hercegovine pri nakazovaniu državnih kreditov. Hovn hrontsKo federolistična stronho Zđružitev Hrvatske zajednice in Radićevih disidentov« - Hrvatska narodna feđeralistična stranka« — Split, 14. septembra. (Izv.) Na včerajšnH konferenci Hrvatske zaiedii-ce in radičev'h disido^tov se ;- osnovala »Hrvatska narodna federalist!čna zvezaf« ki naj bi tvorila temeli novi hrvatski federalistični stranki. Na koife-renci je bilo sV1en;eno. da se poslanci Hrvatsko zajednice in Rnd:ćevi disidenti združijo v skupnem hrvatskem na-rodnem federalističnem kli'bu. v kate-resra vstopijo Dolejc zajedničarjev vsi Radićevi disidenti. Koiference se je udeležilo nad 1000 zastopnikov Hrvatske zajednice ter somišMcnikov Radi- ćevih disidenlov. Govorili so dr. Trum-b!ć, radičevca Mate J a g a t i ć in Ste-nan Urović ter zajedničarja dr. Lor-k o v i ć in dr. Milan 2 a n i ć. Sprejete resolucije govore o političnem položaju ter nadaljnem delu zajedničarjev in dH-sidentov. Ražen tega izrekajo resolucije zauDnico dr. Lorkoviću kot zastopniku splitskega volilncga okraia in vsem njegovim poslanskim tovarišem. Novoosnovani parlamentarni klub je poobla-ščen. da vodi straikino organizacijo do oficijelnega osnovania nove Hrvatske narodne federali^fHne stranke. Houn razorožitueno honferenen Zveza narodov proti napadahu vojni« — Posvetovanje o ženev- skem protokolu« — VVashington, 13. septembra. Ameri-ška vlada namerava po zaključitvi pogajanj o varnostnem paktu v 2cnevi in po ureditvi vprašanja franeoskih in italijanskih dolgov sklicati novo razorožitveno konferenco v Washin2tonu. V arneriških uradnih krogih upajo, da se bo ta konferenca vršila §e le-tos. Predsednik Coolidge in njegovi sveto-valci so prepričani, da se bodo omenjena vprašanja ugo-dno reSila. Po mnenju ame-ri5kih državnikov je položaj za rešitev političnih in finančnih vprašanj v Evropi ugo-den in se more vsled tega pričeti s pripra-vami za novo razorožitveno konferenco. V tem oziru je W2shingtonska vlada ukreni-la že gotove korake. Prihodnja washingtonska konferenca naj bi bila v pravem pomenu besede med-narodna. Od vedilnih velesil bi samo Rus'ja ne bila zastopana, ker noče ž njo imeti vlada Zedinjenih držav slejkoprej nobenih stl-kov. Program konference bi vseboval pred-vsem vprašanje nadaljne razorožitve na morju in eventuelno tuđi omejitev vporabe 0linov v vojni. Angljji bi bilo ljubo, če bi se razpravljalo tuđi vprašanje razorožitve v zraku, vendar po hoče Amerika, da se to vprašanje. kakor tuđi vprašanje ratororit- ve na kerpnem odloži na pozne]$i ugodtiejS! čas. Predsednik Coolidge je namreč mužnja, da Francija §e ni dospela tako daleČ, da bi se mogla baviti z vprašan}em razorožitve tuđi praktično, ker ji nudila vojna v Maroku m položaj v Siriji vzrok za vzdr-ževanje vojske v dosedanji jakosti. Fran-cosko stališče na konferenci bi namreč pod-pirale Poljska, Češkosiovaška, Romunija in bržkone tuđi Italija, ^panija in Japanska. Na novi razorožitveni konferenci bi se torej predvsem sklepalo o omejitvi grajc-nja malih križark, pomožnih ladij In pomorskih bojnih sredstev splo'h. Sedaj ]e veljala omejitev samo za velike bojne ladje. Toda Japonska, Francfja oz. tuđi Anglija so zgradile toliko bojnih ladij drugih vrst, da )e praktično ta omejitev ostala brejB pomena. Ako se posrečijo novi razorožitveni nacrti, bi bili Coolidge In njegovi svet> valci pripravljeni, da bi na poznejši konferenci v Washingtonu ali pa v Ženevt oz, Haagu razpravljali o veliko večjih vpra5a-njih razoroiitve na kopneni in v zraku ter skuSali pospeSHi ugodno rešitev teh vpra-u? žalieni, čc jim rečeš. da si oolitiko predstavljaš nekoliko drugače. se mogel takoj praktično uporabi jati. Reso-lucfja jemlje na znanje prizadevanja posa-meznih držav v smislu rešitve teh vpra-Sanj z zaključirvijo medsebojnih varnostnih pogodb, kl se sklepajo v smislu pakta Zveze narodov in soglaSajo z načeli protokola. Nadalje ugotavlja, da bi tak dogovor ne smel ostati brerpogojno omejen na ožje ozemlje, temveč bi moral obsegati ves svet. Na popoidanski seji je ztmanji minister dr. Beneš izjavfl, da se bo moralo kljub vsem zaprekam stremeti za tem, da se doseže postavljeni cilj. Pritrdil je resoluciji, kJ jo je predložila španska delegacija. Qle-de vzhodnega pakta je dr. Beneš izjavil, da Je potrebno čmtprejšnje njegovo uresniče-nje. Danes obstojata dve odločilni vpra-šanjl. — OdločitI se Je treba za ukre-pe, ki izpopolnjujejo določbe pakta, s cimer bi bHo omogočeno stopnjetna razorože-vanje z upoštevanjem problemov varnost-nega in razsodiSčnega postopanja, ali pa se mora ostati pri sedaajem paktu, na podla je! katereea hi posamezne države Izvriile stopnjema ukrepe, ki jih smatrajo za potrebno, toda v tem slučaju bi Zveza narodov tuđi stopnjema izgubi jala na vplivu. Ftalijonski delegat Scialoia Je spominjal aa kritiko, ki jo je izrazil v zadnjem letu z ozirum na razsodšče in na sankcije. Glavna napaka protokola je bila, da je bil prezgo-den. — Prihodnja seja se vrši jutri v po-nedeljek. Velik shod Svetozarja Pribiče-vića v Korenica. 14. septembra (Izv.) Tu je bil včeraj Svetozarju Pribičeviću pii-rejen slavnostni sprejem. Vse mesto ie bilo okrašeno z zastavami. Pribičevića ie sprejela velika množica liudi z ban-derijem 30 konjenikov m 100 »akraSeni-mi vpzovi. Prirejene so mu bile velike ovacije. Množica je spremljala Pribičevića v dolcem sprevodu k niši poslanca Steva Kaleiberja. v katero so £a nesli navdušeni pristaši SDS na rokah. Tuđi na zboroval;ščti so bile prirejene Pribičeviću navdušene ovacije. Shoda se ie udeleži'o nad 4.000 oseb. Otvoril ga je sel'ak Dukić, na kar je jrov»oril Svetozar Pribičević, ki je očtal stališče SDS napram RR vladi ter sedanji položaj v državi. Na zborovanju je vladalo nav« dušeno razpoloženje in ni došlo do io-benesra incidenta. Po zborovanju se je vršil banket, na katerem je bilo izrečenih več navdušenih zdravic Svetozarju Pribičeviću. ODHOD AMERIŠKIH SOKOLOV IZ ZAGREBA — Zagreb, 14. septembra. Snoči so odpotovali iz Zagreba ameriški Sokoli, ki so se udeležili proslave tisočletnice hrvatskeg:a kraljestva. REŠITEV URADNIŠKEGA VPRAŠANJA V HRVATSKI ZOPET ODGOĐENA — Beograd. 14. sept. (Izv.) Včeraj ie minister agrarne reforme Pavle Radi ćposetil direktorja radikalne stranke ter ž njim razpravljal o raznih pe-rečih vprašanj ih, predvsem pa o rešitvi uradniškep:a vprašanja v Hrvatski in v Slavoniji. Radrkali so tuđi ob tej priliki odklonili takojšnjo rešitev uradniškega vprašanja, češ da je treba počakati na vrnitev notranjega ministra Bože Ma-ksimovića iz Crne gore, kakor tuđi na vrnitev kralja s potovanja v Crni gori in Dalmaciji ter na povratek min. pred-sednika Pašića v Beograd. ODHOD NAŠE DELEGACIJE V WASHINGTON — Zagreb, 14. sept. Danes popol-dne odpotuje iz Zagreba na medparla-mentarno konferenco v VVashington dr. Srgjan Budisavljević. ki se v Parizu z ostalimi beogradskim! delegati sestane z dr. Velizarjem Jankovićem. V Parizu se bo vršila v jugoslovenskem poslani-štvu konferenca naših delegatov, nakar odpotujejo v Ameriko. ŠPANSKO-FRANCOSKA OFENZIVA V MAROKU — Madrid, 13. septembra. Ofenziva Abd el Krima pri Tetuanu, s katero so Kabili orehiteli veliko špansko ofenzivo, ima dalekosežen strategičen pomen. Te-tuan sicer ni padel in more vzdržatj tuđi še nadaljne napade, vendar pa so Kabili dosegli da je v načrtih Španskega vrhovnega poveljstva nastala vsaj za teden dni zmešnjava. S tem je Abd el Krim pridobil na času, obenem pa tuđi omogočil odtoČilni uspeh nasprotne ofen-žive, ker se v nekai tednih že prične deževna doba. Voiaške postojanke Ka-bilov so močne. Abd el Krim razpolaga z več kot 300 topovi, ki jih je tekom zadnjih let odvzel Spancem, istotako pa tuđi z zadostno municijo. Ražen tega so zaDlenili Francozom večje število manjših tonov fer 6 topov večjega kalibra, ki jih spretno uporabPajn. Ko je španska oklopna križarka Alonz XHT. obstreljevata obalo, je bila nič mani kot 14 krat zadeta in je bil tuđi poveljnik sam ranjen. Kabili raznolagajo z zadost-nhn orožjem, primanikujejo j'-n samo moderna bojna sredstva, kakor so tanki, letala in strupeni plini. — Tanger, 13. septembra. Francoska letala prizadevaia sovražniku velike izgube. Francosko prodiranje proti sovražniku napreduje v zelo ugodnih raz-merah. OTVORTTEV KOCE NA SNEŽ-NIKU BREZ D' ANNUNZIA — Reka, 13. septembra. Otvoritev planinske koče na Snežniku se ie fzvršiU včeraj brez D'Annunzijeveza prihoda. Razni odbori so delovali dan in noč, da "bi bila stovesnost impozantnejša in prršlj so za-stopnfki vseh oblasti s Stevilnimi fašisti vred, da počaste D'Annunzia, pa ga ni bilo. Okol- 2000 je bilo izletnilcov. Bistrica ie bila tako polna ljudi, da so mnogi prenočevali na prostem. Vse je bflo v zastavah !n na» pisLh, vse svečano, D'Amnun-zia pa od nl-koder ni... Vreme je bilo skrajno neugodno tn Klo je ćele ure kakor iz škafa. V Korit« nici se je dolgi sprevod iz-letnikov vstavl. Mislili so, da pomenl to pričakavanje D' Annunzija, a reski škof Sain je bral maso, potem se je pot nadatjevala m končno so pri ciliu tzvedeli, da D'Annunzija ne bo. Ka-petaa Host - Vcnturl je prečrtal brzojavko, ki pravi, da je zbog ktredno slabe^a vremena polet nemogoč. D'Annunznio obžaht-je, da n-e more priti in pozdravlja množlco, ki ga pričakute. Po otvarirvt in posvetitvt koče so udeležniki odšli in se zvečer z vlakom vmili na svoje domove vsi prcmoteal in ogorčeni, ker po takm prfpravah ti ta-» kem navduSenju D'Annunztja ni bilo. Govori se, da ie btl prihod D'AnnunzfJe* morđa od svet ovan z visoke strani slede na »dobre odnaša!e s sosedl«, ker D'Annunzlo b| bil Imei na Snežniku najbrže govor, kl bi lahko napravil rimski vladi nemale oe* prijetnostL VELIK PRIMANJKLJA J V FRANCOSKEM PRORAČUNU — Pariz, 13. septembra. (I-zv.) Včeraj Je Caiilaux predložil finančni komisiji parlament oačrt državnega proračuna, za teto 192S, ki rzkazuje 32.500 miKionov fran-kov dohodkov ter 36.040 mHijotiov fraakov kdatkov, torej prrmanjkljaj 3540 mOljonof frankov. Za pokrrtje prtenan>ktyaja predlagi Caillaux rviSanje davka na različne dohod-ninske kategorije in sicer na delavsk« do-hodke na 10%, na Industrijske In trgovsk« dohodite na 15% in oa dohodke kaprtala trn 20%. Ražen tega predlaga uvedbo prorr«-sivne davčne -7i V stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne 15. septembra 1925. Stev. 2U8 XXXVI. glnunn skupštinu „Družbe sv. Ciriln in Metoda" < Brežicnh Naša velezaslužna šolska in obrarabna Jružba je Lmda dosedaj 35 skupščin. Te skupščine so se vršile po raznih slovenskih mestih In trgih, le prijazno mestece Brezice ie doživelo sele zadnio nedeljo [o Čast, ker so do prevrata gospodovali nad mestom zagrizeni nemškiitarji, ki so znali s pomočjo avstrijske vlade preprečiti vsa-ko tako slov. prireditev v Brežicah. Zurenja udeležba ni bila posebno velika, ker je železniško ministrstvo iz povsem nepojmljivih razlogov odreklo polovično vožnjo. Taka nenaklonjenost je res zagonetna, ko Je vendar znano, da zasleduje Družba sv. Cirila in Metoda najidealnejše narodne in in državotvorne cilje. Kar ministrstvo do-voli vsaki skupini romarjev, to je naši Družbi odbilo. Kdo je imel tu svoje prste vmes? Cui prodest? Brežiško prebivalstvo vseli slojev in strank je priredilo skupščinarjem najpri-srčnejši sprejem, da so se takoj čutili med »jlmi kot v skupni rodbinski hiši. Glavne zasluge za to imata poleg g. župana dr. Zdolška v prvi vrsti agilna odbora obeh C. M. podružnic. Na kolodvoru so čakali došle skupšeinarje brezplačni, ozir, od neznanih dobrotnikov plaćani vozovi. Vse me-sto je bilo v narodnih zastavah, deloma ru- 'di v zelenju. Zastav nišo razobesili le ne-kateri zakrknjeni nsmškutarji, župnlšče in frančiškanskl samostan. Takoj po prihodu se je vršilo v risal-nici meščanske sole zaupno zborovanje, fc ob 11. uri je otvoril predsednik D. C. M, vlad. svetnik Andrej Seneković v veliki dvorani Narodnega doma 36. glavno Bkupščino z vznešenim nagovorom. Posebno je pozdravil g. vladnega svetnika dr. Vidica kot zastopnrka velikega župana ljubljanske oblasti, srezkega poglavari a g. vlad. svetnika dr. G r e g o r i n a, sodnega predstojnika g. dr. Hočevarja, mestne-ga župana g. dr. Zdolšeka, zastopnike Orju-ne, Sokola in Orla, zaslužne stare Cirilme-todarke z go. Svetčevo na čelu itd. Po tem je govornik izvajal, da je letos dne 5.julija minulo 39 let, kar je imela D. C. PA. svojo prvo veliko skupščino. Družba spada poterntakem med najstarejše naše ustano-vitve. Popolnoma krivi pa so nazori, da se Je vsled tega Družba preživela in da je postala v Jugoslaviji nepotrebna. V obrnejn.h kr,ajih imamo sedaj sicer slovenske sole, kl so pred preobratom dobivale bogate pod-pore od nem. »Schulvereina«, »Sudmarke«, ozir. od Madžarov. Tem šolam sedaj pr;-* taanjkuje denarnih sredstev za učila, knjižnice itd Našemu narodu nasprotni elementi ob mejah se začenjajo zopet oživljati in s svojo agitacijo zoper našo narodnost dc-lovati. Da se vpliv nemške in madžarske agitacije zmanjša in zatre, je začelo druž-bino vodstvo dovoljevati obmejnim šolam podpore za učila, knjižnice in druge šolske potrebščine ter za napravo šolskih odrov. Pri mladini hočemo potom pouka in čtiva vcepiti ijubezen do materinega jezika, do slovenske zemlje in do skupne domovine. Nato se je predsednik spominjal lani umrli družbinih sotrudnikov, podpornikov in prijateljev. Od lanskt skupščine so družbi zapustili volila sledeči pokojniki: Jakob Trpinc v Ljubljani (250 Din), dvor. svetnik Kolenc v Gradcu (735 Din), Anton Vilfan na Jež-ici (250 Din), Fr. Bernik v Selcah (500 Din), ga. Ana Zanier v št, Pavlu (500 Din), Iv. Zure v Semiču (250 Din). Zboro-yalci so pokojnikom stoje zaklicali :»Slava!« V knenu velikega župana ljubljanske oblasti je pozdravil skupščino vladni svetnik dr. Fran Vidic, ki je naglašal, kako je naša materijalna doba ubila idealizem, posebno med mladino. Družbi, ki ima se vedno težko nalogo, želi mnogo uspeha. V imenu obeh domačih C. M. podružnic je pozdravil ravnatelj podružnice Kreditne banke g. Pogačar, a njegova ga. sopro-ga je poklonila 2. predsedniku in ge. Pod-krajškovi krasna šopka s trobojnico. V imenu mesta je skupščino pozdravil z. navdu-šenim nagovorom g. župan dr. Z d o 1 š e k. Nato je podal družbin tajnik g. Janko Mačkovšek obširno in temeljito porodilo, iz katerega povzamemo sledeče važ-nejše točke: Naša narodna bramba lahko zarnamuje v tekočem letu odločen korak naprej glede znanstvenega proučavanja naših manjšinskih problemov. Naša obrambna društva so namreč osnovala skupen arhiv in knjižnico, kjer naj se zbira vse gradivo, kj se tiče našega manjšinskega vprašanja. Ta skupna ustanova naših narodnoobramb-nih društev. Doslej je zbrano Že dokaj za-nimivega gradiva. Onkra] Snežnlka se na barbarski način ugonablja naše narodno šolstvo. Poitali-jančevanje razredov se je pričelo s Šol s kim letom 1923-24. Gentilrjeva Solska reforma je letes že v tretjem Šoiskem letu napravila svoje razdejanje. Vsi predmeti se v prvih tren letih poučujejo v italijanščinl in v dveh letih bodo tuđi petrazrednice potujče-ne. Ker pa so v Julijski krajini po kmetih sole večinoma dvorazredne, pomeni iot da bo s tekočim Šolskim letom že večina učrl-nic poitalijančena. Niti za materinščlno ne predvideva Gentilijev zakon obveznih ur, marveS le dodatne. V teh par stavkih Je po-vedano vse in označena trnjeva pot našega zasužnjenega naroda onkraj Snežnika. S svojim barbarskim postopanjem napram našemu šolstvu njihove domovine le velika laž. Na Koroškem in pri nas v Sloveniji, ki šteje 1,056.464 duš, imamo 872 gol. Na 1211 prebivalcev v Sloveniji priđe torej 1 šola, dočim priđe že na vsakih 1100 Nemcev v Sloveniji po ena nemška osnovna, odnosno meščanska šola. Na Koroškem je to raz-merje za Nemce še ugodneje, tam priđe ćelo na vsakih 500 Kočevarjev po ena nemška osnovna šola. Tam so sole, ki štejejo le po 14—30 učencev. Na ljubljanski manjšinski (nemški) štirirazrednici je letos vpisanlh le 34 učencev. Pouk na teh šolah je nemški, slovenščina se poučuje le kot predmet obli— gatno. Kako pa je na Koroškem? Tu se nada-ijuje z vso silo že pred vojno preizkušena nemška praksa s takozvanimi utrakvlstlč-nimi šolami, ki pa so v bistvn nemške. Na teh šolah vzgajajo naše otroke sistematično v tem pravcu, da se pričnejo sramovati materinskega jezika in ga polagoma ćelo mrzeti. Glavni namen teh šol je ta, da bi slovenskega otroka vzgojili tako, da bi tuđi izven sole opustil rabo svojega jezika. V teh šolah se slovenščina uporabi ja za pomoć le nekaj mesecev v prvem šolskem letu. Koma j pa se je učenci priuče nemški abecedi, izgine slovenščina popolnoma iz sole. Otroci, ki v odmorih slovensko govore, so kaznovani. Našim otrokom nalagajo sramo-tilne naloge, da morajo pisati po ćele strani n. pr. stavek: »Ich bin ein windischer Esel«. Da bi prisilili Slovence k pošiljanju svojih otrok v utrakvistične sole, je koro-ška šolska oblast izvršila razne manevre, ki naj bi jo na zunaj kot objektivno izkazali. Ker ve, da se naši Korošci hočejo poleg izobrazbe v materinščini priučiti tuđi nem-ščine, je izdala za par šol tak učni nacrt, da je pouk nemščine nalašč reducirala na minimum. Ko to n. pr. v St. Jakobu v Rožu tuđi ni izdalo, je celovška šolska oblast izvršila naslednji manever; Takozvana »javna ljudska šola s slovenskim učnim jezikom« se je lani otvorila Ne smemo pa si misliti, da je bila to šola res zase, temveč so v zadnjih klopeh utrakvističnega razreda sedeli učenci te slovenske ljudske sole, za katere se seveda učitelj ni dosti brigal. Da bi pa bila mera cinizma polna, se je na tej soli uvedel samo dopoldanski pouk. xMed ljudstvom, ki hoče celodnevni pouk, se je na ta način zbudilo nezadovoljstvo ter so se starši odločili zopet za utrakvistično solo. Na Koroškem našega šolstva več ni kljub temu, da nemške publikacije same pri-znavajo, da je na Koroškem še 80.000 Slo-vencev. Pri nas pa vidimo, da je naša država takoj po končani vojni otvorila vse pol no nemških šol in otroških vTtcev, ćelo nemške meščanske in srednje sole. Tako Je danes v Vojvodini poleg 64 vrtcev še 203 nemških osnovnih šol, ko pod madžarsko vladavino Nemci v teh kraj ih nišo imeli niti ene sole. Zato se tuđi letos upravičeno ponovno vprašamo: ali je potrebno kultiviranje nemškega šolstva pri nas res v takl meri, kakor se to godi? Našim bratom onkraj Snežnika in Karavank pa kličemo: »Ne obupajte! narodi preživijo še večje preiz-kušnjc, Ziveli naši zasužnjeni bratje!« (Taj-nikovo poročilo je bilo sprejeto z velikim navdušenjem.) V imenu Orjune ze pozdravil skupščino njen tajnik g. Aleksander Lukež. Svoj navdušeni govor je zaključil: »Cakamo na čas, ko zavihra naš prapor ob Soči, Vrb-skem jezeru in Gosposveti.« Glavni blagajnik g. notar Hudover-nik je podal temeljito sestavljeno poročilo o deaaraem prometu (glavne točke wmo že n*vdeU v naši sobotoi štervflkL a se na ne-katere zaafcnhre podatke povrnemo). VoUhrt so se tevrSMe z vzklikotn. Ix-voijeni so po većini dosedarrji odbornlki, le namesto oboleleza ravnatelja g. Fr. Vo-glarja Je bil tzvoljen zaslužni manjSiirski đe-lavec g. Ivan Prckoršek, upravitelj celjske bolnice. V razsodnlštvo je bil namesto pokojnega dr. Roztne izvoljen 2. dr. K. Kodeman. Gospodu ravnatelju Voglarju, ki je skupščino brzojavno pozdravil, se je izrekla zahvala za dosedanje požrtvovalno delo x željo, da bi kmalu okreval. Lzprefflembe pravit Družbin a pravila so se novim razmeram prhnerno izpremenila. Naziv »prvomestnik« se Izpremeni v »pred-sednikc. Na predlog ge. Potočnikove se do- ločrjo pokrovHeljnine na 100 Din, ustanovnl-ne na 50 Din, članarina na 5 Din in podpar-nina na 3 Din. Pred zaključkom je imel predsednik zahvalni nagovor, v katerem se Je hvaležno spomiaial naklonjenosti našega časopis ja, v prvi vrsti Slov. Naroda, kl Je od početka nekako neoficijeino glasilo družbe. TudI Je sporočil razveseli ivo vest, da je g. župan dr. Zdolšek položil v družbeno blagajno v proslavo današnjega dne 100 Din v Imenu mestne občine in 500 Din v lastnem imenu. Po skupnem kosilu se Je vršila v veliki dvorani Narodnega doma neprisiljena zabava, pri katerl je sodeloval moški in mešani pevski zbor Iz Cateža pod vodstvom zboro-vodje g. Grobeljšeka. Linblianska porota V Lfubtfani, dne 14. septembra. Danes se je pri čelo jesensko porotno zasedanje, ki bo trajalo — ako ne priraste še kak nov slučaj — do vštetega 23. t. m. Predseduje sodni svetnik K e r š i č, votan* ta sta sodni svetnik Janša in okrajni sodnik Sajovic, državno pravdništvo zastopata prvi državni pravdnik dr. Ogoreutz, zagovornik dr. Gruden. Razprava proti Antonu Srebot-njaku radi goljufije, Obtoženece je znani Ant. Srebotnjak radi goljufije. 2c dvakrat se je znal lzmuz* niti poroti. Prvič je pobegnil v Italijo, dru* grč pa iz jetniške bolnice v Netnško Av# strijo, toda avstrijske oblasti so izročile Srebotnjaka, ki je italijanski državljan, na* šim oblastem. Anton Srebotnjak je rojen leta 1880. v Hrenovicah pri Postojni, oženjen, bivši les* ni trgovec v Ljubljani (Kolodvorska ulica). V Ljubljani je na slaben glasu, znan kot »lepar in kot zvit in pretkan lesotržec. Ka« znovan je bil radi hudodelstva goljufije že štirikrat, in sicer na Stiri mesece, na Šest mesecev, na tri in na tri in pol leta težke ječe. Obtožnica mu očita: 1. da je dne 24. decembra 1923 izvabil v Ljubljani z zvitim prigovarjanjem, da naj mu podpišc prepis pogodbe o dobavi lesa, od Ignacija Kosirnika podpis na. menico, glasečo se na 26.000 Din, torej ga v zrnoto pripravil, vsled katere naj bi na svoji imo* vini trpel 1000 in 10.000 Din presegajočo škodo; 2. da je v času od 10. do 29. decembra 1923 v Ljubljani, ko so dr. Alojzij Rakun in drugi pristopivši unpiki že vodili izrršbo v pokrit je svojih terjatev, v namen u, da onemogoči plačilo svojih upnikov, odstra« nil svoje premoženje, in sicer: 1 partijo Ho» dov (150—200 komadov) v vrednosti 3000 Din, 7 zvitkov furnir ja v vrcdno&ti 12.000 dU narjev, 1 vagon bukovih drv v vrednosti 3000 Din; 3 vagone hrastovih desk v vred* nosti 15.000 Din, 2 vagona po 1 m dolge bukovino v vrednosti 5000 Din, 1 motor za žaganje drv, v neznani vrednosti. in s tem oškodoval svoje upnikc za. več kakor 500 dinarjev. Zakrivil je s tem od 1) hudodelstvo go» ljufije po §§ 197, 203 k. z., od 2) pa pre* grešek po § 1. zak. z dne 25. maja 1885., št. 78 drž. zak. in naj se kaznuje po § 203. k. z., upoštevajoč določbo § 34. k. z. Zaslisevanje obtoženca je trajalo »koro dve uri. Srebotnjak se zagovarja zelo pre* meteno. Ker je treba zaslišati več prič, bo trajala razprava ves dan. Pr os veta Proslava jubileja Zorka Prelovca V soboto je pravno val 151etnico svojega pevskoumetniSkega delovanja pri »Dufbljanskem Zvcmi€ njegov popularni in agilni pevovodja g. Zorko Prclovec. Še popolnoma mlad je prišel Prelovec pred 15 leti k Ljubljaaskecmi Zvonu, kjer Je pre-vzel mesto pevovodje ter se pričel takoj aktivno udejstvovati. Dasi ie imel rnnago naspTotnikov — konservativcev — mu je uspelo premagati vse te^Skoče ter tekom dolgoletnega boja in truda dovesti zbor-na visoko, prav umetnfško višmo. »Ljubljanski Zvon«, ki zna cenjti zasluge svojega odli-čnega pevovodje, je v so-boto zvečer priredfl jubilantu na čast dru-žabni večer s proslavo v restavracijskih prostorih pri »Levu«. Intimne ta prisrčne proslave se je v velik em š te vilu uđeležilo članstvo »Ljnbl'anskega Zvona«, m-ed dru-gimi je bil tuđi navzoc skladatelj z. Anton Lajovic. Vrhar navdušenja se kar ni po* legel. ko je stopil jubflant v dvorano ter se-del za mtzo. Ta23. — Cankar v francoščini. Zopet radost-na vest za slovensko literaturo! Gospa ia gospod Josip Jeras sta prevedla eno naj-bdjših del našega velikega pisateUa Can-karia »Hlapec Jernej in njegova pravica« v francoščrno. To bo prva knjiga iz slovenske proze, prevedena v franeoski jezik, ki naj odpre pot spoznavanju slovenske knjige v Franciji. Prevod, za čigar točnost nam jamči ime prevajalcev, je odposlan v Pariz, kjer naj najde zatožnika. — Gledafškl abonma. Uprava Narodnega gledalfšča v Ljubljani opozarja vse laaske abonente, da so jfm stari sedeži in lože rezervirani §e v ponedeljek, dne 14. t. m. Uprava prosi, da se reflektanti prija-vljo danes v nedeljo od 9.—12. in v pone-deljek 14. t. m. od 9.—12. m 3.-5. popoldne v ve£i đramskega gledaKŠČa. Prfglase nmfh abonentov pa sprejema uprava ob istem č^su in prostoru od torka 15. t. m. dalje. — No\a slovenska opora. Skladatei pater Hugoiin Satner je izročil upravi Narodnega gleetelišča v Ljubljani svo;o iride-jansko opero Taida, za Katero je napisa] lfbreto pisatelj dr. Ivan Pregelj. Poraz SLS pri cbčinskih volitvah v Dev. Mar. v Polju V Zalogu, 14. sept. Včerai »•> se vršile Pr: Dcvici Mariii v Polju ohčinske volitve. Izid občin«skih volitev pomenja velik poraz in nazadovanje SLS. Na prvem voliŠču CD. M. Polje) je bilo oddanih gospodarska Usta (združeni Šustercšianci in SKS) 71 slasov, komunisti 40. krščanska delavska zvez.i 14?, Narodni blok (SDS) SS glasov, SLS 44 glasov. Na drusem voli^ču (Žalo?:) ie hV.r, o-ddanih rIp.sov: ^osrmdarska lista OJ, komunisti 49, kršćanska delavska zve-za 99, SDS 65. SLS 8. Skupaj so dobili: gospodarska lista 163 glasov (6 cdborniknv). komunisti V) glasov (3 odbornike), kršćanska delavska zveza 241 glasnv ^9 odbornikov). Narodni blok — SDS 153 slasov (5 od-bornikov). SLS 52 jrlasov (2 odbnrni ka, od teli encj;n. z ostankom). SDS je napredovala od zadnjih skup-ščinskih volitev za 52 gfasov, SLS ic skupno s kršćansko delavsko zvezo nazadovala za 326 glasov. komunisti s»-nazadovali za 39 gtasov, Šušterciianci in SKS pa so napredovali za 42 glasov, S samostoinimi kmeti je bila zve-zana skupina Jakoba D i m n i k a, ki je tuđi po prevratu ostal zvest dr. Suster-šiču. Dimnikova skupina je že pri zadnjih volitvah imela okrog 100 glasov. Tuđi to pot je Dimnik prive-del sabo več kakor 100 volilcev. Pri zadnjih občinskih volitvah sta imeli JDS in SKS skupno listo in sta dobili 6 odbornikov. komunisti so imeli 6 odbornikov. SLS je imela takrat dve listi (delavsko in kmetsko zvezo). ki sta dobili 12 odbornikov ter listo obrtne tr-govske in Ko-sr>odarske zveze z enim odbornikorn. V prejšnjem občinskem odboru je bilo 13 klerikalnih odbornikov proti 12 odbornikom drugih strank. Pri sedanjrh volitvah so vezane prva, druga ]n četrta lista, ki so dobile 14 odbornikov proti 11 klerikalnim odbornikom. Klerikalci so torej to pot izgubili občino. ki so jo preje desetletja trdno držali v svojih rokah, in ki ie bila preje njihovra najmočnejša trdnjava. Pa se vendarle svita tuđi v ljubljanski oko-Iici!________«-_^^_^^^_ Excella - \t najboljSI In vendar najcenejll itroj za rodbino In obit ~ Nadomcstni ddJ ta vse stroj«. J. GOREC, UUBUANA palača Ljubljanske kreditne banki- """" Moi " — Sokolsko društvo v Štepanjli vaši je pridcdilo v netleljo dne 13. t. m. na gostll-niškern vrtu brata Ivana Brici! a v Šte-panjf vas! vrtno veselico, združeno s telo-vadniml točkami in burko enodejanko »Ka-kršen gospod, tak sluga«. Proste vajc čla-nic fn članov so bile Izvajane z veliko na-tačnostio in pravtako tuđi vajc članic na orodju. Med odmori je sviral spretno dovršeno društveni kvaTtet. Nastopilo ie tuđi pevsko društvo »Savac in sicer moški zbor z dvema pesmtma »Slovenec sem« in Pala }e pala« ter mešani zbor zbor »Dekle. po-vej...«. Sicer ie motil prireditev kratek čas trajajo^i dež, ki je pregnal občlnstvo v not-spored kmalu nađaljeval. Burica je vzbudila obilo smeha In navdušeno odobravanje vsem iffralcem, ki so resili svoje vlose kar najboljše in najdovršenejše. Spored ie zaključilo pevsko druStvo ^Sava«. Udeležba je bila zadovoljna, vendar bi bilo želeti, da se sHčni'h sokolskih piireditev napredno občinstvo udeležuje v čim največjem Štev!-lu, posebno pa se z cvzrrom na to, da ie po-set take prireditve združen s PTijetnfm bKž-n}im izletom iz rresta. PnVedftev je za kl lučila živahna veselica. Sokolskemu druStvu v Štepanii vaši pa želimo nadal:nih uspehov ter čfm Siršega razvoja in procvitanja. V. I. Križanovska: 49 U Roman. Tisto noč je bilo Suprainatiju posebno nepri-'jetno, ko se je spominjal Pierette, nedostojnih p> govorov, polnih cinizma in kosmatih dovtipov. Spomin na vse to mu je bil neizrečeno zoprn in naen-krat je zahrepenel po harmoniji, ki ie vladala v Gralovem dvorcu. Cutil je, da je njegovi duši nujno potreben mir, tišina in šamota, da bi mogel zbrati svoje misli in mimo razmišljati o velikih problemih, ki mu jih je zapustil Narajana. Ralph Morgan je bil že po svoji naravi marljiv. Ko je živel še v Londonu, je bil sicer bolehen in tuđi dela je imel kot zdravnik čez glavo, vendar ni mkoli zanemarjal umstvenega dela. Piša! je raz-prave in čital vse nove medicinske knjige. Ko se je pa prelevil v princa in ko je čutil v sebi veliko moč in zdravje, je postal pravi lenuh in to stanje mu te začelo presedati. Ne, bežati mora iz tega šumnega Pariza, bežati pred to bando podlih ničvrednežev in si poiskati drugo družbo. Da, odpotuje in sicer takoj jutri! Misel r> razočaranju vinkonta in vse njegove čedne družbe, ki je popivala in razmetavala denar na njegov račun, je zbujala v njem škodoželjno veselje. Izračunal je, kolike bi ga stala darila in poslovilni večer in po- ložil enako svoto v denarno pismo, ki ga je naslo-vil na gospo Rozali. Ko je bilo vse urejeno, ie pozvonil in velel pri-nesti ročni kovčeg ter položiti vanj samo najpo-trebnejše za potovanje. Iz Pariza je hotel odpoto-va'ti z jutranjim vlakom in sicer sam brez radoved ne in vsiljive služinčadi. Hotel je biti zopet tako neodvisen, svoboden in priprost potnik, kakor je bil peprej. Oskrbnika je obvestil, da odpotuje za dva tedna in da ne vzame s seboj nikogar. Nato se je odpeljal na kolodvor. Neizrečeno je bil srečen in zadovoljen, ko je stopil v kupe prvega razreda. Hvalabogu* danes ga vikont ne bo nadlegoval s svojim ogabnim spo- 1 redom, ne ba ga vodil po raznih sumijivih nočnih ! lokalih. Ne bo mu več treba gledati bledih in izže- j tih obrazov teh žrtev razvrata, ki so se ga držale kakor pijavke. Treba se ie bilo samo 5e odločiti, kam naj krene. Izbiral je lahko, kolikor je hotel, zakaj v serna-mu, ki mu ga je zapustil Narajana, je bilo nad pet-deset posestev, gradov, vil itd. FV>kojni princ je imel svoja krasna posestva po vsem svetu. Supramati je razgrnil ta seznam ter se ni mogel dovolj načuditi, kako lepo so bila vsa posestva opisana in razvrščena. Pri vsakem veleposestvu ali gradu je bila opomba, kdaj ga je pokojni princ ku-pil, koliko je vreden, koliko znašajo dohodki in kdaj si je Narajana zadnjič ogledal svoie imetje. V posebni rubriki je bilo navedeno, kje je skrit inventar in kaj je pokazala zadnja revizija. Navedeno je bilo j tuđi skrivališče, kjer so bile naložene večje svote v zlatu in draguljih: »za slučaj, če bi ne bilo mo-goče dobiti denarja v bankah.« — Res, Narajana je bil izvrsten administrator. Mnogo je sicer tnošil, ni pa trpel, da bi mu kdo kra-del denar, — je pomislil Supramati smeje. — Treba se bo ravnati po njegovem zgledu. ^Njegova uvi-devnost je vredna posnemanja in kaže, koliko denarnih težkoč je imel. Dokler sem še svoboden, si moram ogledati vsaj del tega ogromnega imetja. Toda kje naj začnem pri tolikem številu veiepo-sestev, graščin in vil? Supramati je vnovič prečital seznam svojih evropskih posestev. Tu je bil omenjen starinski grad nekje ob Remi. Zanj se je tuđi odločil. — Mora biti pač zelo zanirniv, — je pomislil. — Zelo rad imam ta stara, fevdalna gnezda, ki čepe na skalah kak>r sokoli. Vse spominja tu na staro davne čaše, med ljudstvom krožijo o takih građo vih razne legende, kar ji dela še bolj privlačne. Grad je Narajanina last že tristo let in to je najbolj-še jamstvo, da ni bil prezidan ali preurejen v mo-dernem duhu. HaMimo torej tja! Po prihodu v Koln je odpotoval dalje s parni-kom, Izkrcati se je moral v nekem samotnem kra- ju, kjer se je parnik ustavljal samo na izrecno željo potnikov. Ko je izstopil, je Supramati opazil, da ima pred seboj majhno vasico. Lepe hisice so se videle skozi orumenelo listje napol golih dreves. Za vasico se je vzpenjal na strmi nednstopni skali majhen grad. Obdan je bil z zobčasto steno. Most na verige ga ie vezal z zunanjim svetom. V vaši je Supramati vprašal. kdo bi ga spremil v grad ter mu odnesel kovčeg. Neki stari kmet, ki je popravljal sod, je bil takoj pripravljen ustrečf tujčevi želji. Bilo je krasno novembersko jutro. Zrak je bil čist in svež, Supramati je stopal zidane volje pd ozki in strmi stezici proti gradu. Kmetiču je začel tujčev molk kmalu presedatl Nagovoril je neznanca, ker bi bil rad izvedel, je-U potnik oskrbnikov sorodnik. Supramati je pa porabil ta pogovor, da se informira o grajskih prebivalcih. — V gradu je »^skrbnik, kuhar dva lakaja, go-podinja in moja nečakinja Ančka. pomivalka. Z ajeno pomočjo sem prav dobro poučen o vsem, kar se doga ja v tem starem gnezdu strahov in nočnih prikazni, — je pripovedoval kmetič. — A! Tam straši, pravite? To je zelo zanimi-vo!, je dejal Supramati. — Kajpada. V vsaki stari beznici strani, a tu sta gospodar in oskrbnik hudičeva paidaša. — Za vraga! Kdo je vam to povedal? 5tev. 208. »SLOVENSKI NAROD« dne 15 SCptemDra 1925. Stran 3. V Ljubljani, dne — ISTINA O URADN1ŠKIH DRA* GINJSK1H DOKLADAH. Pretekli te* den so razni beogradski listi priobčili vest, da se vsem državnim uradnikom in vpokojencem s 1. januarjem 1926. znižajo draginjske doklade za 50 od* stotkov. Ta vest je bila iz Beograda poslana tuđi našemu listu. Povsem raz* umljivo je, da je ta govorica povzro* čila med uradniki veliko razburjenje in vznemirjenje. O st\>ari smo se takoj informirali na merodajnem mestu v Beogradu in izvedeli, da je ona vest brez vsake podlage. Finančno ministr* sivo samo namreč proglasa vest, kakor da bi imelo namen s 1. januarjem 1926. znižati za 50 odstotkov draginjske do* klade vsem državnim namešeencem in penzijonistcm odnosno kakor da bi bila ta postavka sprejeta že v finančni nzčrt, za popolnoma izmišljeno. To ugotoviiev z merodajnega mesta bele* zimo z največjim zadovoljstvom v po* mirjenje upravičeno vznemirjenih na* sih uradniških krogov. — Pozor — vojaški krogil Pišejo nam: V nedeljskem »Slov. Narodu« čitamo, kako se Avstrija strate^ično pripravlja proti naši državi. Posebno cesta Z Obirske^a v Korte te za nas iako opasna, ker z gor, ki ogrožajo Korte, lahko Avstrijci že z navadnimi topovi obstreljuieio Ljubljano. saj vidimo te gore ob Kočni že s Celovške in Dunaj-ske ceste. Imenovana cesta je zgrajena v namenu, da v slučaju kakšnega zapleta razbremeni cestno progo Zelezna Kaplja—Bela. Nemci imajo torej že se-dai 3 ceste na našo mejo In se priprav-Ijaio, da zgrade še cesto iz Beljaka v smeri proti Ratečam na Petelrnek in ba-je tuđi na Pastirhov vrh iz Zelezne Kaplje. In mi? Naša država ne smatra niti za potrebno, da bi vzdr£evala sedanje ceste! Kaj pravijo k temu naši vojaški krogi? —a— — Lep napredni uspeh. Iz Loke pri Zagorju ob Savi nam poročajo: V nede-1JD 13. t. m. so se vršile občinske volitve v občini A r ž i š e. Rezultat volitev je bil: SDS 132 glasov (9 odbornikov), Zveza delov. ljudstva (SLS) 49 (3), oficijelna SLS 106 (8), socijalisti 75 (5). Volilcev je 548, volilo pa jih je 362. Ude-ležba 66%. Krajevna organizacija SDS, na čelu ji g. Prosenc, je storila v polni meri svojo d'olžnost. Čast ji! G. župan Cenceli pa je s svojim dosedanjim žu-panovanjem pokazal, kako je treba v občini gospodariti, da se ji zasigura vse-stranski napredek na gospodarskem in kulturnem polju. — Iz državne službe. Imenovan je za ofcrajnega glavarja v Smarju pri Jelšah tajnik notranjega mlnistrstva dr. Fron Hra-5 o v e c. — Pospeševanje tujskega prometa In cospodarskih stlkov. Ministrstvo saobraćaja namerava po vzoru zapadnih držav opremiti vozove prvega in drugega razreda na vseh naših glavnih progah v svrho pospeševanja turistovskega prometa, kakor tuđi gospodarskih stikov s kolecijami slik naSth mest in kraiev, kakor tuđi industrijskih podjetij in otrratov. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo pozivlja vse interesente, ki bi reflektirali, da pridejo v take zbirke, da ji prljavijo svoje naslove, — Dr. M. Vidmar gre na šahovski turntr v Moskvo. Beogradska »Pravda« poroča: »Mač med našim Šahovskim mojstrom g. dr. M. Vidmarjem in eksprvakom na šahu g. dr. Laskerju, ki bi se im-el pričeti 20. tm., je odgođen do 20. januarja 1926. O-dgotlitev je bila potrebna, ker potuje dr. Vidmar v Moskvo na šahovski turnir. Sice-r je bilo v Beogradu vse pripravljeno za to tekmo.« — Orožni listi za rezervne oficirje. Geaeralna direkcija posrednih davkov |a na po-dlagi člena 43 zakona o taksah odlo-čila, da rezervnim oficirjem ni treba pla-čati takse iz tari! postavke 97. taksnega zakona za posest orožja, ki ga ntorajo imeti po svojih službenih predpisih. Da pa se onemogočijo morebitne zlorabe, morajo tuđi rezervni ofiđrji prijaviti svoje sliržbe-no orožie pristojnemu srezkemu poglavar-ju, (policiiskeTnu ravnatelju v Ljubljani) radi evi-dence. Na podlagi teh prijav, za ka-tcre se fstotako ne plača nobena taksa, bo rzdaial veliki župan rez. oficirjem. brezplač-:ie orožne liste za posest orožja, v katerih bo točno opisano orožje in municija. Pla-čati pa moralo pristojbino 3 Din za obrazec orožnega lista. Kot predplsani revolverji se smatrajo nastopni modeli: Nagonov naš" in ruski, brownig 7.65 mm, mauser.iev revolver, automatska pištola (franc. 7.65 mm), parabelum in sedanji model brownig 9 mm 1922. Za V3e ostalo orožje irorajo imeti tuđi rez. oficiri redni orožni list ter plaćati zanj predpisano takso. — Prva slana. NasM kmetje so zadnje đn* s strahom zrli na gore kier so se vla-čile težke goste megle. na katerih se je za-blešcal sneg, ako so se oblaki dvlgnili. Upalj so. da bo mogoče vendaT tako dolgo oblačno, da sneg Irkopni rn se tako prepreci velika nezgoda za naše kmetijstvo, pre-zgcdna slana. Upanje je šio PO vodi. V no-či od sobote na nedeljo se je zjasnilo in aida, ki je letos kazala izredno tepo, je vze-!a slana. Pa tud! čebelarji so močno oško-d(jvajii, ker bi bile Cebele še precej nabrale na cvetočt ajd1. Zadnje deževje pa je tuđi drugače napravilo veliko škodo. Kmetje, ki so letos z velikim trudom spravili seno pod streho, m^nogi le napol, imajo po senožetih v kupe zloženo otavo, ki bo privela gniti, ako ne bo kmalu posijalo solnee. Krompir je po večini obleden od crva in vsled prevelike moče črn. Tuđi proso je dosti trpelo. — Zgodnja zima v ŠvIcL Iz Curiha po-ročajo, da so 10. t. m. zjutraj ob potokih v Ustru in okoKci opazili prvi led. Od doline proti Gornjem Ustru je padla slana. Na For-ehu so videli nad travo moČnejše ledene plasg. Sodi *e, 4a pom-eni to z&CKinio zimo. vesti. 14 septembra 19*25. — Vodstvo gospodinjskega tečaja v Šmihelu pri Novem mestu nam sporoča, da ne more sprejeti nobene gojenke več, ker so vsa razpoložljiva mesta zasedena. Qo-spodinjski tečaj se prione 1. oktobra In končuje 31. marca t. L Na zavodu poduču-jejo šolske sestre in dva strokovna učitelja Grmske kmetijske sole. — Aretaciia Higoslovenskega dilaka na Dunaju. Na Dunaju je bil aretiran medicinec Božidar Mutavdić iz Sarajeva, ki je izsi-lil od nekega trgovca 5000 šiHngov. Mutavdić je bil izročen sodišču, izjavil pa je, da je postal žrtev trgovca. Tuđi trgovec je bil ovaden državnemu pravdništvu. — Pol moški in pol ženska. Beogradska policija je imela te dni zopet resiti zanimiv slu-čaj. Služkinja Magda Tišov ie prijavila policiji, da jo je hotela tovarišica Katica Nfkovac, Jti je spala ž njo, zlorabiti. Katica je bila takoj prijeta. Izjavila je, da je že od rane mladosti nosila ženska krila. Njeni roditelji, seljaki in sploh vsi so jo smatrali za žensko in krščena je bila tuđi na žensko ime. Ko je odrasla, se Je počutila bolj za moškega kot za žensko. Radi svojega ab-normalnega razvoja je bila zelo nesrečna in večkrat je že sklenila izvršiti samomor, kjer se je odkrila n'ena dvospolnost in tako je morala oditi. Končno je prišla v Beograd, kjer je služila pol leta. V ostalem Katica ne prizna, da ie nad Magdo izvršila kako nasilje in pravi, da je prišlo samo do nesporazuma. Policija ni vedela, kaj naj stori. Katico ni mogla kaznovati radi abnormalnih odnošajev, ker lahko igra vlogo moškega, kaznovati pa jo tuđi ni mogla radi napačnega legitimiranja, ker je krščena na žensko ime. Pri zdravniškem pregledu se je namreč ugotovilo, da ie Katica tip hermafrottfta, ki ima razvfte vse organe, vendar ima več moške narave v sebi. Policija jo je — ga je — oprostila. — Roparskf umor v Novem Sadu. V Novem Sadu je ruski begunec Vasilie Sa-skov s sekiro ubil natakarja Imbrišića in ga oropal Dejanje ize storil vsled velike bede, v kateri je živel. Vasflije je bil popre-je Častnik v carski armadi, nato dninar in nazadnje čevljar. Izročili so ga sodiŠČu. ci z vozicka ukradel torbico, vredno 100 dinarjev. — Marili Stele je bila ukradena denarnica s 1500 Din gotovine. — PoHcljske ovadbe. Včeraj so prispe-Ie na policijo sledeče ovadbe: radi javne-ga nasilstva 2, radi kaljenja nočnega miru 4, pijanosti 2, izseKtve bivalrsča 1, radi pre-stopka cesfciopolicijskega reda 5, radi prekoračenja policijske ure 1, radi zglaševalnih predplsov 1. Tri osebe so bile aretirane radi prekoračenja pol. ure. 3 radi prehitre vož-nega nasilstva. — V soboto ie bilo ovade-nih 8 oseb radi kaljenja nočnega miru, 2 radi prekoračenja policijske ure, 3 radi vožnje z avtornobilom. — Popadljivl psi. Na Rudniku je popa-del pes, last posestnika Jerneja Strumb-lja mestnega delavca Jakoba Grma in ga ugriznil v trebuh. Grm je moral poiskati zdravnisko pomoć. Na Valvazorjevem trgu je popadel pes, last čevljarja Ermana, di-jakinjo Danico Jerala in K) vgriznil v levo roko. — Najnovejše blnze. utroške in damske obleke priporoča Kriš tof ič-Bučar. W- OBLEKE kupite najceneie pri ^i-l Josip Roiinaf Ljubljana je, da se prepričate, da eden par nogavic 2 žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato) b •4. —c Sportnl klub Cslie priredi dne 3. oktobra v Celjskem domu veliko športno veselico, za katero se vršijo že priprave. —c Preselltev vojaških poveljstev. Okrožna komanda in komanda mesta, ki sta se dosedaj nahajali v starem poslopju okrožnega sodišča, sta se preselili ebe v vojašnico kralja Aleksandra na Mariborski cesti. Polkovna komanda pa ostane še dalje v vojašnici kralja Petra. —c MestnI kino Je prenehal s predsta-vami radi prezidave dvorane. Kino dvorana bo preurejena do okroj* 15, oktobra, na-kar se bo zopet s predstavami pričelo. —c Sneg. Ob priliki zadnjega deževja je v noči od sebote na nedeljo padei sneg v Savinjskih planinah. Tuđi vode okrog Celja so zopet močno narasle ter ponekod prekoračile struge. Iz traja kakor Štirje pari drugtti« Dobivajo se v pruda:aln;h. Iz Ljubljane — Absolvente strojne delovodske sole pozivlja pripravljni odbor organizacije abs. strojne sole, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora v nedeljo dne 20. septembra t. I. ob 9. uri dopoldne v prostorih tehniške sredn'e Sole v Ljubljani. Ker je v interesu naše lastne gospodarske bodočnosti, priča-knjemo zanesljivo polnoSteviltio udeležbo. Eventuelne predloge sprejema tajništvo pri-pravljalnega odbora, Kopališka ulica 1, Ljubljana. Kakor že omenjeno, da je organizacija v interesu vsakega posameznika, se apelira na resnost vseh tovarišev, da se ti poln-oštevilno odzovejo, kajti v slogi je moč. — Predsednik. 1642n — PevskI zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V to^ek 15 t. m. ob 20. uri sesta-nek vsega zbora v pevski dvorani Vegova ulica. 6/II. Radi do-ločitve redn-fh pevskih vaj prosimo točne udeležbe vseh Ianskih rednih članov fa članic ter letos zopet pri-glašenih in novo vabljenih pevk in pevcev. Vpisovanje med sestankom. — Odbor. — Cerde Francals. Francoski krožek ima svoj redni občni zbor z običajnim spo-redom v torek 22. t. m. v prltlvčju prve državne gimnazije ob 18. 1644n — Gtrašk! krožek «Vesna» v Llubliani prične zopet z rednimi vajami. Prvi sesta-nek celokupnega članst\i'a se vrši v torek, dne 22. t. m. ob 8. uri zvečer v glasbeni sobi ženskega učitelj!Šča na Resljevi cesti. Pismene prijave novih članov in članic, kl bi imele dovolj resne volje, vztrajnosti in veselja sodelovati pri društvu, naj se poš-ljejo nemudoma na naslov: Citraški krožek, Žensko uči'teljišče. Gospodje in gospodične, ki razTK>lagajo z zadostnim teoretičnim znanjem in brezhibno tehnično dovršenost-jo — posebo dobrodošli, Marrj tzvežbani se razporedijo v posebno skupino — priprav-ljalni odsek —, na kar posebno opozarjamo vse one citra-še in citrašinje, ki hočejo brez stroškov doseči fino in čustveno igranje ter večjo sigurnost v tehničnem predna-šanju. — Predsednik. — Smrtna kosa. Umri ie v GledaHški ulici z. inž Rudolf Hille, zastopnik raznih irozemskih tvrdk. Pokojnik je bil v Ljubljani splošno znana oseba. Pred desetim! leti ie prišel v Ljubljano, kjer se je popolnoma uživel v naše razmere. Rodbinske zveze so ga popolnoma prrklenile na LJub-Ijano. Zato je ostal tu tudl po prevratu. Bfl je po rojstvu sicer Nemec, vendar pa je bil vsfkdar, tuđi v najtežjih časrh, prijateljsko razpolož&n napram Slovencem, s ka-terfcni je imel tuđi tesne dTužabne stike. Prilagodil se je popolnoma našim razmeram in vzljubil našo zemljo. Stevilni njegovi znanci in prjatelji bodo težko pogreiali Iju-beznivega družabnika, ki je bH dobrodošel v vsaki družbi. Pogreb bo v sredo 16. t. m. ob 16. popoMne. Bodi mu ohranjen prijazen spo min! — Tat vine. Na velesejmu je bila mizar-skemu mojstru Albinu Kaiserju ukradena Irsinica s 400 Din gotovine. Mlekarici Mariji Quzol) je oeznaa etorilec v Kolodvorski uli- —m Morilec Hotko zblazneL Morilec Hotko, ki je pri Brežicah za vratno umoril in oropal konjskega trgovca Kraljica ter bil pre-d mariborsko poroto cbsoien na smrt na vešalih, je zblaznel in ga bodo verjetno odpravlli v blaznico, —m Novo podletje v Maribcru. Kakor poročajo iz Maribora, zgradi neki češki bančni koncern veliko tovarno za izdelova-nje finesa papirja. V tovarni bi bilo zaposlenih do 400 delavcev. Sport Dvojni uspeh S. K. Ilirije Ilirija porazi Glorio (Reka) s 5 : 1 in 3 s 1» Svoje prvo jesensko internacijonalno srečanje z moćnim protivnikom in prvakom Relce, «GIorio», je Ilirija oba dni zaključila v svojo korist. Je to brezdvomno najlepši uspeh našega prvaka v letošnji sezoni, Če upostevamo jakost reske «Glorije». Zmaga Ilirije je bila brez dvoma oba dni zaslužena, prvi dan nekoliko previsoko izražena. V soboto je bil regularni potek igre radi pre* plavljenega igrišča onemogočen. Domaće moštvo, ki se je kmalu prilagodilo terenu, je znalo to tuđi taktično izkoristiti. Dasi so gostje dosegli prvi goal v 12. minuti, in še nadalje čvrsto pritiskali, nišo mogli do* seči večjega uspeha. Nasprotno pa je Ilirija uveljavila vse svoje znanje: dobro taktiko, smiselno in precizno kombinacijo ter nena* vadno prodornost in je na ta način nena* vadno visoko zmagala. Gosp. Betetto je od* govarjal, prezrl pa je očividen kadus Ga* beta v kazenskem prostoru. Hirija — Gloria 3 : 1 (1 : 1). Postava moštev. Ilirija« MikI*včič*Po# gačar, BeltramsTavčar, Gabe, LadosZupan* čič I, Oman, Milan Zupančič, Doberlet, Kreč. Gloria: Marietti^MilinoviĆ II, Greiner* Pollak, Musiol, Milinović I.«Negrić, Dobri* čević, Volk, Spadavecchia, Milinović III. Tuđi Včeraj je Ilirija zmagala. Zmaga gre na račun celokupnega mostva, ki je po* kazalo nenavadno ambicijo, požrtvovalnost, smisel za kombinacijo in — voljo do zrna* ge. Moštvo je bilo homogeno vigrano. For* ward je pokazal precizno kombinacijsko igro, obe krili »ta vzorno centrirali. Koru takt med krilci in napadalci na eni in krilci ter branUci na drugi strani, je bU stalen, vrzeli ni bilo v moštvu. Igdalci so bili vsi na mestu, sijajen zopet vratar Miklavčič. Gloria je bila za nianso boljša od prejšnje* ga dne. Njena igra je bila mestoma tehnič* no ćelo boljša od naše, žal da je napad igral raztrgano. Se naj boljša je bila leva spojka, v krilski vrsti levi half najboljši, obrambni trio izvrsten. Bačka imata kolosalne osvo* bodilne strele, vratar je ubranil vsc, kar se je dalo. Revež je kar plaval v blatu. Tekma je bila izredno zanimiva v pr* vem polcasu, mestoma so se odigravali drt* matični prizori. Napete situacije so se me* n ja vale vsak hrp, vendar je bili lim ja zelo nadmoSs&a. Skoda, da je hod naliv zopet raz« mocil igrišče ter tako pokvaril lepo igro. deloma pa tuđi gostje, ki so se izkaz&li zelo nedisciplinirane. Potek igre je btt slede ci: V 9. minuti izrabi desna spojka serumage pred goalom Ilirije, oštro strclja in pokriti Matko v goalu mora pustiti žogo pasirati. Gostje vodijo z 1 : 0. V 20. minuti lepa kombinacija Oman*MiIan* Oman in že sedi žoga v mreži. V 25. minuti Doberlet oštro strelja, vratar komaj parira. V isti minuti kolidirata oba na'a br'nr- a, lcvn snojl.a pobegne. a za strclja pred coalorn. Tolčas 1 : 1- V 5. minuti drugega halftima Dober* let preigra dva igralca, oštro strelja in od bačka odbiti žoga gre pod vratarjem v goal. Minuto kasneje napad z levc. Kreč^Dober* let^Milan, 2^adnji oštro placira in postavi na 3 : 1. Ilirija še nadalje nritiska, vendar se Gloria krčevito brani. Rezultat ostane do konca neizprcmenjcn. — Sodil je izvrst^ no g. Strnad, ki se ni dal vplivati in je ćelo izključil enega igralca Ilirije ter enega Glos rije radi ncfair postopanja. — Maribor: Primorje — Merkur 2 : 3. — Zagreb: Hajduk — Gradjanski 3:1! — Duncj: Pokalne tekme: Hakoah — Amateure 6:1! Vienna — RudoHshiigel 3 : 2, Admira — WeiBe Elf 4:3. — Prija* teljska: Rapid — Slovan 4:3. — Kiniszi — V/acker 2 : 6. — Pr^ga; Prvenstvena: Sparta — Klad* no 6 : 2. To in ono Naši rojaki vAmeriki V blizini Forest City je lokomotiva po-vozila rojaka Andreja Strusa, ki se je vra-čal z dela domov. Bil je takoj mrtev. Vlak je truplo strahovito razmesaril. Pokojni Je bil star 47 let. — V kraju Irvin so našli mrtvo 67-Ietno rojakinjo Frančiško Hren. Našli so je sedečo in po»polnoma ožgano na stopnicah. Kako je postala starka žrtev plamena, Še ni ugotovljeno. Uboj je izključen, ker so pri njej našli ves denar. Pokojna je zapustila tri sinove i-n dve hčerki. — Pri Middle Village na Long Islandu je utonil rojak Gašperlin. V blizini mostu, ki veže na 59. ulici Manhatten z Long Islandom, so našli popolnoma razmesarjenega našesa rojaka Josipa OzaniČa. Če se je ponesre-čil ali je postal žrtev zločina, ni dognano. — Dne 20. avgusta je v Corado Springs utonil starejši sin ge. Antonije Zobec. — V Utica blizu Hitbinga je umri za pljučnico rojak Fran Dolenc. — V Chisholmu je umrla rojakinja Neža Lavrič. — V Chicagu se ie poročil rojak Janez Kosmač s hčerko iz znane Šimenove rodbine. Pred sodiščem v Clevelandu se je vršila razprava proti Janezu Ferbišu, ki je ustrelil svojega očeta v trebuh. Ferbiš* je dokazal, da ga Je oče prvi napadel s kuhinjskim nožem, nakar je bil od porote oproščen. — V Colimvoodu je povozil av-tomobil rojaka Alojzija Petrovčiča ter mu zlomil desno no?:o. Petrovčič ima tuđi več notranjih poškodb. — V Chicagu je umrla rojakinja Ana Primožič Zapustila je moža in sedem etrok. — V Bridgeportu se }e poročil rojak Josip Ausec z zdČ. Roziko Mo-horič. — V kraju Pueblo se je porcčil Fr. Perko z gdč. Marijo Brajdič. Grd zločin svećenika Pre-d najvišjmi sodiščem sovjetske republike v Moskvi se je nedavno zagovarjal svećenik latiške evangeljske cerkve v pskovski guberniji, ker se mu je, kot se je sam izrazil pred sodiščem, primeril »nepri-jeten slučaj«. Dogodek je bil sledeč: Nekega dežev-nega večera je prišel svećenik Grant popolnoma vinjen k protestantovski rodbini in prosil, da ga prenoče češ, da mu je preda-leč do doma in da sam ne najde domov, ker je pijan. Zakonca Grant sta skupno z 10-letno hčerko stanovala v eni sobi in zato ništa mogla prenočiti vinjenega gosta, dasi je bil svečenik glavar tamošnje cer-kvene občine. Svečenik, v ostalem že pri-leten človek, je še nadalje moledoval, ob-enem trdeč, da radi starosti ne bo našel domov. Verujoč njegovim besedam, sta se ga zakonca usmilila in sklenila, da ga spremi njuna 10-letna hčerkica Ankica domov. Bila je hladna deževna novemberska noč. Cim je deklica pripeljala svećenika domov, je isti nekje iztaknil steklenico doma-čega žganja, ga pomešal s cerkvenim vinom in ponudil deklici da pije. Deklica je pijaco odkloriila, Grant pa ji je toliko časa prigovarjal, da naj pije, da ie pijaco res pokusUa. Posledice nišo izostale. Deklici se je pričel vrteti svet pred očmi in kmalu Je bila popclnoma vinjena, skoraj brez zavesti. Sedaj se je svečenik lotil deklice ter hotel zadostitl svoji pohoti. Med tem pa se je mala Anica zbudila iz letargije ter se pričela obupno braniti. Stari pohotnež je nato nedoletno dekletce navzlic obupnemu odpOTU zlorabi!. Drugi dan je posla 1 Anico domov, zagrozivši ji, da jo ubije, če ga izda. Dekletce, ki se je zbalo grožnje, res doma ni njčesar Driznalo. Nekega dne pa je otrokova mati opazila, da je hčerka po'na gnojnih ran. Pregledala je Anico ter uso-tovila, da je okužena od gonoreje. Dekletce je sedaj priznalo vse, nakar so roditelji nesrečnega otroka ovadili zločinskega sve-čenika policiji. Grant, ki je bil takoj prijet, se ji izgovaTjal, da ie bilo dekletce že po-l>reie okuežn, dočim se je na podlagi zdrav-preje okužen, dočim se je na podlagi zdrav-otroka popolnoma zdravi, da pa je bil nasprotno svečenih spolno okužen. Pred pskovskim gubernijskim sodiščem je bil Grant cbsojen na 5 let težke ječe ter na izgubo vseh meščanskih pravic. Zaplenjcno pa je bilo tuđi njegovo imetje, da se je krila zahteva odškodnine otrokovih roditeljev. Svečenik Grant z obsodbo ni bil zadovoljen in se je pritožil, izgovarjajoč se na starost in Do?x>lno pijano^t. Najvišie sodi-šče pa je prvo obsodbo potrdilo. Banditi napadii in blokirali mesto Seveda se je slučaj zo»pet primeril v Amariki, kjer presega drznost bamditov že vse meje. Dne 27. avgusta zjutraj sta se pred malim meetecem Hey-worth, država Illinois, ustavila dva aTtomobMa, v katerih jo eedelo 10 banđitov. Prišedši v me&to so prteeU divje streljati skoei oknu. v trgo. Tine ter nagnaJi IJnđ! s ceste. Međtem, io je Šest banđitov terortiriralo ter strahovalo vse mesto, so štirje preki-nili vse brzojavne, telefonske m železniške zveze mesta He^vorth z ostalim svetom. Banditi so se nato spravili med Sta to Bank (državno banko), katero so naskoCilj s evedTl In ni-troglicermom. Pred želozna vrata blagajne so nalili precejšTijo koM^fr^o nitros?Hceriina, se nato odstranili in prižeali užigalno vrvi* co. Učinelt eksplozije je bil velikanrki. Bla-gajno je popolnoma razneslo, porušilo vso banko In soseđnje posloipje. Medtem se Je zbralo prebivalstvo, ki ga je prignala rado-vednost na ulico, banditi pa bo množico u streli nagnali v niše in stranslte ulice. Pri eksploziji eo bile unićene tuđi Teitke vsote denarja, v splošno nevoljo banđttov, kate-rim Je padlo v roke samo 6000 dolaurjev v gotovini In 5000 v varnostnih listiuah. Ban. ka je imela sicer pretekli tedejavit! na uHci, ustavljena in zajeta sta bila tuđi dya avt^ mobiJa, ki sta prispela v mesto. Zanlmr je, da se ni nihče upal upretl napadu b ditov, dasi bo bankirji t drlari IUin obljubili vsakemu 1000 đolarJ«T nagrade, kl ubije enega bandita. Potem, ko so lt^pavi opravili svoje de. lo, so ođdali še poslovično salvo ter se ođ-peljali proti soveru. IzgrnUi so brea sleđu. Kakor v kinematografu ... Špiritizem - znanost ali vera ? Na mednarodnern špiritističnem kongresu v Parizu se je bil hud boj v odsekih, ki so pripravili poročila in predloge za plenarne seje. V enem odseku so razpravija-H o vprašanju, ali se ima špiritizem smatrati za znanost ali vero? Po dolgih dc-batah so vpra§anje vsaj provizorično resili v tem smislu, da ima Špiritizem temeljiti na ideji eksistenec špiritističnega bosa, ki je absrrakten bog, brez znakov človeškfc-ga bitja, zato torej različen od svetopisem-skesa boga, po katerega podobi je bil vstvarjen človek. Ta določitev, da je Spiri-tizem pred vsem vprašanje ver, naleti naj brže na številne ugovore... Neki starejS človek je med posetnike kongresa pri vUd du delil dvakratno narezan bel papiT in j:n naročal, da naj ga pažljivo pregledajo, p; bc^do videli zanimive reči. Eni so gledali ir gledali, pa nišo nio videli, bolj brihtnl gpi-ritisti so trdili kasneje, da so res videli na papirju *napovedane zanimivosti. Sir Ar-turo Conan Doyle, ki je vedno pripravljen za nova propagandna predavanja s foto-graiijami špiritističnih fenomienov, Je polo žil na greb neznanoga vojaka venec z na. pisom: Oni vedno žive. Na drugem vencu ameriških špiritistov je napis: Smrti ni in mrtvih ni. V odsekovih sejah so Francozl vzdrževali svojo trditev o reinkarnaciji. Smrt je po njihovem mnenju novo rojstvo Clovek, ki izgine, se vrne na zemljo po nc-kem času, izpremenljiv po svojih moralnJh zaslugah. Anglcži pa so izrekli mnenje, dn je zemeljski odhod definitiven in da se duše dvignejo v serafske kraje v vi^inr primerno njihovi vrednosti. Predsednil krožka psihičnih studij v Lionu je rekel ljudem pred kongresnim poslopjem: Na^ spiritiste kritlzirajo in zametajo, teda koli ko skeptikov je bilo že izpreobrnjenih \ S«piritistike. Ne poznam nebenega slučaja da bi bil spiritist zopet zapadel skepticizmu • * * * požigalcl v Berlinu. Policija v Bcr linu zasleduje doslej še neznane požigak v mestu. LjudsK'o je zbegano, ker Je ^ enem mesecu podloženi požar uničil 15 hi.: Dne 4. t. m. je bil podležen ogenj v We; marju na prostorih, kjer so bile shranjen razne dragocenosti nemškega gledališča. Sodišče _ Po § 104 srb. k. z. Matevž Kržii kovač na Rakitni, ie r>ozdravil davčnega it-vrševalca Stankota Koširja, ko mu je do-stavil opomin na plačilo zaostalih davkov. z besedami: »Samo postopate in nič ne dc-late, kar se vam vfdi, ker ste tako dobro rejen. Samo ljudi derete, jaz ne bom posto-pačev redil!« — Obsoien je bil na dva <3n; zapora. — Bolj resna je bila naslednja afera: MlinaTskI delavec Albert Slegel in mi-ziirsKi pomoćnik Josip Balantič sta se po-noči 18. juliia t. 1. v neki gostilni v Kam-ni*ku s silo uprla oro'žnfkoma in občinskemu redarju pri napovedani aretaciji. Posebno div«i je bil šlegel, ki je zgrabil orožnika za roko, redar ju pa razt-rsal bluzo. Tudl je za-^rozil orožnikom: »Ko pridem ven, mora pasti prvi »šus«, že veste proti komu.c Oba se izgovarjata na popolno pijanost, kaT pa so priče ovrsle. Šlegel 5e bil obsojen po § 93 na dva meseca, Balan'Ič pa po § 104 k. z. na en teden zapora Oba je že poprej kaznovalo sresko poglavarst\o zaradi ne-dostojnega vedenja in sicer Slegla na dva dni, Balantiča Pa na en dan zaprira. — Mlad tatič. Še ne 16 let stari kovaškl vajenec Fr. Kinsteli je obtožen da je v R2 đovljici izvršil sledeče tarvin-e: Janku Re^ manu je vzel iz odprtega podstrešia razr orodje v vrednosti 104 Din, Janezu Koln' čarjii Iz zaklenjene sobe uro z verižico > vrednosti 140 Din, Mihi PrctnaTJu pa Je vio mil s krampotn v kovčeg ter jtuu vz«l list-nico z gotovino 250 Din Ker je vse tat vine skesano prisna!, }t bU obsojca samo m ti i tetJ-ne zapora. 3in *ntm 4 »ST OffNSKl NAROU« dne re septemDra l«>* §tev 205. Gospodarstvo Pred konferenoo o jadranskih Kakor smo že poročali, se bo vršite 22. septembra v Budimpešti konferenca o Jadranskih tarifih. Madžarska zahteva, đa se to vprašanje resi do 1. januarja 1926. Jadranski tarifi so znižani žclemiški tarifi, ki jih je trvedla bivša avstro-ogrska monarhija v korist svojih pristani Trsta \n Reke in ki jih je hotela Italija »poslovati zase na mirovni konferenci v Parizu. To se je Italiji posreČHo glede na premagani državi — Avstrijo in Ma-đžarsko, katerima so bili jadranski tarifi na mfrovni pogodbi eno-slavno vsiljeni. Na§a država ni hotela v tem pogledu sprejeti nobenth obveznost!, ker je hotela imett svobodne roke za po-znejša pogajanja z Italijo. Vendar pa je morala pristati na to, da se dovoli Avstriji svoboden dostop do Jadranskoga morja In 'da se v tem rmislu s posebniini konvenci-jaini določijo mednarodnl tarifi z direktni-ini voznimi in tovornimi listi. Te odredbe so bfle sprejete t mirovno pogodbo fia za-htevo Italije, ki Je hotela pomagati s tem Trstu in Reki. Glede južne železnlce je bilo pozneje določeno, da se trredi vprašanje redne eksploatacije in reorganizacije s posebno pogodbo med družbo in zainteresira-nimi državami. Za slučaj nesporazuma je bilo predviđeno posebno razsodišče. Končno se Se morala naša država s takozvano pogodbo o zaSčiti manjšin za- vezati* da bo dala popolno svobođo tranzitu in olajšave, ki jih priznava svojim ali drugim pooblaSčenim družbam, torej da bo pristala na skupne tarife o direktnih potni-Skih in tovornih Ifetih in da se bodo stro-3ki za ta tranzitni promet ravnali po po-rojih samega prometa. Naša država torei ni frnela glede tranzita povsem KvobodriHi rok. Če bi ne bili pristali na sporazumno rešitev, bi Jo nam diktiralo razscdišče, ki bi sja lahko ahteval bodisi upravni svet družbe (t. j. Italija, ker je većina delnic jadranske železnice v njenih rokah) ali pa odbor delničarjev priorHetnih delnic (to so Francczi). Samo glede znižanja tarifov za tranzit smo bili formalno svobodni. In res, ko se je začela Italija pogajati z Avstrijo, Madžarsko in Češkoslovaško v znižanju *a-dranskih tarifov ter se z njimi končno spo-razumela, je zavzcla naša železniška uprava staliSče, da za tranzitni promet ni treba dovoliti nobenih znižanih tarifov, ker bi bilo to v korist tujih, ne pa naših prista-nišc in ker bi s tem pridobila tuja izvozna trgovina na račun naše. Zato se Jugoslavija pogodbi o jadranskih tarifih ni pridružila. Posledlca tega Je bila, da so se začele omenjene države izogibati našega ozerrrija v svojem celokupnem prometu z Jadranom. Namestu da se posluzujejo na dol Zini 224 km našega dela jadranske železnice, so začele poSiljati svoie blago preko Trbi-ža. Tekom štirih mesecev so imele naše že-leznice od tega 75 milijonov dinarjev ško- de. Pa tuđi družim državam al b3o lahko, ker je prosa preko Trbiža satno enotirna in zato so se vagoni kopičili po postajah. Navzlic temu se je bojkot naših železnic nadaljeval. Naša pristanišča In Izvozna trgovina je imela od tega samo Škodo. In ko je železniška uprava to uvidela, se Je tuđi ona pridružila pogodbi o jadranskih tarifih s to razliko, da bi lahko za h te val a začet-1 -n pogajanj za svoie popuSčanje gotove :esije, dočim zdaj ne more več. Sele z ninsko pogodbo o prometu Je bila ta za-rjitev deloma popravljena vsaj k?.r se :-e izvoza lesa. Za naša pristanišča je treba uvesti posebne naše jadranske tarife, kar nam tuđi nettunska pogodba ne zabranjuje, ker si je Jugoslavija to pravico iz-recno pridržala. Železniška uprava je že dala dober zgled s tem, da bodo znali naši delegati na konferenci v Budimpešti za-stopati interese našega prometa ra trgovine in da ne bodo pristali na pogodbo, ki bi nasprotovala tem interesom. • —g Sa dna razstava na Grma. Letošnji pridelki sadja so v Slovenfi in tuđ\ drugod piecej skromni ter se bo sadje, ki je po nekaterih naših dolenjskih krajih dobro obrodilo, p*-av lahko spravilo v der.ar. 3. fn . oktobra t. !. se vrši na kmetijski soh" na Grmu šatra razstava, kjer naj doJenh ski sadjarji razstavfjo vzorce sadja, ki ga Irrajo na prodaj. Sad'e se bo razstavilo vlo-ženo v amerikanskrh zabojth po vzorcu sadnega seima. Id se j« vršil lani v Ljubljani. Od vsake sorte sadja. namenjenega za kupčijo, ;e treba poslati vsaj 25 kg obri-rega, skrbno spravljencga blaga enotne kvalitete; ti vzorci naj pokažejo povpreč- no kakovost DosairmFh sadrrfh sort, ki 8b ima. dotični posestrrik na prodaj. Pozfvajo se torej vsi interesenti, da takoi prijavijo ravnateljstvu kmetijske sole na Grmj, s katerlmi sortarrri se žele udeležiij razsta-ve in koliko sada lrrajo na prodaj. Vzor-ce sadja je treba poslati na razstavo naj-kasneje do 1. oktobra. Priporočamo zlasti tištim sadjarjem, kl bivaio blizu Liublja-ne tec jhn je zna.i način ameriškega vlagatija. da si sarr" nabavijo omen;ene zabotc pri Sadjarske- in vrtnarskem društvu (Km?-tijska dri'-iba) ter za razstavo tamjnjeno sadj« pošl ejo Že v zabofh pravilno vlo-Te-ro. Opozarjamo naše sadjarje v njfh last-tem interesu na to važno prireditev ti: vabimo ob enem tuđi vse kupce, da sf pri-dejo ogledat dolenjsko sadje. —2 Invalidski davek. V iunlju ]e rn3-$al invalidski davek manj •■ t Je bilo dn-Iočeno v proračunu (6,30-.000 namestu 6,400.000 Din). V prvem polictju Je znaša! invalidski davek 38,600.000, v proračunu je b:lo določeno 37,000.000 Din. Največ je pb-čala Hrvatska in Slavonija (14,300.010), ta koj za ni© Slovenija (7,400.000). dalje Voi vođina (6,000.000), Bosna (4,900.000), Srb:-Ja (3,700.000) i-n Dalmacija (2,400.000). —Z Nezaposlenost na Anglcškem. Dne 31. avgusta je bilf) izkazanfb nezaposlenih oseb 1^54.100, napram prejšnjermu tednu več za 10.362 in na-pram enaki dobi lanske-ga leta je število nezapostednih viš'e za 191.220. —g Trgovina z Japonsko. Kdor hoče Iz Jugoslavije izvažati izdelke na Japonsko, naj se orbne na tvrdko Owariya et Co Kobe P. O. Bce 18., Sannonclja, Japo-nska. JulllsKa braiina —J Za uradnlke starega ražima. Iz Rima poročajo, da je fašistovski generalni tajnik Pariracci sprejel com. Lusignollija, zastopnika uradnkov starega režima, ter mu zagotovil, da se bo stranka interesirala za prizadeto uradništvo in bo on posre-doval pri Mussoliniju in pri vladi, da se nujno vprašanje za urađniško rzenačenje reši hitro in ugedno. Zopet cbljube! —i Za politične preganjanc . Poslancc Lunelli je poslal finaninemu m ,-tru brziv javno prošnjo za likvidacijo p Jpor poli- ti^rm prejranjancem, \ztrxd k. ih mn »gi hudo trpijo na posledicah prej^ njanja. Po- slanec prcdlaga 5 milijonov za Trident fn 5 milijonov za Julijsko krajino. —j Slovenski otrocl govore Čisto Ita-Ujanščlno. Tržaški cPiccolo* ves zadovoljen konstatira, da izgovarjajo slovenski otroci v onih delih dežele, kjcr ni direktne-^a stika z it»Hjanskim prebivalstvom, ita-'tjanske besede, ki so se jih naučili, tako lepo čisto, da zveni \z ust slovenskih otrnk prava toskan^čina. Tržaški list gleda v bo-dočnost in ga je sram. da bodo Tržačani In Goričani tolkli še nadalje svoja ne ravno blagoglasna dijalekta, Slovenci b do govorili pa čisti književni jezik. To stor! lola, pravi «Piccolov Seveda pretirava, ker v šoti se otroci pač nauče nekaj besed In stav-kov, kar pa ie daleč ne znnči znanje Jezika. «PicccIovo» izvajanje knnčno dokazuje, da se otroci učilo v Soli italiJanSCIno —drugega, potrebnega, pa malo ali nič! Šola je le potujJevalnica. Sonotorl] flr. K. S z e s 6 -b^aT.^ Zdravljenje z ntrjevanjem in nCvrSCevanjcra, Najprijetnejše bivanje za rodbine. Otroci od 7. let naprej tuđi brez spremstva. Nudi otrokotn vso naslado obrežne kopeli, staršem popolno pomirjenje, 69 T Iv. Hlt 8 Er. plMkarja In 116&rj& Ljubljana, Karei Kctnlkova ulica (baraka za Ledino) se priporočata cenj. ebčinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna. Triletna garancija. ići l Objaua Uprava Državnih Monopola raspisuje ovim ofertalni licitacija 30 isporuku leđnoj transformatora od 10 RLU l celokupnos materijala potrebnog za ixvo<5enje električne instalacije u fabrici duhana n Mostaru. Licitacija će se održati u pOBOdel]oky 10. oktobra 1925 godine n 11 Časova pre podne u kancelariji Upravnika Državnih Monopola. Uslovi se mogu dobiti a predračun i planovi videti u kancelariji Industrijskog Odelenja Uprave svakog dana od 10—12 Časova. Iz kancelarf|e Industrijskog Ođelouja Uprave Državnih Monopola uz L M. flr. 13 520 od 8. septembra 1925 godine u Beogradu. dSIeS Mali oqlasl, kl slati I o > poiredovalne in «oelaf ne nimen« občln vsaka bo*od« SO .__ ■•Jmanjfti znesek Din •twa, u par. I lln S. I liJlllal UllImHSlI Zanftva, dopisovanla t«r OQla«l strogo trnov- skeqa znsCaia, vsaka bes«da Din 1*-. Hajmanlil znasek Oln IO zobozdravnik x Kranjo ne ordinira od 15. do 30. septembra «*■■» 3398 !B|B BIBiB B B B!B B DfD|E3 B D DlDIDlDlD Konkurs. 3*b2 Na osnovi odobrenja Gospodina Ministra Vojske 1 Mornarice A. T. Br. 12.019, od 30. avgusta 1925. godine. Barutani «Obilićevo» kod Kruševca potrebna su (2) dva gradževinska inženjera. Kandidati koji žele stupiti, neka pošalju svoja du» kumenta na adresu ove Uprave, propisana u članu 12. Zakona o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradžanskog reda, najdalje do 15. oktobra ove godine, sa naznačenjem mesto stanovanja, kako bi se izabrati pozvali, a ostalim dokumenta vratila. Konkurenti mogu biti samo podanici Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Primljeni gradževinski inžinjeri imaće prinadležno* sti, kako je to regulisano Zakonom o činovnicima i ostalim državnim službenicima gradžanskog reda. Nu pored ovoga mogu kandidati ako žele podneti i svoje uslove. U krugu barutane će imati stan sa osvetlenjem. koji se plaća 30 do 50 dinara mesećno; osnovnu školu za decu, a za gimnaziste osmorazredna gimnazija udaljena 2 km u Kruševcu. Prevoz dece Barutanskim kolima i automobilima. Iz kancelarije Uprave Barutane-«Obilićevo» kod Kruševca Br. 5262 od 10. eeptembra 1925. god. | Potnik se išee | za L;ubl|ano in okolico za moko in dcželne pri- S delke. Ponudbe z navedbo dosedanjega službo- • vanja in zahtevkom plače je poslati na upravo S Sloven. Naroda pod .Potnik Ljubljana 33b9\ «^«sBassBasasaB>siaaissis««siBSiBBs«ssss«sBBs«BBaBBssBssBaaBBa Službe Dvc natakarici iščete službe v mestu ali na deželi. — Naslov povc uprava «51. Nar.». 3400 Plačilni natakar isče službo t kavami ali v večjem hotelu. — Po* rudbe pod Natakar/3405 na upravo «Slov. Nar.». Potnik manufakturne stroke iiče mesta. — Ponudbe pod «Dobra moč/3388». Sprefme|o se trgovsU pomočalhl takoi ali po šestih tednih in sicer: 2 meSane stroke z dobro pr dvojno praksa, simpatičnoga nastopa, in 1 izučen v čevliaiskih potrcbšči-nah (orodju in d obnariM). Navest reference kje s'užboval, ponudbe po možnosti s sliko, zahtevo plače na upravo lista pod: SELA-174L Kontoristinja x vecletno prakso, rmoz* na slovenskega, srbo*hr« l*» »hrvat3kega in nemSke* pa jezika, veš^a »troje« pisja — išče stalno služ* bo. — Ponudbe na upra* vo «Slov. Naroda* pod cZnožna /3407». Gospodičnai zmožna slovenskega, sr* bohrvatskefa !n nemške« ^a jezika — išče zaCctno službo. — Dopisi pod «Pisarna/3387» na upravo «Slov. Naroda*. Perfektno steno^rafinjo za. slovenski in nemšici jcrik, ob enem stroje* piske, s perfektnim rna« njem jezikov. eventualno tuđi Rrbohrvaščine (ne začetnico), sprejme od# vetniška pisama v Ljub* liani takoj ali kasne je. — Ponudbe pod «1750/3396» ivt upravo «Slov. Nar.». Krojaški pomoćnik dobra moč, išče službo pri večjem obratu. — Tonudbe po/3358» na upravo «Slov Naioda». Strojnik z večletno prakso pri vsa* kovrstnih parnih stroiih fn kotlih, zmožen vseh v to stroko spadajočih po* pravil. star 31 let, treren, zanesljiv — iJčc stalno službo. — Naslov pove uprava «Slov. Nar.». 3383 I Coka! I Učenec za trgovino na deželi se sprejme. — Naslov pove i prava «S1. Nar*. 33°7 Trgorski lokal na prometnem kraju na deželi iščem v najem. — Ponudbe pod Lokal/3339 na upravo aSlov. Nar.». I posolila I 15.000 dinarjev posojila se išče sa nakup blaca v trgovini. Plaćam dobre obresti. — Ponud* be pod «Siguren/3552» na upravo «Slov. N"arrd^». | ftnm | Jabolka, rru^ke, orehe — kupuje (za Lavrič & Kovač, Som« bor) — Jozo Kovač, Ljub« ljuna-Rudnik 58. 3390 I* nremicmn* I Nova hiša z dvema stanovanjima. Miru Ljubljane, se radi dnžinskih razmer takoj proda. Kupcu stanovanje dveh sob in kuhinje na rvizpolago. — Ponudbe na upravo «Slov. Naroda* pod «Hiša 85.000». I Stanovania | Opremljena soba (lcpa) s posebnim vho* dom in električno raz* s-Tctljavo — se odda bolj* štmu gospodu. — Naslov nove uprava «Slovenskt* ga Naroda*. 3395 Stanovanje 1—2 sob s kuhinjo iščen za takoj. — Ponudbe pod «Takojšnja selitcv/3373» upravo «Slov. Nar.». na Zakonski par brez otrok išče prazno sobo: ako mogoče s so* uporabo kuhinje. — EV* piši pod «Takoj/3371» na upravo «Slov. Nare Ja». Stanovanje v Mostah, obstoječe \z 2 sob in kuhinje — se za« menja z enakim v mestu. — Po-nudbe pod *Zanie* njava/3403» na upravo «51ov. Naroda*. | prožam I Zimska suknja dobro ohranjena, za sred* njo moško postavo — se takoj proda. — Ponudbe pod Suknja/3404 na upra# vo arSlov. Naroda*. Jedilna oprava skoro nova, iz trdega le* sa ter nekaj drugega po« hištsa — radi selitve ta» koj naprodaj. — Ponud* be pod