o lzdai\J«.)
12. številka.
nlDI NMT**
izhaja p« trikrat na teden t ieatih i«-danjih o V torkih, 6etMklh
in aotootsali. Zjf.raaje izd..nj-j izhaja nli 6. uri 7jo*.-«j, ve^nrna pa ob 7. nri	Obojno izdttnjn stan« :
la J«d*n niHi«u . f. —.«0, i2v*n Avstrije t. 1.4« ** tri mrann . . „ 8.60 , „ 4 — za pol lata . . . .S,— . » , «,'— z* T»e leto , . , 10 — . „ . 1® —
Ha oaroćbe kroz t^ilolone naročnin* oo r t jemlje oiir.
Podamičfe ituTilko ie dobirnjo T pro-dajalnicah tobaka v IViIh po a uv6., V Gorici po S it tč. Sobotno večerno izdanja v Trutu S nč., v Gorici 4 nč.
V Trstu, v soboto dne 27. januvarja 1894.
Tečaj XIX.
EDINOST
<><lttii ae račun* po tarifu t petitu; ta nnoloTo i debolimi črkami a« plačuje
Tiniittor, kolik'«-* ob«i»ga > ava lnih »r»tic. i'^-lniiu oamrtnip<> in jevnesehval a, domači oglasi itd. m> niunaje -d o pogodbi.
V m dopi«i naj so poiilj«ja urodnUtva: ulica Caierma it. 11. Vsak i pi»mo mora biti frank orano, kur nefrankavana ae ne Hprej)iaajo. Rukopmi ju no vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglate tpre-jema upravniitvo ulica Caterma 18. Odprte reklamactfe to proite poitnino.
Glasilo alovenaketfa polttidnetfa druitva za Prlmoraho.
Vendetta?
Mi Slovani in posebno ae Slovenci srno pohlevnega in miroljubnega značaja ; nikomur ne kalimo vode, zadovoljni smo, ako nas drugi v miru puste ter ako nam priznavajo najprimitivnejše pogoje našega obstanka. Dočim sedč naši nasprotniki pri polno obloženih mizah, čutimo se srečne, ako smemo mirno pobirati drob-tjnice, ki padajo od istih miz. In vendar trdijo naši nasprotniki, naj se imenujejo kttkorsibodi, v enomer, da nismo nikdar siti ter da stavimo pretirane zahteve. No, da nismo nikdar siti, to je gola in neoporečna resnica; ali to ne izhaja iz nenasitnosti naše, nego iz tega, da se našemu narodnomu telesu odreka najnujnejša hrana. Da pa zamorejo naši na« sprotniki vzdržati laž o naši nenasitnosti ter prikazovati jo svetu kakor resnico, posluževati se morajo ter poslužujojo se najpodlejih srodstev. Oni, ki gospodujejo nad našo pohlevnostjo le z nasilstvom, ravuajo so po vzgledu volka v znani basni, ki je iskal povoda, da raztrže no-dolžno jagnje ter ga našel v tem, da je dolžil jagnje, ki je stalo ob vodi pod njim, da mu kali vodo. Tudi mi kalimo nasprotnikom našim vodo, ako sploh zahtevamo, da smemo živeti. Varuj Bog pa, da nam pride kedaj na um braniti se proti nasprotnemu nasiUtvu. Tedaj na-zivljejo nas nemirneže in bogsigavodi še kaj. Tako so že vajeni nasprotniki »uši naše pohlevnosti, da imenujejo provokacijo in nesramnost vsak naš še tako ponižen odpor. Ko so nas pritisnili ob zid, tako, da ne ne moremo več ganiti ter se skušamo rešiti trdega oklepa, že vpijejo da smo buntovniki! Ko v skrajni sili kličemo na poinoč državo ter s prstom pokažemo na one, kateri nas davijo, pravijo, da smo „denuncijanti \u Ko nas napadajo se surovo silo ter se istotako branimo, razvpijejo nas po svetu, da smo barbari in suroveži! Sistema, ki tiči v tem postopanju, poslužujejo se vsi naši nasprotniki, a uprav mojstri so v tem obziru naši Italijani, ki najbolj dosledno izvajajo ta sistem.
To so zopet enkrat pokazali na jasen način v seji deželnega zbora tržaškega, vršivši se dno 19. januvarija t. I., o kateri smo obširno poročali v zadnjem večernem sobotnem listu. V tej seji stal
PODLISTEK.
-- <«)
Ljubljansko pismo.
Naia dooedaj „bela* Lubljana nazivala ae bude odolej — „slovenska Ljubljana*, a sto-pra« tedaj, ko dobi nove, samoslovenoke napise ; naii Nemci in nemikutarji pa jo bodo naaivali tudi potem Ae „dao geoohwatiige Laibnch", kakor )u nosi vajo oedaj, rekoč, da je v Ljubljani največ — „moikih in šeoskih bab" !
Jaa aieer ie ne vem, kedaj dobimo tinte • privojskovane" samoslovenske napite, mar-već vem idaj samo to, da inajo aedaj nali trgi, ulioe, ceste, slovenski iu „nemški" trgovci, obrtniki in .kramarji* po vsej većini ie nemikutarske napise, kakor noaijo preveč nem* ikutarotva na jeziku in morda tudi v — arcu. V Ljubljani ae rado veliku govori in pri tem največ nemikutari, tako pri „odločno narodnih" radikalcih kakor pri „odločno konservativnih* klerikalcih, ne da bi jih bilo sram pred ostalim slovenskim in slovanskim svotom !... In zato bi jaz uu imel nič proti Falbovemu potresu, če bi enkrat priiul in zmetal doli tisto netnikutanke napise „bele"
je na dnevnem redu mej drugim tudi predlog, da se ustanovi v Trstu univerza z laškim učnim jezikom. Se splošnega narodnega stališča niso se protivili naši slovenski poslanci takemu predlogu ter je posebno deželni poslanec g. dr. San-ein izjavil, da se popolnoma strinja z nazori, izrečenimi v poročilu, priloženem vprašavnemu predlogu. A vendar prišel je isti gosp. poslanec do zaključka, da morajo slovenski poslanci glasovati proti navedenemu predlogu, kar so tudi storili. Ta korak utemeljeval je pa tako spretno in logično, da so nasprotniki, ki si niso kaj tacega pričakovali, kar obstali neve-doči, kaj odgovarjati. Povedal je gospod poslanec dr. Sancin našim ljubim italijanskim prijateljem, da mi Slovenci, ki nimamo v Trstu niti najpotrebnejših slovenskih ljudskih šol, pač ne moremo glasovati za italijansko univerzo. Isti vzroki, ki govore za najvišo izobrazbo Italijanov v njih materinem jeziku, go-vorč pač v višji meri za to, da se morajo i nam dati sredstva za najpotrebnejšo nižo izobražbo v našem slovenskem materinem jeziku. Dokler Italijani ne pripoznajo te naše opravičeno, skromne zahteve, ne moremo mi podpirati njih teženj po univerzi.
Na taka logična izvajanja ni so upal nikdo od levico odgovarjati; levičarji so pač čutili, da jim je njih lastno orožje iz.bito iz rok. Samo „konservativec" Luz-zatto ni se mogel odreči slavi, da je odgovarjal. Ali slave si pač ni stekel se svojim govorom; o tem je prepričan vsakdo, ki ga je čital. Glavnega argumenta govora dr. Sancinovega, kako se more namreč sklicevati na ustavo gledč opravičenosti italijanske univerze, ko so dosledno odbija prošnje Slovencev za ljudsko šole v Trstu, ni se dotaknil, dobro čuteč, da jo pameten odgovor nemogoč.
Po tem govoru dr. Luzzatta, ki pač ni mogel zadovoljiti Italijane v zbornici, čutil je potrebo poročevalec sam, odvetnik dr. Venezian, oslabiti moralni vspeh dr. Sancinovega govora. In kako je to skušal doseči ? Skušal je to določi, poslužujoč se uvodom tega članka opisanega načina vseh nasprotnikov naših, kedar vidijo, da resnica iu mortila ne stojita na njih strani. Posluževal se je sumničenja, izrekši, da jedini argument
Ljubljane in vrgel a postelj narodne meščane, kateri imajo te napise obešene zuuaj in znotraj, pa naj ae to igodi tudi v letoinji — pustni sez6ni.
Gledč sezAno bi Vam imel omeniti, da imamo letos ž njimi — presneto smolo! Zimska sezona napravila je našemu trgovskemu in obrtniškemu svetu grozen „fiasco", in nasledek temu je bil, da smo imeli raznih „razprodaj" — znižanih cen" zaradi minule (!) sezdne i. t. d. — kar na izber, nekaterih cjlo — preveč. Iu kak6 ao te grdo glodali ti naii trgovci, „kramarji" in obrtniki, in kakd so renčali I A mi drugi se jih nismo bali, marveč <imo se jim posmehovati, čei : Prav se vam godi, ko imate nemikutarske table nad vrati, na njih pa nemikutarske napise I Od vas ue kupimo nič !
Kot „par nobile fratrum" pa se jo mrtvi aimski sezdni pridružil naenkrat arboriti predpust s svojo „plešočo sezono* in zahteval svoje — žrlve 1 A slabo je nab-tel Kurent letos pri nas v Ljubljani in na Kranj- j skum p«iHobej! Le malo ima „navdušenih* in zvestih čcstilcev: par plesnih vončkov, par „maskarad", „Vodnikov ples" pa „Soko- j lova maokarada" kot finale, to jo precej vse, | a vender vse — raskusuo iu ologantno. Id 1
Slovencev proti italijanski univerzi je maš č e v a n j e. Zgol j iz maščevanja (vendetta) so toraj glasovali Slovenci proti italijunski univerzi ? 13orni Slovenci v Trstu, ki nimajo niti ljudskih šol, uko-ravno plačujejo pošteno krvni in denarni davek, ravnajo toraj iz maščevanja, ako glasujejo proti nepotrebni italijanski univerzi ? Od Slovencev, ki dobro ve lo, da jim Italijani nikdar ne vstvarijo potrebnih ljudskih šol, v kolikor bode to od njih odvisno, zahtevajo isti Italijani, naj bodo tako velikodušni in plemeniti, da v lastno škodo gLsujejo za italijansko univerzo! Ne, to ni več resna politika, to je politično komedijantstvo in Italijani naši, ki imajo moč v rokah, naj pokažejo velikodušnost in plemenito mišljenje svoje prej, nego nam predbacivajo, da nas vodi pri našem postopanji proti njim podli čut maščevanja. Mi so le borimo za samoohranitev proti italijanskemu na-silstvu in ta boj naš sloni na pošteni moralni podlagi. Kje je toraj „vendetta ?"
Glavno mesto Istre.
Takoj bčdi povedano: Istra nima glavnega mosta. Nijedno mesto v Istri nima na sebi onega, kar treba glavnemu mestu kake dežele. Ljublj o na je glavno mesto Kranjske, ker je tam sedež c. k. deželno vlade in de« žulnega odbora KranjaVegn. Tako jo Oradoo glavno mesto Štajersko, Celovec Koroške. Buč je glavno mesto Dolenje Avstrija in zajedno vite tostranske polovice državo, ker je tam sedež skupno vlado, posebno pa, ker biva tam nas vladar, premiluatljivi cesar in kralj.
V Poreču ui sedež c. k. deželno vlado, Deželni zbor so sicer sklicuje u Poreč, odkar imamo ustavno življenje, a gotovo ne radi tega, kakor da bi bilo to mnsto glavno mesto Istre. — Ta praksa ne daje poreike-mu mestu ni drugega potrebnega pogoja, da bi ao omelo nalivati glavno mesto. Ka> kor ae deželni zbor sklicuje v Poreč, tako bi oe lahko skliceval v vsako drugo mesto Istre. V tem pogledu je zakon povsem jason: pravi namreč, da Njeg. Veličanstvo sklicuje doielni zbor v jedno istrskih mest. Poreču nedostaje torej obeh temeljnih po. gojev, da bi bilo glavno mesto.
Mimo tega primankujo temu mestu vai drugi pogoji za glavno mesto.
kdo bi tu „stiskal", v predpustu in bi ne bil lehkoživ, pa tudi lebkomiiljon, ko gre vendar za renomč — živcev, udov in — srca!
Tako Vam tedaj, gosp. urednik, lahko trdim, da oe bo princ Kurent letos v Ljubljani primerno dostojno Blavil vkljub „mrtvi zimski sezoni" in vkljub tistim razprodajam in znižauim cenam za razno blago, možko in žensko, zgornje in spodnje. Tudi zima ima svoja dobro stran : če je ugodna, so moški in žeusko lahko gorko pa cono oblačimo, potom pa tem lažje bolj — ongavimo ponosno o predpustom, kar smu manj izdali za „itof* in drugi tak materijal. In tudi ženimo in možirno se rajii in lažje, če ni bati oe kake — hembrane krize! Influence se ne bojimo toliko !
Povem Vam torej : Nič nas ne moti v takoj aezuni, kakor je prodpust, da ne bi ro-govilili in mu kadili, iu če tudi se zaletavajo z udribajoČimi peruti v nas domači politični petelini in postni in predpustni harlekini, na Dunaji pa drugi tuki „clowni*, predpusta nam no pokvarjio in če so tudi na glavo po«tavijo. Tega idejala so trdno držimo, če tudi ni sicer — vso zlato med nami ; kar se sveti, s časoma doživi tudi Slovenčija svojo — sezono, če ne zimsko, pa vaaj — pomladansko
Velikim zanimanjem smo čitali noto pravosodnega ministerotva, v kateri se navajajo vzroki, zbok katerih bi se moralo okrožno sodiiču premestiti iz Rovinja v Pulj. Vsi vzroki, navedeni v ouacnjcni noti glede Rovinja, v e I j a j o ie v veliko večji meri tudi za Poreč z osirom na doielni zbor. Tudi v Poreču nedostaje primernih probivaliič, primnjkuje primernih gostilnic in vsakoršnega konforta.
Mi so ie dobro spominjamo, kaj so nam pripovedovali žo pred [par leti prvi poslanci sedanjega hrvatsko-oloventkega kluba, kako so bili namreč vsprejeti, ko oo dolli tja: kako so so jim približali moetni redarji takoj pri izkrcanju, poitvednvajo po njih imenih. Pregledovajo neko listo naroiali oo fakinom, kam naj odnettejo prtljago ter odvedejo zajedno posamično poolance. — Razmetali »o jih po hišah kakor vojake, ali bodisi, vojaške častnike : izbirali niso čisto nič. Na večer oo oe morali poolanci dati spremljati do gostilne. V jednom slučaju je bil lastnik stanovanja voaj toliko prijazen, da je poslance sam sprem* ljal do gootilne, a tako, da oni niso nič vedeli o tem, dokler jih ni, iiidsa ia gostilne, zopet opremil domov.
V novejšem iaou oo vsaj toliko na boljem, da bivaje voi pod jedno stroho, tako rokoč v jednom hotelu.
Gospodar prenočišča — Italijan doli ia Italije — akrbi sicor zanjo in stori vse mogoče, ali stare hišo — no njegove — no moro pnnarediti in pomnožiti itevila oob. Tako morata opati po dva v jedni in iati srbi. Potrebnega pohiitva tudi ne mora postaviti v sobe, ker nima kam; o pečeh seveda ni govora. — Ob taki zimi, kakorina jo bila prvo dni tega moseca, bilo je absu. lutno nemogoče ostati v sobi. Vsi hrvatsko-slovenski poslanci so bili nakazani na klu-bovo eobico v deželnem poslopji, ki jo tako „velika", da komaj vsi sode v njej,
lati gospodar hotela mora okrbeti tudi za voe njih toloono potrebe : pri njem pijejo kavo, pri njetn obedujejo, pri njem večerjajo — tu je njih jedino pribežališče, ako ne aedo v klubovi oobici ali pa se no gredo ii-prehajat po cestah izven Poreča.
Ne glodč na narodno stran — na oo* vraitvo, ki se goji v Poreču proti hrvatskim in slovenskim poslancem, ne glodo na hrup na galeriji, ki nastane vaikdar, da se le oglasi kateri izmej naiih poslancev, hoteč kaj predlagati ali pročitati kako interpolacijo; ne gledč na okolnost, da ho naši potilauci izpo-
kar pa je meni za adaj v*e jedno, da le plešem in ongavim v tom — predpustu !
Gosp. uraduik, delajte tudi Vj tako!
„Prima donna."
Dogodbicii iz nafta ranic*. — Špinat Dobra* oo
(Dalje.)
HaNtiano jo čutil, da je tu zadel pravo stran, zato je krenil ie korak bližje svojemu namenu.
„Samo Marijino ponočevanje mi nič kaj ne ugaja. Prihodnji soprogi prvega trgovca v vasi, Hoprogi, ki bo — to mo more roči — lahko ponovna na to, no spodobi ae postopati z vaškimi dekleti po noči okolu voglov",
.To sem ji jaz povodal žo večkrat, tolaži ga oče, toda uič ni pomagalo."
Tedaj seže v pogovor mati.
„Ona ima do petja tako veselje, kakor do nobene druge stvari na svetu. No vam, da-li jo pri iihs taka vsi uli kaj, da hoče vso peti in veo znati peti ; ona pa — to priznavajo vsi — pa najbolj'*. In to jo veseli. Kdo bi ji kratil nedolžno petje Yu
„Prav mama, prav. Vse jo res, kar pravite. Kdo bi ji zamoril P* hiti Djotiano, „al>
stavljeni raznovrstnim napadom po ulicah, kakoriniui je aploli izpostavljeno naie ljudstvo po italijanakih mestecih : ne gledć na to, da je Poreč mej manjimi mesti istrskimi — kajti ne iteje niti 3000 prebivalce? : Poreču nedostaje ie nekaj dtutega osobitega — n s-dostaje mu komunikacije.
Poslanci z otokov imajo najteže in naj* težavnejie petovanje. Ti poalanci niti ne morejo redno potovati sleherni dan : izgubiti morajo, ako gre pr» sreći, vsaj po p a r d n i za potovanje v Poreč. In ko dospejo, rc-cimj na Reko, čaka jih io iata pot kakor poslsnco i> Volo-ke in Kastva. Vsi ti morajo po železnici do Pazina, — kjer se jim pridruži tudi poalancc it Podgrada, doapevii do Jler-pelj z vozom, — in si potem poiskati, ako je po dnevu, voz, katerega pa ne dub« vsik-dar. Potem pa se morajo voiiti cele štiri ure, kar ni ravno ugodno, ako jo po tirni. Ča pa dospejo v Pazin po noči, iskati morajo prenočišča, katerega pa tudi ne dobe vsikdsr. Ali o po nočejo pioko Patina, morajo > žo-letnico do Ii^inja, tu prespali, da ie le na-•'ednjegu dne odpotujejo a parniko« v Poreč. In slednjič jim jo odprta pot po železnici do Trata, kjer morajo prenočiti in ae dtuzega dne odpeljati v Poreč. To potovanje pieko Trata, ta koje ae potrebuje celih 18, reci o a e m n a j • t ur — to je toliko času, kolikor bi potrebovali do Dunaja in ie itiri ure dalje po železnici — to potovanje, pravimo, bilo bi ae najugodneje in najprimerneje ali n i v a 11 e j gotovo.
To potovanje prepreči lahko v gornjem dolu burja, v doljnjem pa megla. Znano nam je, da bo enkrat nekoji po<laiici doili do Pirana ni dalje do Sandrije, a potem so ho Liorali vrniti v Poreč, ker ni bilo mogeče p..o-ut'< dalje. V Piranu so ai najeli kočij«, da ae odpelje; i v Huje, kjor ao ae odpečili j ter dospeli ae-le naslednjega dno v Por« 6, vai utrujeni in z ogromnimi stroiki. —j Vemo tudi, da au diugpot hoteli nekateri poalanci do Rovinja, a parnik ni mogel v Rovinj, tiuipak ae je peljal mimo. Še le čez dobro uro mogel ae je približati h kraju. Znan nam je tuili »lučaj z dne 3. t. m., ko co bili poalanci nu potu iz Trsta v veliki nevarnosti vsled silne burje. Slednjič nam je tnali najnoveji slučaj z dne 20. t. m., ko megla ni dovolila poslancem odpotovati v Poreč.
Takim nezgodam so izpostavljeni tako poalanci s otoka Krka, bilo to po kopnem ali po luorju, in to Ao potem, ko ao že srečno doili na Roko ; kolikor tudi oni it okraja Voioskega in tudi poslanec iz Buzeta. Takim nezgodam so izpostavljeni tudi poslanci it Pulja ili Rovinja, Kopra in od drugod. (\s'o ,lim pri najbolji volji ni mogiče, dospeti v Poreč. A ie veliko slabie je, kadar treba odpotovati iz Poreča. Ako no morejo po inorju, ostanejo jim le poStui voz in pa dva ali trije drugi vozovi, ki so jim na milostno razpolaganju v vsem Poreču — seveda, ako teh vozov ne zasedejo poprej drugi.
Projektovana železnica Tisl-Puroe-Kan-ianar bi aicer nek liko odpravila ta tlu. Ali vpraianje je tu: kedaj se dozida ta želu*, niča P lu potom: ali bi želoznica odprnvila
to pohajanje po noči ue more biti Bpodobno
izobraženemu človeku. In pa — čujte! _
ko bi bilo samo to ? So nekaj druzega je, kar morda tudi vam ne bo ljubo. Sliial seru, da ae učitelj rad ozira v Marijo, in nji to ni prav nič novšečno, da ai — — Končati ni mogel.
,0, o, o !•
,0, o, o !• zamudita ho roditelja.
,To sem aliial, in vem, da je res.*--
Marija jo imela potem hudo, joku in zdihov polno noč. Saj ai vtiiidcr ne more m sliti kaj tacuga. Bastiana les ne mura, ali to, da se ozira po go-podu Žetku ali pa on za njo, ta to ae ji zdi Žetko prevzviien, pre-
idealen uiož. To ju puhla laž !
« *
Bližali no bo Božični prazniki. Sneg je pokrival naio vasico in njeno okolico daluč na okrog. Od zorniee grede ao ae kepah otroci, a tudi odrasli mladeniči in dekleta sleherno jutro. Mraza ni bilo posebnega, sneg pa tako mehak kakor volna. Tako lepega adventa io ne pomnijo ljudjo v naši vasi. To vam jo bil samu jeden glas : Žetko in Ma-rija, Marija in Zetko ! Drugi petci bo ae samo senčili v sijaju njih »lavo. Petje buio imeli
vsa duga zla, tbok katerih Poreč ne bi smel biti aediičem deželnega zbora, knj« meato itak ni glavno mesto dežele — ni po svoji zgodovini, ni po prirodni legi, ni po postavah.
Dokler «e stvari korenito ne prometi**, tako, kakor zahtevata zgodovina in interts natega naroda, združen z interesom monarhije in dinastije, bilo bi želeti, d m dobe vre tri primorske deželice jsdan •a« deželni zbor, kakor imajo jedno samo c. k. deželno vlado.*) A dokler se ne tgodi tudi to, dokler bodo obstal do-želni zbor istrski, je absolutno potreba, da poslednji ne zboruje v Poreču, ampak v kakem drugem mestu, koje bi vsaj približno odgovarjalo potrebam in opravičenim zahtevam deželnih poslancev!
Deželni zbor tržaški.
IV. seja dne 30. januvarja 1894.
Navzočih 30 poslancev. Seja ae je pričela ob 7. uri zvečer. Na dnevnem redu je predlog deželnega odbora. „ Nadaljevanje razpravo o ognjrgasni postavi". Po prečitanju zapisnika III. seja se nadaljujo II Čitanje ognjegasne postave. Sprejmeio se §§ l.r), 10, 17. 18, 19, 20 21 bron debate. Pri IV. oddelku g 21 se oglaai dež. poslanec dr. Sanoin približno tako-le :
Vsaka postava mora imeti svoj temelj, da se zamore uporabiti t praktičnem izvrie-vanju. Vai predlog nima temelja! će ao na-pačns in pomanjkljive prdmise, morajo biti napačne posledice ! Primerjal sem vai pred-I >g z mnogovrstnimi deželnimi postavami, izdanimi za drugo dežele, zastopane v državnem zboru, in razvide! sem, da je vai predlog pogreiljiv in neizvedljiv. Ako hočete nalagati posestnikom sploine in pesebno dolžnosti za slučaj požara, treba da ie ozirate na okolnosti, in da raalikujete okolico od mesta; druge okolnosti so v mestu, druge pa t okolici. In ravno v tem pogledu je vsi predlog pomaukljiv I Poglejte nekoliko v druge deželne postave! Vse razlikujejo med mestom in deželo, vse nalagajo druge dolžnosti posestnikom večjih poslopij po mestih in uiaiijiih poslopij po vaseh. Pomislite, da vse dotične postavo popisujejo natanjčno, kako orodje mora biti na razpolaganj« v času elementarnih nezgod, in v tem pogledu razvidno ločijo mesta od vasi, večja poslopja od manjiih poslopij, bogate molčane od ubogih »eljikov. (Jital aem v vseh dotičnih poatavah. da mora občina v prvi vrsti skrbeti za to, da so ima v vsakem selu, ki iteje po nekoliko h i i, po 20, 50, ali pa po 100, kakor je to običajno po raznih deželah, pripravno brit-galnico za ognjegasne potrebe. Tudi jo predpisano, da mora občina nastaviti ponoćne čuvaje za ognjegasne namene. Ti čuvaji morajo obvestiti vsaki požar soseski in proglasiti ga med sosedi.
V vaietu predlogu pa ni ne duha ne sluha o tem. Kako mora biti vai predlog
+) flaverin a primarno in pre vično prameubo volilnega ruda.
res tako kakor ie nikoli. Vse je vrelo k zor-nicam. Saj je to tudi najboljii čas zime. V naravi vse mrtvo, brez glasu, brez življenja; v cerkvi p« na vso zgodaj veselo petje, iskrena mol tev. „Vi oblaki ga rosite, ali zemlja naj ga da !* Res, v kriČanskem arcu tli tedsj \eaela nada: rojstvo nebeikega Odre Senik a. Po dolgem trpljenju radostni up rciitve, po hudi zimi vesela vigred. To je zemeljski krog ! To je kričansko !
Ako bi bil vsemogočni Bog uslišal želje Žgauove Marije — zategnil bi so advent vsaj i*> judenkrat toliko — kaj pravim ! ona bi bila rada videla, da bil sam advent, sama večnost. — — —
Sleherno jutro ao je namerilo — Bog vodi kako —, da sta od iole do cerkve stopala skupno z gospodom petkom. Domov grede sta ae zopet tako dolgo ozirala drug po diugem, da sta se dobila. Na svati večer k polnočnioi jima je tmeial to veselje Bastiano, ki se jima je pridružil nepovabljen. Sreč«, da pol ni bil dolg in ho ho kmalu spravili drug drugemu itpred očij.
(Dalje prh.)
vspeien, če je sploh pomanjkljiv v premissh? Ustvarite okolnosti tske, da mor« imeti postava avojo praktično uporabo; a dokler ne bode v okolici, ni vede, ni potrebnega orodja, ostane vai sakon neuporabljiv, pomanjkljiv in iluzoren.
Deželni glavar vpraia poslanca, če hola staviti kak predlog, aa kar ma odgovori dr. Sanein: Ne stavim nikskega predloga, ker sem prepričan, pa bi se ne vsprejel ; to uči skutajs. Hotel sem le kritizovati vai predlog. (Odobravanje med drugimi deželnimi poalanci iz tržaike okolice).
Posl. Nabergoj proti poal. Burgstalerju poluglasno: Dozdaj nas niste vi konservativci podpirali niti v najmanjiih naiih težnjah, čemu torej bi stavili predloge P
Neznan glas od konservativne stranke Sdiicinu : Stavite predlog !
Posl. Sancin: Nočem, ker vem, da bi ne bil vsprejet.
Oglasi se k besedi posl. Dolleni: Jaz se pridružujem popolnoma itvajanjam dr. San-cins in poudarjam, v kaki revičini se nahaja naia okolica. Poudarjam, df» nimame vode, nimamo pol robnega orodjj, trtuamo pripomočkov, da bi megli izpolnjevati postavo. Pomislite, da izbruhne požar v mojem okraju, kako jo mogoče, da vsakdo pomaga pri ga-ienju, če nimamo niti vode, niti potrebnega orodja!
To sem poudarjal že v poslednji seji. Dajte nam poprej, česar potrebujemo, potem zahtevajte od na*, da izpolnujemo vaio postavu!
Preide se na §§. 23, 24. 25, 20, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35 in 36, kateri se sprojmejo brez vsake debate. Pri Čitanju VI. poglavja razvname se živa debata o §. 39. v katerem je rečeno, da mora vsak posameznik plačati troike občini za gaienje požara. Pri tej točki oglasi ae poslanec Na* b e r g o j, sklicuje se na to, kar je bil izjavil ie v poslednjem zaaedanju. Ni mogočo, pravi, da bi tržaika okolica nosila enake troike z meičani. Vse dotične druge deželne postave razlikujejo med mestom in okolico. Ubogi kmet ne more nositi enakih troikov z meičani. Ako ga obteiite a takimi stroiki, ako ga obvežete plačati troike sa gaienje, je to veča nesreča, nego da bi pogorel drugič. It teh in drugih razlogov, že navedenih r poslednji seji, bodem glasoval z okolico proti vaiemu predlogu.
Oglasi se e. kr. biležnik dr. Piccoli, kateri pobija Nabergojeva načela ter dokazuje, da je načelo moderne upravo nalagati plačevanje dotičnih ognjcgaatiih troikov dotič* niku, ki je pogorel.
Burgstaler pri po znava ta princip Piccolijev ali vondar bi rad videl nekake raz li'-.e med mestom io okolico.
Rafael Luzzatto ga podpira.
Deželni poslanko dr. Sanoin: Obžalujem, da ae ne morem pridružiti niti Burg-stallerju niti Luzzatu. Jaz ae aploh protivim, da so nalagajo troftki za gaienje dotičniku, ki je pogorel. Kakor jo zastopnik vlade, g. Conrad, povdarjal. da spada ognjegastvo v javni delukrog občino, povdarjam tudi jaz, i n ravno ia tega obzira nimajo ae nalagati trniki dotičniku, ampak občini. Ni res, kar trdi dr. Piceolli, da je moderno zakonodavstvo pripoznalo ta princip, in opozarjam v tem pogledu slavui deželni tbor na dotično deželno postavo, izdanu za glavno Dunajsko mesto (Vladni zastopnik pritrjuje), v kateri je že izrečno povedano, da troike za ognjo-gastvo morajo nos ti občine.
No smatram, da bi bil Piccolijov princ;p opravičen niti v načelu prikladnosti niti v načelih pravičnosti io človekoljubja, Ni prikladno, da kapitalist, ki je zgubil morda vsled požara malenkosten dol svojega premoženja, trpi ravno iste troike kakor Biromak, ki nima drutega nego stavbo, obloženo od dolgov, katero je izgubil povsem vsled nesreče. Ni pravično, da mora ponesrečenec, kojemu je občina po svojih organih rciila najinanjii del premoŽenja, nositi ravno iste troike, ki jih plača oui, kojemu je občina po svojih organih reiila večidel njegovega premoženja. Ni opravičeno v principu človekoljubja, da more ponesrečenec, kojemu je pogorela revna bajta, in ki mora iskati pribežaliiča pri svojih sasedih, in nima niti zaloiaja kruha za-se in za svojo družbino, trpeti rnvno iste troiko, koje jih lahko plača bogati meičanski posestnik.
Porečete mi g»sp6Ja, da mora imeti ob* čina svojo odikodnino. Dobro I Ali vedite, da teži moderna postavodnja aa to, da tlajia usodo posamičnika, skuiajoč navaliti jo na aploinost, kajti vsi skupaj, prispevajoč v pe-moč posamičnika, veliko lože etrp4 pičico njegove nesreče.
Vzemimo, da se nahaja izmed 160.000 prebivalcev le 60 000 taeib, ki bi v ta namen prispevali a jednim samim zlatom na leto, iu občina bi lahko imela dohodek v letnem znesku od 60.000 gld. Odbitno pri-meroma 10.000 gld. na leto od tega zneska za troike iztirjatve, in menim, da bi čisti dohodek v znesku od 50.000 gld. na leto dostojno pokril troike ognjegastva. Seveda ne jemljem v obzir onih dohodkov, ki so ie posebej zabeleženi v letnem provizoriji ta lokalno policijo ognjegastva sploh. In čo vas ni volja ustvariti posebni direktni davek, potem ustvarite tako postavo, ki naj bi ob-vesala posestnike zavarovati avoja posestva pri zavarovalnih bankah, pa bodete potem lahko zahteval*, da vam zavarovalne banke plačajo dotične troike za gaienje. Tudi v tem pogledu ne stavi posebnega predloga, želi le, da bi ae predlog vrnil deielnamu odboru, ki naj bi ga vnovič vzel v natanjčnejie pretre-•ovanjo.
DuŽ. poal. Rafael Luzzatto stavi predlog, naj se načrt vrne deželnemu odboru. O tem te vname zopet debata.
Dež. posl. Ivan O o r i u p, vzemii v po-itev izvajanja poslancev Nabergoja, San čina, Luzzatta in Burgstallerja, priporoča in pred-laga (posebno, ker je poročevalec Dompieri poudarjal, da je težko ločiti poslopja mestna in okolice, ker a« v okolici nahajajo stavb« večjo vrednosti), naj se vsaj navadna kmečka poslopja izvaamejo od ognjegasmh troikov.
Na to se oglasita levičarja dr. P i o c o 1 i in celć Mojtas L u a a a t o. Prvi, pripo-anavajoč potrebo razlikovati med mestnimi poslopji in bajtami triaike okolice in naslanjaj« ae na Goriupov nazvat; drogi, pripo-znavajoč razloge, navedene po dr. Bencinu, ae aloiita sa predlog dr. Piecolija, po katerem naj ae z n i ft a j o t r o i k i za triaiko okoiioo na 50* ..
Sprejet je predlog O o r i u p o v, t« katerega nista glasovala Nabergoj in Sanoin. Pri tem moramo pohvaliti poal. Goriupa in sodrugr, da so glasovali ■« predlog, ter se • tem pripomogli k ueki olehčavi za triaiko okolico, zn slučaj, da so sprejme postava.
A tudi poslauoa Nabergoja in Suneina moramo opraričiti, ker sta dosledno glasovala proti vsakemu predlogu, ki nalaga okoličanom koje si bodi itaapravičdno breme.
Po tretjem čitanju bil je načrt vsprojot a vsemi glasovi proti glasim Itirih okoličanskih poilanoev: Nabergoja, Saneiua, Dollonaa in Vatovoa. Posl. ftoriup jo moral seveda glasovati za predlog že radi doslednosti.
Politiške vesti.
Ii delolnofi zbora iatraktg«. — Izjava vlad« na interpelaoijo a dno 13. septembra 1899 poslanca Jenka in tovariiev radi rablje-uja slovenskega in hrvatakega jezika v dež. aboru istrskem, se glasi:
Visoki aborl Sklicevaje se na svojo izjavo v deielnozborski seji s dne 15. decembra 1887. glede na način, kako se od vladne strani odgovarja' na vpraianja, stavljena do iste v hrvatskem jesiku, čast mi je, spo* razumno s presvetlim gospodom deželnim glavarjem, uastopno odgovorili na interpela. oijo g. posl. Jenka in drugov od dne 13. septembra 1899. glasečo sa: „Kaj misli storiti vlada ob vpraianju rabe hrvatskega iu slovenskega jezika v deželnem aboru Istre*?*
Interpelacije, predložene v jednom ali drugem teh jeaikov sprejemajo se v avtentični zapisnik dežolnega zbora; ako so stavljene na vlado, odstopajo se vladnemu komisarju, koji odgovarja na iste po doguanih poiavedbah, kakor dokatuje ta slučaj in mnogi drugi do sedaj; ako so stavljene ua deželni odbor, izreči jih deželni glavar istomu odboru na daljno poizvedovanje in pričakovati je, da tudi ta odgovori na n j e (per cui i da ritenersi cho rieevorauno pure risposta).
Predloge, predložune v hrvatskem ali slovenskem jeziku, vsprajema dež. glavar v smislu g 35 deželnega pravilnika ter ae briga, da pridejo r nadaljno razpravo.
Ker io vladne predloge namenjene vaeoiu | »boru, in nikakor ne posamičnim poalancom, ; predlaga jih vlada v i »t o m jeziku, , v katerem opravlja deželni zbor svoje posle, (Bene! Bravo ! na klopeh večin«).
Kar se tiče načina, po katerem ae odgovarja na interpelacije, stavljene v slovenskem jeziku na vlado, sklicujem se na utemeljeno iajavo s dne 16. decembra 1887, omenjeno ie popred.
Vsled du sedaj rečenega obveičujejo avtentični zapisniki deželnozborskih sej o interpelacijah, odgovorih in predlogih v zmislu J} 35. deželnega pravilnika in naravno tudi o sklepih dež. sbora ; o vsem tem izve torej vlada, katera je tudi sicer obveičena po poročilih avojega aastopnika o vsebini govorov, iarečeaih v slovenskem jeaiku.
Vlada ni v stanu vtikati se nadalje v to vpraianje, in to a osirom na ustanovo §§ U iu 40 deželnega pravilnika, po katerih §§ vodi deželnosborake rasprave deželni glavar in odločuje deželni abor o načinu priobčevanja. (Bravo ! Bene ! na klopeh večine).
To je torej odgovor vlade na Jenkovo interpelacijo od leta 1891, Ali velja ta odgovor tudi predlogu Spinčičevemu z dne 13. t. m. P
V dalalnam zboru Kranjskem so stavili poslanci H i bar in tovariii predlog, naj dež. abor poaovo vlado isposlovati na pristojnem mestu dodatak k dotični ministerski naredbi v tem smislu, da bode prodajalcem specsrij-skaga, kolonijalnoga blaga in delikates v vsem ubsegu vojvodino Kranjske zapovedano zapirati prodajalnice ob nedeljah opoludne. Uto-meljevaje svoj predlog, jo naglaial poslanec Hribar ujega vainost z narodno-goapodarskeg«, verskega in človekoljubnega staliiča.
Razprava proti .Omladini*. Med vče-rajiao raspravo so istaknili na obtožni klopi velik kos premoga, kateri je prinesel baje s seboj kak obtoienec, da ga vrže na kojegs policijskega agenta, kateri so bili »asliiani kot priče. Predsednik je zatorej ukazal, da se morejo odslej preiskati vsi aatuženci, pred no stopijo v dvorano. Ispraievanje je pričelo s strokovnjaki v rokopisju, aa njimi so priili na vrsto razni izdelovalci črnila, da so izrekli svoje mnenje o neksterih pismih, potem pa pričo: stražarji, nadzorniki atražarjev in razni zasebuiki,
Razprava proti založenomu minili Avt-kiimovlAevomil. Včeraj je uatavil kralj Aleksander a posebnim ukasom razpravo proti aatoieaim liberalnim bivftim ministrov. Ukaz sa uaslauja na člena 40 iu 41 ustave, katera določujeta kralju pravioo pomiloičenjs. Torej: muugo kokodakanja, a malo jsj»c!
Bismarck V Berolinu. Torej .železni* bivii kancelar, osuovitelj združenega nemikega cesarstva, je r« s priiel včeraj opoludne v Heroini. Želisniiki stroj in dva vagona so bili ovenčani. Princ Henrik (cesarjev brat) ga je poadravil prisrčno. Ko st« šla v vos in se peljala v grad, pozdravljala ju je ogromna množica ljudstva s viharnimi ,h;>ch*-klici, • raa okna ao sipalo gospe cvetje na nju. B s-marck bil je ves prevzet. Pred cesarskim gradom je vsprejela kneza počastna vojaika četa. Princ Henrik ga jo takoj spremil v grad, kjer ga )e čakal cesar Viljelm s vsemi evojimi dvorniki vojaikega stanu. Popoludua ob 2. je bila jtižiua, katero pa so se udeležili le cesar a cesarioo in Biaiuarck. Pred gradom je prepevalo navduieno ljudstvo nurodne pesmi. Popoludno so oddali v gradu svoje visitnlee kaacelar Caprivi in vsi driavni tajniki. Ob 3. popoludno je obiskal Bismuroka k i al j Sasonski, ksteri je priiel istega due v Berelin. Na večer je bil obed na Bismaieko-vem stanovanju. Pri obedu je bilo 14 oseb, med katerimi cesar, ceaarica, kralj Sasonski in Uerbort Bismarck. Po obedu se jo dogovarjal ceaar dolgo časa a Biamarcltoir. Pri tem razgovoru ni bil nihče navzoč. Ob 7. uri iu 10 minut je apremil cesar t vtemi svojimi dvoruiki Biamaroka na ieleznioo. Poslovil se je od njega tik pred aalonskim vozom, pripravljenem za Bismarka, ga objel in večkrut poljubil, atiskaje mu desnico. Ob 7' , je vlak oddrdral. —- Poročajo, da ae je Bismarck ze)6 postaral, da hodi pripogtieno in da se je, ko ga je spremljal princ Henrik v vos, opiral ob princa. Priiel je v Berelin v beli opravi nemikik oklopničarjev.
Različne vesti.
Člani dol. ikolskoga sveta goriškega
so imenoVHni: proil. Andrej Jordan, pri foaor Andrej M a r u i i č, ravnatelj realke dr. G g i d i j S c h r e i b e r in giiuua-zijski ravnalel| dr. H e n r i k O r o s s.
Osebna vest. Okrajni sodnik n« Volov-akuaa dr. Simon Lottich je imenovan dež. sodišča svčtnikom v Trstu.
Lokalna železnica Iz Treta na Općine. Trg. ministerstvo je dovolilo civilnemu inie-nirju dru. EugenuGeiringerju v Trstu in viinjemu inženirju Soligmann u na Dunaju, da s neta izvrievati tehnična pri-pravljavna del« z« lokalno železuico iz Skor-kije na OpČino. Dovoljenje velja za H mesecev.
Za Sokolovo maskarado, koja s« bode vriila prihodnjo nedeljo, prično se razpoiil-jati vabila začetkom prihodnjega tedna. Ob enem javlja odbor, da se bodo letos poleg vabil razpoiilja le tudi vstopnice, ker bode vstop dovoljenle proti izkazu dotičnih vstopnic. Vstopnice veljale bodo sa posamične osebe kakor tudi v.a družine,akopridejo vkupno. Tudi maskam ae je izkaiati z vstop'ctmi.
Ne mlelljo slabo. Sedaj, ko je trgovinaki minister odiel na Dunaj, razpravljajo tržaiki listi, na kakien način bi morala vlada priti na pomoč peiajočemu podjetju javnih "kla-diič v Trstu. Kakor znano, iepa uprav nk tem podjetju ves gmotni položaj tržaike občine, kojo stanejo javna skladiiča okolo 80 tisoč gld. na leto. Občina nosi ie tretje leto ta primankljaj ter pridno moleduje pri vladi, da jej pomsga iz segate, v kojo je sabredla po lastni krivdi. Te tožbo ao uailo odmev tudi na Dunaju iti izvabile trgovinskega ministra v Trat. Ogledal si je tu, na licu mesta, vea položaj ter bil sam očividec pravim razmeram. V kratkem se bodo na Dunaju vriili pogovori, sadevajoči reiitev tega vpraianja in tržaiki listi — rssun Jndipendenteja* — priporočajo vladi naj pride javnim skladiičem na pomoč s tem, da sagotovi njenim akcijam 4% obresti na leto. Na prvi pogled ao ta zahteva vidi jako skromna in mala. V resnici je ps vse drugači. Ako bi vlada odobrila skomine tržaikih gospodov, dovolila bi temu podjetju okolo pol milijona podpore na loto, a s tem ne bi nikakor pomagala trg >-vini v Trstu, ampak sedanje žslostno stanje bi trajalo i nadalje. Laika gospoda pa, v katere rokah se nahajajo javna skladiiča, bi se lopo smejala v post na tej dobrotljivosti vi-soke vlade. Javnim skladiičem je treba pti-biteti na pomoč, to je res iu ae ne da tajiti, ali le pod pogojem, od katerega ni smeti odstopiti: da vzame vlada upravo akladiič v svoje roke!
»OMe delavsko izobraževalno pravft-varstveno in podporno druitvo v Trstu ' vabi na .Plesni venček", kateri bode v nedeljo 4. februvarja t. I. v dvorani Teraicore (ulica Chiozza it. 5). Začetek ob 7. uri zvučtr. Vstopnina za gospode 30, za gospice 20 nč. Delavci in prijatelji delavakega stanu so naj-uljudnoje vabljeni k mnogobrojni udeležbi tega plesnega venčeka.
Voeeliee po deželi. Čitalnica V Sežani priredi svujo veselico v četrtek dne 1. februvarja t. I. Spored: 1. „Venec narodn h pesni slovanskih*, godba ; 2. .Oblaku*, vgl. dr. O. Ipavio, petje; 3. »Slovanski valjček*, godbo; 4. ,Njoju, vgl. A. Foerster, petje; 5. „Naii glasi*, godba ; (t. „Ditmoklejev me/ *, gluma; 7. .Ljubezni in pomlad", vglasUil A. Nedved, petje; — Začetok ob 6V, »več. r pri „Treh Kronali*. Po veselioi hode pl< a. Vstop 1 kruno. Svira Kehnelov kviutrt. — Cisti dohodek je namenjen tukajinji ioUki mladini in v pokroviteljstvo rnoike podružnico av. Cirila in Metoda za Sežano, zato radodarnosti a« ne stavijo meje. K obilni udeložbi uljudno vabi	Odbor.
Hrvatska čitaonica u Kastvu priredi v nedeljo dne 4. februvarja t. I. v prostorih Narodnoga doma v Ka»tvu .Zabavo*. Ustopnina za osebo 1 gld., za olii'elj 1.50. Darovi se bodo sprejemali hvaležno. Začetok ob 8. uri zvečer.
Podarili 90 nadalje Dolulskemu podpornemu družtvu o priliki velikega ples.i g. I)r. Prussnig 6 kron in g. Alojzij Vesel 1 krono Predaedniitvo so v imeni družtva zahvaljuje na darilu.
Policijsko. V iiovoin pristaniiču so prijeli težak« Maksimiljana K , 27 let starega, ker
je bil ukradel ne>kaj kave. — Vojaikefja be- | guns, 20l«tnega Ruggera Piaeto it Albina pri Trento, dopeljal je predvčerajinjem pur- ' nik .Szaparj'" iz Meisine » Trst. Imčili ao j ga polic ji, katera ga j* stavil* na raspol. -ženje aodiiču. Vrli mladenič je ie) baje gledat, kako c?eto pomeranče v Italiji, namento da bi nosil avstrijsko puiko.
Sodnijsko. 27letni Ivan Poropat is Pro-garij je obsojen na 10 dnij upora radi zlobnega poškodovanja tuje lastnine. Oproičen pa je bil obtožbe javnega nasilstvs. Paropat je živel nekoliko časa skupno z 38letno u-dovo in gostilnićarko Heleno Grahorjevo v Prigurjih, a ko se je onr. naveličala Poro-pata in mu pokazali* vrata, maičeval ao je isti prt svoje.
Zločin V Barceloni. V tom nesrečnem mestu se je vnelo dne 26. t. m. v pristaniiču nekaj dinamita bai v onem kraju, kj« r delavci popravljajo sledove one grozne ikodo, katero je pruvzročil dinamit, ki ae je no-davno užgal na ladiji .Cabo Maehicago*, in ugonobil na stotine ljudij. Vsled nove nesreča sta bila ubita 2 delavca. Misli se, da ao užgali dinamit anarhisti.
Uboga vdova. Nedavno jo vrgel hiilii gospodar poslopja it. 21 v ulici Belvedeie siroma* u o udovo Alojzijo Skof s itirimi otro-čiči na ulico, ker sirota ni mogla plačati sta-narine ta borno avojo sob co. Revica je odtlej prosjačila, da bi preskrbela živeža svojim otročičem. Sinoči pa je uiurala oddati svoje otroke v bolnico, ker so bili vai itirje vsled lakote in mraza že na pol mrtvi.
•Vltežkl* Madjari. Iz Budimpešte poro-čajo o raznih ikandalth med msdj&rskimi visokimi plemenita*!. Predsednik poslanske zbornico, I)ezidery Aczel, je kritikova! po-stopanje poslanca Mamici j» Eizterhazvja, ko se jo razpravljalo o cerkvenem vpraianju. Grof Eszti-rhaz) ga je zbok teg« pozval ns dvoboj. Honvedski (domobranski) minister Fejervaiy ae je spri s poslancem Horvatom, čei, da je isti zloben obrekoralec. Poslanec je nato eksoeleoco opsoval prav polteno. Tretji ikandal ae tiče poal, Jurija Lindarjs, kateri je bajo osleparil griko-iztočnega biskupskega kandidata Petroviča za 5000 gld., če i, da a tem deuarjem podkupi nekega ministerskega svetovalca. Ogrski pravosodni minister je odredil strogo preiskavo v tej zadevi. Poljedelsko ministerstvo so oalepnrili nedavno p »-itni uradniki xa kakih 2000 gld.; sedaj ao uaili zopet nekako „pogreiko", vsled katere manjka ie drugih 2000 gld. Mmiatoratvo je odredilo strogo pregledovanje knjig, kor ao boji, du so ai „vitežki* uradniki prisvoj li mnogo večje a t ote.
V Italiji moralo ae jo že dolgo časa prej kuhati, prodno je prišlo do uataje. Vzlaati žalostne ao moralo biti razmero v S ciliji, kar nam svedoči li istopili dogodek: Ko ae je prikazala dnu 28. deoomhnt p. I. laika krulj ca v glediiču iu jo je godbu pozdravil« a kraljevsko kurnčnic», zagnali so na galeriji krik: „Vad* iu Sicilia I* (V Sicilijo naj gre !) —
Novi rushi trg. Indiji. V kratkem a,,n>ti se v morje pri sv. Roku nova ladij« „G.of Plato v*, katero je naročila ruska parobrodna in trgovinska družba v Odesi, na j bogatoj ia ruska parobrudna družba. Tej družbi pripada većina pamikov, ki dovažajo petrolej iz Ba-turna v Trat, Novi purnik je namenjen za vožnjo po Azovakeui morju in bode obsegal 000 to ne lat vsebino. Parnik jo tepn 11\ čen ker bove prevajal tudi popotnike I. H. in 111. ra/reda. — V kakih 2 do 3 tednih pa ae spuati v morje pri a v. Roku parnik ,Kiev», katerega je dogutovjl tržaiki tehniiki zavod že pretočenega luta za neko drugo rusko pa-robrodnu družbo.
Najbogatejši posestnik v Rusiji. Iz Sova-stopota poročajo, da je te dni taui umrl general Sergij Ivanovič Malcev, o katerem sodijo, da je bil najbogatejši posestnik na Ruskem. Ros je imel 29 raznih rudnikov, izmed katerih je 15 posebne važnosti. V njih dela 55.000 rudarj. Njegova posestva su obiirna, kakor kako kraljestvo; Bkupno premoitnje pokojnikovo cenijo na več milijard.
Policijski prefekt, ki se ne zanesa na
svoje ljudi. Pariiki policijski prefokt se je hotel osehuo prepričati, da-li policijski ugenti strogo izvišujejo naredbe, po katerih morajo strogo paziti ua sumljive oaebe v gledališč h. Napravil ai je torej jako BUinljiv omot. katerega je skril pod suknjo iu iel dnu 24. t.
m. v i>perno gledališče. Ko so agenti opazili »Minljivega človeka, so ga takoj prijeli in ga odvedli k svojemu komisarju. Ta ga je tačel takoj izprnievati in v tem ko je dal spoinati p" fekt-.anarh sta. Pohvalil je dotične agente, ki ao £a prijeli, zaradi njih veatueg* izvrie-Vanja av.ije alulbe.
.Slovanski Svet" ima v 3. it. naslednjo vtebino: Nadaljni boji gledć na narodno jednakopravnoat. — Dunaj neposredni državno mesto. — Vaialv in Popovski. — Iz poezij I. Stritarja: „Oblaček* v latinici in ci-liei, potem v ruskem prevodu. — Pesem: Prepir in mir. — Pesem: Junakova žaoba.
—	Pose in ; Glossa. — Ruska pesem. — (Hm p.VO-KKl ortUMneBl.) Iz ruskih običaj >v (pro-
za), poleg ruske postne a tolmačenjem. _
Odmevi franko-ruakih praznikov.— Heureka.
—	Pojasnilo o Turgenjevovih ženskih. — Zanimiva rasprava, — Dopis. — Ruske drobtinice. — Pogled po slovaniskem svetu. — Književnost.
Najnovejše vesti.
Porei 27. Izvolitev Rizsija in Tomasija verifikovana. Kurija velikega posestva voli deželnim odbornikom Bartol i j s. Sprememba itatuta kreditnega zavoda vsprojeta. Vsi predlogi finančnega odbora g I e d č brisanja d o 1 g|o v zemljiške odveze {> zonArja) V H p r e j e t i so soglasno z velikim navduienjem. Manjiina je ploskala, večina pa odobravala Laginjfvo izjavo, da pozablja manjiina v tem trenotku na vse nemile dogodke v tej zadevi. Predsednik izjavlja solznimi o č in i, da ga veseli jedno-duinost vsega zbora. Vsled s p i n i n e g i-n j o n o s t i je bila zaključena soja. Prihodnja seja v ponedeljek.
Predlog finančnega odbora v zadov zemljiiko odveze so glasi:
Finančnemu odboru, prepričanemu, da jo vendar že nastopil čas, da ae atore radikalni koraki, a no p o I o v i č n i, jo čast predlagati vis. deželnemu sboru:
1.	V imenu deželnega zbora poilje naj se cesjrski vladi prošnja, da ista blagovoli miloativo dopustiti istrskemu zemljiiko odvez-neuiu zakladu ves dolg, katerega iim terjati država, izvirajoči iz posojil in znaiajoč koncem leta 1893. svoto 300.000 gld.
2.	Vsled tega odpustiti je definitivno — s pogojem da odpusti tudi država — dolžnikom k o m-Ijiično-odveznega zaklada vos njih zaostali dolg na glavnici, rentah, obrestih, tekočih in zamudnih, in eksekutivnih troikih.
3.	Med tem zaustaviti je — dokler deželni zbor drugač ne odloči — iztirjevanje od dolžnikov onih prioosov, ki so navedeni pod itov. 2.
4.	Nalaga so dež. odboru, da brzo predloži proJnjo pod 1, in da nemudoma z a-u a t a v i i r. t i r j e v a n j o da
3. a tem, da izda analogni razglas in poilje potrebne ukuze o. kr. davkarskim uradom v deželi.
5.	S temi določbami ostane dežela zavezana skrbeti, da ae potrebne dokladn ua direktno davke sklenejo v avrho, da se izplačujejo obligacije, katere niso vidigujenn, potem ?a izplačilo glavnic in obreatij, katere nifto pokrite z obligacijami.
Beligrad 27. Kazkralj Milan je obiskal mitropolita in mu naznanil, da pridu v kratkem kraljica Natalija.
Hamburg 27. Knez Biamark je do«pul po noči v Kridrichsruhe. Ljudstvo g<t jo na-vdu.sono pozdravljalo,
Sredec 2M. v pravdi proti bratoma Luki in Stojanu Ivanov, katoia sta obtožena, da sta stregla po življenju Koburžanovltu, se pripozna Luka krivim poneverjenja in begunstva.
Dalje pripozna tudi, da ae ju udeležil zarote, vsled katero naj bi se (umoril Ko-buržati. Vso ostale izjave Ivauovo so v soglasju z obtožbo. Ker so je njegov načrt ponesrečil natuorja! je pobegniti v Srbijo. Izjave Sto jatu Ivanova nimajo v aobi nič posobiiog.i.
Narodnogospodarske zadeve.
Kako ravnati n kiirctino po zimi.
Gojitev kokoii po zimi zahteva veliko skrbi. Kuretina je dostopna po zimi toatai-kaki bolezni rudi slabih vremen in radi oko
nnoti, ker te ne nore prosto pesti po zraku.
Ta nevarnost s«* mora odvrniti s pravim ravnanjem in naravno piin. I 'o zimi so navadno jajca jako draga ; nko \»S dobro ravnati s kokoši ter jo pitati naravno, izplava se ti trud, kajti kokosi ti hudo nesle kakor v družili letnih časih; tudi ti bodo kure zgodaj valilo ako jih dr?iS v gorkem. Zato pokta-daj j:m po zimi /jutruj mehke tečno in mlačne jedi in samo zvečer zrnja. Mehka jed so jim poltlada zjutraj 7,ato, da kokoii koj z ju raj vdobe nekaj v želodec ; zrnje pa zvečer zato, da imajo po noči kaj prebavljati, kar jim ohrani gurko telo. Tudi jo potrebno, da se pripravi po zimi kokošim kak prostor, pokrit s gnojem, slamo ali žaganjem, na katerega ae potrese nekoliko zrnja, da tu nekoliko napasejo in prezračijo. V velikem mrazu lehko isto dosežei v hlevu po gnoju. Posebno skrb treba pa imeti s pokladanjem vode po zimi. Voda ne sme biti premrzla ali cel6 zamrznjena. Dobro jo tudi, ako se v kaki široki posodi kokufiiin pripravi nekoliko peska, da se v njem kopljejo. Valenje jajc ni torej toliko odvi»no od kakovosti piče in druzih umetnosti, temveč doseže se isto najbolj, ako se kokošim poklada naravna piča ter so jih drži v gorkem.
Ekaekutivne dražbe.
C. kr, okr. sodiSče Kimal. 10. fobr. in 10. marca t. I. posestvo Andreja Šuligoj pok. Ivana iz Dola št. 68 v uložku št, 617 zora-ljišnico Kal, cenjeno 172 gld.
C. kr. okr. sodiSče Boleč. 16. fubr. in 17. murca t. 1. poHOstvo Ivana Trobšu iz Srpe-nico h. št. 131 v uložku št. 65 zemljiflnice za Srponico, conjono na 500 gld. 22 kr.
C. kr. deželno sodiščo Trst. 15. febr. in 17. marca t. I. posestvo pok. Ivana Rebula tai>. at. 27 zumljiSnice za Kocol, cenjeno na 2754 gld. 84 kr.
Liatnloa uredništva.
Gosp. dopisniku iz Ljubljano. Kur nam jc tik< ina
J>rcd zaključkom liHta došel vclevaien telegram iz 'oreča, odložiti *mo morali Vas dopis za drugi tu-don. Prisrčen pozdrav.
Iiiatnioa upravntštva.
SI. Čitalnica v Ribnici, Listo poslali danes. Naročnina jo plačana do l.V aprila t. 1. — 81. (Ji, talnica Cer vo. Poslano vpisali na račun starega dolga. Prosimo naročnino zu letos. .SI. bralno druttvo v St. Petru ; Vpisali smo Vas moj naročniko, ali znižali cene iii< moronui z »žirom na ogromno stro&ke, katero pronzroču lian list.
Trine osne.
(Ceno se razumejo na debelo in 8 carino vred.)
Cona od for. Jo fur.
Kava Mocca.......100 K. 175.-	177,-
Cuvlon IMant. fina . • , 182.-	184.-
„ Pori......100.—	192,-
Jttva Mnlang .... „ 100.—	107.—
Portorloco...... „ 184,—	188,—
tiualomula..... „ 165.—	106.—
Kan Domlngo .... n 104,—	'.68. -
Malahur IMant..... „ 180.	182.-
„ nalivu, ... „ 17U, —	172.-
Laguajrra IMant. ... „	170.-	180..
„ nativo. . . . „	170.—	172.-
Huntos naj linij i ... ,	157.—	161».—
„ stodnjo fini . * „	154.—	150.—
srednji.....152. -	15»,—
, ordinar . ... „	142.-	145.—
Rio oprani..... „	172. -	175.—
„ najfiniji..... „	158.-	150.-
» srednji..... ,	152.—	154.—
SkladiSčo : Mt. ct. 08530.
Sladkor Centrifuga! I. vrsto . 100 K. 84,—	34.25
Concussć..... „	3(1.—	30.25
v glavah ..... „	37.—	37.25
razkosani..... *	37.75	38.—
Skladišču : Mt. ct. 8100.
Bit italijanski lini .... 100 K. 19.-	19.50
„ srednji ... .	18 -	18.50
Japun lini..............17.75	18.-
„ sroduji..... „	15.75	10.—
Rangon extra..... „	14,75	15. —
1..............13.76	14. -
II..............11 50	11.75
Potrplej luski v sodili. . . „	18.-	—.-
v zabojih od 29 kil.	5.75	— ,—
Oljo italijansko nsjfineji . . 100 K.	59.—	02. -
„ srodnjelino . n	50,—	52.—
bombažno, umurik. ... „	3li. —	44. —
dalmatinsko...... „	39.—	40.—
Limoni Musinski..... zaboj	B.— 4__
Pomaranči „ ..... „	8.—	4.—
Micdeljnl Dalmatinski . . . luO K. 01.-	68.-
ISari...... ,	07.-	«0, -
Pinjoli . ......... „	80 -	82. ~
Sotm Dalmatinski..... „	— •—
„ Puljeiki...... „	7.50	7.75
Smokve Puljoiko ..... „	12.-	12.50
„ liriku v voncih . . „	13.	13.50
Sultanine ........ „	So.—	82.—
Vamperli......... „	22.—	24.-
Oivooo.......... „	25.—	20. -
Polo&ovke srednjo velikosti . „	38. -	—.—
„ velike..... n	35. —	—. -
» mule...... n	3'J —	—. -
Slanlki v velikih sodih . .	14.—	-.-
» v '/, „ „ . .	6.--	-.-Domači pridelki.
Fitol i Koks.........100 K. 9.75	10—
Mandoloni ...... „	8.75	0.—
svotlorudeči..............9,—	9.25
tem tiorudeči..... „	—,—	— .—
bohinjski....... »	9.50	9.75
beli veliki...... „	'J*2 >	9.50
„ muli....... „	0.75	7.—
zeleni, dolgi..... »	7.50	N.—
„ okrogli .... »	6.7"»	7.—
mešani, hrvatski .... „	5.50	5.75
„ štajerski .... „	0.50	0.76
MsbIo fino Štajersko..............90.—	96.—
Jotam H. 10........ „ tf.25 9.50
. 9........ . 9.75 10.-
, 8........ „ 11- 11.25
Zsljo kranjsko ........ H 0.50 7 —
»epa , ........ 5.— 5.60
Krompir, štajerski . • . . . „ a.00 2.80
Proio, kranjsko....... „ 9.— —.—
Leča. kranjskn......... 13.— —.—
Speh ogerski........ „ 52.— 53 —
Kait ogerska........ „ 60.— 6l._
Kava. Cone v«*dno trdno, toda malo vprašanja, izven po lini vrsti Santos a za notranjsko konsum. Iz Brazilije prispel jo v t m tednn prtrnik „Ina Z." z 2250 vroč Santosa, 2100 vrač Vietoria 2055 vreč Rio.
Hladkor. Mlačno, cene popustljive.
Kiž. Nespremenjeni položaj
Olje, Z domačim oljem neznttni promet; nekaj mt. st. dalmatinskega prodalo bo j« po gld. 39, — , nekoliko zaklučka od ordinarnih vrst bombažnega olja po gld. 34.— in najlmije marko Cnion po gld. 40. — .
■Inžun sadje popolnoma brez vprašanja, izvzemii za limone in pomeranče.
Domači pridelki popolnoma zanemarjeni, kjer primanjkuje vprašanj bržkone zaradi pregorkega vremena
Slanina in mast. Ker so Amerikanci zopet zdatno znižali cene, ostavilo so je popolnoma izvažanje. Ceno ostale so iste.
Trgovina.
Moka ill otrobi. M oka. Neznatni po-
bolj&nk ininolega tedna rii bil trajen, kajti ta teden je bil zopet miren, kakor je bilo prej. Vse s ti jo sjedinilo, dn utrdi ta mir; slabo vreme, ki pr^či promet, slaba trgovina v tem pridelku, nadalje, ker cono uiso kar nič omahovale in pa ker so pripravljajo k padanju. To so dejstva, katera slabo uplivajo na trg. aE0'inomo* ao drži v tnh Ic-le mnjah : št. 0 gld. 15; At. 1 gld. 14-50; št. 2 gld. 14; it. 3 gld. 13 25; št. 4 gld. 12 50; št. 5 gld. U'75; št. 6 gld. 11; št. 7 gld. 9 50; št. 8 gld. 8-50.
Otrobi. Stoje še vedno tako, kakor smo omenili v zadnjem poročilu.
Drobni otrobi. Tudi v tem tednu jo bilo lo malo prudajo. Lovantinski za mesec decemboi- 1894, prilično po isti coni, kakor so bile poslednjič objavljene.
Goved. Od 18. do 21. t. m. je bilo prodane v Trstu klavne govedi: 424 volov in 142 krat in sicer iz Kranjske 124 glav, iz Hrvatsko 281, iz Istre 1, ii Italije 4, ia Furlanske 6 in 8 domačih. Plačali so se: voli iz Kranjsko po gld. 42—43 ; iz Hrvatske po gld. 40—41 ; iz Istie po gld. 41—42; iz Italije po gld. 42—43 ; iz Furlanijo po gld. 42—43 in domači po gld. 43—44; domačo kravo po gld. 40—41, iz Italije po gld 40 —41 kvintal mrtve vage.
Seno in slama. V tem tšdnu se je plačevalo v TmUi «en6 I. vrsto po gld. 5.20, II. vrato po gld. 3.75; alatna I. vrste po gld. 3.65, II. vrsto po gld. 3.10 kvintal.
Surovo maslo,jiycainkoko&i. Kranjsko surovo maslo se jo prodajalo v partijah po 20-30 kg. po 94—96 kr., v partijah od 30—50 kg. p:> 90—94 kr.; furlansko v partijah od 20—30 kg. po 106-110 kr. in v partijah od 30 -50 po 102—106 kr. vsaki kilogram; tolminsko surovo maslo I. vrsto po 106 — 110 kr. kilogram.
Jajca na debelo po gld. 2'80—3'30 sto komadov.
Kokoši po gld. 1-— do gld. 130 komad, p Sčotu po gld. 140—160 par.
Krompir navadni, na dubulo po gld. 2'40-3— kvintal.	„R. M."
Trgovina z lesom.
Cene Kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 14 dneh, postavljenega na kolodvor Trstu. (To so cene, po kuterih plačujejo tržaški
trgovci z lesom). Jo love desko 2« mm 8/14" f. 52—5« ia 1200" 19X20 „ 7/14" „ 87-41 „ „ „ skureto 18X14 „ 7/14" . 27-29 M „ 14X15 „ 7 14" ,, 30-82 „ „ „ temeljni (morali) 70X70m>« „ 20 27 „ •/. ■ „	35X70 „ n 18-14 „ ,
80X80 , „ 82-84 „ „ , *	40X80 „ . 10-17 . .
s »	90X90 „ „ 40-42 n ,
45X90 B „ 20-22 B . 100X100 „ , «2-04 , . 100X110 „ . 72-74 B „ Bukove dilo (testoni) 20mm 8 10" , 20 -24 B „ B mlinci (tavoletto) hrv.8/10" „ o—^^ „ „ bistr. 8/10" B 7'/,-S , „ Po tramičili (liloti) 8 8, 8 4, 4/4, so ni povprašovuto. Tromi 4/5, 5 0, 5 7, « 8, 7 9 od 5—12 in. 28—32 kr. kub.
M 8/10 in 9 11	G—12 m.' 83—35 „ „
Bordonuli 10/12 in naprej for. 13—15 kub. motor.
Po bukovili dilcali in mlincih jo bilo obilo povprašanja. Ker so pa zalogo slabo preskrbljeno s takim lesom, so so ceno suvedn nekoliko povzdignile. Z jelovim losom je soduj kupčija jako na slabem, ker se jo skrčilo Isvažanjo na Laško v«led nastalih immirov iu splošnega slabega stanja.
Trgovinski brzojnvi.
Budimpešta. Pšenica za spomlad 7-84-7'il5, z«
je»en 7 84 - V85. Koruza stara —.---.—, nova
4'80--' - za maj; za juni 4-81 — • - Oves za
spomlad tl'74-6'70.
Pšenicu nova od 77 kil. f. 7'85—7 40, od 78 kil. f. 7-45-7-50, od 79 kil. f. 7 B5—7 Li0, od SO kil. f. 7 60-7-70, od 81 kil. for. 7-701 —7*75, lt£ 5'ttO 5-80; ovos novi 6'7'l -7 20.
loč men 6-65 —0-85 ; proso 4'BO-IOO.
PAonioa. rtlabo ponudbe, malo vpraSi.nja. Prodalo so jc 10.000 mt. st. po nižjih eouali. Položaj jako miren. Otrobi, trgovina loinuznatna. Vreme jako lopo,
NoW-Tork. Mnka 2'10.
Budimpešta. Špirit, IG- <i\'0.
Vratislava špirit 50° po 18-90 70° po 29 40.
Havre. Kava Santos good avornge 104*—, za maj 101-96.
Hamburg. Santos gooil avorngo za junuvur f. 88'—, murc 82-25, maj 80-75 ; trg miren.
Danajaka bora« V7. j»navaHa IBM.
danes
9805 97-9.r. 120-46 97-40 75 I2.V40
Državni dolg v papirju . .
, »v srebru . , A\strijska renta v zl»tu .	. v kronah
Kreditne akcija.....
London 10 Lst......
Xnpoleoni.........9
100 mark . ........fii'271
1"0 italj. lir....... 4:t-5o
včeraj
90 I« »7 95 i j-5o 97 50 Sfj6 — 125.40 9 9 V Hl-t-,7 43-55
Javna zahvala.
Podpisano predsrdoiitvo se zalivsljujU v imi nu druitvenegu odbora vhuiii požrtvovalnim gospodičnam plesalk im in gospodom plesalcem in pOHobnn pleso-vodji, ki so se trudili pri vajah in izvajanju plesa .Kolo" na dan društvenega plesa.
V Trstu, dne 2«. jtnuvnrja 1894.
IVeđacđnlStvo	podp. drnStra" :
Podpredsednik:	Tajnik:
Frmn Polič.	Stjepan Ujivlč.
SVOJI K SVOJIMI
AIa!« l/aeol f^ovec „Barriora vacehia" It.
muo foaoi a priporoča se »lavnemu občinstvu svojim različnim blagom jestvin. moko, kavo, riža. sira, Balame itd., v»<« najbolje vriti in po zmernih cenah. Namčbe ob.ivljnjo se hitro iu solidao kakor za mesto tako na deželo,	8—24
Gostilna „Al Taletfrafo",
Pinzza Pogana St. 2 toči iitrsko vino po 28 nvi. helo po '12 nvČ. V družine po 26 nvč. od jednoga litra višji«. Iiborna kuhinja. Sprejemajo ee naročila n a obode in t o S e r j e po imernlh c«nab. Podpirani sn nadeja torej, da ga bodo gostje obiskovali v volikom itevilu.	Udani 2(1-5 V. Covacich
Gostilna Ivana Trevna vSlt
29. se priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se /mirom izvrstna istrika iu olcoliian-sl<a vina po nnjnižji ceni. Točna postrežba c gor.
kimi in mrzlimi jodmi.	2-52
Inoin Partnf urRr r r''r^tu, Via Muda JUSI U roriui, Vecchin St. 1. prodaja in popravlja ure po nizki ceni. Priporoča se slavnomu občinstvu.	5—52
Ivan nphalalf via Benvenut°4t-' v Trotu
IV «11 liOUDian, ima zalogo vsakovrstnega jedilnega blaga, katero prodaja na drobno in debelo kolikor v mestu toliko na deželo proti povzetju. Priporočajoč se si. občinstvu zagotavlja pošteno Ia vestno postrežbo.	2—52
„Tržaška posojilnica in hranilnica"
(registrovana zadruga t omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
I>ajo posojila na monjico, na intabulacijo in zastavo vrednostih papirj v proti ol.restlm, Oil hranilnih ulog plačuje po *"/„ obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od 9. d j 12. uro dopoludno, In vsaki ponedeljek, sredo in čotrtoll od 8. do 5. uro popolu-dne. izplačuj« so vsaki ponedeljek od 11. do 12. uro dopoludno, in vsaki četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni doloži so lahko plačujejo v masočnih obrokih po 1 gld. ter znaša vsaki delei 10 gld.	1—26
Zdravnik ■ 18-48
Dr. M. Lukšić - Nižetlć
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna del Mare 2, II.
(V (lučaju potrebo tudi po noči).
Škropilnice in žvepljalke
Inžinirja Zivioa..
Vsako vrate stroji za kmetijstvo in obrtništvo, motori (gonitolni stroji) na par in s petrolijem, pumpo (sesalke) za rabo pri hiši in za vsako drugo potrebo, cevij iz žoleza, bakru, platna, kavčuka (gume), in pipo, vse kar so potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva ziniraj v zalogi tvrdko
Schivitz &. Comp.
i (Živic in (lružb.)
v Trotu, ulioa Zonta B.
capsici compos.
[OS J--------
Tinct.
(PAlN-tKPELLKLt)" se prireja v Rlchterjevi lekarni v Pragi
(v zulogi odlikovane lekarne Praxiuarer r Trstu, P. Grande)
obče poznano bolečine ublažujoče drgajanjo, dobiva se j>o večini lekarn v stoklenicnli po g'd. 1.20. 7-J iu 40 kr. Pii kupovanju truba biti previdnim in jo rsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z .sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpoiiljalnica:
Richter's Apotheko z. Goldenen Uwen.
Praj.	1-44
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča
B -52
Enrico p. Garlo Gortan
Tla Caserma 4, Trst maspr. pisarni Pilsen)
Jak. Klemene
TRST
Via S. Antonio St. 1.
priporoča čast it im svojim odjemoikom in ilov-
nem občinstvu novo prlopelo blago ia moške in
ženske obl«ke, volnene robce in pletene zavratniko, -po Inje kitlj« pletene iu iz Stofa, ogrinjala ii flanele, barhent beli, i«ivl in raznobarven, maje,, spodnje hlače iz volno in kotonine, nogovice volneno in it kotonine, rokovioe, flanel ta obleke, srajce belo in v raznih harvoh, ovratnike, ta postnice, iidane zavratnike ta raoike, dežnike, Žid»ne robi-e, č«pice, volnene komnle, volno ia nogovicj, kužuhovino in mufe, kakor tudi v»e ostale predmete ta pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri v«<ih naročbah zagotavlja točno in pošteno poetrežbo.	57
POZOR !
Podpisani priporoča svojo v via Nuova it. 27 ležečo
trgovino
z manifakturnim blagom
(prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi iidane In volnene robe«
52 - 39	Al« Milld*
C. let*, dvoma lekarna
Irana Mizzana
VIA CAVANA V TRSTU,
Podpisani naznanja si. občinstvu, da je prevtel itori omenjeno lekarno od dedičev pok. Iteuedotta Vlach-Miniussija, prip iročajoč se najioplejo in ob-Ijubljujoč natančno postrežbo x umorjenimi cenami. Članom .Delalikega pedpornega društva" pa naznanja Ae posebej, da inu je odbor Utega dovolil sprojomati recepte od njih r »lučaju, ako njim takftne društvena zdruvnika prodpiiota. Za dučajne lokarako potrobe se priporoča 101- 90	Ivan MlKisaii.
Gostilna „Ali' antico moro"
v ulioi Solltarlo št. 19.
toči izvrstna vipavska črna in bela vina ii prva-ftkih vinogradov in kraika li Škrbino. Vipavska po H2— 40 kr., kraftki teran po 40 kr. liter, j
Nadejam ««, da me elavno občinstvo, ravnajoč se po izruliu ,Svoji k svojim* počaiti v obilen itevilu.
4-20
Anton Vodopivoo.
Gostilna „Alla Citti dl Vienna" ^
(zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraAka in istarska vina I. kakovosti in graiko pivo. Izborna kuhinja eprejotnlje naročila tudi ta kotila in večerjo. Imenovana vina inorojo dobiti tudi družine na dom, in tioer no izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Teran ia Aubera po 42 nč in najboljša iatorska vina po 28 nč. — Za obilo naročila te priporoča Ant. Brovedani. 101-37
DROGERIJA
na dobola in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Piazza delle Legnu 1.
Odlikovana tovarna čopiftev.
Velika zaloga oljnatih 'brrv, lastni izdelek. Lak za kočijo z Angloikegn, iz Francije, Nemčijo itd. Velika taloga finih barv (in tubetti) ta eliknrjo, po ugodnih cenah. — Losk za parkote in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrelcev
kakor tudi romanjsko žveplo za žve-pljanje trt. 104-sn
Zaloga piva.
pivovarno bratov
Reinlnghaus v Stelnfeldu — Gradec
pri	156
A. DEJAKD, junior, y TRSTD
Via de^li Artisti št. S,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo in Levant,
ponuja p. n. i;ostilni('aijum v Trstu in po okolici Htnroinano steinfeldsko eksportno (Ksport), ožujsko (Mflrien) in uležano (Lager) pivo, iako v sodih kakor po steklenicah, pod ugodnimi pogoji.
Lubtnik politično dru&tvu wE'linoattt. —
Izdavatelj iu odgovorni urednik : Maks Cotio. — Tinka Tiokarr a Dolonc v Trstu.