Natisov 15,000. -^H LNaroinina za celo leto 2 K. Dežna številka velja 6 vin. ičnina se tudi na fcta plačuje in se poslati vnaprej. i oznanil je za eno faran 64 K, '/a strani 32 K. >', strani 16 K, ["fcstraniSK, '/„ strani j K,'/»strani. 2 K, >/.< strani 1 K. ri večkratnem oznanilu pečena posebno znižana. Za oznanila (inserate) uredništvo in upravni- štvo ni odgovorno. UredniStvo in uprav-ništvo je v Ptuju v gledališkem poslopju štev. 3. Stajerc izhaja vsaki drugi petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj. Rokopisi se ne vračajo in se morajo najdalje do pondcljka pred izdajo dotične številke vposlati. G=®=0 Štev. 15. Y Ptuju t nedeljo dne 22. julija 1906. YII. letnik t Stev. U VII. 7*J_6 S V imenu Njegovega Veličanstva cesarja 1 — C. k. okr. Meniji v Mariboru je o obtožbi dr. Jankota Brejc kakor zaseb- Scbložitolja zoper Maksa Heller zavoljo prestopka po § 21 z dne 17/12. 1862 št. 6, d. z. za 1. 1863 v navzočnosti na-■Mtcia zastopnika zasebnega obtožitelja dr. Dimnika prostega i«Wotoca Mak^a Heller po danes poznani glavni razpravi po pred-cbložitelja, da naj se obtoženec krivim spozna in kaznuje v hi obtožbe razsodilo tako: — Maks Heller, rojen 9./S. 1871 v I, tja pristojen, kat. vere. samski izdajatelj in odgovorni [minit perijodične tiskovine -Štajerc" v Ptuju, nekaznovan, — ' prestopka po § 21 zak. dne 17/12. 1862. 5t. 6 dr. 1863, ukinjenega s tem, da je kot odgovorni urednik peri-tiskovine „Stajerc", ki izhaja v Ptuju, branil na zahtevo 'Jiakota Brejc natisniti v zakonito predpisanem načinu popra -toga mu je l(-ta za sprejetev glede članka na strani * v r 10 i dne 13./5. 1906 v „atajercu" po naslovom: „Dr. Brejc .prijatelj siromakov" doposlal, s tem da v štev. 12 BŠtajercau '' 10./6 1906 na strani i isti popravek ni objavil pod našlo-Dr Brejc — prijatelj siromakov," marveč ga objavil le na "i, da je samo navil n2amortc se hoče oprati" itd. in pola popravek, brez da bi navedel članek na kojega se tisti in se radi loga obsodi po g 21 gori navedenega zakona iporabo S- 266 kz, na 20 kron globe, za slučaj neiztirljivosli M« ur zapora in da mora objavili v „Štajercu" popravek " itga obtožitelja v zakonito predpisanem načinu; nadalje po der>t?a zakona da mora predsteječo razsodbo tudi ob-.Jtajerču" in sicer na prVi strani pred uvodnim člankom 14 dni po pravokrepnoeti te razsodbe na lastne stroške ter Iz. da povrne stroške kazenske pravde in izvršitve kazoi. Razlogi: Obtoženec sam pripozna, da je vsled obilega posla " za lo skrbeli, da se popravek zasebnega obtožitelja ni poli v zakonitem načinu v "Štajercu". S tem pa je učinjen Itpek po § 21 tisk zakona kojega se je moral obtoženec tedaj m spoznati. — Kazen je bila odmeriti po tej zakoniti točki ko od W do 400J kron. Obtežilnega ni ničesar. Zlajševalno, obtožente dejanje priznal in še ni doslej kaznovan. Glede olehčujoče okolnosti uporabil se je pri odmerjenju kazni 12&. h. Vse druge določbe sodbe opirajo se na ondi navedene akiiile točke. — Maribor 30./C. 1906. — Simon mp. — Sterger «.p.- Nekaj besed o šoli. Narod brez šol ni vreden, da se imenuje narod . . Vriskaj e zapušča šolska mladina ..hišo modrosti", — počitnice so prišle! V tem tre-Botta si moramo vzeti toliko časa, da se po- imo obširneje s šolo. Popustimo torej za iuies razburljivo politiko in govorimo resno o žoli. Nas zanima seveda v prvi vrsti ljudska Soli, kajti le mali del mladine ima ereče, da pride tudi v srednjo ali celo na visoko Šolo. Fotogramast župnik. (Iz ženskega peresa) Bila sta nekoč dva tata. Ta sta se napotila nekega vectra na plen. Eden je Sel orehe, drugi pa špeh vohat Ker kmetje orehov nimajo tako močno zaklenjenih kakor slanino, je prvi imel hitro vrečo polno ter je sedel Jajc na pokopališče, ki je bilo na malem hribčku le ■a!) oddaljeno od ceste, katera je peljala mimo cerkve in iupnišča. Tam je grizel orehe kolikor je bilo mogoče. Ha!) se je brigal, ali ga sliši mežnar ali ne. In res, mež-a«r se zbudi in si misli: kaj le zopet ta župnikov pes •Zbraj« grize kosti na pokopališču? Gre ga koj klicat: >Ztiraj!< Ali tat mu odgovori, ne meneč se veliko za lo: Jaz nič ne zbiram, vse kar od kraja jem! Joj, si miši mežnar, to je sam hudobec, to moram naznaniti Špiku Se prej, ko bo dan, drugače pogrize vse, kar jih že počiva na pokopališču. In res, hitro teče aandol v župniSče ter naznani župniku, kaj je. Zup-|sik je bil debel mož ter je rekel: Če me poneseš, polen je že mogoče, da preženem tega hudobca, ali sam ne norem priti tja gor, jaz sem, kakor veš,',straSno potogra-msst (gihlen). Ubogi mežnar je torej nabasal župnika m hrbet ler ga nesel navzgor, da mu je pot bil po čelu, mren pa je seveda strašno hropel. Ko tat z orehi za-|čaje korake, si misli: »Zdaj prihaja moj tovariš s Duhovni na kmetih izbirajo sicer talentirane otroke in pregovarjajo toliko časa očeta, da poišče zadnje tolarje in pusti sina .,študirati." To se pravi, pošlje ga v gimnazijo in potem v črno šolo. 70 od 100 kmetskih študentov postanejo duhovni. In kolikokrat je to za kmeta, kakor da bi sin umrl, ker ne dobi niti beliča od njega. Zdi se nam, da potrebuje ravno kmetski stan posvetnih izobražencev, ki bi mu pomagali. Ali kierikalizem hoče le svojo gardo pomnožiti. Sicer so to le izjeme. Ljudska šola pa je merilo ljudske izobrazbe, čimveč ljudskih šol, čimboljše ljudske šole, tembolj izobražen je narod. Pa še več: ljudska šola je tudi vir gospodarskega napredka in gmotnega blagostanja. To je lahko dokazati. Največ ljudi, ki ne znajo ne pisati ne citati, je pri nas v Dilataciji in Galiciji (70%), in največja beda ter revščina sta ravnotam doma. Ko bi naš km9t videl „živ-Ijenje" dalmatinskega ,,Beljaka", pritrdil bi takoj naši trditvi. V Italiji je ravnotako: V Siciliji je največ nešolanih ljudi in največ beračov. Res je torej: narod brez "...'. :.'. narod, ker ni:aa bodočnosti in nobene življenske sile. Le izšolan, izobražen narod napreduje in ne omagnje v težkem boju zi obstanek. Iz tega edino resničnega stališča smo mi vedno za šolo. Smo pa seveda le za dobre šole, kajti slaba šola spravlja ljudstvo na rakovo pot. Pri nas v Avstriji se je že davno pozabilo na vzvišene cilje, katerim je posvetil cesar Jožef II. svoje človekoljubno življenje. Država in z njo šola sta prišli vedno bolj pod jezuvitski klobuk. V šoli si hočejo politikujoči duhovni pridobiti ono moč in nadvlado nazaj, katero so v javnem življenju vsaj deloma že izgubili. Io, žalibog,jim grč pri tem vlada na roke. Novi „šolski red" je naravnost ostudno darilo za klerikalce. Ako stopi ta „šolski red" v veljavo, potem bode učitelj zopet hlapec farovške kuharice, potem bode fajmošter nezmotljiv komandant nad šolsko mladino, potem se odpira žalostna bodočnost za narod. Šola naj otroka vzgoji za življenje. Kaj nam pomaga, ako znamo latinsko govoriti, ži- Spchom- in mu zakliče: Počakaj, če ga težko neseS, pa ga bova prerezala, poneseva vsak en pol. Ko to župnik zasliši: kaj rezala me bosta! — skoči x mežnarje-vega hrbta in je hitro smuknil nazaj v župniSče. Ni bil več potogramast. Sv. Mihael. To je bilo v nekem klerikalnem kraju. Kmetic je vzel doma dva junca ter Sel ž njima na sejem. Potoma je prišel h kapelici sv. Mihaela. V tej kapelici pa je imel neki navihani tat skrit svoj denar. V tem se pred njim pokaže lat ter ga vpraša: »Stric, ali mi prodale junca?« »Zakaj pa ne?« je odgovoril kmetic. »No, in koliko hočete za nju imeti?« »Tri sto kron, Se bratu ju ceneje ne dam!« »Jaz sem zadovoljen s ceno, ali denarja vam sedaj ne dam, nimam ga pri sebi!« je lagal tatic. »E, to nič ne de, se je smejal kmet; jaz vam zaupam. Vi sle sv. Miha, ne da? Saj vi mi bote že pošteno plačali! Enkrat se že zglasim po denar!« Segla sla si v roki in barantija je bila sklenjena. Tat je odpeljal junca in kmet je korakal brez denarja de'nov. Ali doma jo je skupil, ko je žena izvedela, kako je prodal :unca. veti pa ne? šola naj daje mlademu človeku vsa duševna sredstva, katera potrebuje v večnem boju za življenje. Dobro računati mora znati kmet, drugače je opeharjen na vseh straneh. Dobro citati in pisati, — to mu je v prid. Življenje je podobno veliki množici, ki se suje in peha za ciljem; kdor ne zna dobro suvati, kdor nima močnih komolcev, ta pogine brez usmiljenja na tleh. Šola pa nam daje moč, da se ne pustimo zatreti. Ali šola mora biti v roki učiteljev in starišev, ne pa v roki duhovnikov, ki od tega življenja bore malo razumejo. Dobro in pametno življenje, to bodi cilj resni šoli! Švicarska država ima jako zdravo podlago. To podlago pa si je ustvarila s šolo. Ali gola je tam popolnoma v posvetnih rokah, izobraženi kmetje, kramarji, poštarji podučujejo. Pri nas pa se odpira klerikalizmu vrata v Šolo. To je velikanska nevarnost, ker vemo, da hoče kierikalizem obdržati šolo v duševni tražnjosti, kajti Rim je vladal vedno le čez neumne narode . . . Klerikalci se opirajo zlasti proti nemškemu poduku .- Soli. In v tem tiči najhujša hinav-ščina." Ljudstvu hočejo odvzeti edino sredstvo, a katerim si zamore povečati svoje duševno obzorje. Naj se kriči kolikor se hoče, da smo „izdajica", „Herostrati in Efijalti', — res je, da so svetovni jeziki nemški, francoski in angleški. Francoščina je jezik gospode, angleščina ti služi v novem svetu, — nemščina pa vlada danes po celem svetu, nemščina je in ostane tudi v Avstriji prometni jezik, pa če Be Korošec na glavo postavi ... Od Maribora pa do Krasa prideš končno tudi s slovenskim jezikom; ali svet je malo večji. „Slovenec sem", — to vendar ne sme pomeniti: „Tepec sem, ki se nič ne učim in nič ne znam." In ako znam nemški, ako živim r prijateljskem razmerju s svojim nemškim sosedom, zato še nieem slekel svojo narodnost kakor umazano srajco. Zakaj pa se uče prvaški voditelji nemškega? Vsak advokat študira nemško, vsak duhoven zna nemški, ja še več: med sabo govore samo nemško, — in še več: svoje otroke dajo prvaški voditelji sami v nemške šole. ... Pa naprej! >Ti si mi pravi bedak! Moj Bog, zakaj pa moram imeli tako teslo za moža!« se je hudovala. »Nič ne maraj, saj mi bo sv. Miha pošteno plačal. Takoj jutri grem k njemu po denar.« Komaj je drugi dan zasijalo solnee izza gora, je Sel kmet h kapelici po denar. Ali kupca nikjer ni videl. Stopil je torej v kapelico in lej, tam je stal njegov dolžnik lepo oblečen na altarju. Kmet ga je s po-četka lepo nagovarjal, naj mu izplača denar za junca. Ali sv. Mihael se zanj ni zmenil in vedno je le proti nebesom gledal. Kmet prosi in prosi, in ko vse njegove prošnje niso nič pomagale, je začel kleti in se priduše-vati — sv. Mihael pa se nič ne gane. In to je kmeta pogrelo: »Tako ledaj, ti nočeš plačati? Caj le, jaz te naučim slepariti krnele!« In pri tem je vzdignil palico in mikastil sv. Mihaela, da še je ta naposled z altarja zvrnil na tla — in iz njega se je izsulo vse polno cekinov. Ovi tat jih je lam imel shranjene. Kmet si je nabasal vse žepe s cekini in potem odhitel domov. Potoma si je mislil: »Pri moji krščeni veri, dolgo mi ni hotel plačati! Vendar mi je zdaj žal, da sem ga tako hudo premlatil, ko mi je vendar dobro plačal!«------- Prvaki se bahajo vedno s svojim ,,krščanstvom", čeprav je zadnji kočar bolj kristjan kot prvaški oderuhi. Ravno zdaj slavijo s kresovi in mož-narji spomin sv. Cirila in Metoda. Vsak zgodovinar pa ve, da so nemSki škofje krščanstvo med Slovence prinesli ... Za sebe hoče ta ples-niva gospoda pač nemščino, nama jo rabi, le ljudstvu noče dati tega zaklada. Kristus je dejal: „Pojdite med svet in pridigujtevsem narodom moje nauke." Duhoven prvaškega mišljenja pa pridiguje raje sovraštvo naroda do naroda . . . Prosimo, kdo pa je vrhovni zaščitnik družbe sv. Mohorja? Nemec dr. Kahn! Za se uvidevajo klerikalci potrebo nemščine, ljudstvo pa hočejo obdržati v temi. Mi pa se ne bojimo sovraštva in naglašamo ter bodemo naglašali: Nemščina nam je potrebna kot vsakdanji kruh! Veliko bi še imeli o šoli povedati. Tudi o razdelitvi poduka je treba pogovora. Za gotove mesece v letu bi bilo kmetu jako v prid, ako se uvede le dopoldanski poduk. To bi bilo tudi v interesu šolske mladine. Na Nemškem se v tem oziru že poizkuse dela. Predolgo v šoli čepeti, ni zdravo. Na Angleškem traja vsaka šolska „ura" le 40 minut. Treba se je tudi ozirati na zdravje mladine, kajti le v zdravem telesu živi zdrava duša. Treba je obzirov na kmeta, ki dela danes le za — davke in ki potrebuje večje otroke za lahka dela. Pridemo h koncu! Kakor vsaki ljudstvu koristni uredbi preti tedaj tudi šoli največja nevarnost od strani klerikalizma. Kajti kleri-kalizem hoče udomačiti tudi v šoli umazano svojo politiko. Zastrupiti hoče nežne duše mladine s strupom sovraštva in suženjstva, kajti v svojem bistvu je klerikalizem najhujši sovrag šole. In ker že šolo uničiti ne more, hoče ji vzeti vsaj vse dobre lastnosti. Rešimo tedaj brezskrbno deco iz črnih krempljov klerikalizma — in z napredno mladino bode i bodočnost naša! •v Somišljeniki „Stajerca"! Vi poznate svoje sovražnike, čeprav prihajajo v ovčji obleki. Stoletja so Vas držali v temi in suženjstvu in zanaprej imajo isti cilj . . . , „Štajerc" pa je pričel pogumno in odkritosrčno borbo proti vsemu, kar je gnilega in slabega v naši domovini. Za hvalo gosposke se ne borimo, — veseli smo, ako na3 sovraži prvaška gospoda, ker je to dokaz, da smo storili svojo dolžnost. Vaša dolžnost je, da naročate, razširjate in citate brez strahu edini napredno-ljudski list „Štajerea!" Kmetje, delavci in obrtniki! Otresite se jarma črnih prijateljev, katerim ste le molzna krava. Naročajte „Štajerca", ki je stal, stoji in bode stal na stališču naroda in nikdar ne na stališču narodnih pijavk. Zahvaljujemo se novim naročnikom, katerih smo v zadnjem času izredno veliko dobili, čast i starejšim naročnikom, ki žrtvujejo veliko za našo idejo! Ali še več dela je treba! Mi storimo svojo dolžnost, storite jo tudi Vi! Kdor je z naročnino zaostal, naj jo vpollje takoj, ker drugače mu moramo list vstaviti! Naročnina stane za celo leto 2 K, za pol leta I K. Torej, somišljeniki, na delo I Uredništvo in upravništvo. Napredni volilei v občini Teharje! Sobota, 21. t. m. je odločilen boj! Ne pripustite, da bi dobili pristaši prvaškega klerikalizma večino! Ne prestrašite se groženj teh ljudi! Čast občine Teharje leži v Vaši roki! Vaša dolžnost je, da volite napredno! Farštvo dviga svojo glavo in prvaški advokatje mu pomagajo. Ne pustite jih zmagati, kajti občinsko gospodarstvo naj bode v napredni ljudski upravi. Vsi na delo na dan volitve! — 2 — Politični pregled. v Volilna preosnova Odsek za volilno preos-novo dela pridno naprej. Za večino kronovin se je že določilo število mandatov in volilne okraje. Hud je bil boj za Kranjsko. Nemški poslanci so namreč zahtevali, da se privoli kočevskim Nemcem posebnega poslanca, kar je tudi opravičeno, ker plačajo kranjski Nemci razmeroma veliko več davkov kot Slovenci. Kočevski mandat je bil končno sprejet. Medtem so pričeli italijanski poslanci z obBtrukcijo, ali tržaški delavci so priredili par demonstracij in Italijani so zlezli v kozji rog. Nadalje se je razveljavilo sklepe glede Štajerske in sklenilo za Štajersko še en mandat. Govorili bodemo o tej zadevi obširno, kadar bode izgotovljena. Prvaški poslanci kažejo dan na dan, da se jim gre le za to, da ostanejo v komodnem poslu poslancev. Vse fraze so le prazne besede, — glavna stvar pri klerikalcu je žep! Ne kupujte ogrske moka! Ogrsko nasilje ne pozna mej. Avstrijanci se zamoremo ubraniti ogrskih napadov na naše žepe le z odločnostjo. Premislimo to-le: Leta 1890 smo uvozili iz Ogrske moko za 80'/> miljonov kron, 1. 1898 že za 116 in 1. 1904 za 170 milj. kron. Naš uvoz iz Ogrske je tedaj v 15 letih za več kot 100% narastel. Razumemo, da igra pri nakupu moke v prvi vrati cena vlogo. Ali ošabnosti ma-žaronskih junakov je treba meje postaviti. Pod-pirajmo raje domače mline, domače blago in prišli bodemo naprej. Ogri se borijo brezobzirno proti avstrijskemu blagu. Za Ogre smo Avstrijanci le „švobski psi." Proč torej z mažarsko moko! Colninska vojna s Srbijo. Trgovako-poli-tične razmere med Avstrijo in Srbijo so že dalje časa napete. Vzrok je, da niso hoteli Srbi svoje kanone v Avstriji naroČiti. Poleg tega je sklenila Srbija zvezo z Bolgarijo, ki je bila za nas škodljiva. Zdaj so meje zaprte in colninska vojna je pričela. Zadnjo leto uvozili so Srbi v Avstrijo za 68 miljonov kron svojega blaga; 195.000 komadov živipe in skoraj miljon centov žita. Avstrijski .uvoz i? Srbijo pa doseže komaj 30 miljonov kron. Od Vsega blaga, kar ga pošlje Avstrija v inozemstvo, gre komaj 1'4% v Srbijo. Srbija pa pošlje 85% svojega eksport-nega blaga v Avstrijo. Nas torej ta boj prav malo boli, pač pa bodo velikanska škoda za srbsko trgovstvo. Nasprotno, naš kmet bode imel dobiček od boja, ker morajo živinske cene visoko poskočiti. To uvidevajo tudi vsi srbski listi, ki napadajo strastno srbsko vlado. Slov. prvaški listi kakor ,,Domovina", ^Slovenec", „Go8podar", pa tega nočejo razumeti in se po-tegavajo — za Srbe. Nemirni Balkan. Makedonski kmetje pričakovali so letos bogato žetev. Ali sredi majnika že je preobilni dež vse pokvaril. Zitje je večji-del pokvarjeno, zlasti v vijalelu Saloniki. Hndo trpele so tndi nasadbe opija ter maka; le pri opiju imajo kmetje nad 900 000 K škode. Težko poškodovana je tudi industrija z žido, ker so svilo-prejke (zidna gosenica) vsled dežja poginile. Pri Drami in Ksantiju je zopet toča vse tobačne nasadbe uničila. Edino upanje za to letinjo sta še koruza in vino. Ali večni krvavi boji Grkov z Bolgari in Kucovlaki onemogočijo vsak napredek. Makedonija izgleda kakor Nemčija po 30 letni vojni: povsod mrliči, požgane vasi, hudodelstva najhujše vrste. Naravno, da tudi Avstrija ne more peljati svojega trgovstva. Dokler se boji ne prenehajo, je vsak napredek izključen. Krvava Rusija. Zgodovina človeštva ne pozna tako velikanske revolucije. Najprvo rusko-japonska vojna, iz katere je prišel japonski pri-tljikovec kot zmagovalec. Potem prvi boji delavcev vPeterburgu, Moskvi. Lozdu itd. Vojaki so zmagali nad neoboroženimi delavci. A potem so se sami uprli; najprvo mornarji bro-dovja na črnem morju, ki so razvili na ladiji .Knjas Potjemkin" rdečo zastavo revolucije. Potem so se spuntali infanterijski polki, kozaki, celo carjeva garda. Novo ustanovljen drž. zbor. („duma") se je postavil na stališče naroda. V zadnjem času so se pojavili zopet židovski po-gromi. V Bjalestoku je bilo po vladnem poročilu ubitih 82 oseb, težko ranjenih 78 oseb, oplenjenih 169 stanovanj in se je škode 2a 200.000 rubljev napravilo. Vsak dan se gode umori, katerih žrtvs so policaji, uradniki, generali, pri temu je gospodarski položaj države groa Vkljub velikanskemu posojilu v inozemstvu m primanjkljaj 130 miljonov rubljov. Najnevarw pojav pa je nezadovoljnost kmetov. Ruski „mo& ki je doslej trpel kot nema živina, vstaj« zahteva zemlje, zahteva razdelitev poselil zažiga plemenitaške gradove in trka na carjei palačo ... Velikanski je boj naroda proti sai vladi. Udarcu vlade sledi udarec revolua smrtni obsodbi polirjo smrtna obsodba puntaijl Nikdo ne ve, kaj se jutri zgodi! Kronika. Nemški kmetski poslanci so p dali v avstrijski zbornici nujni predlog i varstvo in pospeševanje izvoza ječmena; p« log je bil sprejet. — V novi razpravi stal francoska Častnika Dreyfus in Piquart popi noma oproščena. Kakor znano, je bil Drejl že 10 let na „vražjem otoku." V zbornici i padale ob tej priliki klofate. — Amerikanl država Honduras je pričela vojsko s soul Guatemalo. — Na mesto pokojnega vit« Berksa so si izvolili prvaki klerikalca Vovšek Bog jim požegnaj! — Tarško brodovje je m bilizirano; boje se, da bi hoteli ruski punuj skozi Bosporus. — Novo železnico Jeseni Gorica-Trst bo otvorili 19. t. V vsaki smel gredo 2 brzovlaka ter 3 osebni vlaki. — Lj« ljanski šolski svet je oprostil otroke od šold maš. Po § 14. drž. zakona se ne sme nikoj k verskim obredom siliti. — Letošnji manevri na Ogrskem so odpovedani, ker vsled odpusta nad. rezervistov preveč zmanjeJ — Državnozborske počitnice prično baje 20.! m. in končajo sredi septembra. — Avstriji1 vlada je razveljavila Korber-Szellovo aveb ogrsko pogodbo. — Na Ruskem so nsi puntarji generala Kozlova, malo preje pa p< amirala Cuknina. Dopisi. Iz ptujskega okraja. Načrt nove okr. cest Domova, Zamenci, Brezovci, Tibolci, Lastifl in Savci. Med Pesnico in ljutomersko cest« precej velika obrežna okolica in tista nima i bene okr. ceste, marveč samo občinske, kil le z vednim blatom poflajštrane in nespoi za vožnjo na razne strani, tako da uboga mora gaziti najhujše blato, naj se pelja v ali na štacijon Moškajnce. Slavni okr. s v Ptuju bi rad ustregel temu okraju in okrajno cesto v blagor vsemu prebivalstvu bi se lahko prišlo z najkrajšim potom nara v Ptuj, pa tudi na kolodvor v Moškajnce bi bila res velika dobrota ne samo za ta o! okraj, temveč tudi za celo ptujsko polje. dosti je nevednežev, bolje rečeno, nevošljiv ki bi vsak rad po svoji trmi samo za sebe I cesto, to se je pokazalo pri komisiji mesca In sedaj ne dobi niti eden niti dragi ceste, ker je bilo nasprotstvo te prepolia] okrajne ceste preveliko. SI. okr. odbor je sk: naj se ta okrajna cesta zgradi od Dornoi^ Žamence, od Zamene v Brezovce, od Bn bi se tudi v Tibolce naredila, kolikor daleč ptujski okraj, namreč od Brezove en kilomi Potem bi se tudi ormuški okr. zastop pri da bi moral od tibolskega mosta narediti do ptujske meje, namreč do Brezove. od Brezove bi se ta proga delala v Lastigj in od Lastigovec v Savce. Tudi tu bi okraj prisilil, da bi od Sv. Lenarta skoz nico do ptujske meje v Lastigovoe naredil o ki bi imela zvezo z zgorej omenjeno cesto. Tf bi se prišlo z najkrajšim potom od dveh na Ptuj ali pa na štacijon v Moškajnce ini-* v Ljutomer. Okrajna cesta je velika dob« za občinstvo in tudi za posestnike, po zemljišču se gradi. Gotovo ne bode imel ni škode, marveč še veliko korist, da bi z vi to zemljišče dal brezplačno, če pa ne, tudi dobro plati. Velika je dobrota, ako ddf cesta veže vasi, to je velik napredek darstvo celega okraja. Okrajni zastop bij nasadil drevje na robu ceste in to prepustil posestnikom, po katerih zemljišjjj se cesta gradila, posestnik pa bi imel lep dobiček, kaj bi mnogo več koristi d kakor pa tisto zemljišče, katerega bi prej za cesto. Tedaj, dragi okoličani, z; prepotrebno cesto, za katero je si. okr, 6 _ 3 — sestavil omenjeni načrt. Ne nasprotujte in in sebi, potom bodo še poznejši rodovi okrajnemn zastopn, ker on deluje le ■ blagor celega okraja, Sedajni okr. zastop ni pristranski, kakor je bil prejšnji, marveč je velik in odkritosrčen dobrotnik celega ptujskega okraj«. Mnogo posestnikov si želi, da so ta mM izvrši. Sv. Jurij ob Ščavnici. „Mene mora cela fira pozlravljati", tako se je izrazilo v neki gostilni Sloveče, katero je pred par leti prišlo k in tnkaj dobilo skozi priprošnjo vseh živih mrtvih službe. Marsikdo bi mislil, da človek, si upa tako drzno govoriti, mora biti ali visok uradnik, ali kak mogotec, kateri celo podpira, ali pa kaka zvezda modrosti. Zali-da temu ni tako! Kajti človeče, katero je nitilo te besede, ni noben uradnik, ni mogotec, najmanj pa kak modrijan, ampak ta Človek je kot mežner ali nadzornik cerkvene metle naoljen, Odkod se je našemu mežnarju vcepila ta domišlija, še do3edaj sami nismo izvedeli. Premožen ta človek najbrž ne more biti, ker likogar ne podpira, ampak vsako leto po celi (ari zraven zrnja fižol, krompir in repo pobira. Kaj se tiče njegove modrosti, tudi druzega ne moremo omeniti kakor to, da je kmalu po njegovem prihodu neki gospod, kateri ima vsak in vec ali manj ž njim opraviti, rekel: „Tega »nam ni treba bati, da bi naš novi mežner kdaj pamet izgubil, kajti ta je že zdaj nima ■osti". Domišlija in predrznost našega mežnarja MJbrže izvira od tega, ker so njegovi stariši bili jiekdaj sosedje neke zelo bogate hiše in ker on Tlita sedaj protekcijo, katere še nobeden mežnar [ni imel, da celo psu našega župnika pri vsaki sme reči zaupno: „ti!" No, ti ko bi še po tvoji glavi začele kdaj zo-take bedaste misli rojiti, da te mora namreč fara pozdravljati, tedaj boš moral za svojo in bolezen iskati zdravila. Svetujemo ti, k Schmiedlechnerju v Blaguš ali pa v Brezje. Kakor ljudje trdijo, sta ta marsikaterega vola ozdravila, mogočo p, da tndi za tvojo bolezen znajdeta pravo plstvo. Ako te ne ozdravita, potem se podaj na bližnji kolodvor, kupi si vozni list strtega |mreda do postaje „Pnntigam", tam se daj iz-bcniti ter naznani prvemu človeku, katerega |loSsre5al, da si mežner od Sv. .Torija ob Ščavnici in mi ti garantiramo, da boš slovesno spremljan i bližn;i Feldhof. Konečno pa še sprejmi sledeče Kateri po fari repo, fižol in I glavo in bo 14 te podaš ,i_, I u.Cn."ljU \ krompir pobira, na tistega se še maček ne ozira. — Kdor po botrinskih južinah sline cedi, taki ne tliJi med boljše ljudi. — Mežnar! Vladar si in ostaneS le cerkvenih miš in podgan! Iz Polzele. Farškemu dopisunu obrekljive canje v Mariboru stavimo sledeče prašanje: 1. Zakaj nisi resnice poročal, da je župnik na Pol-bli, Atteneder, 29. maja t. 1. v navzočnosti volilne komisije svojim nerazsodnim backom (jlisovnice pobiral in podpisoval z imenom ^oroSec"? — 2. Zakaj nisi resnice poročal, da so farji med volitvijo od hiše do hiše, od volilca do volka letali in glasovnice podpisovali ? — 3. Zakaj ns poročaš, da farji pri velikonočnem iipraševanju od vsake osebe 1 K zahtevajo za listek, ki je komaj 1 dm dolg in 2 cm širok? Ali pogori vsako leto za 1400 K sveč? — 4. Zakaj volilce ne podučiš, da V. kurija ni za .Dominusvobiscnm", ampak za „Et cum špiritu too' — ne za debele in site farje, temveč za nizke, izstradane sloje? — 5. Zakaj našega nerazsodnega ljudstva ne podučiš, da so duhov-nlki zato Korošca na Dnnaj poslali, da bo gla-»val za 9 miljonov 300 tisoč kron, katere du-|horaiki kot povišanje plač zahtevajo in katere kdo Tolilci pri davkariji plačali? . . . Ako ti paSestetn ni dovolj, poročali bodemo natanko o beraiiji za pšenico, vino, za brezplačno obdc-| branja farških vinogradov, pri blagoslovljenju krnha, meaa, klobas, jajc, o dogodkih na veliki fctrtei itd. Kajti resnica mora na dan! In mi pravimo: kdor farja voli, stori smrtni greh in zadelo ga bo prokletstvo razžaljenega naroda, h' se bode končno obrnilo proti onim, ki gla-jojejo za 10 miljonov troškov na vaše štibre. Iz Ljutomera. V Ljutomeru imamo samo nega odvetnika, Karla Grossmanna, o katerem [ N je že marsikaj govorilo in pisalo. V svoji piani ima Karlek dva uradnika s čudno pretek- lostjo. Karlek je jima odpovedal službo, ali ona dva sta se ustavila kakor koza, češ, če greva midva, potem moraš, g. Karlek, z nama — res lepa trojica! Karlek je odletel po policaja, ali med tem je Karlekova gospa prosila, naj njenemu možu ne zamerita, kajti on ima baje slabo pamet in ne ve, kaj dela! In konec tega štrajka? Karlek ju je prosil odpuščanja in plačal par litrov vina za spravo. Kako že delajo cigani? Zjutraj se bijejo, zvečer pa objemajo! Iz črešnjevca. Svoje dni smo poročali v Štajercu o ženskem boju v cerkvi in v farovžu in kako so se pretepale neke farške babure, da je celo župnik moral pobegniti. Rekli smo, da je to sad farške morale. Predzadnji teden neko jutro so se pa tu babe zopet pretepale pred farovžem in sicer neka stara Kruljka in kuharica. Stara Kruljka je trdila, da ima njena hčerka neke stare pravice v farovžu in napadla je kuharico s škafom vode, kuharica pa je med tem prav krepko klestila z metlo po Kruljčinem hrbtišču. Zraven so se Cule jako kreftne besede, katerih pa si ne upamo obelodaniti. Tudi župnik je moral molčati, kajti babure vedo velikanske skrivnosti o njem. Novice. Naši grehi. Vsak hip čitaš v prvaško-farškem časopisju bedaste opombe, ki nas delajo odgovorne za vsako stvar. Ako kdo kaj ukrade, je tega .Stejerc" kriv. Ako kdo vero sramoti, je že rŠtajerc" kriv, ako. postane kdo morilec, smo že mi tega krivi. In ko bi prišel jutri potres,, je gotovo,da bi bili tudi mi tega krivi... Dober tek nam sicer to očitanje ne pokvari. Tndi se prav nič ne jezimo radi njih. Ali ponižno vprašamo: Ali je »Štajerc" kriv, da strelja hofrat Ploj v državnem zboru same kozle? Ali je „Štajerc" kriv, da zapeljujejo mokronosi kaplani omožene ženske? Ali smo mi krivi, da je klerikalna učiteljica Biichel 14 letnega fanta starišem odpeljala in ga porabila za spolske svinjarije? Ali smo mi krivi, da jo bil oni dalmatinski duhovnik tožpu zaradi umora svoje tete? Mi naj bodemo krivi, da je kaplan Ra-buza „grevengo" obujal, — da se debele na čuden način najpobožnejše »Marijine device", da vohajo župniki za testamenti kot pes za divjačino? Mi naj bodemo krivi, da posedujejo škofje po 10, 20 fabrik za žganje, pivo, vinogradov, — da se v poklerikalnjenih krajih največ zločinov godi? Vsi ti junaki vendar ne čitajo .Štajerca", temveč le pobožne liste kakor so BFihpos", „Slovenec" itd . . . To je pač malo čudno! Hudimana, kaj pa če jih čitanje teh nad vse, prav nad vse dobrih listov tako pokvari?... Kadar nam „Fihpos" na ta vprašanja odgovori, takrat oblečemo spokorno kuto, se potrosimo s pepelom in prosimo za odpuščanje za ta velik ,.greh", da smo — ljudstvu oči odpirali ter mu pokazali njegove pijavke v pravi luči! Popravki po § 19. Prvaški vitezi v kuti in odvetniškem fraku so pričeli novi manever. Uničiti hočejo „Štajerca" s t. zv. ,,popravki". Naš zakon je v tem oziru zelo pomanjkljiv. Ako pišemo: „Žapnik N. ima rdeč nos od pijače," — nam pošlje ta možakar „popravek:" „Ni res, da je moj nos rdeč od pijače. Res je pa, da je že plav in sicer od mozolov." In mi moramo to objaviti! Ako pišemo: „Prvaški advokat H. je računal za eno samo pot 50 kron in je torej oderuh", — nam pošlje H. „popravek": „Ni res, da sem oderuh, čeprav je res, da sem zaračunal za eno pot 50 kron". In tako dalje. Razsodni ljudje seveda vedo, da niso ti klavrni „popravki" nič drugega kot izraz straha, katerega imajo prvaki pred nami. Pred porotnike si nas ne upajo poklicati, ker vedo, da jim lahko dokažomo lnmparijo, katero jim očitamo. Zato nam pošiljajo „popravke". Ali čimbolj bodo flikali svojo raztrgano suknjo, tembolj žalostno in beraško bode izgledala ... „Tretji slov. katoliški shod" sklicujejo klerikalci za avgust v Ljubljano. Odkrito povedano, je to naj navad ne j ga. komedija. Polit i kuj oči duhovni spravijo nevedne ljudi skupaj, pijejo in jedo na vse pretege, šuntajo in hujskajo, in — ubogi ljudje gredo s praznim mošnjičkom domu. Prosimo: ali se sme ta priredba imenovati ^slovenski shod"? Saj ni nič druzega kakor nerodno posnemanje nemških in italijanskih takih Bshodov"; prireditelji pa so dahovni, ki ne poznajo ne Nemca, ne Slovenca, ne Italijana, temveč ki hrepene edino za tem, da bi rimska nadvlada zopet premagala svet. L? za parado nosijo ti ljudje slov. trobojnico in le zato pojejo pesem „Lopa naša domovina", da bi se ne culo obupano vpitje revščine in trpljenja! In „katol i ški" ta shod pač tudi ni. O ljubezni do bližnjega bomo pač malo, presneto malo slišali. Sovraštvo se bode širilo, hujskalo se bode proti nam in druzega nič... Naj torej le bobnajo ih trobijo, — boben in trompeto prepustimo radi klerikalcem. Mi pa bodemo tiho in neomahljivo naprej delali. In tako nam ne more nič škodovati, — tudi ta neslovenski in nekatoliški semenj ne ... Šolske počitnice. Iz raznih krajev nam pri-hajejo dopisi, v katerih izražajo naši pristaši svoje želje glede šolskih počitnic. Večinoma se čuje željo, naj bi se počitnice pričele s 15. septembrom ter končale z novembrom. Ta želja je opravičena z ozirom na gospodarske razmere. Ravno od male maše do vseh svetnikov se vrši po vseh travnikih paša, ki je največjega pomena za telesni razvoj živine. Nadalje se spravlja v tem času sadje in koruzo ter pride tudi trgatev. Umevno je torej, da ai žele kmetje v tem času počitnice. V šmarskem okraju se je upoštevalo to željo. Žal, da se zdaj v dragih ne da ničesar napraviti. Sklepi so tu — in po toči zvoniti pač ne pomaga veliko. V okrajih, kjer so ae počitnice Že zdaj pričele, priporočamo kmetom, naj napravijo ob času paše na šolsko oblast prošnje, da se uredi le dopoldanski podnk. To se čisto lahko zgodi in taki prošnji se bode tudi ugodilo. Seveda, res je, da so kmetje v veliki meri sami krivi, da se jih nikjer ne vpoštova. Vsak drugi sloj se združuje in zahteva svoje pravice. Kmet pa liže duhovnu roko in molči; k večjemu na tihem preklinja svoje tužno stanje in stiska pest v Žepn. Boji se dnhovna, boji se mežnarja, boji se misliti z lastno glavo. — in tako trpi raje. Veliki kancelar Bismark je izrekel besedo: „Boj se Boga in nikogar druzega; le pred svojim Bogom pripogni se tiho". Ta beseda naj bi bila tudi nam geslo! Sicer pa nas vpraša naš dopisnik, v katerih toplicah se kopljeta neizmerno spoštovani hofrat Ploj in poveljnik črne armade kaplan Korošec? Tega pa ne vemo. Vemo, le, da sta potrebna zdravniške postrežbe, kajti mma in gluha sta za — ljudske zahteve. In končno: čeprav se kopljeta in pereta, ostaneta vendar-le — zamorca. Iz Spodnje-Štajerskega. Nova Štacuna v Ptuju. Prvaški listi prinašajo prav židovsko reklamo za neko novo šta-cuno v Ptnju. Ta štacuna bode stala na „na-rodnem stališču", kar znači: delalo se bode na prvaško-klerikalni način. Osnovanje prvažkih konzumov je prineslo tisočere kmete v nesrečo, v zapor in na beraško palico. Zdaj se vabi ljudstvo na druge limanice. Ali ozrimo se na druge „narodne" trgovine velika žalost nas obide.. . Poštenim potom se lahko vsak obogati kakormuje drago; ali „narodno3t" za kšeft izrabljati, to je grdo. Kmetje bodo sicer že sami toliko pametni, da se ne puste zapeljati od praznih besed. Ali bo nova štacuna toliko „narodna" kakor klerikalne posojilnice s svojimi 7°/o obrestmi? ... Tetki „Domovini" v Celju pa moramo tudi nekaj povedati. Ako napravi kmetski župan v svojih spisih malo napako, pribije ga jokava „Domovina" takoj na križ, češ, naš mili svetovni slov. jezik pokvarja. Nova štacnna pa je zatrosila po ptujskem okraju listke, v katerih je toliko napak, da bi se jih sramoval vsak šolski pobič. Pri površnem pregledanju smo našli 16 velikih napak v 15 vrsticah. Tetka v Celju, tvoja sveta dolžnost je, da poveš novi štacnni, naj se najprvo slovenščine nauči, potem šele naj baranta s svojo „narod-nostjo". Največ smeha pa povzroči sledeči stavek iz omenjenega listka: „Nova štacuna, novo blago si vsaki lahko misli"... Torej: štacuna je nova, to se ne da utajiti, ali dobro blago, no, dobro blago si kupci lahko mislijo. Po domačem : Kislo zelje imam, klobaso si lahko mislim, pa bo fejst večerja... Kmetje pa bodo rekli: nova štacuna, — dobro: kupce si pa lahko gospoda —■ misli! Ptujski gimnazij. Strupeno napada prvaško časopisje vsako stvar, katero uresničijo drugi a svojim delom in svojim denarjem. Zato bojkotirajo tudi ptujski gimnazij ter obrekujejo ta izvrstni zavod na prav klerikalni način. Preglejmo uspehe tega izvrstnega gimnazija. Pripravljalni razred (Vorberoitungs-Klasse) je obiskalo letos 13 Slovencev in 15 Nemcev, torej skupno 28 dijakov. 01 Slovencev samo 2 nista napravila izpit. Drugi pa vsi z dobrim uspehom ali celo z odliko. Odliko oz. dobri uspeh so dosegli učenci: Sluga, Drvenšek, Gori-čan, Krivec, Mir, Perko, Pihler, Prelog in Bris-tenek. Tudi vsi drugi razredi imajo ednake uspehe zaznamovati. Vsak pošten človek mora ta gimnazij priporočati. V Ptuju se ne gode nikdar izgredi kakor na hvalisanem celjskem slov. gimna-ziju. Stariši iz ptujskega okraja pač ne bodo dvojne svote zapravljali, raje kot drugam pošljite svoje sinove v ptujski gimnazij! Prvaška lumparija. V Brežicah trosijo klerikalni brezvestneži listke in hujskajo ljudi na bojkot nemških trgovin. Tako postopanje se pač ne more drugače označiti kakor z besedo: lumparija! Dobro vemo, da delajo to le klerikalni junaki, ki nimajo ničesar izgubiti in ki hočejo še druge ljudi na njih stališče pripraviti. V gospodarskem delu je vladal doslej mir. Nemški kupec in trgovec je kupoval pridelke Blovenskega kmeta, zadnji pa blago prvega. Pr-vaški far ali doktor pač ne kupuje od kmeta pridelke. Ali hujskati zna! Glede takih prvaških lumparij, katerih bo zmožni le brezvestni inbrezzna-čajni falotje, bodemo navili druge strune. Bojkot je prepovedan v Avstriji in naj prihaja od farja, doktorja ali hudiča, to je vse eno. In zato nam naj zaupniki vsacega teh prvaških lum-pov naznanijo, 'ako razširja bojkot; preskrbeli bodemo, da dobe ti brezznačajneži priliko, premišljevati o bojkotu — v ječi. Fej čez postopanje, ki naj bode še ,.krščansko" in „na-rodno". Fej! V Trbovljah so si ustanovili „kmetsko bralno društvo". Podžupan Vodušek je priporočal, naj bode društvo geslo: „Vedno in povsodi naprej in ne nazaj." Moška beseda je to, samo tega ne vemo, ali je kaplan Lončarič g. Vodušeku tudi ploskal ali ne... Prav ponižno izrazimo mnenje, da bode to društvo zopet pravcata godla. V odboru sede: župan Ferdo Roš, hud liberalec ,,Narodove" sorte, poleg njega pa kaplan Lončarič, klerikalni petelin. G. Vodušek bo rekel: Naprej! — kaplan pa bo kričal: Nazaj! — kajti ogenj in voda sta nezdružljiva. Kdor še misli, da hrepeni klerikalni dnhoven za izobrazbo, naj k le drnštvu pristopi. Ali knapi poznajo pač predobro farško kuto. — Bog ve, ali se bode policaj Uršič tudi v društvo vpisal? Malo izobrazbe bi mu sicer ne škodovalo. Ali alkohol je gotovo že pregloboko uplival na tega možakarja, tako da je izgubljen za ta svet. — Pri zadnji volitvi je udrihal restavrater Dolničar čez „nemčurje." Doslej pa še nismo izvedli, da bi kronce nemških gostov ne sprejel. — O Mi-klavčičevem Peterčku bi imeli tudi nekaj povedati. pa nič od ..Burgatovke". Ali krščansko usmiljenje nas sili, da molčimo. Kajti Peterček bi se znal z Uršičom od same jeze tako napiti, da bi policaj zopet kakšnega kozla ustrelil, in zato molčimo raje. — Bivši tajnik Mlakar je dobil 2 meseca ječe. Nemaren je bil res do skrajnosti. Ali marsikdo zapravlja rudarjeve denarje ravnotako ui je vendar „voditelj". Marsikdo je „cufal" od Mlakarja denar in pozabil" na vrnitev. Ako bode neki trboveljski prit-Jjikavec brusil nadalje svoj umazan jezik in ob-rekoval naš list in našega nrednika, povedali bodemo par povestij, da bo joj. Oropana poŠta. V Cmareku so neznani zli kovci napadli poštni voz ter ukradli 2000 K v gotovini. Tako se je govorilo iz začetka. Pozneje je postiljon priznal, da je on sam tisto poneveril, da plača svoje dolgove. Zdaj je pod ključem. Zaradi dekleta sta se sprla v Sv. Štefanu nad Gradcem delavca iz papirniške tovarne Matija Rančigaj in Anton Gselman. Zadnji je odtrgal iz bližnjega plota planko ter ž njo udaril Ranči-gaja po glavi. V planki pa je še ostal žebelj in ko je Gselman lopnil tekmeca po glavi, je — 4 — ga ravno z žrebljem hudo ranil po glavi. Vroča kri, žalibog, veliko hudega napravi. Zastrupiti se je hotel Alojz Soršak, slikarski pomočnik iz Pulskave. Vzrok? Obsojen je bil pred kratkem na 5 mesecev zapora in to ga je. grizlo. Pravočasno so preprečili njegovo nakano ter ga spravili v zapor, da naj poprej zadosti postavi. Nesreča ob birmi. V Grižah so hoteli škofa počastiti s tem, da so postavljali prav visok mlaj. Neki mož je hotel pripeti bandero na vršiček, ali v tem hipu se je vršiček zlomil in mož je padel 12 klaftrov globoko na tla. Bil je takoj mrtev. Mi mislimo, da streljanje in druge enake nevarne komedije bi se imele opustiti, saj se stem ne pomnožuje škofova čast, nad bobnanjem in pokanjem imajo veselje le kinezarji in afriški divjaki. Skazite škofu rajši veselje s tem, da ste lepega in krščanskega obnašanja in naprednega mišljenja! Otrok se je ponesrečil. V Sv. Pavlu pri Preboldu je padla v apneno jamo 4 letna hčerka posestnika Divjaka ter se težko poškodovala in sirotica kmalu umrla v hudih bolečinah. Samomor dekleta. V Mariboru se je zastrupila 17 letna Marija Sribar s fosforovo tekočino ter kmalu nato umrla v mariborski bolnišnici. Ni mogla baje najti službe. Župnik Sušnik in Micika. Farške kuharice so včasi proti kaplanom prave vragulje, zavoljo njih mora kaplan dostikrat veliko pretrpeti in dosti grenkih požreti. Drameljska Podhoatnikova „jungferca" Treza in Ropova Mica bota se morali dosti dolgo kuhati v vicab, če se večni Sodnik sploh usmili, da ju po njih zaslugah ne pahne v pekel. Prida jih je teh farških „dam" jako malo; kakor v Sodomi in Gomori jih ni bilo 10 pravičnih, tako jih gotovo ni 10 „poštenih" med kuharcami na Spodnještajerskem. Tu le vam čemo nekaj poročati o taki farški frajli. Pred kratkem je moral kaplan Kovačič oditi iz Crešnjevce le zaradi Micike, tamošnje farške kuharice. Ali prej je kaplanu izginilo v sobi okoli 40 K in ključ od sobe sta imela le Micika in kaplan. Kuharica je potem tožila kaplana zavoljo raz-žaljenja časti, češ, da jo sumniči zavoljo tatvine, ali pri vzklicnem sodišču v Mariboru je bil kaplan oproščen in Micika mora plačati dosti sodnijskih stroškov. Župnik Sušnik pa je Miciko spremljal k Bodišču kakor da bi to bila njegova zakonska žena. Fej tajksl! Polenšak. Čistost in zvestoba omožene ter-cijaike. Večina tercijalk so same hinavke, ki na tihem prav razuzdano žive, samo izvedeti se pač ne sme. Tu imate najnovejši in frišui dokaz iz bližnjega Polenjšaka, tam se je namreč neka taka tercijalka izdala. Kadar pride tista v cerkev, potem se tam vedno le križa, poklekuje, oči pobožno zavija in roke vzdiguje proti nebu kakor da bi za vse grešnike celega sveta pokoro delala. Ali, poglejmo njeno pobožnost! Pred kratkem jo je njen mož po dnevu našel na štalah v senu z znanim cerkvenim pevcem, da sta baje skupaj note študirala. Seveda jih je nekaj skupila, ker o tem možu prej nič ni rekla in v jezi se je hotela potem obesiti, komaj jo je mož rešil. In tista je najhujša nasprotnica naprednjakom in Štajerca. Nekoč je izbleknila, da še tistega mesa ne mara jesti, ki je bilo v Štajercu zamotano. Ali Micka, mi te vprašamo, so mar tiste klobase boljše, ki se v seni na stali dobe ? Fihpos, razumeš, to je seme izpod tvojega zvona! Vzgleden katoliški mož in navdušen pristaš Korošca je Alojz Škorjanc iz Deršinje pri Celju. Vsako leto je prirejal romanje z domačini k Mariji Pomagaj na Kranjskem. Zdaj pa je zaprt pri okrožnem sodišču v Celju, ker je svoji dekli poneveril hranilnično knjižico ter zapravil ves denar, ki si ga je dekla z žuljavimi rokami prislužila. Prelot Drozd v Pragi jo svoje dni prirejal romarske vlake k sv. očetu v Rim, a zdaj tudi mora 7 let kašo pihati, ker je uboge ljudi okradel za 7 milijonov kron. Taki — le so, ti naši vzgledni katoličani! No, Fihpos, zakaj ne poročaš o teh lumparijah? „Marijinih devic" je vse polno v Lokah pri Vidmu, predvsem se odlikujeta sestri znanega kaplana Melhijorja, ki pa baje zase iščeta že krstnih botrov. Štajerca te Ločanke ne morejo videti ne živega ne drukanega, zato zahajajo rajše preko mosta v Krško na Kranjsko in tam . G tar pr. IVI n s iet 1 F ebi. se s kranjskimi fanti lahko dobi kaka „malenki To so sadovi klerikalne vzgoje! Nesreča pri delu. Zidar Zelenit iz Vintw skega vrha v fari sv. Urbana v Slov. gor, padel s strehe ter si razbil lobanjo čenec je v treh urah umrl. — V Svetincih pa ože Ptuju je bil 18 letni posestnikov sin Fr. Vi šič zasipan v jami, ko je tam kopal pesek Klerikalni pretepači. Franc Cipruš, 28 posestnikov sin iz Kralovec, je dne 3. jonijiKzli pehnii z nožem p:H'' ji nijskih stroškov, in ni res, da se mi je pri sodniji naravnost reklo, da je ta zahteva ne- »oc sramna. Nasprotno je res, da dotična ženska ni bili Krog zaradi 28 K tožena, temveč je le ona sama in ran sicer po odvetniku na plačilo tega zneska to- o n žila. Toženca sem branil jaz, tožnica je končno t za pravdo izgubila in bila seveda obsojena plačati to tudi pravdne stroške, ki jih je pa sodnija sama daj na 67 K 08 h določila in stem zneskom za primerne spoznala. V Celovcu, 21. majnika 1906. Odvetnik dr. Janko B Kapla ob Dravi. (Klerikalna veselica) nedeljo 8. t. m. je bila v Kapli črna veselica tamburaši. Neko človeče iz Ljubljane je na kriplje priporočevalo ljubljansko časnikan cunjo „Naša moč". Posledica te veselice pa bil hud boj z nožmi in kamni, veliko teh „ božnih bratcev" je bilo ranjenih. To bo lepi gledi gesla: Svoji k svojim! Na njivi je umrlo. V Dvecerkvah pri Si Vidu ob Glini je dekla Franca Huss na nji podojila svojega 14 dni starega otroka, polo: ga potem v voziček, razprostrla nad njim d nik ter odišla na delo. Med tem ko se je nila, je umrl otrok vsled solnčarice (Sonnensti i ji 1 2 ter ala bsc abil tan? aost obil ri f gne rati i ui a? bc pr toi J* p.a line bo ne :o. 'V- la, in ka to 'e-or :aj le- ■P-ne i." 10-?m ie-iče rane lo. gu toke iih ke (jO :''! 8 iaj OV i te lar ta. za .a- 19 lr. v mi K )d-pti ie- ila in to- ;no iati ma Težko je ranil v Majlsbergu 60 letni ope-irSimatli 15 letnega opekarskega pomočnika Govettija, ko je za šalo streljal iz samokresa. ari ljudje naj bi že imeli pamet! S strehe je padel v Sv. Jakobu delavec fef Velikogne ter zlomil tilnik. Siromak je Jjtmi! mlado vdovo in 4 nedolžne sirote. Dr. Janko Brejc je slavni voditelj prvaško-itikalne stranke na Koroškem. No, ljudje so idni. Prvi služi denar kot pošten človek, tgi krade. Ta prodaja kvargeljne in smrad-ri sir, oni pa baranta s svojim .krščanstvom" wojo ,narodnostjo", da bi si napolnil žepe. Bta daje v časopise inzerate, drugi pa tuli: laz sem Slovenec", a obadva imata namen, privlečeta s svojim krikom čimveč ljudi k da jim izpraznita žepe . . . Približno misli so rojile po glavi gospodu Jankotu, e je preselil iz Ljubljane v Celovec. V Ijani je že toliko ljudskih „osrečevalcev", se dela gnoj iz njih. Zato jo je popihal raje čez kranjsko mejo. Mislil si je: i me bodo nakrat za preroka izpoznali me hvalili in slavili in mimogrede se na-kaj drobiža v moji denarnici. In tako je Janko »rešitelj tužnega Korotana." V in v velikem (trgovci pravijo „en gros" !„en detail') „rešuje" Korošce; v malem, sleče Jakcu, ki se toži, hlače in „laibč", [t velikem, kadar nastopa kot „Slovan in ijan." Pri tej priliki se spominjamo slučaja, [(ustavlja BrejČovo „krščanstvo" v prav čudno L Ti, Janko, kako pa je bilo takrat v Ljubko si srečal duhovna z Najsvetejšim pri ikanskem mostu in ko nisi živemu Bogu [azal? To so priaeeli vsi časniki, ti pa svoj sicer ne prekratek jezik. Takšen in" si v praksi. Sicer pa vemo še par nih zgodbic iz tvojega pobožnega .,vzor-nja" in č«z 7 let pride vse prav. Dotlej velikanski „kristijan." Po svetu. čuden strup. Neka hrvaška Micika se je !;'.a pred kratkem r Zagrebu zastrupiti, nič \r& ni mikalo mlado, veselo življenje. Mislila j«, da je najbolj lahka in lušna smrt, ako lastrnpi — z žganjem. Izpila je poldrugi slivovke, ali smrt ni prišla, pač pa je Mcka par dni strašanskegi mačka. Pohotna klerikalna učiteljica. Učiteljici Fri- Bibhal v St. Polten na Z*. Avstrijskem [nuna kot strastna tercijalka. Ali zdaj se je lo, da je pred 6 letrai odpeljala in zape- 14 letnega dečka Scepana iz Calja na (Zg. Avstr.) in ko ga je pohotno izlo- ga je pošiljala v razne kloštre, da po- kutar. Fant je po 6 letih pobegnil iz sa- vsa ovadil in klerikalna hinavka je za svojo „čute namene" G mesecev zapora sodišču. Usmiljena sestra (nuna) je izginila. Sestra r.i v bolnišnici sv. Ane pri Steyerju je pred itkem pobegnila s svojim ljnbčkom. Zaželelo ji je posvetnega ženina Šjrilki Zeller. Dne 6. t. je m. bila izrečena niibi j Laobna. Friderika dobi štrik za vrat, ms sestra pa je bila obsojena na 18 mesecev jgs je5a. Odpeljali so jo ža v Bagunje na injskeaa, kjer je ječa za ženske. Friderika najbrž od casarja pomilo5čena in kakih 20 Itzaprta Možiti se je hotela in ni imela denarja, b je zidavila svojo znanko, ki ja imela denar. I«j nimi denarja, ne ženina, ampak sramoto na svoji vesti. M II. — Stari oče. NamSkemu presto-iku se je pred par dnevi rodil sin, ma baje bo angleški kralj K Ivard. To vnuk nemškega cesarja. a s 1 Pisma bodo dražja. V lokalnem prometu se vse "plačevalo 10 h za zapečateno pismo. Pri-3ko »jbioo za poštne predale bodo tudi večje. ^H bi pismonoše na deželi dobijo večjo plačo. po- i tiskovine bodo dražje. Poštna nakaznica iz- fetanweisnng) bo stala zanaprej 3 h, poštna Rjemnica (Po3tbegleitadresse) pa. 13 h. Za Sv. »javkese morajo rabiti uradai blanketi po 2 h. jivi iateri poslanci se proti tema povišanja bodo žila iloiili v drž. zboru. iež- Novi prerok je po3tal znani mesar in krčmar vr- Citkovcili. On je kmetom prerokoval: Ako bo ch). b&o izvoljen za poslanca, potem bo moral — 5 — sv. križ iz šol, iz cerkve pa bodo napravili stale!" — Kdo bi bil mislil kaj takega o njem! Lagati in svojega bližnjega sramotiti znajo ti klerikalci, kaj ne? Naprednjaki v Cirkovcih, veste, kaj je vaša dolžnost! Obsojena nuna. Pri okr. sodišču v Cmu-reku je bila obsojena nuna Ana Jarnian v 50 K globe, ozir. na 5 dni zapora, ker je pred kratkim pretepla v šoli devetletno dekletce, da je celi mesec bolehalo. Prav je, saj nuna zasluži. Nova svetnica. Katoliški list »Osservatore Romano", ki izhaja v Rimu, pripoveduje sledečo dogodbo: V vasi Tittigmanno blizo Pize se je nekemu dekletu delj ča3a sanjalo, da je pod kuhinjo pokopana sveta ženska. In res so tam potem našli neko žensko truplo, popolnoma ohranjeno, kakor bi ta ženska spala. To truplo je baje od blažene Cherardeske, ki je v tem kraju svoje dni sveto živela in 1. 1200 umrla. Gospodarske. Gnojenje travnikov. Spodaj podpisani sem pognojil letos v pomladi za poskašnjo z umetnim gnojem nekatere dele svojega posestva oz. pašnika. Pašnik, ki sem ga pognojil, ima strmo severno lego in mrzli rujavi lapor ter je močno pomešan s prodcem (s šodrom). Zemljo sem razdelil na 4 enake dele, vsak del meri 10 arov ali okoli 280 kvadratnih klaftrov. Prvi del je 03tal negnojen in je dal 121 kg. slabega bati-častega sena. Drugega sem pognojil s kajnitom 100 kg in dobil 182 kg sena. Tretji je dobil 100 kg kajnita in 100 kg Tomaževe žlindre ter mi prinesel 256 kg prav lepega deteljnega sena. Četrti del je dobil samo 100 kg Tomaževe žlindre in mi je dal 263 kg prav lepega deteljnega sena. Da je kajnitov učinek tako majhen, izvira iz tega, da se je šele v začetku marca potrosil namesto ža v jeseni in da se zelo polagoma razkraja. Navedene številke nam torej jasno kažejo, koliko pomaga umetno gnojenje (primeri 121 kg z 263 kg!) Omeniti še moram, da je na potrošenih delih z umetnim gnojem meh skoraj popolnoma poginil ter so bili ti deli obra-šeni s tako gosto deteljico, da niti kača ne bi mogla skozi prelesti. Prejšna leta pa, kar je bilo zelenega videti, je bil sam meh in vmes je rastla redka badičasta trava. Smem tedaj vsakemu po363tnikn z mirno vestjo kar najtopleje priporočati nmetno gnojenje, posebno, ko današnje razmere ne kažejo, da držimo roke križem, temveč da se z vso odločnostjo poprimemo dela, izvestno pa negovanja travnikov, čim več dobimo dobre krme, tem več živine lahko redimo, ki nam daje veliko in dobrega hlevskega gnoja, gnoj pa obilno vsakdanjega kruha. Da pa priporočam umetno gnojenje, s tem ni rečeno, naj umetno gnojenje izpodrine živinski gnoj in gnoj-šnico, ampak, kdor nima dovolj hlevskega gnoja, naj se oprime umetnih gnojil. Kako pomaga umetno gnojenje pri dragih poljskih pridelkih, na pr. ovsu, krompirju itd. o tem bom svoječasno tudi poročal, ker sem ravno tako na jednake dele razdelil obsojane in obdelane parcele. V slučaju, da kdo hoče natančnejših poročil, naj se obrne na mene in jaz drage volje ustrežem vsakomur s pojasnilom in s svojimi izkušnjami. Franc Skerlec, posestnik v Vičancih, pošta Velika Nedelja na Spodnještajerskem. Kako je žveplati poleti? Lansko leto je mnogo vinogradnikov požgalo z žveplom grozdje. To se je dogodilo večinoma zato, ker so metali po trtah v preveliki množini. Poleti se ne sme Žveplati premočno, majhen puh zadostuje. Najbolj se priporoča žveplanje, ko so se trte po dežju posušile. Peronospora (strupena rosa) je vstavila letos vsled suše svojo kvarljivo delovanje. Ne smemo se pa preveč zanašati, da ne pride. Nekateri vinogradi, ki se niso škropili, so že sedaj goli. — Zeleno cepljenje se je letos jako dobro sponeslo vsled ugodnega vremena. Sadjerejci, zravnajte in podprite mlado sadno drevje. Listnica uredništva in uprav-ništva. Celovec in drugje: Za pismen odgovor je poslati postno zaamko. — Podplat in Sv. Bolfgang: O vo- Iitvi ne pišemo več. Nekaj porabljeno! — Svetna ves: O isti zadevi smo že imeli stavljen dopis, toraj je moral Vaš izostali. — Polzela: Pri prostovoijni bernji ni treba nic dati. Župnikove napade nam sporočite. — Ober-steier: Plačano do 1. avg. 1908. — C. g. Skamlec: Ne podtikaj svojemu bližnjemu dejanj, ki jih ni storil T — Linkoln (Am.): Vaši želji ustrežemo. — Milwaukee (Am.): Veseli smo, da ste somišljenik. Hvala za razglednico! — Sv. Martin: Jakeea se naučimo kozjili molitvic! — Gutštajn: Preosebno! — Sv. Peter: G. župnik Tombah, VaS „popravek" je romal v koš. — Sv. Peter: Brez podpisa, torej v kos! — J. W. Buchberg: Take šole ni v Avstriji. Priporočamo Vam, dajte dekleta v dekliško meščansko šolo v Celje, Maribor aH Ptuj; prosite potem za znižanje plače in za podporo k šolskim potrebščinam. Iz teh zavodov* stopi dekle lahko v učiteljišče v Mariboru ali v gospodinsko šolo (Haus-lialtungsschule) v Ptuju, kjer se tudi dobi podporo. Loterijske številke. Trst, dne 30. julija: 63, 42, 84, 87, 14. Gradec, dne7. julija: 32, 19, 31, 15, 85. Svoji k svojim. Naprednjaki, podpirajte samo obrti in gostilne somišljenikov, naprednja-kov. Ogibajte se takozvanih »narodnih" trgovin klerikalcev in prvakov! Sedlarski učenec se takoj sprejme. Najraje bi vzel takega, ki zna nekoliko tudi nemški, /glasiti se je treba pri: Leo K nI ni k sedlar in tapeeirar Spodnja dravska ulica (Untere Draugasse 2) v Ptuju. 327 Kole za hmel po ceni, lahko so tudi Se malo obrabljeni, želim kupiti. Pre-kupci so izključeni. Dolgost kolov in ceno za nje navedite v p;sau, ki ga pošljete pod imenom „Kupejj» Celje, poste restante. 314 Pekovski učenec nad 15 let star se takoj sprejme pri gospej Ani Kepa v Cirkov- cah pri Pragerskem. 351 Sodarskega (binder-skega) pomočnika sprejme podpisani takoj. Delo je po zimi in po leti. Plača v akordu ali pa na teden. Vpraša se pri Francu Zoreč, sodarskem mojstru na Bregu pri Ptuju. ________________________350 Oznanilo. 361 Delavci se sprejmejo: 1 za sekire delali (Hackenlohner), 1 za izdelovati, 1 za brusiti, 2 učenca od 16 let starosti sta z vsem preskrbljena. Naslov JohanSi-rak, Hammerwerk, Frauheim. Hitra razprodaja! 4 pari čevljev za gold. 2.60. Nakupil sem veliko obuval, nato jih lahko oddam po slepi ceni: 1 par črevljev za žnu-ranje za gospode, 1 par črevljev za žnuranje za dane, rjavi »li črni, z dobro pribitimi, močnimi usnjatimi podplati, dalje en par me dnih črevljev za gospode in en par modnih črevljev za dame. Vsi i pari so jako elegantno izgotovljeni, zlo lepi in lehko se v njih hodi. Velikost po centimetrih, vse stane samo gold. 2.60. Razpošilja se ali po postnem povzetju ali če se denar posije naprej. H. Wachtel razpoSiljalna tvrdka za obuvala Krakov štev. 28. Zamena dovoljena, tudi denaj se lahko vrne. 352 Zastopen viničar oženjen, čigar otroci bi point gali pri vinogradu, vsaj S—i delavske moči bo moral imeti za razpolago, se takoj sprejme. Mora biti treznega značaja. — Več pove Aleks Wntacher, Nemška vas pri Krškem na Kranjskem 320 ••••••••• — 6 — priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spada jočega posredovanja, istotako tudi za posredo-vanje vsakoršnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme v trgovini Eduarda Supanz na Pristavi. 35a XXXXXXXXXXXXXXXXXXXX Premeščenje odvetniške pisarne. Odvetniška pisarna dr. pl. Plachkija, ki je bila; dozdaj v Ogeraki ulici, je zanaprej na Mi- noritskem trgu št. 5 v I. nadstropju nasproti sodniji. 359, V kamemolomu (Steinbracii) g. Rudolfa Holzer v Sv. Lorencu pri Mariboru dobi takoj trajno delo 50 dobrih in pridnih delavcev. Dnevni zaslužek K 240 — K 3. sm Izvrstno posestvo 366 jako lepo, '/, ure cd Maribora, lik glavre ceste, z lepo povozi-dano hišo s 8 sobami, kuhinje, velik zalok, velika klet, kamra, hiška za družino, kolarnica, lisljak, gospodarsko poslopje, pcrilna, kuhinja za svinje z 2 kotlom, peč za kruh, hlev za 8 glav živine in 2 konja, vse podano in s kanalom. Skedenj, 9 svinjakov, drvarnica, hiška za zelenjavo in rože, kjer se lahko jo zimi kun. Velik vrt sadonosnik in vinske obrajde, studenec, vse novo zidano in z opeko krito, v najboljšem stanu. Pet oralov najboljših rodo-vitih njiv, vse pri hramu in glavni cesti, katere so za stavbna zemljišča (Bauplatze) odmenjenc. To je v resnici najlepše posestvo, pripravno za kakSno mlekarno, penzijonista ali mesarja. Cena je 12.500 gold. Gor ostane Sparkase 5000 gold. — Potem je eno posestvo pri Pesnici, ki meri 18 oralov lepih travnikov m njiv, velik sadonosnik, vse v enem. iako rodovitno. Hram je zidan, z opeko krit, s 3 sobami, kuhinjo in kletjo. Veliko gospodarsko poslopje je s slamo krito. Zraven je: kamra za žito, Stala za 15 glav živine, Skedenj, parma, kolarnica, svinjaki. Ktem Se sliSi vse letoSnje silje, katero je prav lepo in krma, vse gospodarsko in poljedelsko orodje, kakor: vozovi, mlalilni in rezilni stroji, vinska poseda itd. kak stoji in leži. Zraven je ludi 5 glav živine. Vse to ura ceno 6.500 gold, in 3.000 ostane. Živine se lahko do lo glav radi. Krma je samo sladka. Famost je sama s siljem do 3000 gold, vredna. Najbolj pripravno za mlekarno ali za kakega vmo-rejca. — Potem je eno malo posestvo bbio Maribora 1'/« ure hoda, 20 m. od kolodvora in cerkve Ho«. Hiša s tremi sobami, s kamro, kuhinjo, kletjo, gospodarsko poslopje, kamra, hlev za * krave, Skedenj, kolarnica, svinjaki, lep »rt s sadnimi drevesi in i brajdaroi se takoj proda. Hrami so deloma kriti s slamo, kamra in hlev ima bok. Zraven sta dve rodovitni njivi in lep gojd, vsega skup je nad i orale in vse v lepem, ravnem kraju. Ccoa je 2.360 gold, in 1000 gold, lahko ostane na posestvu. Istotam se proda tudi več malih in velikih posestev in gostilna. Natančneje peve osebno ali pismeno, če se za odgovor priloži poštna znamka, Franc Podlipnik, Thesen št. 42 pri Mariboru. Lepo posestvo z gostilno tik ceste v Leskovcu in z novonasa- jenim vinogradom, se takoj proda. Več se izve t odvetniški pisarni dr. pl. Plachkija v Ptuju na Minoritskem trgu. 570 Spreten šafer oženjen, ki je izvežban v gospodarskih opravilih v nasajanju vinogradov i. t. d. iSče službo. Več pove uprav, btajerca. 330 Pekovski učenec močan, ne pod 16 let star, se sprejme v pekariji g. Jakoba JInsger v Lučanah (Leutschach\ _______________________338 Dva mizarska pomočnika spretna delavca se takoj sprejmeta pri Karla Reisinzer-ju, mizarskem mojstru v Ptuju. 346 Gostilna in mesarija z žganjarnico, na lepem kraju ob državni cesti v pkejici Maribora se pod ugodnimi pogoji proda. Zraven je'slep vrt za zelenjavo in za ^ počitek, travnik, njiva, kegljuVe, hlev in sobe za tujce. Ponudbe na U. F. st. 2000 poste restante 30i Maribor. Čedna hiša (Zinshaus) dobro ohranjena, 5 minut oddaljena od Ptuja, v lepi, jako zdravi in brez-praSni legi, z & sobami, gospodarskim poslopjem, z vrtom, njivami in travnikom, zlasti z vrtom za posedeti, z 2 kle-toma, studenec je doma in sicer z zdravo vodo, vse ograjeno ia blizo hiSe, ugodno za gostilno ali za kakega penzi-joniranega gospoda, se po nizki ceni iz proste roke proda. VpraSajte pri pnsestnici: Jo-žetina Rnlz, Spodnji Breg pri-301 Ptuju. Volar 9 (Ochsenknechtl, če mogoče, naj je zmožen tudi nemškega jezika, se takoj sprejme pri f.rmi Leposeha v Ptuju. Pekovski učenec se takoj sprejme v pekariji J. Orniffa v Ptuju. 365 Bicikel (Waftenrad). ki je na držaju polomljen, z bakrenimi neti popravljen ua tem poškodovanem kraju, z rujavo torbico za orodje, je bil dne 15 t. m. v kaki ptujski gostilni pozabljen. PoSteni najditelj naj ta bicikel odda v mestni hiši v Ptuju, kjer se mu izplača dobra najdnina^ali pa naj v upravništvu ..Štajerca" naznani, kje bi be inugel bieikel najti. 368 Pekovski učenec priden in močan, nad 16 let star, se take j sprejme pri pekovskem mojstru Potočniku v Ptuju, Gospodske ul. 5t. 11. 367 Mlinarski učenec močan, se sprejme pri g. A. Kriechbaumn, umetnem mlinu v Oplotnici. Obleka se mu oskrbi, drugo pa se izve natančneje pri lastniku. 347 Svarilo.*) Jaz Marija Žilko, gostil-ničarka v Ptuju, svarim tem potom vsakogar.daneposoduje mojemu možu denarja in mu sploh ničesar ne daje. kajti jaz ne bom ničesar plačevala. *) Za vsebino tega „Svarilau je uredništvo odgovorno le toliko, kakor določa zakon. 329 Babica 300 (hebamkaj preskušena, spretna iSče v kaki večji občini ali v trgu službo. Natančni naslov poreupravniStvo Štajerca. Hiša 363 z 2 sobama, 2 kuhinjama, z lojpo in kletjo, postranskimi prostori, namreč s tremi hlevi za svinje in |drvamico, se takoj po nizki ceni proda. K temu spada Ludi vrt in sadonosnik, vsega skup je ';* orala. Hiša je od Ptuja */i uw oddaljena ter jako primerna za kakega peDzijonisla. Naslovpove uprav-niStvo Štajerca, Izgubilo 362 se je v poslopju nemške hranilnice (Sparkasf) vrednostno pismo (Wertbrief), ki ima za lastnika vrednost K 200, za drugega pa je brez pomena. Najditelj se prosi, naj to pismo izroči v mestni hiši, kjer se mu bo tudi najdenina izplačala. Proda se hiša za stanovanja (Zinshaus) za £ rodbini, s 3 kletmi, z hlevom za konje, krave in svinje, vse z dano in z opeko krito in v dobrem stanu. Zraven je vrt za zelenjavo in en oral sadonosnik a. To posestvo je v Kamnici '/, ure pešhoda od Maribora. Vse se proda za 7000 K. Nasbv se izve pri upravništvu Štajerca. 353 Trgovski učenec nemškega in slovenskega jezika vešč, se sprejme v trgovini z manufakturnirnin mešanim blagom pri Ludviku Kiatttsdurler. v Sv. Duhu pri Poičanah. 354 Trgovina 357 s Špecerijskim blagom in z deželnimi pridelki, na najlepšem frostoru v Celju, se takoj proda. onudbe pošljite na: T. T. poste restante Olje. Trgovina 358 že dolgo let dobro idoča, pri farni cerkvi, se da v najem, zraven tudi shrambe za blago in v prvem nadstropju stanovanje. Trgovina je zraven poŠte. PraSanja naj se pošljejo na Jožefa Prelih v Šent-Rupertu na Kranjskem. Posestvo S4S z več orali njiv, sadonosnikom in lepim travnikom se takoj po ugodni ceni proda skupaj ali na kose. Zraven je vodnjak z dobro vodo. Vse je v dobrem stanu. Kupci naj se oglasijo pri Franca Modec v Brezulah 28, poŠta Račje (Kranichsfeld). Vinogradniki! Vinorejcil Kadar potrebujete zanesljivo dober in friJni gnmif cepljenje trsja (Prima Reben-Veredlungs-GummibSif dalje lanene konce za suho cepljenje trsja (Leioeni zum' Trocken-Veredeln) in jnte-špago {Jute-Bindh namesto rafije za zeleno irsje vezati, potem se va( zaupanjem obrnite pismeno ali ustmeno do naju in I prepričani, da vam vsakokrat dobro in pošteno posh Brata Slawitsch, trgovca v Ptuj Začevljarjel priporočava najin imeniten, dober in trpežen lasti] žainet (Schuhlastin und Schubsammt), nadalje! močne cage za štiflete (Gummiziige), |izvrstno Id platno in suknjeni file za furo, štrufe, rinčice in f vsake vrste in velikosti. Dalje imava v zalogi p« vrsto cvirna za usnje (leder) Stepati in sicer | tudi vsake druge barve. Prepričajte se in bote spoznali, da vam vselej I pošteno in z nizko ceno postreževa. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuj Za šivilje "3KH prav posebno priporočava vso robo, potrebno za olj in nalisp (Aufputz), žamet vsake barve, žido atlas, dalje vedno nove žnorce (Aufputzborten), celo] in sploh vse, kar potrebujete za svoje delo. Za obisk se priporočava brata Slawitsch, trgovca v Ptuj Vozičke za otrol (Kinder-Sitz- und Liegevviigen), t] terih lahko otrok sedi, pa tudi za ležati, imata vedno v a priporočata po 12, 16, 20, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lifoil močno izdelani. Pismenim narol se hitro, pošteno in točno ustreže. Brata Slawitsch, trgovca v Ptuj Pozor! Ljudje iz okolice! P« V najini podružnici (filijali) pri mostu (VVagplaU ročava; pravi domači sesekan speli, pravo domačo sko mast (Schweinfette), pravi domači zelhanšp meso), izvrstni fini švicarski sir. radensko] tino, pravo domače tikvino olje, fino kafe k« 1 gld. 20 ki\, fino moko (melo) kg po 10. 14 ki*., kakor vse drage špecerijske reči. Kdor i enkrat obišče, tisti ostane nama gotovo zvest odjel ker mi skrbno paziva na to, da se vsakomur dobro in točno postreže. Podružnica bratov Slawitsch I trgovca v Ptuju pri mostu. Styria-bieikeli Novi modeli I1 Cene u gotov dei Styria-bicikelni (Strassenrad) po KI 160 Styria-bičih! najfinejši (Strassem po K 180— 200 SM bicikelni (Haloni Mascliine po K 240 Styria-bicikelni [Lnxus-HeiJ rad nnd Strassenrcnner mit Patent-Styria-Doj = glockenlager po K 280 '■' Že rabljene, toda Se prav dobre bicikelne prodajava po do 120 kron. Na obroke (rate) poa ugodnimi pogoji prodajani zanesljivim kupcem in proti dvanajstmesečnenu poplačilu ill Ramo nova kolesa. Na zahtevanje so vsakomur, ki misli m kupiti, poSlje cenik zastonj. Styria-bicikelni so dandanašnji | imenitnejsi fabrikati. Največja tovarna na Avstrijskem in" bicikelne kakor tudi posamezne dele. Ti bicikelni se smejo z zaupanjem kupiti, ker so izvanred»| toda trpežno izdelani, kar zamore vsakdo, ki si ta lil kupi, potrditi. Blago je garantirano dobro in se ne srna i r vrednimi fabrikati zamenjati. Cene so jako nizko naslavlja se toraj Styria bicikelni vsakomur priporočajo. V zalogi imava tudi vse posamezne dele] kelnov in tudi Reithoferjeve zračite cevi schliiuche und Laufmautel). Brata Slawitsch, Ptiij,| zastopnika za okraje Ptuj, Ormož in Rogatec Naročila naj se pošljejo zastopnikoma, ker fabrika pa koles ne razpošilja in neproda. Z."; er)i :irD ™>, ■i 2 .lite sva. iu. 2:<7 I ako erio ofe, imo ;rne- — 7 — Z* • C § bro. |U.. leko i!o)J furo jileu. JU. 9 Jaz moram imeti meso! ZamočDatejedinemaram! Tako marsikdo govori; ali to le tako dolgo, dokler ne zve, kako lahko so prebavljive jedi ----- in kako dober okus imajo, če so = jedilno mastjo = zabeljene. = 202 i» • m m • o • »^ % |j L» © C AA*AA Veliko presenečenje. Nikd.r Te« t žiTljenju «« »« ponudi tak« priložnost. 860 kosoT samo 1 gld. 80 kr. Ena krasno pozlačena 36 ur tekoča precisanker nra s sekundnim kazalom, ki natančno kale in za katero se jamči 8 leta, ena moderna Zidana kravata za gospode, 3 Jako fini Žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-Iteinom), 1 eleg. broša za dame (novost), 1 krasno žepno tojletno zrcalo, 1 usnjat moS-njiček, 1 žepni nožič s pri- Eravo, 1 par manšetuih gum-ov, 3 gumbi za srajco, vse iz duplezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za alike, v katerem je 36 najlep-lih podob sveta, 6 reči, katere povzročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna knjiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in so za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred. katera je sama tega denarja vredna, za samo gld. 1*80. Razpošilja se proti povzetju ali če se deuar posije naprej.skozi du najsko razpo-Siljalnico Ch. Jungwirth, Krakan A/l 4. 1038 NB. Za neugajajoče se denar vrne. ▼WW »OOOOO-OOt Veliko treMBtfonjuI Nikdar v »vljeaja »1 nt Mk« prilofaotti 9» 600 komadoT M 1 «1*. 95 to. Ena krasno poilačena preoran ura, katera točno t»Si iu za katero se 3 leta jamči, z jako primemo verižico, ena moderna' Zidana kravata za gospode, 3 jato fini Žepni robci, en prsten za gospod* z imit. žlahtnim kamenom, 1 krasM moSnjiček, 1 jako fino žepno zrcalo, 1 parman&etnihtf umbov, 3 gumbi za srajco, (3% dubla-zlat) s patentiranim zaklepom, 1 jako fini tintnik iz nikelna, 1 fini album s 36 najlepšimi slikami, 1 eleg. broSa za damo S novost), 1 par bouton s si-iuK-'rilantoni, 5 različnih smešnih reči za stare in mlade, 20 različnih reči za koreSpodenco i» Se 400 drugih različnih stvari, katere se rabijo pri hiši in se za vsakogar potrebne. Vse t* se posije z uro vred, katera lla . . , 7.60 Srekraa reia. nra z dvojnatau pokrivalom.....„ 11.50 Srebraa oklepaš verižica z sklepam, 15 gr. težka. „ 2.40 Ruska tala-Bikluasta-agker-rem. ara i „Laaa deli* „ 9.50 Ura kukavica K 8-50, kadilnica K 2 »0, ktkiajska ara K S.—, „8eliwarzwaUer'-ara K —-2 Za vsako uro 3 letao pismeno jamstva. Nobene risike! Zamenjava dovoljena ali pa se denar vrne. Prva tovarna za ure Hanns Konrad v Mosta (Brix) it. 876 (Čooko.) 518 Postavno zavarovano. Vsako ponarejenje in ponatisk se kaznuje. Edino pristen je Thieny-jev balzam samo z zeleno marko nune. = Staroznanl, nepresežen proti nerednemu pre-bavljanju, proti želodčnemu krču, koliki, kataru. proti bolečini na prsih, influcnei i. t. d. Cena: 12 majhnih ali 6 dvojnatih ali I velika posebna steklenica s patenti anlm zamaškom K 5— franko. Thlerry-jeva mara Iz vrtnic (oertifolll), povsod znana kot Non plus ultra proti vsem Se tako starim ranam, proti vnetju, telesnemu poškodovanju, tvorom in vredom vsake vrste. Cena: 2 lončka K 3.60 franko pošilja .le, ako se denar naprej posije ali po postnem povzetju. Lekarna A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu-Slatini K»ji«ica B tisoč izvirnimi zahvalnimi pismi zastonj in franko. Sklad T vseh večjih lekarnah in trgovinah z zdravili. TTra. z "verižico **' samo 2 K. Siezijska ekaportnahišaje nakupila veliko ur in jih razpoSilja: eno prekrasno, pozlačeno 36 ur natančno idočo anker-uro z lepo verižico samo 2 K, obenem se pismeno tri leta jamči. Po poštnem povzetju razpošilja prusko-šlezijska eksportna hiša F. Windisch, Krakov, Nr. U|64. Opomba: Za neugajajoče se denar vrne. Brata Slawitsch v Ptuju 1M priporočata izvrstne šivalne Stroje (Nahmaschinen) po sledeči ceni: Singer A . . 70 K — h Singer Medium90 , — „ Singer Titanial 20 „ — , Ringschifchen ........140 , — , Ringschifchen za krojače .... 180 , — , Minerva A..........100 , — , Minerva C za krojače in čevljarje 160 , — , Howe C za krojače in čevljarje . 90 , — , Cylinder Elastik za čevljarje . . 180 , — , Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. Najine cene so nižje kakor povaodi in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Cenik brezplačno. 106 Pivarniški učenec se pod ugodnim pogoji takoj sprejme v pivovarni. J. Nagele 302 v Velikovcu. KXKHHXKHHWKKXKKKXKXX Red Star Line, Antwerp v Ameriko. Prve vrste parobrodi. — Naravnost Id prekladanja v New-York in v Filai njo. —- Dobra hrana — Izborna opraj na ladji. — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, Wiedener Gurtel na Dii ali Franc Dolenc, konc. agent v Ijnbljani, kolodvorske ulice štev. 41. ooooooooooooooc* Y ptujskem mestnem šopa nem kopališču se dobijo odsihmal kopele s hlaponom po sle čih jako znižanih cenah. Vsak navaden dan I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak pr ob V.ll uri predpoldan za 60 vin.; (30 carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Petti Badeanstalt). oooooooooo* Vinorejci kupujte škropilnice za trle Natrium thiosulfatj dalje readenspapir Phenolphtalein za spozna« pravega časa, kdaj naj se mesa apno z modro gain drugimi kemikalijami, kakor tudi za rast in vzdržen zdrave živine redilni prašek za prešite a -1U h. jj landski živinski redilni prašek a 60 h, za i živino in konje, ce nimajo teka, posebno priporoči za okrepljenje kosti Fluid a 2 K, za okrepljen^ mukah pri otrpljenju, zaviralno olje a 60 h, vi bo konj in krav proti nadležnemu zaviranju, tudi j in praške, encijan, ajbež, sladke korenine, kolm kakor tudi 80% jesihov cvet k kg. K 120, za| lovanje dobrega in okusnega jesiha pri Karolu Wolf, drožerija ,pn or odlikovan z mnogimi zlatimi svetinjami] v Mariboru, Gosposke ulice 17, nasproti ooooooot Kmetje! Pri svojem dela na njivi in v vinogra kadar zidate nove kleti itd., najdete v časi i v zemlji star denar, zlat, srebrn in bakren, i stare predmete iz kovine, kosti in ka (pogosto z napisom). Ne ostrgajte takih j drugače nimajo vrednosti. Po hišah imate po) različne vrče (majolke), pase. podobe in i drugo šaro, -ki je ne potrebujete in ki nin vas nobene vrednosti. Take stare reči prin Jožefu GspaltI, zlatarja v Ptuju, ki take reči jakodrago kupuje za ptujski i Kranjski naravni brusilni kamn in ušlo dajo najboljšo ostrino kosam in srpom, na kar i kmetovalci in trgovci opozarjajo. I. kakovost z rudečo varstv. znamko „koscc" K ! H. „ z želelo „ „ „kosec" KI 111. „ sive barve, več Trst, zelo dobri K in sicer za 100 kosov z zabojem, kolodvor po J. Razboi Šmartno pri Litiji, na Knuq ===== En zavoj s 16 uzornimi kamni K 250 franko. i Franca Vollgruber-ja gostili „zur Bierquelle" v Celju, Rathausgasse 6. Tam se dobivajo izvrstna štajerska vina, izbi Reininghaus-ovo marčno pivo, jako dobre in mrzle jedi in prenočišča po jako nuski Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart lisk: W. BUnkev