PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini i"'1 _ ni\ I’ Abb. postale I gruppo “ 1U IIP Leto XXV. St 228 (7422) TRST, sreda, 1. oktobra 1969 Pozdrav predsedniku republike Saragatu! Prvikrat v zgodovini italijansko-jugoslovanskih odnosov prihaja na uradni obisk v sosednjo Jugoslavijo predsednik italijanske republike Giuseppe Saragat. Gre za pomemben mednarodni dogodek, ki predstavlja uspešen zakljuCek dolgotrajnega razdobja zbliževanja med obema sosednima državoma in narodi ter, ki bi moral istočasno pomeniti pričetek novega razdobja še tesnejšega prijateljskega sodelovanja na gospodarskem, kulturnem in tudi na političnem področju. Slovenci v Italiji toplo pozdravljamo ta obisk, saj smo se vedno zavzemali in smo tudi aktivno prispevali k odstranjevanju napetosti, za pomnjenje, da bi bila meja čim bolj odprta in da bi predstavljala področje široke izmenjave materialnih ter duhovnih dobrin. V teh naših prizadevanjih smo se Slovenci v Italiji po eni strani aktivno vključili v splošna demokratična prizadevanja po napredku, po drugi pa smo kot slovenska narodna skupnost v Italiji aktivno prispevali k izboljšanju in ustvarjanju dobrih odnosov med obema državama. Odprla vprašanja naše narodnostne skupnosti so predvsem notranja zadeva države, v kateri živimo, vendar pa so istočasno tudi predmet nekaterih mednarodnih pogodb in obveznosti. Še pozitivnejša vloga bo omogočena slovenski narodnostni skupnosti v Italiji pri utrjevanju dobrososedskih odnosov in miru v tem delu sveta, če se bodo v še večji meri. hitreje in z večjo občutljivostjo reševala njena vprašanja. Zato pričakujemo, da se bo tudi v okviru tega pomembnega obiska, na tako visoki ravni upoštevala vloga manjšin, ki sta postali združevalni dejavnik med obema državama, in zato tudi se nadejamo, da se bo ta vloga na primeren način ocenila. Predsedniku republike želimo čim več uspeha v korist narodov na obrežjih Jadranskega morja, za mirno in plodno sodelovanje, ki ni pomembno samo za dve sosedni državi, temveč je vzgled za mirno reševanje vprašanj ter konstruktivno sodelovanje v korist vseh. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA KOMENTAR TANJUGA OB SARACATOVEM OBISKU Manifestacija razvoja razmer v južni Evropi Samo v zadnjih desetih letih je bilo sklenjeno nad 200 raznih medsebojnih sporazumov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 30. — Jugoslovanska časopisna agencija Tanjug v komentarju, posvečenem bližnjemu o-bisku predsednika italijanske republike Saragata poudarja, da bo srečanje Tita in Saragata pomembna manifestacija ne-le jugoslovansko - italijanskih odnosov, temveč tudi razvoja političnih razmer v južni Evropi in na področju Sredozemlja. Čeprav se Italija po družbeni in politični strukturi razlikuje od Jugoslavije in čeprav je članica atlantske skupnosti, je razvila Italija z Jugoslavijo zelo široko sodelovanje, ki je danes eden od markantnih primerov politike aktivne koeksistence. Socialistična in neuvrščena Jugoslavija in angažirana Italija, ugotavlja Tanjug, sta zadnja leta z medsebojnimi sporazumi in neposrednimi aranžmaji vzpostavili toliko mostov, da so odnosi dosegli visoko stopnjo medsebojnega razumevanja in medsebojnega spoštovanja. Jugoslovanska časopisna agencija poudarja nadalje, da Jugoslavija in Italija, ki sta istočasno tudi evropski državi, stremita po izboljšanju ozračja južne Evrope, ki je bilo leta in leta nevralgična točka politike. S svojim primerom sodelovanja opozarjata ne le na možnosti, temveč tudi na potrebo zbliževanja narodov in držav tega področja. V nadaljevanju svojega komentarja Tanjug ugotavlja enakost pogledov obeh vlad za rešitev krize na Bližnjem vzhodu in da je rimska vlada za rešitev sredozemskih vprašanj v okviru odnosa Vzhod -Zahod, toda ob polnopravni udeležbi vseh držav Sredozemlja. Dvostranski odnosi so, po ugotovitvi Tanjuga, plod sto odstotnega medsebojnega zaupanja. Samo v zadnjih 10 letih sta Jugoslavija in Italija sklenili nad 200 raznih a-ranžmajev in sporazumov in mednarodnih pogodb. Na koncu komen. tarja Tanjung posebno omenja dinamični razvoj trgovinske izmenjave med obema državama in pri tem omenja težave, ki jih povzročajo razne omejitve, ki izhajajo iz obveznosti Italije kot članice Evropskega skupnega trga. BOŽO BOŽIČ PO IZIDU ZAHODNONEMŠKIH VOLITEV Socialdemokrate in liberalci so začeli posvetovanja za sestavo «male koalicije Sestanek med Brandtom in Kiesingerjem - Stališča zahodnonemškega tiska o bodoči bonski vladi BONN, 30. — Kakšna bo nova zahodnonamška vlada po nedeljskih volitvah za obnovo Bundestaga? To je osrednje vprašanje, s katerim se danes ukvarjajo politični opazovalci v prestolnici ZRN. Vse kaže pa, da ne bo vprašanje ostalo še dolgo brez odgovora: liberalci so danes namreč pozitivno odgovorili na včerajšnji Brandtov poziv za posvetovanja o sestavi «male koalicije« med SPD in FDP. Že danes zvečer so se na Brandtovi rezidenci na griču Venusberg v okolici Bonna posvetovanja začela. Udeležujejo se jih za SPD sam Brandt, Helmut Schmidt, Herbert VVehner, Karl Schiller, Alex Moeller, Heinz Kuhn in Georg Leber, za FDP pa seveda Scheel, nato pa še Hans-Dietrich Genscher, VVolfgang Misch- nick, Willy Weyer, Josef Ertl, Wol-fran Dorn in VVernher Mertes. Na splošno so politični opazovalci mnenja, da bodo pogajanja kratkotraj- ...„„.„...............».m.........................."mm NA ZASEDANJU MEDNARODNEGA MONETARNEGA SKLADA Precejšnja soglasnost glede «posebne pravice do najma» Tečaj marke je v odnosu do dolarja narasel za 4 odstotke po včerajšnjem sklepu nemške vlade VVASHINGTON, 30. — Danes so na rednem letnem zasedanju Mednarodnega monetarnega sklada posegli v živo glede pomembnih mednarodnih vprašanj trgovinske izmenjave odnosno razpoložljivosti sredstev in vseh raznovrstnih težav, ki se v tej zvezi pojavljajo. Predvsem gre •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiimiiiDiiiimiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiii V CELOTI OBNOVLJENO PARLAMENTARNO ŽIVLJENJE Danes prične ponovno zasedati senat Zbornica obravnava zaporo najemnin Poroiilo De Martina na zasedanju vodstva PSI-Poslanica K Pl Ljudski republiki Kitajski ob obletnici ustanovitve - Uslužbenci javnih lokalov bodo stavkali 3. in 4. oktobra RIM, 30. — Jutri ob 17. uri bo senat pričel z delom po poletnih počitnicah, ko bo podtajnik za notranje zadeve Salizzoni odgovarjal na vprašanja v zvezi z incidenti v Caserti. Takoj zatem bodo obravnavali ratifikacijo mednarodnega sporazuma sprejetega v okviru mednarodnega monetarnega sklada o (posebnih pravicah do najema«. V tej zvezi bodo tudi razpravljali o položaju marke. V poslanski zbornici se je danes nadaljevala razprava o zapori najemnin. Danes je bilo tudi dolgotrajno zasedanje vodstva italijanske socialistične stranke, na katerem je imel uvodno poročilo tajnik stranke De Martino, ki je orisal osnovne smernice razprave na bližnjem zasedanju centralnega komiteja. De Martino je omenil številna trenutno pereča italijanska vprašanja in dejal, da mora centralni komite na svojem prvem zasedanju po ločitvi izvršiti poglobljeno proučitev vprašanj in razlogov krize in sredstev, da se jo premosti. Predvsem ne gre samo za krizo vlade v ozkem pomenu besede, temveč za širše težave družbe. Mnenja je, da je treba podrobneje obravnavati položaj delavcev, da se razume njih zahteve, pri čemer je treba upoštevati, da so plače prenizke. Zato PSI v celoti podpira sedanje zahteve sindikatov, ki niso v nasprotju s splošnim gospodarskim položajem, temveč so lahko koristen dejavnik novega razvoja. Glede ločitve socialistične stranke pa je De Martino mnenja, da se skrivata za polemiko o odnosih s komunisti v resnici dva različna načina, kako se rešujejo problemi italijanske družbe: umerjen in nezadosten ter imobilen pogled; oziroma napreden, pa čeprav ne-maksimalističen pristop. PSU je zaradi tega prisilejn, da objektivno izvaja desničarsko politiko, zaostri svoja stališča in polemiko s socialisti. Socialisti zagovarjajo istočasnost upravnih in deželnih volitev in so pristali na preložitev volitev na spomlad. Nujna je medsebojna kon frontacija in odprt razgovor, pa čeprav dela KD vse, kar je v njeni moči, da se izogne odločitvi. Pred kratkim se je tajnik KD izrazil proti možnosti vlade v dveh, pri čemer ni upošteval težav o obnovi štiristranske vlade. De Martino je v tej zvezi podčrtal, da lahko podobne kritike izrečejo tudi na račun pobude poslanca La Malfe, čeprav socialisti ne zavračajo nobene razprave. 'Glede odnosov do komunistov je De Martino mnenja, da je nesprejemljiva njih teorija glede »enotnosti v različnosti«, ki onemogoča KPI, da bi dosegla polno avtonomijo ter da zaradi teh nasprotij in obstoječih mednarodnih povezav ni mogoče ustanoviti vlade sodelovanjem KPI. To pa ne pomeni, da KPI ne bi predstavljala ljudskih interesov in da ne bi zah tevala reform, ki so skupne socialistom in komunistom, zlasti glede socialnih vprašanj, ko se ustvarjalo o konkretnih vprašanjih skupna stališča. V razpravo je poseglo več članov in je med njimi Lombardi izjavil, da je treba zavrniti poziv La Malfe, saj gre za povsem nepotrebno posredovanje med različnimi političnim silami. Centralni komite KPI je ob 20. obletnici ustanovitve Ljudske republike Kitajske poslal kitajski par-tiji poslanico, v kateri je rečeno, da komunisti, delavci in demokratični Italijani ocenjujejo zmago kitajske revolucije in gradnjo nove družbe kot najpomembnejši dogodek svetovnega značaja po oktobrski revoluciji. V poslanici se sklicujejo na kriminalno vojno proti herojskemu vietnamskemu ljudstvu ter na druge narodnoosvobodilne vojne proti reakcionarnim ter fašističnim režimom, zaradi česar je italijanska partija mnenja, da je še sil, ki se bore za neodvisnost narodov, za mir, demokracijo in socializem«. «V skladu z načelom internacio-nalistične enotnosti — je nadalje rečeno v poslanici KPI — ki temelji na priznavanju avtonomije in neodvisnosti vsake partije ter vsake države, italijanski komunisti ob navijajo svojo obvezo in svoj poziv za stvarno enotnost delavskega in komunističnega mednarodnega gibanja.« Izražajo tudi željo, da bo lahko velika Ljudska republika Kitajska v vedno večji meri izva jala svojo zgodovinsko nalogo, zato zagotavlja, da bodo nadaljevali borbo za priznanje Kitajske strani italijanske vlade. Tudi danes so se nadaljevale stavke kovinarjev zasebnih podjetij in podjetij z državno udeležbo. Državne organizacije uslužbencev barov, restavracij, kavarn itd. so proglasile 48-urno stavko, ki bo 3. in 4. oktobra, ker so se razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Sporno je predvsem vprašanje plač, pa tudi znižanje delovnih ur, starostne doklade ter nekaterih normativnih zahtev. 72-ur-no vsedržavno stavko pa so proglasili zavarovalni agenti. zlasti sedaj «potrebna enotnost boju proti skupnemu sovražniku, enotnost vseh protiimperialističnih . mm.,.,,,,,, ...........m,umnimi...mimi.immmi,..mimm.mmimmmm.mmm.mm,................. za aposebne pravice do najma« (Special Dravving Rights, ali $ kratico SDR), ki jih bo emitiral mednarodni monetarni sklad. V resnici gre za ustanovitev novega knjižnega denarja, ki bo veljalo samo v plačilnem prometu med državami. Izdajali ga bodo v sorazmerju s kvotami, ki jih imajo posamezne države vplačane pri skladu in bodo lahko torej najele močnejše zahodne države in Japonska mnogo več novih plačilnih sredstev kot dežele v razvoju. SDR bodo veljale v mednarodnih plačilih kot zlato, ali dolarji, in bodo lahko sestavljali tudi del valutnih rezerv v posameznih državah. Z uvedbo tega novega originalnega denarja skušajo rešiti tež we zaradi mednarodne uulikviihtojti, ker svetovna trgovina izredno na rašča, prosto razpoložljivih mednarodnih plačilnih sredstev pa je relativno vedno manj. Poleg tega bodo obravnavali spremembo uradnih tečajev, saj sedaj temeljijo vse valute članic mednarodnega valutnega sklada na dolarju, ki pa ponovno sloni na zlati podlagi po pariteti 35 dolarjev za unčo finega čistega zlata. V zvezi z monetarnimi krizami je bilo mnogo predlogov, kaže pa da prevladuje predlog o tako imenovanih »prožnih«, plazečih se«, »dinamičnih« ali »spremenljivih« tečajih, tako da bi se medsebojni tečaji večkrat na leto spreminjali v skladu ■ mednarodnimi odnosi, kot je to nekako sedaj že napravila nemška vlada z marko. To vprašanje bi moralo biti kot posebna točka dnevnega reda, vendar je zasedanje mednarodnega sklada presenetila nemška vlada s svojim nepričakovanim sklepom. Med pomembnejšimi govori je na današnjem zasedanju bila daljša izjava ameriškega državnega tajnika za zaklad Davida Kennedyja, ki je dejal, da je treba rešiti osnovno vprašanje, kako zagotoviti urejen gospodarski mednarodni razvoj in sodelovanje ter odstraniti inflacio-nistične težnje, ki se pojavljajo celotnem sistemu. Gre predvsem za vprašanje mednarodne likvidnosti, za reformo izmenjav in za bol, harmoničen odnos do pomoči državam v razvoju. SVEČANOSTI OB 20. LETNICI LR KITAJSKE Maocetung in Lin Piao danes na paradi na trgu Tien An Men ■v Brzojavka vrhovnega sovjeta ZSSR: Mimo si normalizacije v odnosih med deželama za okrepitev boja proti imperializmu» MOSKVA, 30. — Radio Peking In tiskovna agencija «Hsdmg Hua, sta danes objavila vest, da bosta predsednik reipulbMke Maocetung in podpredsednik Ldn Piao prisotna na paradi delavcev, tanetov, študentov. «rde6egairdfatov» dn vojaikov na trgu Tien An Men ob dvajsetletnici u stanovitve kitajske ljudske republike. Medtem prihajajo na Kitajsko številne delegacije iz azijskih držav, ki se bodo udeležile svečano sti. Delegate sprejema na pekinškem letališču predsednik vlade Cuenlaj. Na enem izmed sprejemov tujih delegacij je Cuenlaj izjavil, v zvezi z zadnjim kitajskim jedrskim poskusom, da je cilj kitajske zunanje politike mir in vsestranska razorožitev ter poudaril pri tem veljavnost petih točk, ki jih je sprejela bamdunška konferenca. Gre v prvi vrsti za načela o odnosih med državami, ki morajo sloneti na medsebojnem spoštovanju, vza jemnostl koristi, suverenosti, neodvisnosti in nevmeša-vaniu v notranje zadeve. V svojem govoru je Cuenlaj izrekel podporo Kitajske borbi vietnamskega ljudstva proti a-meriškemu imperializmu in dejal, da je kitajsko ljudstvo pripravljeno, če je treba, tudi na vojno s katerim koli napadalcem, bodisi ameriškim, bodisi «socdalimperiali-stičnim». Izrecno Sovjetske zveze Cuenlaj ni omenil. Medtem se je v Moskvi zvedelo za nekatere podrobnosti iz razgovorov na srečanju predsednika sovjetske vlade Kosigima s CuemJajem. O tem je govoril z japonskimi sindikalisti predsednik sovjetske sindikalne zveze Aleksander Se-ljepin, ki je član politbiroja KP SZ. Selje-pdn je dejal, da je Kosagin odnesel iz Pekinga občutek, da so KAtaici pripravljeni na obnovitev pogajanj za rešitev obmejnega spora in da si torej sovjetsko vodstvo pričakuje, da se bodo U čimprej obnovila. šeljepin je nato omenil so drugo točko iz razgovorov med Kosiginom in Ouenilajem, ki je zadevala vprašanje nemotenega le- talskega mostu, te Sovjetske zveze v Vietnam preko kitajskega ozemlja. Cuenlaj naj bi bil izrazil pri- pravljenost začeti razgovore tudi v tem smislu. Zvečer so sovjetski listi objavili besedilo pozdrava vrhovnega sovjeta SZ kitajskim vo dilteljem ob priliki 20. obletnice ustanovitve LRK. V brzojavki želi vrhovni sovjet ZSSR kitajskemu narodu, da bi prišlo do »normalizacije v odnosih med Sovjetsko zvezo in Kitajsko, za okrepitev bo ja proti imperializmu in položaja socializma v svetu«. V brzojavki je rečeno med drugim; «Osnovne koristi kitajskega in sovjetskega ljudstva so enake, predstavljajo obvezo za ustvaritev trdne baze za vzdrževanje in razvoj prijateljstva med našima deželama«. Brzojavko je vrhovni sovjet ZSSR naslovil kitajskemu predsedniku republike, stalnemu odboru ljudske skupščine in vladi. V brzojavki se ne omenja kitajska partija. Podobno brzojavko je poslal svojemu kolegu tudi sovjetski zunanji minister Gromiko. Kennedy je zagovarjal ustanovitev «posebne pravice do najma« in dejal, da niso upravičene bojazni onih, da bi se na ta način nagradilo tiste države, ki zapravljajo sredstva. Za ZDA je zagotovil, da ta nov način nikakor ne bo zmanjšal naporov, da se zajezi inflacija. Oprezno je govoril tudi o »dinamičnih« tečajih. Na današnjem zasedanju je govoril tudi italijanski zakladni minister Colombo, ki je opozoril na grozeče inflacijske težnje. Glede italijanskega položaja pa je bil Colombo oprezen in je omenil zadnji razvoj konjunkture z vsemi njenimi značilnostmi, pri čemer je omenil primanjkljaj pri gibanju kapitalov ter naraščanje cen. ki je višje, kot je bilo v preteklih letih. Britanski finančni minister Jen-kins je odločno zavrnil sistem popolne svobode, odnosno sistem prožnih tečajev, češ da brez državne intervencije ni mogoče doseči trajnih rešitev. Vendar je pristajal na možnost večje prožnosti, toda samo v okviru določene paritete in to največ do dveh odstotkov, kar bi lahko bilo po njegovem mnenju koristno. Tudi on je hvalil predlagani sistem SDR ter dejal, da položaj Velike Britanije označuje aktivna plačilna bilanca, zaradi česar je Velika Britanija odločena, da bo rešila svoja notranja vprašanja. Iz Bonna poročajo, da je danes tečaj marke narastel v odnosu do dolarja za 4 odst. in da so na borzi v Frankfurtu zamenjali za 15 milijonov dolarjev. V različnih menjalnicah pa je tečaj dolarjev, funtov ter francoskih frankov v primerjavi z marko višji za 5 odst. V nemških finančnih krogih so mnenja, da bo v prihodnjih dneh prišlo do nadaljnjih pretresov na tržišču in da bodo potrebni trije tedni, da bo lahko nova nemška zvezna vlada odredila uradno revalva-cijo paritete marke in določila njen odnos na osnovi indikacij svobodnega tržišča. Na sestanku sveta ravnateljev mednarodnega monetarnega skiada so danes odobrili nemški ukrep ter priznali, da je šlo za dejansko potrebo, pri čemer so tudi vzeli na znanje namere nemške vlade, da bo čimprej mogoče obnovila trdni odnos med marko in dolarjem. Po drugih vesteh pa je že prišlo do upadanja špekulativnega vala in imajo špekulanti sedaj dovolj nemških mark, zaradi česar upadajo mrzlični nakupi, kar vse daje upati, da bo prišlo še prej do končne rešitve tega vprašanja. V Bonnu je danes zvezna vlada objavila zakonski dekret, ki določa posebno carino za uvoz tujih kmetijskih pridelkov, s čimer izenačujejo cene na tujih tržiščih s cenami nemških v zvezi z dejansko reval-vacijo marke. Italijanski menjalni urad je potrdil odredbo, ki jo je poslal vsem kreditnim zavodom in menjalnicam, da do preklica ne bodo zamenjavali na borzah nemške marke. Izmenjava se vrši samo med italijanskimi in tujimi bankami. sprememb zainteresiranih zborov, se ustanovi paritetna komisija z nalogo, da skuša rešiti spor. Predvideva se nadalje možnost, da se o spornih vprašanjih razpravlja na skupni seji pristojnih in zainteresiranih zborov. Na koncu je Svet narodov sprejel z večino glasov sklep, s katerim se nalaga zveznemu izršnemu svetu, da upošteva vse pripombe ki so jih dali za izdelavo zakonskega osnutka, o katerem bodo zbori ponovno razpravljali. na in da bodo že v prihodnjih dneh privedla do pozitivnih rezultatov. Liberalno vodstvo sc je sestalo danes zjutraj: desničarska struja stranke, ki ji načelujeta Mende in Zoglmann, je bila v očitni manjšini, tako da je bila zavrnjena teza o koaliciji s krščanskimi demokrati. Sestalo se je tudi trideset liberalnih poslancev, ki so bili izvoljeni v novi Bundestag; tudi ti so z veliko večino odobrili predlog o začetku posvetovanj z Brandtovo stranko za ustanovitev »male ko alicije«. Za predlog je glasovalo osemindvajset poslancev, dva pa sta se vzdržala. Tudi vodstvo socialdemokratske stranke, ki se je prav tako sesta lo danes zjutraj, se je soglasno izreklo za sodelovanje z liberalci. Zjutraj je prišlo tudi do pričako vanega sestanka med Willyjem Brandtom in dosedanjim kancler jem Kiesingerjem. Kot je pozneje sporočilo socialdemokratsko vod stvo, ni bilo na sestanku govora o morebitni novi izdaji »velike koali rije« med SPD in CDU, pač pa je bil glavni argument začasno delovanje sedanje vlade do izvolitve novega konclerja. Ves zahodnonemški tisk posveča danes svoje komentarje problemu nove bonske vlade. »Frankfurter Rundschau« piše, da so »volivci SPD in FDP glasovali za zamenjavo vodilne skupine in so pri tem dobili večino dvanajstih mandatov« List, ki zagovarja stališča levih liberalcev, meni dalje, da je Brandt tev, da je obnovitev »velike koalicije« nemogoča, je po mnenju frankfurtskega lista utemeljena. List izraža nato svoje zadovoljstvo nad pobudo socialdemokratskega voditelja, ki je včeraj postavil svojo kandidaturo na mesto zveznega kanclerja; »Konrad Adenauer, piše list v tej zvezi, ki je bil mojster v taktiki, je pogostem", dokazal, da je važno biti prvi v sproženju pobude po volilni noči.« »Frankfurter Rundschau« zak'jučuje s trditvijo, da je izid nedeljskih volitev »znamenje za zamenjavo oblasti v Bonnu«. Tudi socialistični »Neue Ruhr Zeitung« meni, da je dvanajst mandatov večine dovolj za vladanje ter dodaja, da je »vlada SPD-FDP v skladu z voljo večine volivcev«. Essenski list poudarja, da pogajanja med obema strankama ne bodo mogla privesti do konkretnih rezultatov od danes na jutri. »Tehnične probleme, piše list, je treba reševati v umirjenem vzdušju«. Liberalni časopis »Siiddeutsche Zeitung« piše. da bd se koalicija med FDP in CDU, glede na moč krščanskih demokratov, utegnila spremeniti v »smrtni objem« za liberalce. Konservativni list »Miinchner Merkur« ostro kritizira zadržanje liberalnega voditelja VValterja Scheela, ki »ni nikakor zaskrbljen zaradi poraza svoje stranke«. Po mnenju lista skuša samo »žeti to. kar je posejal skupaj s SPD za časa berlinskih predsedniških vo- storil prav, ko je zavrnil možnost I litev« (ko so liberalci omogočili iz-»koalicije med poraženima« (CDU I volitev socialdemokrata Gustava in FDP). Tudi Brandtova ugotovi-1 Heimanna — op. ur.). MEDTEM KO SE ZAOSTRUJEJO TISKOVNI KOMENTARJI Zvezna vlada CSSR razveljavila vse proglase iz lanskega avgusta Sredi oktobra pojde Černik na čelu vladne delegacije v ZSSR PRAGA, 30. — Po ostaivkl zvezne vlade in ponovnem mandatu, ki ga je predsednik republike ge. neral Ludvik Svoboda poveril Ol-drlch-u čenniku, Je ta sestavil vlado, ki je v ponedeljek zvečer prisegla v predsedniškem dvorcu v Hraidčanih. Med svečanostjo je general Svoboda kratko spregovoril in naročil vladi, naj predvsem reši kočljivo vprašanje narodnega gospodarstva, kot je to poudaril zad. nji plenum OK KPCS». Pred. sodnik republike Ludvik Svoboda Je nabo naročil vladi, naj skuša popraviiti odnose s socialističnimi deželami, in pri tem poudaril bistveno važnost, ki jo prtpteutje najtesnejši povezavi s Sovijeiti-ko zvezo «Nova vlada«, je dejal Svoboda, «imora popraviti mora naše odnose s Sovjetsko zvezo ta drugimi socialističnimi deželami formalistične pravovernosti in frazerstva, ki sta v preteklosti prej škodila kot koristila tem odnosom,« Na včerajšnji seji je avezna vlada ČSSR pod predsedstvom Oldri-cha černiika najprej razveljavila vse dokumente, ki jih je pod čer-nikavim predsedstvom sprejela v lanskem poletju. Gre za odobritev odgovora OK KPCS petim partijam, ki so iz Varšave naslovile znano pismo z zelo ostrimi kritikami, nato proglas, ki ga je vlada odobrila 22. avgusta 1968 pod predsedstvom ministrice Machove (černik je bil tedaj aretiran v rokah sovjetskih čet) in v katerem se oteoja oborožena zasedba češkoslovaške po četah varšavske peto- stoijene napake, toda osvoboditi I rice. Končno gre še za dva podob- iiiniii nmmmiiiiiiiii 111111111111111111111 it iiiiii iiniiMiiiiniiniMiiiiiimniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiuii ••m miimiim ZA REŠITEV SREDNJEVZHODNE KRIZE Riad ponovno predlaga «rodoško formulo Golda Meir pri U Tanin - Siloviti napadi palestinskih partizanov proti izraelskim položajem v dolini Jordana Seja zvezne skupščine SFRJ BEOGRAD, 30. — Zvezna skupščina je danes na drugi skupni seji po volitvah in prvi seji po počitnicah sprejela odlok o postopku za izvajanje ustavnega aranžmana, s katerim se daje vsem zborom, ki so za to zainteresirani, ne le pristojnost zborom, da sodelujejo v razpravi o vprašanjih skupnega interesa ter o aktih vezanih na družbeni načrt in proračun. Da bi zbori mogli presojati o razpravi, odlok nalaga, da se vsi zakonski o-snutki in vsi akti dostavljajo predsednikom vseh zborov. Odlok daje pravico vsem zborom, da dajejo svoje predloge za spremembo, oziroma izpopolnitev zakonskih predlogov in drugih aktov. Če pristojni zbori ne sprejmejo predloženih NEW YQRK, 30. — Egiptovski zunanji rainiiisiteir Mahmoud Riad je na tiskovni konferenci, ki jo je imel v New Yorku, obtožil Izrael, da je s svojim zadržanjem onemogočil odposlancu OZN Gunnarju Jairringu, da bi se pogajal o ures-ndčiltvi načrta kairske vlade za postopno uveljavitev ukrepov, ki jih predvideva resolucija varnostnega sveta te novembra 1967. Riad je dal razumeta, da bd bila vlada ZAR naklonjena nadaljevanju Jairrimgove misije, kd je bila prekinjena letos spomladi. Predstavnik OZN bd moral dedovati kot posredovalec za pogajanja o načinu u-rasmičd/tve resolucije OZN, predvsem kar zadeva urnik Izraelcev te zasedenih ozemelj, problem beguncev in določitev varnih meja za Izrael. Minister je v tej zvezi ponovno omenili, kot je že storil pred kratkim, vlogo, ki jo je imei leta 1949 v Rodosu funkcionar OZN Ralph Bumche. Riad je dejal, da bd indirektna pogajanja po «rodoš-ki formuli« utegnila privesti do podpisa dokumenta, katerega obliko in juridičmo na-rn ) bi določTi z Jarrdngovim posredovanjem. F-giptovski zunanji minister je tudi dal razumeti, da bi bila njegova vlada pripravljena pristala na u-stanovitev demilitariziranih podro Mj med Izraelom in ZAR ter na prisotnost enot OZN, s pogojem, da bi do tega prišlo na obeh straneh meje. Riad je tudi ugotovil, da niso poskusi štirih velesil v iskanju rešitve srednjevzhodne krize zabele- žili nobenih napredkov, in to predvsem zaradi stališča Izraela, id nd pripravljen, da bi se umaknil iz arabskih ozemelj, ki Jih je zasedel med šestdnevno vojno. Predsednica izraelske vlade Golda Meir je dospela danes te \Vashtag tona v New York, kjer se je v »stekleni palači« sestala z general nim tajnikom OZN U Tantom. Razgovor med njima je bil posvečen položaju na Srednjem vzhodu in je trajal pol ure. O isti terni se je Golda Meir pozneje razgovar-Jada tudi z ameriškim državnim sekretarjem Williamom Rogersom Vojaški položaj na Srednjem vzhodu označujejo danes masovni napadi palestinskih partizanov na izraelske položaje v dolini reke Jordana. Po poročilih glasnika «A1 Fatah« je napad najmočnejši, kar so jdh sprožili palestinski koman dosi proti Izraelcem. Akcija se je začela včeraj zvečer ta je trajala devet ur. Napad je zajel sto kilometrov dolgo fronto, od Maoz Hay-ma na severu do Mrtvega morja. Partizani »Al Assifa« so zavzeli izraelsko vojaško taborišče v Giubat al Zaiiu, južno od Hebronske go re, ter ga držali dve uri. Preden so se umaknili, so zadali Izraelcem hude zgube Podobne napade je izvedla na Sinajskem polotoku tudi «egiptov ska organizacija Sinaja«. Izraelski vojaški glasniki potrjujejo vesti o masovnih partizanskih napadih proti faraelsltim položajem, vendar zamikajo, da bi imeli njihovi vojaki hude izgube. na proglasa, ki Ju je vlada spre. jela 23. avgusta (černik je bil tedaj na razgovorih v Moskvi) in 25. avgusta, ko Je černik spet predsedoval sejam ministrskega sveta. Vlada je slede teh dokumentov Izrazila mnenje, da so zgrešeni, ker uporabljajo izraz »za-sediba«. Druga točka dnevnega reda seje novega ministrskega sveta ČSSR je zadevala povabilo sovjetskih voditeljev Oldrichu Černiku, naj pride delegacijo na uraden obisk v Sovjetsko zvezo. Vlada je povabilo sprejela z »velikim zadovoljstvom«, v prepričanju, da bo to »prispevalo k razširitvi in okrepitvi tradicionalnih bratskih odnosov med ljudstvi obeh držav«, černik bo odpotoval Sovjetsko zvezo sredi oktobra. Vlada je nato ugotovila, da je predsednik republike general Ludvik Svoboda pri imenovanju ministrov »pozabil« imenovati opolnomo-čenega komisarja za tisk in informacije (cenzorja) in je zato poverila dosedanjemu podpredsedniku omenjenega odbora Janu Vidasu naj še nadalje nadzoruje delo odbora tiska in drugih družbenih občil. Medtem se s pomočjo komentarjev. ki jih objavljajo češkoslovaški časopisi, da točneje opredeliti stališča posameznih voditeljev »nove smeri«, ki so bili izključeni iz CK KPČ in njihovi bodoči položaj. S pomočjo zelo čudne logike piše partijsko glasilo »Rude pravo«, da je za vključitev »desničarskih oportunistov v partijo odgovorno vodstvo KPČ, ki mu je načeloval Antonin Novotny». Dubček naj bi dejansko samo sprejel v svoje roke tako partijsko vodstvo in se ni znal postaviti po robu silam, ki so se v njem že zasidrale. «Rude pravo« skuša tako prikazati Dubčka kot idejnega naslednika osovraženega Novot-nega in pripisuje obema odgovornost za politično krizo, ki je pretresla v letih 1967 in 1968 češkoslovaško družbo in partijo. V teh pogojih so se pojavile protisocialistične in protirevolucionarne sile, ki so privedle ČSSR do tako težke krize v odnosih s svojimi zavezniki. Komentar v tem smislu je objavil Stanislav Oborcy in nosi naslov: »Ob plenumu CK KPČ. Izvedelo se je medtem, da bo današnja številka glasila najbolj konservativne struje v KPČ, ki Jo vodi švedska, »Tribuna« objavila pismo Aleksandra Dubčka, v katerem bivši tajnik KPC, obnavlja stališča, ki jdh je zagovarjal na zadnjem plenumu centralnega komiteja. Dubček v tem pismu sicer priznava, da je zagrešil nekaj napak, noče se pa odpovedati osnovnim načelom pojanuarske smeri v komunistični partiji. Podobno kot Dubček naj bd na zadnjem plenumu centralnega komiteja z vso ostrino zagovarjal veljavnost polt tike «nove smeri« tudi Jožef Smr-kovsky, za katerega so nekateri zahtevali tudi izključitev te partije, do česar pa ni prišlo, ker noal Smrkovsky vidne zasluge pred partijo, katere član Je že nad štirideset let. Med drugim je Smrkov-sky ustanovitelj «delavskih milic« ta njih prvi poveljnik. - 2 — 1. oktobra 1969 VI. SREČANJE 0 PROBLEMIH GORSKIH PODROČIJ Oblasti se bodo zavzele za upravno decentralizacijo Dvojna pristojnost v deželi omogoča hitrejše rešitve perečih vprašanj v gorskih krajih, kjer prebivajo Slovenci TURIN, 30. — Danes so odprli v palači Modama, ob prisotnosti podtajnika senatorja Forme, VI. srečanje o problemih gorskih, področij, M so ga priredili v okviru šestega mednarodnega gorskega sa looa. Na svečani otvoritvi je bilo prisotnih veliko število izvedencev in ljubiteljev gorskih področij iz vseh krajev Italije. Prvi je na srečanju spregovoril odvetnik Oberto, ki je v obširnem govoru navedel najbolj pereča vprašanja in probleme, ki zaskrbljujejo gorsko prebivalstvo. P rudaril je najbolj problem izseljevanja, s katerim se neprestano srečuje revno prebivalstvo, ki živi v gorskih pokrajinah. Svoj nadvse zanimiv govor je Oberto zaključil s tem, da je pozval naj bi se parlament v večji meri pozanimal za vse prebivalstvo, ki živi v gorskih vasicah in Občinah. Nato je povzel besedo senator Forma, ki se je najprej toplo zahvalil v imenu italijanske vlade vsem tistim ljudem, ki analizirajo in skušajo daiboljšaiti zakonske predpise s tem da zasledujejo glavne probleme, ki tarejo približno deset milijonov italijanskih prebivalcev, ki živijo in obdelujejo z velikimi napori eno tretjino državnega o-zerrtlja. Nadalje je senator izjavil, da si je danes zato še težko u-stvaritd jasno sliko vseh gorskih vprašanj, kd v veliki meri vpldvajo na državno gospodarstvo. Ob te) priložnosti Je Forma navedel nov 7».kon v prid gorskega prebivalstva s katerim bd se moral v kratkem čfli«u ukvarjati parlament. Tudi nova parlamentarna pobuda, ki dopolnjuje vladne predloge, bi morala po mnenju podtajnika prisoevali k ustanovitvi decentraliziranih organizacij, ki b: pomagale gorskim izvedencem, da v večji meri seznanijo pristojne državne oblasti s perečimi gorskimi vprašanji, Kd otežkočajo življenje gorskim ljudem. Tretji govornik je bil poslanec Ghrto, ki je govoril v imenu gorsk*-oreamiizacije UCFAI (aUndone nazio-nale oomundttli ed entd momtani«) Ta Je lepo orisal nekatera pereča gorska vprašanja ter seznanil prisotne z napredki, ki jih je združenje do sedaj doseglo. Naj omenimo, da Je velik del na ših zamejskih Slovencev posredno zainteresiran pri reševanju teh nujnih problemov, kajti mnogo je nerešenih gorskih vprašanj v Kana-skd (talini, v Bene'ki Sloveniji in tudd na našem bližnjem, a zato še bolj priljubljenem Krasu. Koristno bi bito, da bi v parlamentu izglasovali tak zakon v pmd gorskemu prebivalstvu, ker bi se s tem okoristili tudi marsikateri naši rojaki. Pristojnost za reševanje gospodarskih in socialnih vprašanj v naših gorstvih je dvojna. Na eni strani je dežela, ki mora skrbeti za to reševanje. Ta je ustanovila v ta namen svoje specializirane šiitvi teh vprašanj, ki bi sicer spre-1 še vedno daje obilo dela oddelkom menili naše kraje v pravo puščavo. I agentov javne varnosti in orožnl- spričo nenehnega Izseljevanja prebivalstva. Barnard bo raziskoval presaditve src pretežno na živalih FRANKFURT, 30. — Kardiiok.1-rurg Christian Barnard je davi Izjavil na frankfurtskem letališču, da bo neka skupina kirurgov v bližnji bodočnosti poskušala presaditi živalska srca In druge živ-ljemJiSkovažne organe na človeško telo. Pripomnil je, da bodo te presaditve uspešnejše, kot pa kirurški posegi pri katerih uporabljajo umefcna srca. Južnoafriški kirurg,, ki je napravil prvo presaditev srca v zgodovini! v znani kliniki «Gnoote Schuuo, je povedal, da se bo od sedaj naprej poglobil in raziskoval presa-saditve src in drugih organov pretežno na živalih. Barnard je nato tejavtl, da ni smrt njegovega zadnjega najbolj znanega pacienta, Južnoafriškega zobozdravnika PihiMipa Blaliberga, ki je živel s presajenim sroem približno 19 mesecev, na noben način preprečila nadaljevanje njegovih poskusov v tehniki srčnih presajevamj. «Tudi če pacient s presajenim srcem živi le kak dan več,» je dejal Barnard, «smemo trditi, da je bil kirurški poseg uspešen, kajti človeku smo podaljšali življenje!« Kirurg Barnard Je bil v Frankfurtu na obisku pri nekaterih svojih prijateljih. Prejšnje dni pa je bil na povabilo japonske vlade na enotedenskem študijskem tečaju v Tokiju. Sedaj se bo znan! kardio-klruirg spet po kraršem času vrnil v Johannesburg, kjer se bo s svojo nadvse sposobno zdravniško ekipo spet lotil svojega dela. Odložen vzlet letala «Concorde» TOULOUSE (Francija), 30. — Davi so odložili poskusni polet potniškega letala «Ooncorde», k1 sta ga skupno zgradili Franclja in Anglija. Letalo, ki bi moralo doseči velikansko hitrost, bo idhelo menda svojo poskušnjo čez nekaj dnt, ko bodo vremenske razmere bolj ugodne. kom, Je prišlo približno okrog 22.30 ure včeraj. Zaporniki so najprej zvrtali taknjo v zidu, ki !oč1 hodnik od shrambe, kjer so spravljene njihove civilne obleke. Tu so se preoblekli ter zvrtali drugo luknjo v zid, ki loči sram/bo od nekega prostora v katerem spijo stražarji. Jetniki so tu splezali na okno in skočili na cesto, ne da bi Jih kdo opazili. Policija je takoj uvedla preiskavo in Javila zadevo vsem svojim postajam v Južni Italiji. Do sedaj so našli le tri jetnike, ostali trije pa so še svobodnd ! karoserija Plnlnfarine na »peugeot 504 — cabriolet« ...........................................................................................................................................im.......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii........min.......................... HUDE ELEMENTARNE KATASTROFE V AFRIKI Potres je opustošil pokrajino od Capetovrna do Durbana v Natalu Po zadnjih cenitvah je vsaj 10 ljudi izgubilo življenje - Popolnoma uničeno mesto Tulbagh - 244 mrtvih in 40.000 brezdomcev zaradi poplav v Tuniziji CAPETOVVN, 30. — Hud potres bagha. Ta je povzročil tudi števil- Šest zapornikov zbežalo Iz zapora LBOGE, 30. — šestim zaporni-kom, ki so bili priprti v zaporu v tem mestu, se je včeraj ponoči posrečilo zbežati, ne da bi jih kdo organe. Na drugi strani pa je o-1 opazil. Zapor, ki Je v središču sta-srednja oblast. Upati je, da bo rega dela mesta varuje stalno pri- amotmo sodelovanje teh dveh organov. prispevalo k pozitivni re- bllžno 180 stražarjev. Do tega podviga, kd Je dal je včeraj prizadel vse obalno področje Indijskega oceana v dolžini 1.500 lan od Oapetovvna dio Durbana v Natalu. Vsaj 10 oseb je izgubilo življenje, a med temi je vsaj pet otrok. Vse žrtve so umrle pod ruševinami hiš v katerih so stanovale. Najbolj je prizadeto mesto Tuil-bagh, kd je skoraj popolnoma uničeno. Hudo sta poškodovani tudli mesti Woteeley in Ceres. Zaradi potresa se je zrušil daljnovod vd-soke napetosti, ki je povzročil kratek stik. Ta je zanetil velik požar v tamkajšnjih gozdovih. Prvi potresni sunki so bili blažjega značaja in se sploh nihče ni zmenili za opozorilo. Kmalu po 21. url (po srednjeevropskem času) pa Je votlo zabobnelo in takoj nato so se začeli vrstiti potresni sunki, ki so dosegli katastrofalno silo. Seizmografske naprave v nekaterih opazovališčih jih ndso mogle prenesti ter so se pokvarile. V tistem trenutku je bilo veliko ljudi v kinodvoranah in raznih Javnih lokailih. Vsi so stekli kot brezglavi na ulice, da bi si rešili vsaj golo življenje. Mnogi drugi pa so že počivala v svojih domovih. Tudi td so zapustili hiše kar v spalnih srajcah in pižamah. Zaradi velike gneče na ulicah je bilo več ljudi ranjenih.. Kot smo že omenili, je potres prizadel posebno Tulbagh tol bližnja mesteca. Tu Je panika dosegla najvišjo stopnjo. Menijo, da je središče potresa bilo severno od Tul- ................................................................. .......................11M I MlIIIIM Ml ■ 111IIM..........Hill,.......MII............1111■ 11M 1111>111■ 1111■ MI■ 11111■ 11 ■ ■ II111.... ......IIIHII POMEMBNA POBUDA ZA PROMETNO VZGOJO Od danes do 4. potujoče razstave oktobra v deželi Razstava bo obiskala Gorico jutri. Trst pa pojutrišnjem ne okvare na cestah, ki povezujejo CapetoTvn z Johannesburgom. Na številnih mestih so sunki sprožili skalovje, kd se je zrušilo na ceste Fo nekaterih vesteh so vse žrtve mešane rase. Pozneje so beležild še nekaj rahlejših sunkov. Potres je zabeležila tudi tržaška geofi-zična opazovalnica v jami pri Bri-ščikih, in sicer v oddaljenosti 8750 km. Na drugem koncu Afrike, in sicer v Tuniziji, pa so hude padavine terjale veliko žrtev in ogromno materialno škodo. Po zadnjih cenitvah je vsaj 244 ljudi izgubilo življenje, več kot 40.000 pa jih je ostalo brez strehe. Oblasti se trudijo sedaj, da bi vzpostavile prometne in telefonske zveze. Iz sosednjih arabskih dežel, posebno iz Libije, pa prihajajo na letališči v Tunisu in Kartagino letala z zdravili, hrano in oblačili. Najbolj poškodovana je pokrajina Sahel kjer je v 18 urah padlo 400 mm dežja. Dean pripovedovali, de bodo kmalu obiskali boga »Sonce«. Naj omenimo, da je bdi njihov oče v sorodstvu z indijskim rodom ohe». »Apa- Pet ljudi ob življenje zaradi «smrtne pogodbe» TUCSON (Arizona), 30. — Huda tragedija je doletela neko družino v tem ameriškem kraju. Družino, kd je bdila sestavljena iz petih članov med katerimi so bili tudi trije otroci, kd so bili stari približno sedem let, je usoda neusmiljeno pokončala. Oče in mati sta namreč podpisala «smnrtno pogodbo«, da bi s tem protestirala proti vojni v Vietnamu. Mata Laurel Huimipbrey, kd ima, 30 let je z lovisko puško umorila svoje 3 otroke in moža, nato pa še sama sebe. Vseh 5 članov družine je bilo namreč mnenja, da je dejanje pametno in da bodo s tem "-ripo-mogld, da se bo spremenila ameriška zunanja politika v Aziji. Prejšnje dni so, po vesteh nekaterih ljudi, ki stanujejo v neposredni bližini ville, kjer se je zgodita tragedija, trije otroci z vese- Mlnietretvo za Javna dela skuša že več let, ob sodelovanju krajevnih ustanov, vplivati z najrazličnejšimi načini in oblikami propagande na prometno vzgojo državljanov. Ta propaganda je 1-mela, kljuto velikemu porastu števila motornih vozil, precejšen u-člnek pri preprečevanju, ali pa vsaj omejitvi števila prometnih ne-sreč, smrtnih žrtev in ranjenih ljudi. Letos poleti je ministrstvo okrepilo to propagandno akcijo, posebno s potujočimi razstavami, ki so delovale v turističnih krajih ln v obalnih mestih. Ker se Je ta oblika propagande pokazala kot zelo učinkovita, so sklenili, da bodo priredili te razstave v vseh glavnih mestih Italijanskih pokrajin. Prve razstave so bile že pred dnevi, zaključile pa se bodo 10. oktobra. Potujoče razstave razpolagajo s : 'j r;,': * *• ’ • POPOENON. :\x" • BELLUNO . I / VIDEM!-K vicENy. »• -I5L2J _|EmNETKE 'Ad.pVA ROVIGO ;f FERRARA V'?- • * * .* M. . • . . .-^RAVENNA - . ‘V-m Mesta v severni Italiji ln naših krajih, ki jih bo obiskala potujoča razstava posebnim motornim vozilom. V me. stu, kjer se ustavijo, postavijo šest velikih razstavnih tabel (3 m x 1,50 m) s slikami, diagrami, napisi. Table so povezane med seboj s tečaji. Predvidevajo, da bo razstava zavzemala, upoštevajoč občinstvo, površino 8 m x 26 m. Vsaka razstava je opremljena s pripravami za predvajanje poučnih filmov («film - streap6») s sinhronizirano zvočno kolono. Razstave se bodo zadrževale v posameznih mestih en dan, ali dva, predstave pa bodo v času od 11. do 22. ure. Prireditelji upajo, da bodo občinske oblasti sodelovale, tako da bodo razstave žele čim večji u-speh. V tej zvezd bodo morale poskrbeti za primeren prostor v središču mesta, ln sicer na takih mestih, kjer je promet živ. Trst in sploh vso deželo Furlanija • Julijska krajina zanima seveda spored 5. potujoče ekipe. Ta je odšla lz Rima že pred nekaj dnevi. Videm bo obiskala danes, Gorico jutri. V Trstu se bo zadržala dva dni, ln sicer pojutrišnjem in naslednji dan. V Nilu j« utonilo 12 mladincev KAIRO, 30. — Neki tovornjak, ki Je prevažal 34 mladincev na delo na neko plantažo, je zdrknil v ustje reke Nil v bližini kraja Kafr E) Zalat. Deset mladincev Je po vesteh kairskih Oblasti utonilo, o-stallh 24 pa so reševalne skupine odpeljale v bližnjo bolnišnico. ŽENEVA, 30. — Švicarske policijske oblasti so Sklenile, da bodo odslej ostro nadzorovale vse pot ndke na letališčih. S tem dejanjem nameravajo preprečiti preusmerjanje letal, ki se z dneva v dan vedno bolj širi. Frizur iz potujočih razstav o varnosti v prometu Brazilski zaporniki so odšli na Kubo MEHIKA, 30. — Trinajst od .petnajstih brazilskih političnih jetnikov, ki so dospeli nekaj pred časom v glavno mehiško mesto, bo danes odpotovalo na Kubo. Bivši politični jetniki niso povedali koliko časa bodo ostali v Castrovi domovini, izrazili pa so željo, da bi se v bližnji prihodnosti spet vrnili v Brazilijo in nadaljevali revolucionarno delo. Dva bivša jetnika^ časnikar Flavto Taoares in RlcaTdo Vilas Boas, sta izjavila, da nameravata ostati v Mehiki. Jetniki, ki so dospeli z vojaškim brazilskim letalom 7. septembra v Mehiko 6o bili zapleteni v ugrabitev ameriškega veleposlanika v Rio de Janeiru Charlesa El-bricka. Ko so jetniki stopili na mehiška tla, jim je notranji minister dovolil da ostanejo dalj časa v državi pod pogojem, da se ne bodo u-kvorjaii z nobeno politično dejavnostjo. DENVER (Colorado), 30. — V tem ameriškem mestu so kirurgi neke bolnišnice včeraj presadili trem osebam srca in sicer v rekordnem času treh ur. ........ TRAGEDIJA V REGGIO EMILI! Umoril mlado žensko iz ljubosumnosti 45-letni Antonio Razza je z nožem 13 kratov zabodel ljubico, s katero je imel 3 nezakonske otroke REGGIO EMILIA, 30. - Huda tragedija se je zgodila davi v okolici tega italijanskega mesta. Mlado 32-letno žensko Ude Cameroni, ki je bila mati treh otrok, je 45-letni Antonio Razza umoril tako, da jo je zabodel 13 krat z nožem. V davišnjih zgodnjih urah sta se Razza lin Camerinijeva peljala s kolesom v smeri kraja San Prospe-ro, ki je oddaljen tri kilometre od Reggio Emilie. V bližini nekega obcestnega grmičevja sta oba zavila na neko stransko stezo in izginila. Nekateri občinski delavca, ki so tlakovali cesto, so prizor opazili in kmalu nato slišali kako se par ljubimka. čez nekaj časa pa so glasovi utihnili in namesto teh so tišino razklali obupni klici na pomoč. Delavci so takoj stekli tja, od koder so ti prihajali. Pred očmi se jim je prikazala strašna slika. Razza je namreč prav tedaj zaključil svoje krvavo delo. Camero-nijeva je že ležala v mlaki krvi. Ko je Razza zagledal delavce, je bliskovito zagrabil kolo in odšel proti mestu. Kmalu nato se je javil orožnikom ter izjavil, da je u-moril mlado žensko. Orožniki so takoj prišli na kraj umora, kjer so našli mlado ndo mrtvo. Uvedli so preiskavo in prišli do nekaterih izsledkov, ki bodo verjetno zelo važni pri nadaljnjem ugotavljanju vzrokov tega umora. Rde Cameroni je imela z Razzo tri nezakonske otroke in je zadnje čase živela skupaj z njim pri svojih starših. Zadnje čase pa je Raz za, ki je ločen od svoje žene, zve del za neke tajne sestanke Came-ronijeve in nekim neznanim moškim. Žc en mesec ne ve kaj je s hčerko BOSTON, 30. — Bivša prvak težke kategorije, 72 - letni John Tur-ney, je včeraj zvečer na neki tiskovni konferenci izjavil, da je nje gova hčerka šla pred enim mese cem na potovanje po Evropi, kjer je izginita brez sledu. Tuney Je zaprosil policijske oblasti, naj bd uvedle preiskavo in našle njegovo hčer Joan Tuney Vtl-kdnson, kd se Je poročila pred časom z znanim filmskim igralcem Chairteirjem Vilkdmsonom. Mlado žensko so opazili zadnjič 28. avgusta v norveškem mestu Bergen. Jahn Tumey je nadalje povedal, da se Je njegov sdn prejšnji teden napotil v Evropo, da bd poizvedoval kam v norveškem mestu Bergen. John Iz Hamburga poročajo, da je policija v tem mestu pokosita za pomoč pri iskanju mlade Joan tudi Interpol. V Hamburgu je tudi Charter VSikinson, Id bi se moral sestati s svojo ženo prve dni tega meseca. Ameriškim vesoljcem bodo podarili oblačila matadorjev MADRID, 30. — Spanci bodo po ktomilM trem ameriškim kozmonavtom Armstrongu, Aldrinu in Collinsu, ki bodo začeli prav v njihovi državi dolgo potovanje po 22 evropskih državah, tri obleke, ki jih uporabljajo na znandh «corridah». To pobudo sd je zamislila revija «Actualadad», ki je prejšnji mesec zaprosila nekatere ((matadorje«, naj bi darovali svoja krasna oblačita trem zaslužnim ameriškim kozmonavtom. Pobudi so se odzvali trije «matadorji» in sicer Antonio Bien vendia, Pacho Camino in Santiago Martin «E1 Viti«, ki bodo podarili na nekem banketu svoja oblačila trem ameriškim vesoljcem. Živel je v omari celih 22 let ŽENEVA, 30. — Neki prebivalec Rheinfeldena je ostal približalo 22 let zaprt v svojem stanovanju in se ni nikoii pokazal v javnosti. Mož, ki ima sedaj 68 let je to storil, ker ni hotel pred 22 leti plačati oblastem večje globe. V svojem stanovanju sl Je zgradil posebno sobico v kateri Je Imel omaro, ki Je bla njegovo naj ljubše skrivališče. Za 68-letn.tka je vedela le žena, kt pa n1 nikoli nobenemu črhnila niti besedice o možu. Nadaljuje sc iskanje avstrijskega letala BOČEN, 30. — Letala ln helikopterji IV. korpusa Italijanske vojske so danes nadaljevali z Iskanjem avstrijskega turističnega letala, ki je odpotovalo v solbato zvečer iz Firenc proti Salzburgu, kamor pa ni dospelo. Vse preiskave na tirnici po kateri bi moralo lete ti, so bile do sedaj brezuspešne. A. BAHUN: «IZ ŽIVLJENJA, DELA IN TRPLJENJA 80-LETNEGA PROLETARCA ANDREJA BAHUNA» V TRSTU od leta 1901 do leta 1919 3. Delavci so npr. opoldne odšli k obedu in ključar v ostal v skladišču, ki ni bilo zaklenjeno, sam. Tam je bilo različno blago. Ključar je odprl zaboj, v katerem je bila konfekcija. Vzel je iz zaboja par hlač in jih položil na vrh zaboja .misleč da bo nekdo te hlače opazil in jih vzel, ko navidezno nikogar ni, ki bi ga videl. Kajti ključar se je za neko ropotijo skril in tako v zasedi čakal tatu. Drugi ključar je prerezal vrečo bele moke, da bi tat imel lažje delo ter bi si v naglici nagrabil moke. Tretji je prav tako odprl vrečo kave itd. Razen tega so se ključarji mešali v službo železničarjev. Na primer: bila je šesta ura zvečer, železničar je stranki izdajal moko in ni bil do šeste gotov. Ključar pa, ne oziraje se na to, je hotel vrata zapreti. Ni razumel, da velja za železničarja 10-urni delavnik in še to samo v nujni potrebi, sicer pa 9 ur in pol. Konflikti so se med železničarji in ključarji nadaljevali. Toda železničarji so vedno »vlekli kratko«, ker je baje bil g. šef postaje delničar pri družbi za straženje in zaklepanje. Tako se je vsaj govorilo! Nekega dne je ključar pri skladišču C videl, kako je delavec pod vozom, ki je stal pri magazinu pobiral kavina zrna, ko so se raztresla iz vreč na vozu. Vreče so bile namreč preluknjane vsled pregledanja kave in zato ostanejo na vrečah luknjice; pri premetavanju vreč lahko skozi te luknjice padajo posamezna zrna. Zrna padejo na tla in se pomešajo v prah ali blato in teh zrn navadno ne pobirajo, ker se ne izplača. No, delavec pa je le pograbil nekaj zrn s prahom in smetmi misleč, da bo zrna pozneje izbiral, ko bo imel čas. Ključar pa je mislil, da je tu dana prilika, da napreduje za deset kron in je delavca proglasil za tatu, češ da ima kavo v žepu in ga je vodil v postajno prometno pisarno ter javil službujočemu uradniku. U-radnik je vprašal, kje ima delavec ukradeno blago in ključar je dejal, da ima v žepu. Uradnik je ukazal naj kavo iztrese na mizo. Toda uradnik je videl, da je več prahu in slame kot kave. Končno so kavo očistili in ugotovili, čeprav še vedno ni bila popolnoma čista, da tehta 10 dkg. Uradnik in vsi ostali, ki so to videli, so dejali, da to ni nobena tatvina. Ključar pa je odšel z dolgim nosom. Potem pa se je zgodilo prav v istem skladišču narobe. Nekega večera so delavci delali čez uro, kar se je skoraj redno dogajalo, ker so stranke dovažale skoraj vso robo tik pred večerom. Na vratih pri tehtnici je bilo osem delavcev s prevzemalcem in teht-ničarjem. Skladišče je bilo slabo razsvetljeno. Samo pri tehtnici je bila petrolejka, dalje proč pa je bilo precej temno. Bile so vrste kave po štiri vreče, visoko zložene. Neki delavec je opazil, kako med dvema vrstama sloni ključar, ki je imel plašč na sebi in nekaj suva vrečo nad katero sloni. Delavcu je bilo takoj jasno, kaj sp dogaja. Vedel je, da ima ključar cevko, ki je podobna rogu, ker je na enem koncu široka na drugem pa ozka, da se lahko vtakne v vrečo in če se vrečo stresa ali pregiblje, tedaj teče kava — zrno za zrnom. Kot rečeno delavec je dobro vedel, da ključar krade kavo in tudi na kakšen način. Pustil ga je tričetrt ure, nakar je stopil k njemu ter rekel: «Vi gospod, vi pa kafe kradete!« Ključar v silni zadregi: «Kaj, kaj, jaz da kafe kradem?« «Da, da, jaz sem vas dolgo opazoval.« Nato je delavec pozval ostale tovariše ter jim dejal: «Tega gospoda, ki nas straži in nas ima za tatove, sem dolgo opazoval, kako vrečo kave suva in 'cuka'. Imeti mora že precej Kave v svojem žepu.« Dva delavca sta prijela ključarja pod pazduho ter ga vedla v «halo» k uradniku ter povedala, da je ključar tat. Zdaj so izpraznili ključarju globoki žep na plašču in nato kavo — seveda zeleno — stehtali ter ugotovili tri četrt kg. Sledili so drugi, še bolj drzni primeri. Nekega dne je izginil kar cel vagon desk, ki so bile razložene na prostoru za les. Na tem prostoru je stražil ključar in tudi na izvoznih vratih je bil ključar, ki je moral vsak tovorni list pregledati in še en poseben listek »preščipniti«, ker stranka najmanj trikrat pelje en vagon robe. Nadalje se je dogodilo to le: Neko nedeljo, okrog 9. ure, so delavci v skladišču VII., ki meji na javno cesto, ki vodi na tovorni kolodvor, razkladali robo. Na skladiščnem tiru se je, razen tovornih vozov nahajalo nekoliko osebnih vozov. Eden izmed delavcev je opazil dva človeka med osebnimi vozmi, ki režeta tako-imenovane »mufe« iz črev za avtomatično zavoro. Delavci so tatova obkolili ter ju peljali v »halo«, t.j. v prometno pisarno in ju izročili postajnemu vodstvu. Nato je bila poklicana policija, ki ima svoje urade v postajnem poslopju. Policija je tatova sicer odvedla najprej v svojo stražarnico. Toda malo pozneje so železničarji videli, kako je policist vodil tatova do malega parka pred postajo ter ju tamkaj izpustil. Take stvari so se dogajale od 1907 pa do februarja 1910. Zdaj pa je bila mera polna. Nekega Hn" *n t7br"’"-i,'> stavka skladiščnih delavcev. Stavko so začeli najmlajši delavci, »subakordanti«. To je bila takoimenovana divja stavka, »od spodaj«. Seveda da so se ji tudi »štabili«, to je stalni delavci, pridružili, ki jih ja bilo 400. Ob 9. uri so se zbrali vsi delavci ter izjavili, da ne gredo prej na delo, dokler ne izginejo osovraženi ključarji. Postajno vodstvo je izjavilo, da ono ne more v tej zadevi ničesar storiti, ker je to stvar direkcije na Dunaju. Delavci so dali ultimatom osem dni ter izjavili, da če ne bodo v tem času ključarji odstranjeni, tistega dne bodo ponovno stavkali. Jaz sem tedaj bil na bolniškem dopustu. Točno čez osem dni, in sicer ob 1 uri popoldne, t.j. pol ure pred začetkom dela, so se delavci začeli zbirati pred skladiščem B. Spet je postaja odgovorila, da ne more nič storiti in da naj grejo delavci na delo. To so delavci odklonili. Trajalo je nekaj ur in šele ob 16. uri je prišel cel generalštab visokih predstavnikov inšpektorata in postaje. Bilo jih je pet. Podali so se v pisarno šefa skladišč in pozvali so zastopnike delavcev. Tu je bil zloglasni Končnik in tudi jaz. Gospodje so dali zaupnikom delavcev nalogo, naj jim sporo-če, naj gredo na delo, kajti dokler ne bodo začeli delati, ni niti govora o kakšnih pogajanjih. Jaz pa sem na to gospodom rekel: »Gospodje! Mi bomo vaš ukaz izvršili, toda že naprej vemo, kaj bodo delavci na to odgovorili. Mi zaupniki nočemo prevzeti za to odgovornost. Radi tega prosim, naj gospodje določijo izmed sebe enega, ki bo šel z nami, da bo slišal, kako bomo vašo nalogo izvršili in kaj bodo delavci na to dejali.« Zdaj je nastal trenutek za bogove: gospodje so začeli eden drugega nagovarjati. Vsak je rekel: Jaz ne, ampak oni naj gre. Toda nobeden ni hotel iti v bližino stavkajočih delavcev. Naposled so se zedinili, da gredo vsi. Zbrani delavci so bili preko tirov kakih 150 korakov od te pisarne, in sicer v kotu, kjer je silno pritiskala ter zavijala burja. Gospodje so se postavili v fronto zraven množice. Jaz sem stooil na plato skladišča ter povedal množici točno, kaj zahtevajo zastopniki uprave Južne železnice. Ko so stavkajoči to slišali, so burno demonstrirali. Nato sem dejal: »Sodrugi delavci! Zdaj bom dal na glasovanje. Kdo je za to, da gremo delat, naj dvigne roko.« Nato so zakričali kot eden ter krilili z obema rokama. Nato sem rekel: »Kdor je za to, da ne gremo delat, naj dvigne roko.« Seveda so dvignili vsak obe roki. Nato sem dejal: »Zdaj ste torej odločili, da ne gremo delat, zato nima smisla, da bi še dalje tukaj na tej neznosni burji stali. Vabim vas, da greste vsi v gostilno »International«, kjer se bomo na toplem Domenili, kaj nam je storiti.« Nato se je začela množica pomikati proti izhodu okrog postaje v Ulico Bocaccio v lokal, v katerem je bilo za vseh 600 ljudi prostora. Tamkaj se je vršil shod, ki sicer ni bil oblasti prijavljen, vendar nismo imeli zaradi tega nobenih sitnosti. Senzacijo pa je na tem shodu povzročil preddelavec Rihard Trost. Trost, ki je bil do tistega dne Končnikov trabant ter ga na slepo podpiral in zagovarjal, je takrat, ko so prišli visoki predstavniki uprave do zbora delavcev in se pri istem ustavili, strd v bližini gospodov in tudi Končnik se je zraven njega ustavil. Trost je na shodu povedal sledeče: Ko so delavci glasovali, da ne grejo delat, je Končnik enemu od navzočih funkcionarjev dejal: «Afco delavci ne bodo Sli delat, mi delovodje bomo delali!* Ta Končnikova izjava je Trosta obenem iznenadila in silno ogorčila tako, da ga je ozmerjal ter pljunil predenj ter mu zalučal besede: «Ti si šuft, izdajalec!« S tem je Končnik prenehal biti predsednik organizacije železničarjev in njihovih predstavnikov, dokler niso prišli Italijani - po prvi vojni v Trst. Pozneje se je pridružil fašistom, ki so tlačili in pobijali Slovence v Trstu in na Primorskem. Dodajam samo še to *e:..Leta 1909, so bile v Trstu občinske volitve, pri katerih je, med drugimi, kandidiral Končnik, in sicer na socialistični listi v Skednju. Ni bil izvoljen. Ko smo se zvečer po volitvah zbrali v »Unionu« t.j. v delavski kavarni, kjer se je mnogo razpravljalo o izidu volitev, je Končnik izrekel sledeče besede v italijanščini: »Prekleta kurba sciava, ki me je rodila...« Torej, da ni bil izvoljen, je bila kriva njegova mati, ki je bila Slovenka. Njegov oče, ki je bil na železnici v Trstu delovodja, je bil iz Kamnika. Shod je trajal nad dve uri in delavci so izvolili delegacijo 8 članov. ki je imela nalogo, da gre naslednjega dne na inšpektorat ter predloži sklep, ki je bil na shodu snrejet. Sklep se je glasil: V svrho pogajanj, zahteva delavstvo postaje Trst Juž. železnice, da naj pridela, v teku 48 ur, dva zastopnika direkcije. Ta predlog sem formuliral jaz in drugi dan vodil delegacijo. Od tistega trenutka se je moj ugled pred celokupnim delavstvom silno dvignil. Naslednjega dne smo s« zbrali ob določeni uri pred inšpektoratom. Toda dva izvoljena nista prišla. Od teh dveh je bil eden Nemec Rucker iz Gradca. (Nadaljevanje sledi) Nova Kitajska praznuje danes 20 let nove družbene ureditve Glavni dogodki v teh dvajsetih letih, ki za «celino na celini» pomenijo že zgodovino - Je za mučno izolacijo kriv samo Peking? Danes slavi Ljudska republika Kitajska 20 let nove družbene u-rediijve. Nekateri bodo to priložnost izkoristili za to, da bodo re-k'i:, da je za Kitajsko in njen razvoj teh 20 let zgubljenih in da živi 700 in več milijonov Kitajcev — točno število ni znano — v siromaštvu, bedi in stalnem strahu. Drugi pa bodo poveličevali Maoeetunga in njegove sodelavce, ki da so pripomogli, da je Kitajska v teh 20 letih napravila čudeže. Mi ob tem kitaj-sxem jubileju ne bomo peli niti slavospevov niti ne bomo izrekali svoje obtožbe ali obsodbe, kajti če je sedanja izolacija Kitajske sicer hudo neprijetna zadeva, za to izolacijo velikanske države, ki je po številu prebivalstva največja na svetu, mi krivo le pekinško vodstvo, bolje povedano je manj krivo pekinško vodstvo kot so krivi drugi politični krogi v svetu, predvsem Washdng-ton. Da se je velikanska Kitajska tako rekoč potegnila za svoje staro. obzidje, je v precejšnji meni krivo tudi dejstvo, da je ne sprejmejo v Združene narode, pa čeprav Kitajska predstavlja petino svetovnega prebivalstva. Z naše strani bomo navedli le nekaj dejstev in zgodovinskih dbgodkov iz tega kratkega razdobja, ki za «celino na cefiini* predstavlja novo zgodovino. Kljub temu, da so skušali imperialisti oni krogi po izgonu Čangkajškove vojske s celine zanetiti na Kitajskem protirevolucijo, se je sedanja oblast na Kitajskem kljub raznim plimam in osekam utrdila. In če je res, da Kitajska ne uživa blagostanja, je tudi res, da vse od leta 1949 že ni več govora o lakoti, medtem ko se bo vsakdo iz srednje ali starejše generacije spominjal, dia so prihajale vsako leto iz Kitajske vesta o lakoti in včasih o mrtvih, o milijonih mrtvih od lakote. Sicer je res, da lanskoletnih 120 dolarjev nacionalnega dohodka na prcbivaloa ni veliko, hkrati pa je res, da je pred 20 leti bil nacionalni dohodek za polovico manjši. Problem zase so seveda odnosi med Pekingom in ostalim svetom, posebno pa z Moskvo, da ne govorimo o odnosih med Pekingom in Wasbingtonom. Sicer pa je letošnji 9. kongres KP Kitajske dokazal, da v tej relaciji postaja Peking izredno pomembno središče in da Kitajska hoče za vsako ceno postati tretja sivetovna sila. Logično je, da so to le želje, ki temeljijo izključno na številu prebivalstva, ne pa na ekonomski in industrijski moči, kolikor ne bi hoteli jemati v poštev atomski potencial Kitajske in njene pretenzije na tem področju. Sicer pa ne bo odveč na kratko preleteti zgodovino Kitajske v zadnjih 20 letih. S 1. oktobrom 1949 se računa konec Čangka jškove oblasti in začetek nove družbene ureditve na Kitajskem. Tega dne je namreč Maocetung proglasil zmago oborožene revolucije, ki se je začela konkretno s 1. avgustom 1927, ko so bili ustanovljeni prvi odredi kitajske Rdeče armade. Nadaljnji pomembni dogodek v razvoju Kitajske je sporazum med Pekingom in Sovjetsko zvezo iz leta 1950, ko se je Moskva obvezala, da bo dala Kitajski 300 milijonov dolarjev pomoči. Istega leta so na Kitajskem izda i tudi dekret o agrarni reformi. Istega leta, v juniju, pa datira prvi zelo nevaren korak v pore-volucdjski zgodovini Kitajske, ko se kitajski prostovoljci priključijo vojni na Koreji, kar je v precejšnji meri vphvalo na razvoj te vojne, ki še danes nd zaključena... Precejšen odmev v svetu in vpliv na razvoj dogajanj na Kitajskem je imela kampanja »treh amti», kn se je začela na Kitajskem leta 1952 in ki je vsemu svetu pokazala, da se kitajski voditelji v precejšnji meri ločijo od ostalih socialističnih držav v svojem načinu obravnavanja notranjih problemov. «Trije anti» so pomenili antikorupcijo, anti-razsipništvo in antibirokradjo. Koliko so Kitajci v tem uspeli, ne bi hoteli soditi, lotili so se pa teh treh «anti» z vso vnemo, rekli bi celo z nekakšno ihto, ki je za sedanje * kitajsko vodstvo značilna. Čeprav je bil dekret o agrarni reformi izdan že leta 1950, so na Kitajskem začeli organizirati delovne zadruge na podeželju šele leta 1953, ko je CK KP Kitajske pozval v akcijo vse kitajsko podeželsko ljudstvo. Naslednje leto se je Peking pokazal še v drugačni luči. Leta 1954 so v Ženevi sto.epald o indo-kitajskem vprašanju, ko so Francozi tu pogoreli. V tem primeru so bili Kitajci zelo popustljivi, kar bi bili morali na zahodu pravilno dojeti in bi se bile razmere verjetno spremenile. V letu 1955 je bila velika konferenca v Bandungu, ki je bila zelo pomembna za azijsko področje. Tu je Kitajska kot velika sila začela svojo politiko do kolonialnega in tudi do bivšega kolonialnega sveta. Še bolj značilno za Kitajsko je leto 1956, ko je Maocetung sprožil geslo o «sto cvetovih*. To geslo je bilo sicer namenjeno kitajski notranji politiki, češ da se razveljavi in u-kime dotedanja togost in da se dovoli čim širša liberalizacija, da se dopustijo »križanja mnenj* in podobno, vendar je ta Mao cetungova poteza imela velik odmev tudi v ostalem svetu, tako da so postavljali Kitajsko celo za zgled Moskvi, češ kako je tako mlada socialistična država mnogo bolj liberalna od Sovjetske ^ zveze, ki jo od revolucije loči že malo manj kot 40 let. Leto 1956 pa je tudi leto žalostnih dogodkov na Madžarskem in na Poljskem. Zato je Maocetungova parola imela še večji odmev. Za leto 1958 pa je značilen »veliki korak naprej*, za katerega so na Kitajskem celo praviti, da gre za skok. Praktično je šlo le za začetek drugega petletnega načrta, ko je Maocetung začel kazati svojo nestrpnost, češ da je gospodarski • razvoj prepočasen in da je treba pohiteti. Danes pravijo, da Maocetung nd bil nestrpen zaradi premajhnih naporov kitajskega ljudstva, pač pa zaradi premajhne pomoči s strani Sovjetske zveze. In ker iz Moskve ni balo dovolj pomoči, je bilo treba krepkeje zavihati rokave in geslo o «sto cvetovih* je šlo med staro šaro. Naslednje leto nd šef Kitajske Maocetung pač pa Liušaoči. Danes je bolj ali manj znano zakaj. Veliki korak ali skok ni prinesel rezultata. Načrte so skrčili. Vrh tega so se zaplettjaji z Moskvo zaostrili in čeprav je pri šel Hruščav v Peking, Moskva ni pomagala Kitajcem pri izdelovanju atomske bombe. Za leto 1960 jc značilno to, da kar je prej Meto pod pepelom, pride sedaj javno do izraza. Začne se namreč polemika z Moskvo. Moskva umakne svoje tehnike in strokovnjake in prekliče trgovinski sporazum. Leta 1961 Čuenlaj demonstrativno zapusti 22. kongres KP SZ. Razlog: sovjetski »napad* na Albanijo. Od tedaj se odnosi z Moskvo še bolj ostrijo. Leta 1962 sklene Hruščev umik sovjetskih raket s Kube. Peking obtoži Moskvo najprej, da »zganja avanturistično politiko*, nato pa da je pred Wa-shingtonom kapitulirala. V letu 1963 se Peking skuša vriniti v svetovno delavsko gibanje s svojimi 25 točkami o mednarodnem delavskem gibanju. V naslednjem letu pa eksplodira nekje na puščavskem področju severozahodne Kitajske prva kitajska atomska bomba. V letu 1965 se začne v Vietnamu prava vojna. Kljub tako napetim razmeram, med Pekingom in Moskvo ne pride do izboljšanja razmer in Kosdgin zapusti Peking brez sporazuma, da bi skupno pomagali Severnemu Vietnamu. Tega Teta Peking tudi prvič napade sovjetske voditelje kot «razbijače in moderne revizioniste*. Leta 1966 se začne na Kitajskem »kulturna revolucija*, ki se razpotegne na dve leti in pol. Na plenumu CK KPK postavijo Sovjetsko zvezo na isto raven z ZDA in jo ocenijo kot imperiali- stično. V naslednjem letu gospodari na Kitajskem »rdeča garda*. Izolacija Kitajske je popolna. V naslednjem letu, lani, je Liušao-či izločen. Izgovor: sovjetska zarota. Letošnje leto je značilno po krvavih spopadih na meji s Sovjetsko zvezo. Hkrati je za letošnje leto značilen tudi 9. kongres KP Kitajske. 0 tem kongresu pa je bilo že toliko pisanega, da se ne bomo ob njem ustavljali, ker se tudi kongres KP Kitajske ne da strnita v en stavek. V gornjem nizanju raznih dogodkov smo opazili, da je bila v zadnjih letih glavna teža v odnosih med Pekingom in Moskvo. Lahko bi bili navedli tudi odnose med Pekingom in Washingto-nom ter drugimi prestolnicami velikih sil, vendar menimo, da smo bistvo odnosov med Pekingom in Washingtonom naznačili s tem, da smo rekli, da Washdng-ton ne dopusti, da bi po številu prebivalstva največja država na svetu prišla v Združene narode. In to ni malo. j ANKETA LJUBLJANSKE REVIJE cSODOBNOST> Usoda slovenske narodne skupnosti v Italiji - Nekatera pereča vozlišča Dr. Zoran Kušclj, Na nedeljskem prazniku grozdja v Boljuncu sta v kulturnem programu nastopila tudi ansambel »Študent* z Reke ter zbor »Cittk dl Gradišča* lz Gradiške iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii„M|||„1|l,||,,IIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIII,lllll(ltlllllllt,lll|l|lllllllltlmlmmtmml|lll,l)lll,l„„llll|llll|tmillllmlllllllllmllllll)llllllll Zborovanje slovenskih geografov na Ravnah na Koroškem 0 socialno geografskih procesih tudi v slovenskih krajih za mejo Dr. Samo Pahor o naeionalni strukturi Slovencev na Tržaškem - Franc Mljač o Kanalski dolini - Izlet na Koroško pod vodstvom dr. V. Klemenčiča O izseljevanju in preseljevanju slovenske etnične skupine v I.a-liji je obširno poročni dr. Rudo Bednarik iz Gorice. Nakazal je silnice, ki so že v preieklos.i pospeševale tudi pri nas odhajanje najboljših moči v tujino, ter pouuai.l v našem izseljenstvu delež primorskega človeka. Največ Primorcev se je izselilo v Argentino, kjer je še danes njihovo prosvetno delovanje živahno, precej pa tudi v Severno Ameriko, v Švico, v Francijo, v Nemčijo in, po drugi svetovni vojni, v Avstralijo. Najmočnejše je bilo — in je še — izseljevanje iz gospodarsko pasivne Beneške Slovenije. Sezonsko delo na tujem se je po tej vojni spremenilo v pravo odseljevanje. Manj vidni so v našem zahodnem zamejstvu notranji migracijski tokovi, ki predstavljajo za družbeno geografijo zanimivo področje. Mlade slovenske družine se iz goriške okolice, pa tudi s tržaškega Krasa preseljujejo v mesta, ker ne dobe doma primernih stanovanj ali pa so stavbišča predraga, italijanski meščani pa si v vedno veejem številu grade hiše na našem podeželju. Poglavje zase je nekdaj slovenska obala med Trstom in Šivanem, ki je že skoraj popol noma v tujih rokah Hvaležen predmet podrobnejše strokovne ob ravna ve bi bila tudi umetna naselja na bližnjem Krasu ter industrijski objekti na ozemlju dolinske občine. Sledili sta poročili dr. Suma Pa horja o nacionalni strukturi slovenskega prebivalstva na Trza škem in Franca Mljača o vplivih Ft3 trst a 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Slov. narodne; 12.20 R. Vodeb: Trg sv. Frančiška v Assisiju; 13.30 Glasba po željah; 14.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Iz torbe M. Matičetovega; 18.50 Južnoameriški motivi; 19.10 Higiena in zdravje; 19.15 Melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.30 Nove knjige. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 »El caicio*; 14.00 Literarna oddaja; 14.10 Koncert. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.30 Poročila; 7.40 Pisana glasba; 8.00 Otroški kotiček; 8 15 Poje Bruno Martino; 8.30 Simf. koncert; 9.45 Bossa nova; 10.20 Mali ansambli; 10.45 Znani popevkarji; 11.00 Od melodije do melodije; 11.15 Nove plošče; 11.30 Orkester; 11.45 Znane popevke; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.00 Priljubljene melodije; 15.00 Prenos RL; 15.30 Primorski zbori; 16.40 Današnji pevci; 17.00 Kulturne aktualnosti; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Bloch; 22.10 Jazz; 22.35 Bach in Haendel. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.05 Zvočni trak; 10.05 Ura glasbe; 10.20 Romeo in Julija; 11.30 Sopranistka V. Zeani; 12.05 Kontrapunkt; 13.15 Popevkarji; 14.45 Nove pesmi; SREDA, 1. OKTOBRA 1969 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Folklora; 17.05 Program za mladino; 19.25 Nogometna tekma Oe-ster-Fiorentina; 21.20 C. Goldoni: Le femmine puntigliose. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Lahka glasba; 9.05 Zakaj in kako?; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.35 Kvartet Cetra; 14.05 Juke box; 15.18 Mladi koncertisti; 16.00 Program z Mirando Martino; 16.35 Glasbene počitnice; 17.10 Popoldanski spored; 18.20 Poljud na enciklopedija; 21.10 Operni svet; 22.40 Ameriške nove plošče. III. PROGRAM 10.00 Clementi in Brahms; 10.45 Stravinski: Petruška; 11.15 Komorni zbor; 13.45 Sopranistka E. Schumann; 14.30 Janačkova »Katja Kabnnova* (opera); 15 30 Portret avtorja: Bach; 16.25 Nino Rota: Koncert za harfo; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Koncert; 20.30 Sodobno jezikoslovje; 22.30 Literarna oddaja. FILODIFUZI JA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Scarlattijeve kantate; 10.10 Schubertov nokturno; 10.20 Sodobna ital. glasba; 12.30 Plošče; 13.30 Simfonični koncert. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.30 Inform. oddaja; 6.50 Danes za vas; 7.25 Te- lesna vzgoja; 8 08 Glasbena ma tineja; 9.05 Svet pravljic; 9.20 Majhni ansambli; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz Simonitijeve »Par tizanke Ane*; 12.30 Kmetijski na sveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert; 15.40 G. Rossini in P. I. Čajkovski; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.15 Iz solistične glasbe; 18.45 Kulturni ka žipot; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Operne arije; 21.00 Zabavne melodije; 22.15 Jazz; 23.05 Jevrem Brkovič; Pesmi; 23.15 Orkester VVilliams; 23.40 Marijana Deržaj, Jožica Svete in Franc Koren. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Angleščina; 13.00 V antikvariatu; 13.30 Dnevnik; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18 45 TV razprave; 19.15 Znanstvena antologija; 19.45 Šport in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Evropa se bliža katastrofi; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Film: Pau-ra senza perche; 22.50 Poje Ama-lia Rodriguez. JUG. TELEVIZIJA 20.00. 23.10 Poročila; 9.35 TV v šoli; 16.25, 17.30 Bratislava; No gomet Slovan:Dinamo; 17.15 Propagandna oddaja; 18.15 Oddaja za otroke; 19.00 Pisani trak; 19.15 Popularna glasba; 19.45 Cikcak; 20.35 A. P. Čehov: Tri sestre. gospodarsko socialnega razvoja na spremembe v sestavi prebivalstva Kanalske doline. Oba sta svoja dognanja utemeljila z izčrpnim statističnim gradivom, ki predstavlja za slovenslie geografsko znanost koristen prispevek. Prof. Pahor je posebej poudaril nekaj dejstev, razvidnih iz novejših statističnih virov. V Trstu domače prebivalstvo nazaduje, ker ni ustreznega prirastka, znaten pa je delež priseljencev iz Istre, zlasti iz bivše cone B, in iz Italije. Slovensko prebivalstvo se v mestu stara, medtem ko je na podeželju položaj ugodnejši. Preko 7u odst. Slovencev je odvisnih de lavcev, sorazmerno veiiko pa je med njimi tudi samostojnih. Uradni podatki potrjujejo napredek v strukturi izobrazbe slovenske manjšine, kar je vsekakor razveseljivo dejstvo. Franc Mljač je v svojem oo širnem prikazu Kanalske doline primerno osvetlil njene razvo.ue poteze s posebnim ozirom na slo vensko prebivalstvo ter nanizal več problemov, ki so dandanes značilni za gorska področja. Vrsto referutov iz /.a mej s e Slo vemje je zaključil pslanci in odbor miki so v vseh predstavniških organ, h - vse to so suodbudni glasniki življenjske moči našo manjšine v Italiji. Pridružujejo se j; m slovenski radio, Primorski dnevnik, več tednikov in revij, S-udijska knjižnica, G asbena matica, mreža kulturnih društev in druge manjšin.=ke organizacije. Politično so Slovenci razporejeni pretežno med tri politične skupine. Škoduje le to, da težko najdejo skupni jezik, tudi kadar gre za usklajevanje vprašanj, ki bi jim zlahka odluščili politični pečat. V tem, da se krepi duh sedelo vatya, vidim dragocene neizkoriščene rezerve za skladnejši razvoj slovenske skupnosti v Italiji. 2. Nekateri italijanski krogi neradi slišijo primerjavo med pravnim statutom nemške in francoske manjšine s slovensko, čeprav naj po ustavi med njimi ne bi bilo razlike. V mešanem odboru, ki spremlja izvajanje določil posebnega statuta, smo vedno branili načelo, da mora Italija spoštovati obveze, ki jih je sprejela s podpisom memoranduma, in zagotovita njihovo izvajanje. Zato se morajo sprejeti vsi potrebni zakonski instrumenti, ki manjšini omogočajo u-živanje zapisanih pravic. Tukaj pa je še mnogo praznine, ki povzroča znane težave, in manjšina se bo morala krepko boriti, da se uzakonijo vse njene pravice. Mislim, da bi bilo zgrešeno, če bi manjšina zahtevala kodifikacijo svojih pravic v enem samem zakonodajnem aktu. To bi bil. po praksi sodeč, izredno kompliciran postopek z zelo oddaljeno ska-denco. Po mojem je bolje vztrajati v boju za dosego posameznih »ožjih uzakonitev*. Bodoča pravna ureditev bi morala odpravim dosedanjo različno obravnavo manjšine na Tržaškem, Gori-škem in v Benečiji ter zagotoviti vsem Slovencem, živečim v Italiji, enake pravice. iNadaljevanje sledi) Vreme včeraj: Najviija temperatura 21.5, najnižja 16.1, ob 19. pni 20.2 sto-Pinje, zračn' tlak 1016,5 rahlo pada brezvetrje, vlaga 75 odst., nebo po-oblačen«, mrč, morje mimo, tempe-ratura morja 21.5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 1. oktobra SEVER Sonce vzide ob 6.03 m zatone ot> 17.46 — Dolžina dneva 11.43 — Luna vzide ob 20.26 In zatone ob 12.33 Jutri, ČETRTEK, 2 oktobra MIRNA DANES URADNI ZAČETEK NOVEGA ŠOLSKEGA LETA Šolarjem in šolnikom mnogo uspeha in zadoščenja v novem šolskem letu! Po današnji šolski maši se jutri začne reden pouk - Za izredne medšolske počitnice poslej samo dva in ne več štirje dnevi Danes se začne s šolsko mašo novo šolsko leto 1969 1970, jutri pa bo prvi dan rednega pouka. Šolsko leto se bo zaključilo 13. junija. Božične počitnice bodo od 24. decem bra do 6. januarja, velikonočne pa od 26. do 30. marca. Zaključni izpiti na srednjih šolah se bodo zaceli 15. junija, zrelostni izpiti na višjih srednjih šolah pa 1. julija. Šolsko leto je razdeljeno v 3 tri ključi mesečja, prvo se zaključi 23. decembra, drugo 20. marca, tretje pa ob zaključku pouka. Pouk v zadnjih razredih višjih srednjih šol se zaključi prej in zaključne ocene morajo biti sestavljene do 3. junija. Zadnjih 10 dni bodo dijaki, ki se pripravljajo na zrelostni izpit, imeli skupni študij o problemih in aspektih učnih predmetov. Na srednjih in višjih srednjih šolah se na pobudo ravnateljev in po sklepu profesorskega zbora šolsko leto lahko razdeli na dve dobi, to je na dva semestra, šolski skrbniki so pooblaščeni, da lahko določijo dva dni, in ne več 4 kot prejšnja leta. za izredne počitnice med šolskim letom. Če odštejemo redne in izpitne počitnice, nedelje in vse cerkvene in državne praznike, lahko ugotovimo, da je med šolskim letom premalo dni rednega pouka. Učni program je natrpan, skoraj vsako leto imamo volitve in zaradi tega na mnogih šolah ni pouka, potem se snov nabere in prav proti koncu šolskega leta nastajajo težave. Nekateri šolniki iščejo rešitev v domačih nalogah, zlasti za nedeljo, toda tak način ne pomaga ker preveč obremenjuje otroka. Zato je ministrstvo za šolstvo izdalo navodila, da se omejijo domače naloge, za nedeljo pa sploh odpravijo. 2e več let se precej govori in piše o reformi pouka in šolskega le‘ leta, da bi se šolsko leto prej za čelo in tudi prej zaključilo, da bi imeli daljše zimske počitnice in manj prostih dni, da bi bile poletne počitnice krajše, da bi se šolsko leto začelo v decembru ald januarju itd., toda nobenega koraka ni, da bi lahko predvidevali temeljite reforme v doglednem času. ne partije. Govoril bo Claudlo To-1 ciji antifašističnega borca Horacia nel, član tajništva federacije, o I F, Iriguanza in prav tako zahtevajo, naj ga izpustijo iz zapora. temi: «Dalavsfke 'borbe, vprašaonJe cen in najemnin*. V senatni komisiji sprejeta resolucija senatorja KPI Seme V sedmi senatni komisiji za javna dela, prevoze, pošto in trgovinsko mornarico je med razpravo o proračunu ministrstva za trgovinsko mornarico minister Vittorino Colombo v imenu vlade sprejel resolucijo senatorja KPI Seme, v kateri se izraža želja, da bi vlada storila potrebne korake, da bi zagotovili tržaškemu pristanišču preferencialne železniške tarife, ki jih že_ uživajo severna nemška pristanišča in druga pristanišča v severni Evropi. V obrambni komisiji senata je sen. Šema tudi posegel v razpravo o proračunu obrambnega ministrstva. Med raznimi vprašanji je senator zlasti poudaril vprašanje vojaških služnosti, ki se še posebno tiče naše dežele, saj zavira njen družbeni in gospodarski razvoj. Predložil je resolucijo, s katero se obvezuje vlada, da seznani senat s celotnim položajem vojaških služnosti ter da skrči tiste služnosti, ki so anahronistične. V resoluciji zahteva tudi, da se zviša odškodnina zasebnikom in krajevnim ustanovam za škodo, ki jo povzročajo služnosti. Te resolucije pa niso sprejeli. Prav tako niso sprejeli resolucije sen. Albarella PSIUP in Seme glede jedrskega pospeševalnika v Doberdobu. Minister za obrambo Gui je dejal, da njegovo ministrstvo ne nasprotuje napravi ter zahteva le, da se nadomestijo sedanje obrambne naprave. Vsej naši šolski mladini, otrokom, ki bodo zdaj prvič prestopili šolski prag. tistim, ki se bodo zdaj vrnili v šolo in tistim, ki bodo v novem šolskem letu zaključili šolanje, želimo, da bi lepo napredovali pri učenju, vsem našim šolnikom, učiteljem in profesorjem pa želimo najlepše uspehe in zadošce nje pri Douku in vzgoji mladine, ki jim jo je naša narodna skupnost zaupala. • V četrtek 2. oktobra db 10.30 ob na, Start Mirtolci (pred magazini UPTM) zborovanje komruniatlč- Solidarnost Tržačanov s španskimi antifašisti Španskim demokratom zagotavljajo, da bodo aktivno solidarni z njimi in da bodo nadaljevali akcijo v prid španskim političnim jetnikom, dokler jih ne osvobodijo in dokler ne postane Španija svobodna, demokratična in neodvisna država. Seja deželnega sveta seja Danes popoldne bo redna deželnega odbora, kateri bo predsedoval predsednik dr. Berzanti. Zjutraj ob 9.30 pa bo prva seja de- V ARZENALU-SV. MARKU Ladjo «Istra» bodo prenovili Te dni je priplula v Trst potniška ladja »Istra*, last reške pomorske družbe Jadroiinija, po dveh letih krožne plovbe za nemško družbo «Quelle». 5.500-tonska enota je doslej razpolagala tudi z dvema velikima skladiščema, ki ju bodo v »Tržaškem arzenalu-Sv. Marku* odpravili in pridobili na ladji v zameno prostora za nadaljnjih 65 potnikov. Poleg tega bodo pridobili tudi nekaj novih skupnih prostorov, jedilnico, itd. Dela na ladji bodo predvidoma zaključili konec novembra, prve dni naslednjega meseca pa bo Istra odplula na nova križarjenja po Karibskem morju. Istra bo po novem lahko sprejemala na krov do 314 potnikov. • Z županovim odlokom je bdila preklicana prepoved postajanja vozil v Ul. Galattl na strani sodih številk na začetnem odseku Kjorza Cavour ln le bilo na Istem odseku uvedeno poševno parkiranje čez pločnik s časovno omejitvijo in s prepovedjo v izmeničnih dneh (ab delavnikih od 0. do 20.30, ob praznikih od 0. do 6. ure). želnega sveta po poletnih počitnicah. Od pretekle seje je minilo že • Vladni k°misar prefekt dr. Cap-peUtal je včeraj ob 10.16 sprejel na poslovilni obisk gen. Emanue-leja, katerega je spremljal njegov adjutant polk. Angiolinl. OD PONEDELJKA NA TRGOVINSKI ZBORNICI Pet poročil in na zasedanju o šest okroglih miz trgovini z vzhodom Prvi dan zasedanja bo prisoten minister za zunanjo trgovino Misasi, ves čas pa podtajnik Berlanda Prihodnji ponedeljek se bo na tržaški Zbornici za trgovino, Industrijo, obrt In kmetijstvo pričelo tridnevno vsedržavno študijsko zasedanje o trgovinski Izmenjavi z deželami izven Evropske gospodarske skupnosti in o vlogi Trsta v o-tovinu teh dejavnosti. Na zasedanju bodo sodelovali poleg predstavnikov vlade, komisije evropskih skupnosti in dežele Furlanije Julijske krajine tudi za. stopinlkt Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino, Državne družbe za izkoriščanje petrolejskih vrelcev ENI, Zavoda za industrijsko obnovo IRI, Vsedržavnega združenja trgovcev in turističnih delavcev, družbe Shell Italiana, zastopniki tržaških znanstvenih institutov, trgovinske zbornice, mešane italijansko - jugoslovanske trgovinske Zbornice in drugi. Minister za zunanjo trgovino Riccardo Misasi Je zagotovil, da bo prisostvoval odprtju zasedanja v ponedeljek dopoldne, ter da bo skoraj dva meseca in pol. niiiiiiiiiriiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiia STAVKA TUDI V CEMENTARNI IN OPEKARNI Delavci gradbene stroke danes v povorki po mestnih ulicah Jutri poldnevna stavka kovinarjev zasebnih podjetij v industrijskem pristanišču m ladjedelnici «Navalgiuliano» • Zborovanje pred «Grandi*FIAT> Kar 1.300 Tržačanov je podpisalo pismo, ki so ga poslali španskemu veleposlaništvu v Rimu in v katerem protestirajo proti fašističnim zatiralnim ukrepom v Španiji, kjer zapirajo, mučijo in obsojajo ljudi. V resoluciji zahtevajo, naj takoj izpustijo na svobodo politične zapornike in amnestirajo izgnance. Nadalje protestirajo proti areta- VPRAŠANJE SVETOVALCEV BARACETTIJA IN L0VRIHE Diskriminacije proti slovenskim duhovnikom v Beneški Sloveniji Ne dajejo jim vladnih podpor in prispevkov, ker ne opravljajo go in odgovornost SPZ m v nJej včlanjenih društev pri čuvanju bašdh narodnih pravic m pospeševanju kulturnega dela v okviru slovenske zamejske skupnosti, so Prisotni na osnovi raznih informa-UigotoviM, da je letošnja vpis v prvi razred sloveniskih osnovnih sol zadovoljiv. Akcija se je začela dPvolj zgodaj, vendar je bilo po-udarjeno, da je treba temu vprašanju posvečati Skrb skozi vse lete in ne samo neposredno pred JPtoavanjem. Posebno priznanje Je ™lo Izrečeno p. d. «Igo Gruden« izvimnd plakat za prepričevanje omahljivih staršev ter posl. Albinu Akeriou, ki je na javnem zborovanju pozival Slovence brez razlike, haj sbardjo svojo dolžnosot, prosvetnemu društvu «Vesna» v Kri'tu, ki Je povabilo na vaški sestanek Odbor za slovensko šolstvo in vsem društvom, ki so kakor koli aktivno spremljala vpis otrok v slovensko šolo. Vsako društvo naj tudi določi posebnega referenta, Id n®j bi stalno vodil pregled nad slovenskimi družinami, prav tako P® je bilo poudarjeno, da je treba uresničiti sklep občnega zbora o stalnih šolskih odborih v vseh krajih. y Glede abonmajev za SG so se društva obvezala, da bodo po svojih močeh storila vse, da zberejo čini več abonentov in pri tem so Prisotni poudarili vodilno kulturno poslanstvo našega gledališča. Najbolj izčrpen je bil razgovor ° prireditvah v -novi ljudsko - prosvetni sezoni; tudi spričo dejstva, da bomo v latu 1970 proslavljali 2^-lrtpico osvoboditve in z njo 25 it Teo obnovljenega prosvetnega dri-ovsmja društev. Ta jubilej bo SPZ proslavila z veliko prireditvi-ju v juniju, ki naj bi po sedanjem, vendar ne dokončnem predoru, bila na stadionu «Prvi maj« v Trstu. Tradicionalni osrednji Pre šernovd proslavi bosta v Trstu in v Gorici v organizaciji SG, GM te SPZ v nedeljo 1. februarja 1970. Glede revlfl pevskih zborov Je bil Po raznih posvetih sprejet dogovor med zborovodji in prosvetnimi organizacijami z obeh strani meje, tla bodo te revije v skupni in usklajeni organizaciji v raznih krajah Primorske. Organizatorji revije bodo občinski sveti Zveze kulturno-Prosvetnih organizacij In SPZ, revije pa bodo v marcu In sicer P v Kopru, 14. in 15. v Trstu, 22 v Posto jni in v maju še zaključna v Ajdovščini. S tem. da bodo nekateri naši zbori peli onstran meje te obratno, se želi poudariti enotnost našega kulturnega prostora. Pogovor se je vrtel tudi okrog Predavateljev in predavanj po druš. "■h in o občnih zborih posamez-teh društev. Predsedstvo SPZ je sklenilo povabiti vsa društva, ki teso v razdobju zadnjih dveh let tenela rednega občnega zbora, dia 8a skličejo do 31. decembra letos, v koliko pa društva tega vabila Ue bi upoštevala, bo SPZ sama sklicala občne zbore. S tem sklepom so se strinjali vsi udeleženci Posvetovanja. Zbrani predstavniki prosvetnih oruštev so imeli na dnevnem redu druga vprašanja. Glede ARril so se dogovorili, da bodo po sklepu občnega zbora povabili odgovornega zastopnika združenja, da Pride v Trst in obrazloži predstavnikom društev vse formalnosti, ki so v zvezi z eventuelno pridni-zitvijo. Glode prosvetnega zbornika so ugotovili, da je v tisku in ha bo izšel še pred koncem leta. SPZ bo pripravila okroglo mizo ? slovenski tržaški radijski postaji Jrst A. Izražena je bila žei.ja, naj te posamezna prosvetna društva vse svoje večje in pomembnejše Prireditve snemala na ozek filmski trak, kar bo lahko dragocen pripomoček za prirejanje društvenih večerov m na seveda dragocen dokument tudi za zgodovino. Glede delovanja društev še to: posamezna društva naj se po možnosti obračajo neposredno na odgovorne referente in skušajo naravnost z nji tei reševati vprašanja, ki se sproti Pojavljajo. Pomemben je bil tudi sklep, da hodo mlajši odborniki SPZ sklicali Posvetovanja z mlajšimi odborniki Prosvetnih društev. S tem nikakor hočejo ustvarjati odborov v odbo-rih, temveč le najti več možnosti za medsebojno spoznavanje in za Pritegnitev res vse mladine v prosvetno delovanje. Končno velja še omeniti, da se Je vodstvo SPZ obvezalo, da bo storilo vse kar je v njegovi moči, ha bi lahko v bodoče predvajali Pri nas dobre slovenske filme. KASTA pa je sporočila, da lahko posreduje naslove podjetij in trgovin, Okrepiti propagando za prostovoljno dajanje krvi Deželni odbornik za higieno in zdravstvo Devetag je posredoval pri ministrstvu za zdravstvo Ripa-montiju, da bi pospešili propagando za prostovoljno dajanje krvi. To propagando naj bi izvajali z letaki, lepaki, kratkometražnimi filmi ter z radijskimi in televizijskimi oddajami. Na zadnji seji vodstvenega sveta Zveze združenj prostovoljnih krvodajalcev Furlanije-Julijske krajine, ki je bila v bolnišnici v Spilimbergu avgusta meseca, so sprejeli sklep, da je treba bolj pritegniti pozornost javnega mnenja na ta človečanski in šo- ki želijo zaposliti Slovence, vsem cialni problem. V drugih državah tistim, ki se za tako zaposlitev zanimajo. Sestanek Je bil vsestransko koristen čeprav gotovo ni izčrpal vseh vprašanj, M se postavljajo ob začetku nove prosvetne sezone. Podoben sestanek bodo po opravljen; trgatvi imeli tudi predstavniki prosvetnih društev na Goriškem. skrbi namreč za propagando za da janje krvi ministrstvo za zdravstvo, ki pripravlja lepake, objavlja občasne publikacije, predvaja tehnične filme in deli tudi nagrade. Dežela je že od vsega začetka sledila dejavnosti krvodajalcev v Fur-laniji-Julijski krajini in odborništvo za higieno in zdravstvo je tudi dalo izdelati film «Zakaj ravno jaz?», ki je obravnaval vprašanje prostovoljnega dajanja krvi in ki je dosegel znaten uspeh. Odbornik Devetag se je te dni sestal z videmskim občinskim odbornikom dr. Giovannijem Cimet-to, ki mu je orisal razna znanstvena vprašanja, ki se tičejo Vidma, zlasti pa deželnega inštituta za fizično in rehabilitacijsko medicino ter psihopedagoškega zdravstvenega inštituta. Kot je znano, pripravlja posebna komisija izvršilna načrt za fizično medicino in rehabilitacijo, medtem ko so idejni načrt že predložili deželi, ki so jo prosili za prispevek. Ker ustanova ne razpolaga z denarjem, je pač nujno potreben deželni poseg. Odbornik Devetag je zagotovil, da se bo za stvar zavzel. iiiMimiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmniiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiiiii DANES OB 11, URI V PROSTORIH DEŽELNEGA ODBORA Umestitev posvetovalne komisije za vprašanje onesnaženja voda Naloga komisije bo svetovati deželni upravi razne zaščitne ukrepe Danes zjutraj ob 11. uri bodo v prostorih deželnega odlbora v Trstu umestili posvetovalno komisijo za preučevanje vprašanja onesnaženja morskih in rečnih voda v Furlaniji - Julijski krajini. Komisija bo najip-raj preučila in raziskala morsko vodo pri Lignanu, Grade žu in v Muranski laguni ter bo morala nakazati deželnemu odboru vzroke onesnaženja vodk in svetovati kakšne tehnične ukrepe je treba sprejeti, da se onesnaženje prepreči. Skratka, deželna uprava bo lahko poskrbela za čistočo vodk v mejah svoje pristojnosti le, če bo razpolagala s strokovnjaki, ki bodo lahko povedali, katera sredstva bodo najbolj primerna za rešitev teg-t vprašanja. Komisijo so po ugodnem mnenlu deželnega odbora ustanovili z od lokom predsednika Berzantdja. Pred. sredbvad ji bo odbornik' za higieno in zdravstvo Devetag, v njej pa bodo defeund ravnatelj za higieno in zdravstvo dr Baljstreri, deželni ravnatelj javnih del inž. Cola, ravnatelj inštituta zdravstvene tehnike politehnike v Milanu prof. Fraja Frangipane, član inštituta za zoolo gjjo milanske univerze prof Mar-chetti, ravnatelj inštituta za higieno padbvske univerze Vendramini, ravnatelj inštituta za nigieno tržaške univerze Majori. funkcionar deželnega odbomištva za higieno in zdravstvo Radmondi im funkcionar deželnega odbomištva za javna dela inž. Novelli. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 22 do 28. septembra zabeližil naslednje primere nalezljivih obolenj; škrlatinka 8, ošpice 1, norice 21, oslovski ka šelj 2, vnetje priušesne slinavke 3 O izven občine), rdečke 1, sr bečica 1, nalezljivo vnetje jeter 6 (2 izven občine), otroško vnetja črevesja 1 (smrtni primer). manj št. 58. ki mu je zmanjkalo 1.000 lir in par čevljev, 17-letnd Aleksander Pertot iz Miramarskega drevoreda št. 46, kateremu so u-kradlli 5.000 lir ter zapestno ud znamke «Zonith«. Nadalje so 16-let nemu Llviu Pertotu s Furlanske ceste št. 230/2 odnesli 500 lir tor zapestno uro znamke «Levrette», 17-letnemu Mladenu Škerlju iz Ulice Papariano št. 1 pa 400 lir in zapestno uro znamke «Lovratte» ter 164etnemu Martinu Kralju iz Ulice Saibotino št. 6 na Opčinah 300 lir. Zadevo sedal preiskujejo varnost ni organi tržaške kvesture. Goriško-beneški dnevnik DANES ZAČETEK ŠOLSKEGA LETA V slovenskih osnovnih šolah na Goriškem letos večji vpis kot v lanskem šolskem letu Minimalna stalna krivulja navzgor je znak zaupanja v slovensko šolo ■ Pomemben stalni dvig učencev na šoli v mestu, v Ulici Randaccio, kjer je nujno potrebna tretja učna moč - lakaj ni petega razreda na Valerišču? ■ Na slovenskih osnovnih šolah letos 465 učenk in učencev Danes zjutraj se bodo pred osem. najetimi šolskimi poslopji slovenskih osnovnih šol v Goniol, in okoliških vaseh zbrali otroci slovenske narodnosti, da skupno s svojimi učitelji prisostvujejo šolski maši, ki pomeni uvod v novo šolsko leto. Jutri bodo otroci sedli v šolske klopi, spoznali se ‘bodo z učiteljicami in učitelji, ki bodo skozi vse šolsko leto, do prihodnjega poletja, prebili z njimi prjetne urice učenja v slovenskem jeziku. Nekateri svoje vzgojitelje že poznajo, za 86 deklet in fantičkov pa bo to prvo srečanje s šolo. Tolikšno je namreč število slovenskih otrok, ki bodo v tem šolskem letu obiskovali prvi razred osnovne šole. Število otrok v prvih razredih je enako onemu, kd smo ga zabeležili ob začetku prejšnjega šolskega leta, treba pa Je ugotoviti da so se na -posameznih šolah izvršili nekateri premiki. V Sentma-vtru ni bilo lani v prvem razredu niti enega otroka, letos jih je pet. To je sicer le trenutni pojav, kajti v šentmaverskem otroškem vrtcu je malo otrok ih ni upati na kontinuiteto takega priliva v tamkajšnjo osnovno šolo. Manij otrok je v prvem razredu osnovne šole v Steverjanu, kjer jih je letos pet, lani pa jih je bilo devet. Isti položaj je v šoli na VaSerlšču, kjer so imeli lani štiri učence, letos sta samo dva. Razveseljivo pa je dejstvo, da se je povečalo število otrok v prvem razredu osnovne šole v ulici Randaccio, v južnem delu mesta. Lani je bilo v prvem razredu le pet u-čancev (že to število je bilo pre. cejšnje v primerjavi s prejšnjimi leti), letos se je v to šolo vpisalo devet otrok, kar. je za razmere v južnem delu mesta razveseljivo. Napovedujejo, da se bo krivulja navzgor nadaljevala, saj imajo v otroškem vrtcu, ki je nameščen v Isti stavbi, že pripravljenih deset in naiš list jasno opozarjamo na kaj ni v redu, če so starši vpisali i (takrat smo v našem listu pomo- ta problem v zahtevi In žellji, da I dva petošolca v števerjansko šolo, VESTI Z ONSTRAN MEJE V Čezsoči bodo odkrili spomenik revolucionarju in borcu Petru Skalarju V vasi Čezsoča v bližini Bovca, bo 12. o'-tobra pomembno partizansko slavje, posvečeno 50-letnici Komunistične jihrtije Jugoslavije in SKOJU. Ob tej priložnosti bodo odkrili spomenik znanemu revolucionarju Petru Skalarju, hkrati pa bo tam tudi srečanje aktivistov za hodno - primorskega okrožja. Na svečanosti bo govoril dr. Joža Vilfan, ki bo tudi odkril spominsko ploščo. V kulturnem sporedu bodo sodelovali: pevski zbor osnovne šo le iz Bovca, pevski zbor iz Tolmina in tolminsk: dijaki ter godba na pihala iz Idrije. * * * Kolektiv postojnskega podjetja LIV je slavil 15-letnico obstoja. To je bila nekoč majhna obrtna delavnica brez primernih strojev in prostorov in se je dolgo časa oo-rila za svoj obstoj. Zdaj imajo jasno začrtan program, dohodek pa se letno povečuje za nad 30 odstotkov Zgledna je njihova skrb za kadre, saj je ob 300 zaposlenih kar u>i y „„, ________ 30 štipendistov. Na proslavi so raz g0 u6no'mtf.“ta ~usprJT 'e bil mo-delili priznanja najstarejsim cla- ^ 2arad, vsestranskega prizade-nom kolektiva. I vnaja staršev ob aktivni podpori vse slovenske javnosti. Ker se je se za slovenske prebivalce našega mesta ugodno reši. šolske oblasti naj to željo slovenskih meščanov upoštevajo! Vseih učencev na tej šoli je letos 28 (devet v prvem, štirje v drugem, pet v tretjem, sedem v četrtem in tri v petem). Prihodnje leto Jih bo precej čez trideset. 6e se ne motimo so za tolikšno število otrok nekje na Tržaškem podeželj-u dale šolske oblasti tri učne moči. Vseh učencev na slovenskih o-snovnth šolah je letos vpisanih 465, je sedem več -kot lani. V prvih razredih je 86 otrok (lani 86), v drugih 88 (Jani 96), v tretjih 98 (lani 113), v četrtih 107 (lani 86), v petih pa 86 (lani 78). V obeh mestnih šolah Je število učencev večje kot lani, prav tak rezultat lahko beležimo v šemt-mairvu, v Steverjanu, na Jazbinah, v Doberdobu, v Jamlkiah, v Rupi in na Vrhu. Manj otroik pa je v Atandrežu, v Pevmt, na Valerišču, na Plešivem, v Dolu, v So-vodnjah, v Gabrljah. Sicer je v večini primerov razlika minimalna. Zelo občuten padec pa moramo zabeležiti na šoli v Valerišču v števerjanskl občini, kjer Je Ste-vilo otrok padlo od lanskih 22 na letošnjih 14. Analizirajmo položaj na tej šoli; v prvem razredu so imeli lani štiri učence, letos samo dva; v drugem lani šest, letos šest; v tretjem lani diva, letos štiri; v četrtem lani šest, letos dva; v petem lani štiri, letos pa razreda sploh ni! Problem nastaja prav pri tem razredu. Zakaj ga ni? Medtem ko je flulctuacija v ostalih razredih razumljiva, ne moremo razumeti položaja v petem razredu, kjer so otroci enostavno dezertirali, če sploh ‘lahko ta hud Izraz lahko u- pet pa so jih pripeljali kar v mesto, v Ulico Croce. Zakaij so otroci dobesedno zbežali iz te šole? To vprašanje moramo javno postaviti šolskim oblastem, že lani se je na Valerišču nekaj šušljalo in menimo, da je prav na .podlagi sklepa domačinov Steverjanska občinska uprava sklenila pomagati učen. cem z Valerišča, ko je v prošnjo deželni upravi vključila tudi postavko 300.000 lir za prevozne stroške nekaterih šolskih otrok z Valerišča v glavno šolo v števerjan. O tej prošnji so razpravljali na zadnji seji števerjanskega občinskega sveta letos 8. septembra torna napisali, da bodo peljali o-troke prvega razreda z Valerišča in z Jazbin v Števerjan. V resnici je šlo za peti razred In tu radevolje napako popravljamo), (čeprav smo šele ob začetku šolskega leta moramo postaviti vprašanje; zakaj beg Iz petega razreda osnovne šole na Valerišču v števerjansko In goriško šolo? Mimo vseh teh analiz in ugotovitev še enkrat želimo učenkam In učencem, učiteljicam In učiteljem, uspeha polno šolsko leto 1969-70 Naj pridejo iz slovenskih šol mladenke in mladeniči, ki bodo s ponosom lahko, dejali: Slovenec sem! Upravne zadeve na seji občinskega odbora v Gorici Na zadnji seji občinskega odbora v Gorici, pretekli ponedeljek zvečer, so na predlog župana Martine proučili razne interpelacije, ki so jih predložili nekateri občinski svetovalci in ki bodo vključene v dnevni red prihodnje seje občinskega sveta, ki bo v sredini oktobra. Odbornik Agati je obširno poročal o občinskih otroških vrtcih in o posebni šoli. Določili so službena mesta otroškim vrtnaricam za nastopno šolsko leto; prav tako so porazdelili mesta šolskih slug in prevzeli v službo osebje za potrebe občinskega sirotišča Lenassi. Obravnavali so nadalje probleme občinskih službencev, odbornik za finance pa je predlagal dvig določene vsote iz rezervnega sklada bilančnega računa za 1969 ter bo predložil občinskemu svetu v odobritev nekatere spremembe v občinskem proračunu. Odbornik za javna dela je predlagal dodatni strošek za postavitev javnih svetilk v Zavodu za umetno obrt ter določitev delovodje pri u-reditvi začetka Ulice 4. novembra v Podgori. Na seji občinsega sveta bodo predložili tudi dokončni načrt za rajonsko planiranje gradbišč, ki bodo namenjena za gradnjo ljudskih stanovanj kot jih predvideva zakon št. 167 od 18. 4. 1962. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIflllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItIfflliniHUllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIMIIIIIUIIIUMHIIIIIIIMI« OB KONGRESU JEZIKOSLOVCEV Tudi za beneške Slovence je treba uvesti pouk na šolah v materinščini Zato bi se senator Pelizzo že zaradi doslednosti moral zavzeti za to osnovno pravico /Vi .«/«•!’«/7e r« 4HMNK« MAIIMH malčkov, ki bodo šli v prvi raz- Prijamo. V tej šoli verjetno ne-red v naslednjem šolskem letu in tudi število otrok z,a naslednja leta je ž.e kair povoljno. To- je- znak. -da -je •otfoškd- ■ -vrtec v Urici Randaccia opravil In še nadalje opravlja, zelo važno fu«k-o'jo zbiranja otrok za slovensko o. j snovno šolo. Spomnimo se let, ko " je slovenska šola v južnem delu mesta hirala, ko je morala ena u-čiteljica poučevati istočasno otroke vseh pet razredov, ko nd bilo o-tro^kega vrtca in ko so se določeni politični krogi veselili v upanju, da bo tu slovenska šola umrla naravne smrti. Našla se je takrat skupina požrtvovalnih slovenskih staršev, ki so se zavzeli za to, da bi se tu odiprl slovenski otroški vrtec in v tem tudi po precejšnjem prizadevanju uspeli. Danes videvamo uspehe v vedno večjem prilivu otrok v tamkajšnjo slovensko o-snovno šolo. Lani so šolske, oblasti, ker je število otrok doseglo dvaindvajset e-not (pet v prvem, štiri v drugem, Še danes in jutri se nadaljuje v Vidmu mednarodno zborovanje jezikoslovcev, ki se je začelo v ponedeljek v dvorani deželnih stanov na goriškem Gradu ter se ga udeležujejo jezikoslovci iz devetih držav, med katerimi so tudi Jugoslovani. Gre za okrog 70 univerzitetnih profesorjev iz Avstrije, Jugoslavije, Italije, Švice, Francije, Romunije, Bolgarije, Sovjetske zveze in Turčije, ki obravnavajo na tem zborovanju razne jezikoslovne probleme, med drugim o ljudskih tradicijah. Uvodno poročilo v Gorici jo podal senator in čedadski župan Pelizzo, ki je tudi vodil zborovanje. Precej obširno je govoril ob tej priliki o furlanskem vprašanju in jeziku tudi v zvezi s 50-letničb Furlanske filološke ustanove v Gorici, ki so jo praznovali preteklo nedeljo. SEKCIJA C Al PRIPRAVLJA V GOH1CI Prvi mednarodni natečaj za planinske diapozitive Udeležili se ga hodo tudi fotoamaterji iz Jugoslavije Pelizzo je naglasil da bi moral biti prvi korak uradno priznanje furlanščine in predvsem uvedba pouka tega jezika na osnovnih šolah v Furlaniji. Furlanska zgodovina, njihove tradicije in njihov jezik ne smejo pasti v pozabo pri tistih, ki so odgovorni za dejansko demokra. cijo v teh krajih, je poudaril Pelizzo v svojem govoru. Tudi mi se strinjamo s temi njegovimi izjavami, saj ima vsak jezik pravico do neoviranega razvoja in bi mu morali pri tem odgovorni organi v vsakem oziru pomagati. To pa velja seveda tudi za Beneške Slovence, ki so večinski prebivalci Nadiških dolin in kot taki dobro poznani tudi sen. Peliz-zi. če je torej furlanski problem št. ena, pa je enake važnosti tudi problem Beneških Slovencev, ki prav tako nimajo niti vrtcev niti osnovnih šol v svojem jeziku, čeprav so jih imeli in obiskovali v času NOB, pa so jih potem oblasti ukinile. Dodamo naj, da sta na goriškem delu zborovanja prvi dan govorila tudi profesor Anton Grad, znan avtor italijanskega učbenika za Slovence in prof. Muljačič. Oba sta govorila o raznih aspektih furlanskega jezika in kulture. Izšel je pesniški prvener mladega tržaškega avtorja MARKO KRAVOS Knjiga vam je na razpolago v Uiadki htjigčiini TRST • Ulica sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 Dva sleparja prijavljena sodišču Varnostni or,gami letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili dve osebi sodnim oblastem. To sta 25- letmi Sargio Zeriald, stamiuijoč v Rimu, M ga dolžijo nezakonite pri lasbitve tujega imetja, verjetne tatvine ter materialne poneverbe, in 26- letni Nelson Campbell, ki se bo moral tudi zagovarjati zaradi istih prekrškov, poleg tega pa zaradi zamenjave oseibe. Mladeniča, ki sta izginila neznano kam In ju sedaj iSče poUcija, sta pred nekaj meseci oškodovala mednarodno podjetje «Hertz», ki daje v nalom avtomobile. Ravnatelj družbe, ki ima svoje urade v našem mestu, v Ulici Mazzrimd št. 1, se je namreč 25. Junija zglasil na kvesturi ter prijavil omenjena mladeniča. Povedal je, da sta Žerjali in Campbell najela 2. maja pri podružnici «Hertz» v Opatija avtomobil fiat 125 z registracijo NA 566400 ter plačala najem z 220 dolarji. Ko je rok najema potekel, ni bilo več na spregled ne mladeničev ne avtomobila, policijska preiskava, ki je takoj sledila, pa je ugotovila, da so bdlli dolarji, s katerimi sta plačala najem, ukradeni nekje v Gorici. Tržaška policija Je po prijavi uvedla praiiskavo in včeraj je zadevo končno prepustila sodnim oblastem. Skupina 230 krvodajalcev iz italijanskega mesta Šesto San Giovan-ni pri Milanu je zaključila svoj obisk v Kopru. Organizacija krvodajalcev AVIS iz tega mesta že nekaj let uspešno sodeluje s koprsko organizacijo Rdečega križa in je bilo že več medsebojnih obiskov. Predstavnik AVIS iz Šesta San Gio-vanni je izjavil novinarjem, da so bili zelo zadovoljni z obiskom, saj so videli čudovite naravne lepote koprske obale in bili vsepovsod de ležni pozornosti in gostoljublja. L. O. letos predvideval nov priliv 1n ker se je že vnaprej vedelo, da se bo priliv nadaljeval tudi v n asi edini ih šolskih letih, so starši prizadetih otrok že letos spomladi zaprosili goričkega provedltorj a dr. Simon-cinlja naj posreduje pri rimskih oblasteh za dodelitev tretje učne moči v slovensko šolo v Ulici Randaccio. Doslej niso prizadeti starši prejeli nllkakeja, ne pozitivnega ne negativnega, odgovora, čeprav se šolsko leto prične danes. Prizadeti starši, vsa slovenske javnost iiiiiiimimiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimtiiimitiiiiiiiiiiiiiiiiiMHHMfniiniiiiiiiiiniii Okradeni košarkarji športnega društva Bor VESTI Z ONSTRAN MEJE Konec minulega tedna so zabeležili! na Goriškem dva pomembna kulturna dogodka. Idrija je dolbila likovno galerijo, kolektiv Goriškega gledališča pa je uprizori! prvo svoje deto v novi sezoni. Naj se najprej zaustavimo ob Idrijski likovni galeriji. Na pobudo domačega rojaka slikarja Iveta Seljaka - Čopiča so v tem mestu začeli lani s slikarsko kolonijo. Hkrati se je porodila tudi ideja, da bi v starem rudniškem magazinu uredili ustrezne prostore za razstave udeležencev kolonije. Zdaj Nekateri košarkarji S Z Bor. je ^ zamisel izpolnjena. V sta- Sekcija CAI v Gorici je razpisala nagradni natečaj za planinske diapozitive. Rok za vpis udeležencev zapade 21. t.m. Nad natečajem sta prevzela pokroviteljstvo deželna uprava in EPT iz Gorice. To je prva taka manifestacija v .................. ........... Gorici in morda celo v Evropi, ter sedem"v tretjem" tri v četrtem In j je odprta za fotoamaterje in pla-tri v petem razredu), dodelile dru-] nince vseh dežel. Vsak udeleženec lahko predloži po 4 barvne diapozitive s planinskimi motivi. Do sedaj se je prijavilo že mnogo udeležencev iz Italije in iz drugih držav. Med temi so prijavljenci iz Jugoslavije, Avstrije, Nemčije in Švice. Poslana dela bo ocenila posebna komisija, v kateri so Avstrijec E-duard Koder, Jugoslovan Peter Kocjančič, Goričan Arduino Altran in dva Italijana Gamberoni in Vla-nello. Za natečaj je na razpolago lepo število nagrad v obliki zlatih kolajn in drugih daril, ki so jih dale poleg organizatorjev na razpo lago tudi številne druge organizacije in ustanove od deželnih in pokrajinskih do zasebnih. Komisija bo pregledala in ocenila poslana dela dne 24. in 25. t.m. Nagrade bodo razdelili v neki goriški kino dvorani, kjer bodo tudi predvajali najboljša poslana dela v soboto, 22. novembra. Pozneje bodo predvajali te diapozitive tudi v drugih krajih v Italiji in v inozemstvu; po mož nosti jih bodo predvajali tudi v Novi Gorici in v Ljubljani. Kdor se zanima za ta natečaj lahko dobi podrobnejša pojasnila in obrazev za vpis pri: Club Alpino Italiano — Casella postale 89 — 3417 Gorica. V Idriji so ustanovili stalno likovno galerijo Prva letošnja predstava Goriškega gledališča ‘ki so imeli v ponedeljek trening tekmo na stadionu 1. Maj, so s® po tekmi zglasili na komisariatu javne varnosti v Ulici Calogna. Povedali so, da so med 9. in 11. uro, v času, ko so bili v telovadnici, neznanci obiskali slačilnico ter pregledali in prebrskali vse žepe. Njihov plen je bil kar obilen. Predvsem jih je zamakal denar In zapestne ure, ki so jih košarkarji pustili v svojih oblačilih. Prizadeta šparnnikl so 26-letnl iv čitedj Aleksander Sirk m Sv. Križa št. 266, kateremu so Ukradli 26.000 lir, lo-letni Valter OorboitU iz Rlc- rimskem slogu prijetno urejen prostor Je sprejel v soboto zvečer dela, ki so jih ustvarili udeleženci slikarske kolonije minulo leto. Sku paj se predstavlja 15 avtorjev s šestdesetimi deli. Gre predvsem za krajinske motive iz Idrije in njene neposredne okolice. Slike so izdelane v različnih tehnikah, od olj in akvarelov pa do risb. Tudi pristop avtorjev k delu je bil različen. Predstavili so se v realističnem in že čisto modernem stilu. Galerijo bo upravljal mestni muzej, kd se bo povezal z moderno tn narodno galerijo v Ljubljeni. Oto otvoritvi galerije so taield v Idriji tudi srečanje slikarjev, ki so se ga udeležili tudi nekateri slikarji iz Furlanije - Julijske krajine •ter iz Koroške. • * • Pomemben kulturni dogodek so v soboto zvečer doživeli tudi v Novi Gorici. Primorsko dramsko gledališče je namreč v prenovljeni gledaliiškd dvorani na Solkanski cesti izvedlo prvo letošnjo uprizoritev, komedijo klasičnega slovenskega dramatika Antona Tomaža Linharta «Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Vodstvo gledališča je zaupalo režijo znanemu ljubljanskemu režiserju Viktorju Molki, kostume pa je izdelala Alenka Rartlova, prav tako iz Ljubljane S sobotno premiero začenja Primorsko dramsko gledališče prvo poklicno sezono. Vanjo nastopa z nekoliko obogatenim ansamblom ter boljšimi delovnimi pogoji. Po splošni sodbi je bila uprizoritev taka, da že prenese tudi zahtev-nejše kritike. sedežu šole v Gorici, Korzo Italija 65, tel. 3148 ob delavnikih od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Urnik mejnih prehodov v oktobru na Goriškem Na osnovi videmskega sporazuma za mali osebni obmejni promet in v skladu z dogovorom obmejnih organov z obeh strani meje na Goriškem bo veljal za mesec oktober na Goriškem področju za prehode s prepustnicami na blokih II. kategorije naslednji urnik: Na prehodih Mirnik, Jenkovo, Ple-šivo, Vipolže, števerjan, Podsabo-tin, Miren, Devetaki in Jamlje velja za prehode s prepustnicami neprekinjen umik od 6. do 19. ure. Ob sobotah, nedeljah in praznikih so odprti do 22. ure prehodi: Števerian. Miren in Vipolže. Za prehode Šemoeter in Solkan I. velja tako ob delavnikih kot ob praznikih poslovni čas od 6. do 19.30. Tekmovanje v biljardu v dopolavoru v Stražicah Vodstvo dopolavora SAFOG - Nuo. va S. Giorgio v Stražičah je objavilo pravilnik za II. tekmovanje v biljardu na goriški način, ki se bo odvijalo v njihovem sedežu v Ul. Brigata Pavia 138, tel. 36-36 od 3. do 5. oktobra. Vpisovanje do 2. t.m. Vpisnina znaša po 1500 lir. Določenih je 10 nagrad, od tega 4 zlate kolajne in 6 pokalov. Podrobnosti pri vpisu na sedežu Dopolavora. namreč deželni svetovalec odv. Ri. naldi zelo negativno izrazil gleda možnosti nadomestne ameriške industrije. Dulci pa je s svoje strani potrdil previden optimizem v zadevi. Danes ob 10. uri bo na Združenju industrijcev v Tržiču sestanek med sindikalnimi predstavniki in inž. Nardijem, ki je glavni ravnatelj Solvay v Italiji. Pričakujejo, da bo inž. Nardi dal pojasnila in zagotovila glede usode delavcev te tovarne. Ob 9. uri bodo imeli trije sindikati predhodni sestanek, na katerem se bodo sporazumeli o stališču, ki naj ga zavzamejo na sestanku z Nardijem. Jutri, v četrtek ob 17.30 pa bo ponoven sestanek sindikalnih predstavnikov 7. odbornikom Dulci’em v Trstu. Med tem delavci v Solvav normalno opravljajo svoie delo in gre proizvodnja redno naprej, ne pustijo pa odvažati izdelkov in drugega materiala. Razstave Danes popoldne bo v galeriji «Pro Loco» na Verdijevem korzu otvort-tev slikarske razstave, ki jo Je pri. pravil tržaški slovenski slikar Via. dimir Ražem, ki se tokrat prv'J pred. stavlja goriškemu občinstvu. Razsta. va bo odprta do 10. oktobra po obi. čajnem urniku galerij. Akcija za Solvay v Tržiču Včeraj so bili tržiški župan in načelniki KD in PSI v občinskem svetu skupaj s predstavniki delavcev Solvay v Trstu pri deželnem odborniku Dulciju glede problema zapore Solvay. Prejšnji dan se je IIIIMIIIIIIIIIimillllllllimilinillllllllllllllllllllllUlllllnilllMIIIIIIIIIIIIIIIMIHIIimillllllMIIIIIIIIMIIHiMIHIIItl IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE Strokovni tečaji ENALC in CIFAP Deželna ustanova za trgovske strokovne tečaje (ENALC) pripravlja za letos štiri tečaje za strokovno pripravo hotelskega osebja; od teh bodo trije za moške, in sicer eden v Gradežu, eden v Lignanu in tretji v Piano d’Arta ter en tečaj za dekleta v Gradežu. Za vpis dobijo interesenti posebne .obrazce na Deželni direkciji ENALC v Trstu, Ul. Rossini 4. Podrobnejša pojasnila pri ENALC v Gorici, Ul. Mazzini 4, tel. 51-31. Pri ustanovi CIFAP pa vpisujejo udeležence za eno in dveletne tečaje za trgovske uradnike, za strokovnjake pri električni napeljavi po zasebnih hišah in za radijske in televizijske popravljalce in monterje. Podrobnejše informacije na Hude poškodbe kmetovalca iz Sovodenj pri padcu z voza Potem ko so ga napadle čebele, je prišel pod kolesa traktorja Včeraj ob 14. uri so prepeljali v splošno bolnišnico v Gorici 57-leb nega Karla Kraščka iz Sovodenj, Ulica Venezian 14, ki se je hudo ponesrečil, ko se je vračal s polja domov. Zdravniki so mu ugotovili udarec v lobanjo in prsni koš, zlom desne ključnice in leve rame ter druge poškodbe. Pridržali so ga s pridržano prognozo na zdravljenju. Ob času nesreče ni bilo nikogar s Kraščkom in zato niso mogli točno dognati, kako se je nesreča zgo-dila. Mož je odšel popoldne z grabljami in konjsko vprego k bajti pri škrljah, kjer je obrnil nekaj otave. Po opravljenem delu se je verjetno odpravil proti domu in padel z voza. Ko je prišel potem konj sam z grabljami na domače dvorišče, so domačini pohiteli proti travniku, kjer, je bila otava in spotoma našli na poti Kraščka nezavestnega ter takoj poskrbeli za njegov prevoz v bolnišnico, kjer mu skušajo rešiti življenje. Ob 15. uri pa so prepeljali v bolnišnico tudi 48-letnega Lonzina Bre-stana, kmeta iz Gradiške, Ulica Ro. ma 44, ki se je na svojem polju ponesrečil s traktorjem. Zdravniki so mu ugotovili zlom medenice ter desne stegnenice in so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Brestan je šel popoldne s traktorjem po serio na polje, ko ga je napadel roj čebel. Da bi se jih u-branil, je skočil s traktorja ne da bi pritisnil na zavoro. Vozilo je šlo samo naprej in preko njega, ki je pri skoku padel ter mu prizadejalo navedene poškodbe. CORSO. 17.15: ((Indianapolis pl- sta infernale«, P Newman in J. Woodward; amerišta kinema-skopski film v barvah. VERDI, 17.00—22.00: «Realtk ro- manzesoa«, italijanski barvni film. MODERNISSIMO. 17.30-22; «Fao-ede senza Dio«, L Gordan in R. Bender; francoski barvni film, mladini pod 18 letom prepovedan. VITTORIA. 17.15; «1 gangsters (Ulila facda pulita«, W. Breger in G. Moll. Italijanski barvni film; mladimi pod 18 letom prepovedan. CENTRALE. 17.30-21.30: «11 sen- tiero della violenza«, V. HefUn In D. Hunter; ameriški kinema-skopski barvni film. / rži d AZZCRRO: «Franck Costello — Fa-cla d'AngeJo» barvni film. EXCELSIOR: 16. — «Nostira sigmo-ra del Turchi«. barvni film. PRINCIPE: 17.30 — «La vendetta dl Gw«mg», G. Franclscus in G. Gala-n, barvni film, Voivi (,orira SOČA (Nova Gorica): «Osamljemi iz Nevade«, ameriški barvni film — ob 18. in 20. DESKEL: »Rusi prihajajo, Rusi prihajajo«, ameriški barvni film — ob 19.30, SVOBODA (Šempeter): «Ameriika išče Keraiedyjevega zločinca, a-meriški film — ob 18. in 20 RENČE: «Prišli so v Corduro«, a-meriški barvni film PRVACINA: Prosto SEMPAS: Prosto KANAL: «Zadnjd vlak iz Kaitange«, ameriški barvni film — ob 20. POTUJOČI KINO — VOJŠČICA: »Čarovnik« — ob 20. Iz goriškega matičnega urada V goriškem matičnem uradu so 29. (n 30. septembra prijavili šestnajst rojstev. Rodili so se: Donatella Rupli Chiara Carluccdo, Enrico Carluecdo, Cristina Grillo, Luigi PorteUl, Fran-cesca Russian, Manolo Malfatti, Anma Lestani, Gianluca Coren, Damjano Gobbo, Siena Culot, Robert Klanjšček, Gianni Fitacco, Cristina Gergolet, Maurizio Facchinetti in Stefano Turchetto. DEŽURNI LEKARNI GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna Alesand, Ul Carduc-ci 38. tel 22-68 l'R2IC Danes ves dan m ponoči le v Tržiču odprta lekarna S. Nicolb dr Olivetti - Ul. I. maggio 94, tel. 73328. Darovi in prispevki Za krvno banko v Gorici so da. rovali: dr. Annibale Beviglia 5000 lir; Anna Ciuffarin, Maria Lebani in Rina Grion skupaj 8000 lir. V FINALU ODBOJKARSKEGA TURNIRJA 11. SŠI ZA MLADINCE Po lepi igri obeh šesterk Polet premagal Kras 3:2 Tretje mesto je osvojil Sokol in četrto Breg Sinoči so na stadionu «1. maj» v Trstu pred itevitaim občinstvom, kd je burno navijalo za barve svojih ekip, zaključili odbojkarsko tekmovanje letošnjih SSI za mladince. FINALE ZA 1. MESTO: POLET — KRAS 3:2 (15:17, 15:7. 14:16, 16:14, 15:5) KRAS: Grilanc, Milič, Guštin, Na-not, Škrk, Huselj, Gruden, Budin POLET: Peterlin, Može, Sancin, Persinger, Kapelj, Sosič A., Križnič. SODNIKI: Franko, Ušaj, Simo-neta Z. Tradicija letošnje odbojke zahteva, da so finalna srečanja na visoki tehnični ravni. Tako je bilo * nastopom mladink, nato s tekmo članov, in tako je bilo sinoči pri mladincih. Srečanje je bilo izredno borbeno in vsi igralci obeh ekip, ki sta se potegovali za prvo mesto, so zaigrala res požrtvovalno. Obe šesterk; sta predvajali tudi ostro napadalno igro, Koki sne doslej na mladinskih turnirjih SSI nismo bili navajeni videti. Nekoliko slabše sta delovali obe obrambi, kar pa je razumljiv,., saj zah tava dobra obramba predvsem veliko izkušenosti, katere pa mladi odbojkarji še nimajo. Pri Krasu smo imeli vtis, da kljub vsem naporom, ki jih je vložil v to tekmo, ni pokazal vse,ga kar zna. V šesterici je več odličnih igralcev, ki so s svojimi akcijami često izvabili aplavz občinstva. Toda v igri je bil njihov nastop bolj bled, manj povezan in premalo homogen. Pri Poletu so nasprotno prevladovale bolj jasne zamisli in taktične variante, številne poteze te ekipo so bile dokaj premočrtne, bolj zrele. Ekipa je tudi igrala precej konstantno, v svojih storitvah na tako nihala kot Kras, kar kažejo tudi rezultati setov: oba zgubljena zeta so Openci zapravili z minimalno razliko, medtem ko so Zgo ničani v zgubljenih nizih, razen v četrtem, zbrali le malo točk. Na splošno pa je srf anje vendarle nad vse zadovoljilo in lahko rečemo tudi prijetno presenetilo Videli smo, da rase v tržaški okolici res izvrsten odbojkarski naraščaj in se torej naši moški odbojki ni treba s strahom ozirati v bodočnost. Tekmo smo zato zapustili s prijetnim občutkom. Sodnik Franko sicer ni imel vedno pregleda nad igriščem, vendar Je sodil nepristransko in korektno, z zadovoljivim kriterijem. FINALE ZA 3. MESTO. SOKOL — BREG 2:0 (15:5, 15:10) SOKOL: Ukmar, Ušaj, Franko “analni M OV/iVš-fAJ. uivuiau , ^ *,vy • Zadnik, Marušič, Pašktota. BREG: Slavec, Lovriha D., F. In V., Žerjal, Svetina, Hrvatu:. SODNIKI: Wilhelm. Drašič, Si-moneta Z. To srečanje nd pokazalo nič posebnega. Breg se je predstavil s precej improvizirano šesterko, ki proti bolj izkušenim in tehnično precej bolje pripravljenim Sokolo- dovolj uspešnega odpora. Tekma se je zato v prvem setu odvijala pretežno v eni smeri, v drugem pa je Sokol nekoliko popustil in Brežani so zbrali nekaj točk več. Vsekakor pa sta obe šesterki pokazali poprečno igro, iz katere je izstopalo le nekaj posameznikov Sčkola, predvsem Franko in Ušaj. KOŠARKA V OKVIRU 11. SŠI V «doma(‘em» srečanju Cankar A-Cankar B 18:8 CANKAR A — CANKAR B 18:8 (2:2) CANKAR A: Bandelj 10, Rogelja, škerlavaj, Pernarčič Silva, -Pahor 8. CANKAR B: Bolčina 4, Kodrič 2, Sancin, Cecdhi, Trampuž, Rau-ber N. 2. SODNIKA: Vitez in Plesničar. Obe ekipi Cankarja sta sinoči odigrali antioipirano srečanje žen- skega košarkarskega turnirja. V obeh peterkah nastopajo same košarkarske začetnice in zato je bil seveda tudi končni izid nizek. V OKVIRU 11. SŠI Razveljavljena tekma košarkarskega turnirja Organizacijski od/bor košarkarskega tekmovanja 11. SSI (ŠD Polet) je v zvezi s tekmovanjem članov dne 26. 9. 1969 pod-vzel naslednji disciplinski ukrep: Tekma Juveratina — Sokol A v kateri je Juventina zmagala s 108:9, se razveljavi, ker je ekipa z Goriškega nastopila z neprijavljenim Igralcem Konradom Brajnikom ter se zato registrira z Izidom 2:0 v korist Sokola A. PO ZAKLJUČKU NAMIZNOTENIŠKEGA TEKMOVANJA NA SŠI Športne igre so pokazale vrsto obetajočih igralcev Namizni tenis je ona najstarejših panog slovenskih športnih iger. Od vsega začetka je bilo to tekmovanje zelo kvalitetno, saj na njem že več let nastopajo igralci, ki sodijo med najboljše v državi. Tekmovanje je bilo letos razdeljeno na pet kategorij, v katerih je nastopilo 63 tekmovalcev, le dve tretjini vpisanih. Statistika nam takoj pokaže, da je bila udeležba zelo nizka v tržaških skupinah (med člani 21 od 45 vpisanih), medtem ko so bile odsotnosti neznatne pri gori-ških društvih (med člani je nastopilo 17 tekmovalcev od skupno 18 vpisanih). V posameznih kategorijah pa je tekmovanje potekalo tako: Naraščajniki Od 17 prijavljenih tekmovalcev se jih je javilo na tekmovalnem prostoru le 8. Prva štiri mesta so pripadla predstavnikom Sokola. U- niiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NA ATLETSKEM TEKMOVANJU PRETEKLO NEDELJO Dobri dosežki V. Cesarja Švaba in Sedmaka v Vidmu V soboto in nedeljo je bilo v I Žal pa se pozna, da atlet ne tre-11969-70. V te lestvice Je bilo vme- Vidimu moško deželno prvenstvo. I niiira, kajti če bi popravil nekate-1 šenih nekiaij sprememb v primer - Na tem tekmovanju lahko nasto- re tehnične pomanjkljivosti bi lah- javi s prejšnjim letom. Te spre- pijo samo tisti atleti, člani in I ko dosegel znatno boljše rezulta-1 membe se tičejo tudi naših sloven- mladinoi, ki so v prejšnjem delu sezone dosegli rezultate, določene od federacije kot minimum za nastop. Kot je običajno, so tudi na tem prvenstvu furlanski atleti dosegli cel kup zmag in nekaj izrednih rezultatov. Med najboljšimi je Vecchiattov 63.18 m v kladivu pa tudi sprinter Trangoni se je odlikoval na 100 m in 200 m. V skoku s palico je Pontonutti znova premagal letvico na 4.40 m medtem ko je Del Forno preskočil 1.90 m v višino. Od Borovih atletov je bil najboljši Vojko Cesar: zasedel je peto mesto v skoku s palico in v metu kopja, dve šesti mesti pa je osvojil v metu krogle in v višini. Vsi ti rezultati pričajo o odlični formi našega atleta, ki bi lahko postavil nov osebni rekord na prihodnjem tekmovanju v deseteroboju. Tudi Dušan Žvab je dobro opravil svojo nalogo. V polfinalu teka na 400 m z zaprekami je tekel v odličnem času 60”, na 110 m z zaprekami pa je postavil nov osebni rekord. V obeh nastopih se je uvrstil na častno peto mesto. Peto mesto je zasedel tudi Emil Sedmak v metu kadiva. vim igralcem ni mogla organizirat. .................................. Osmega zbora slovenskih geo O socialno geografskih procesih (Nadaljevanje s 3. strani) ne Koroške, ki pa se ne more prav razviti zaradi neugodne prometne lege. Novo veliko umetno jezero na Dravi se s pridom vključuje v deželna hidroenergetski sistem. Po prijetnem postanku ob Klopinjskem jezeru, kjer so čez noč zrasli sodobno opremljeni hoteli, smo ce mimo Smče in Dobr ie vesi spet približali Karavankam. Prof. Gams nam je spretno tolmačil prirodne značilnosti Podjune. Od časa do časa je kaj pokazal in nas presenetil s svojim izrednim poznavamem geološke zgradbe toga področja. Na poučnih izletih tostran meje se še ni zgodilo, da bi kdo imel geomorfološko sliko pokrajine tako v malem prstu. Naša zadnja postaja na avstrijskih tleh je bil Pliberk, od koder smo se preko Holmeca spet vrnili na Ravne. grafov ne bomo zlepa pozabili. Na njem je prišla do izraza vloga geografske znanosti v enotnem slovenskem prostoru, ki obsega tudi zamejsko Slovenijo. Obstoječa dognanja je treba marsikje dopolniti in jih smotrno povezati, vrzeli pa odpraviti. V našem zamejstvu je bilo po vojni le malo pravega raziskovalnega dela. Prirodne značilnosti naših krajev so sicer v glavnem proučene, skoraj nihče pa se ni doslei loteval socialno geografskih procesov, ki so za naš obstoj odločilnega pomena. To nalogo nameravajo zdaj prevzeti geografi naših osrednjih ustanov. Prav bi bilo. ko bi naši razumniki pri tako važni zamisli sodelovali po svojih najboljših močeh. Seveda bi morali kritično pretehtati nekatera dejstva in pogumno pogledati v oči tudi bolj trpki resnici. Zborovanje na Ravnah je dokazalo, da je mogoča svobodna izmenjava mnenj tudi o tem, kar je, ne samo o tistem, kar naj bi bilo. Konec. te. V isti tekmi je zelo slabo me tal Peter Zupan, ki je na koncu imel tri neveljavne mete. Tudi Stojan Udovič je razočaral v metu kopja, orodje je metal kar za 5 do 6 m manj kot običajno. IZIDI 100 m: 1. Trangond (Libertas) Videm) 11” 200 m: 1. Trangooi (Libertas, Videm) 22”5 400 m: 1. Bramuzzd (Libertas, Videm) 50”2 800 m: 1. Lenarduzzi (Libertas, Videm) 2'0"6 1500 m: 1. Lenarduzzii (Libertas, Videm) 4'3’T 5000 m: 1. Miand (Italcantieri, Tržič) 13’34” 10.000 m: 1. Intemperante (S. Giacomo, Trst) 32'54”3 10 km hoja: 1. Ergod (Acegat, Trst) 53’45” 110 m ovire: 1. Mazzero (To- riaoa) 16’T 5. Švab Dušan (Bor) 17”8 400 m ovire: 1. Braimuzzi (libertas, Videm) 54” 5. Švab Dušan (Bor) 61”6 (60” v polfinalu) 3000 m ovire: 1. Miand (Italcantieri, Tržič) 10’13”6 višina: 1. Del Farno (Libertas, Videm) 1.90 m 6. Cesar Vojko (Bor) 1.65 m dafjdna: 1. De Anna (ASU Videm) 6.79 m 2. Marchesan (Torriana) 6.79 m troskok: 1. Marchesan (Toma- na) 13.79 m palica: 1. Pontonutti (Libertas, Videm) 4.40 m 5. Cesar Vojko (Bor) 3.20 m krogla: 1. Francescutto (ASU (Videm) 13.49 m 6. Cesar Vojko (Bor) 12.13 m disk: 1. Fabbro (Italcantieri, Tržič) 40.51 m kopje: 1. De Franzoni (Tomana) 63.78 m 5. Cesar Vojko (Bor) 53.54 m 13. Udovič Stojan (Bor) 44.70 m kladivo: 1. Veccbiatto (Libertas, Videm) 63.18 m 5. Sedmak Emil (Bor) 43.26 m štafeta 4X100 m: Ginnastica Triestina 44 ”1 štafeta 4X400 m: Libertas Videm 3’36”9 Z. P. NAMIZNI TENIS italijanska namiznoteniška zveza FITET je pred kratkim objavila lestvice Igralcev za sezono skih igralcev, med katerimi sta svoji mesti obdržala le dva. V prvi kategoriji je Boris Košuta nazadoval s prvega na osmo mesto. Med drugockategamtki je prav talko nazadoval iz prve v drugo skupino Edi Bole, medtem ko je Edi Košuta ohranil svoje mesto v tretji skupini. Edina napredovanja smo opazili med tretjekategomiiki, kjer je Ukmar uvrščen v drugo skupino (lani je bil v četrti) skupno z Adrdja-nom Tavčarjem (lani prva) In Tomšičem (lani druga). Prvič so na seznamu tudi Milič (tretja), Cattonar (četrta) in Fabjan (peta). S. J. speh Nabrežincev je bilo treba sicer dobrih športnikov. Prisostvovali smo pričakovati, glede na to, da že leto dni nastopajo v prvenstvih FITET, mladinskih igrah in na drugih tekmovanjih, vendar pa ne v tolikšni meri. Najbolj je presenetil komaj 114etni Nevo Radovič, ki je v predtekmovanju odpravil bodočega zmagovalca Fabjana, a se je moral zadovoljiti le s tretjim mestom. Na-brežinsko društvo si očitno pripravlja igralce za bodočnost. Mladinke Tekmovanje z najnižjo udeležbo, le 6 prijavljenih in 4 prisotne, ki je tehnično precej zaostajalo za ostalimi, a je bilo kljub temu odkritje letošnjega turnirja. Vse štiri igralke — tri so zastopale ŠK Kras, ena pa Kontovel — so pokazale nadarjenost in požrtvovalnost, kakršno le redko vidimo. Zmagala je naj-rrlajša, Sonja Milič, ki pravzaprav sodi med naraščajniee. Res škoda, da se toliko društev raje ukvarja z nogometom in se bori za predzadnje mesto v 3. kategorija, ko bi v kakem drugem športu z lahkoto segalo po državnem naslovu! Mladinci Že pred začetkom tekmovanja je bilo prvo mesto oddano Nabrežincu Ukmarju, ki tokrat ni razočaral. V celotnem tekmovanju ni izgubil niti seta. Le trikrat je dopustil svojim nasprotnikom, da so nabrali čez 11 točk: vsi trije pa so prav tako zastopali nabrežinske barve. Tako je bila spet jasna premoč nabrežin-skih tekmovalcev. Edini, ki se jim je upiral, je bil Goričan Komel, ki je s svojim drugim mestom potrdil predvidevanja. Za to tekmovanje se je prijavilo 45 tekmovalcev udeležilo pa se ga je 29. Članice Najbolj razburljivo tekmovanje, o katerem je bilo mnogo govora. Rekel bom le eno, kar sem že večkrat povedal. Slovenci v Italiji imamo zelo dobre tekmovalce, nimamo pa IIIHMIIItlllllllliiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii OBVliSIILO Organizatorji 11. SSI opozarjajo, da zapade rok za prijave tekmovalcev v igri «med dvema ognjema*, peteroboju za otroke in streljanju, jutri, 2. oktobra. •l|IUMIIIIIIUIIIIIIII|||||||||||||||||t|||||||||||||||||||||||||l|||,|ri,||||||||,M|,t,|||||||||||J|||||||||||||||||||||||||||||||| MEDNARODNI NOGOMET ZUERICH, 30. — Danes so na sedežu evropske nogometne zveze izžrebali sestavo skupin mladinskega turnirja UEFA, ki bo od 16. do 25. maja prihodnjega leta na Škotskem. Italijo so skupno z Bolgarijo, švedsko, Škotsko, Norveško, Madžarsko, Finsko, Holandsko, Švico in Belgijo uvrstili v finalni del turnirja. Izločilni del bo potekal po skupinah, ki so sestavljene kakor sledi: 1. skupina — Franclja, Portugalska, Španija 2. skupina — Grčija, Malta, Turčija 3. skupina — Poljska, Romunija, SZ 4. skupina — Anglija, Avstrija, Wales 5. skimi na — ZRN, Jugoslavija, <5SSR 6. skup.na — NDR, Irska. Finalne skupine pa so sestavljene kakor sledi: A skupina — Bolgarija, škotska, švedska Italija B skupina — Norveška, Madžarska, Finska, zmagovalec 1. skupine C skupina — Holandska, Švica, zmagovalec 4. in 5. skupine D Skupina — Belgija, zmagovalci 3., 6. In 2. Skupine. Pl A VANJI BOLOGNA, 30. — Italijanski re-korder v hrbtnem slogu Tržačan Franco Del Camjpo se Je včeraj med smučanjem na Stelviu resno ponesrečil. Ker sl je plavalec zlomil piščal in golenico desne noge so ga nocoj sprejeli na obroped-skem zavodu Riitzzoli v Bologni. Zdravniki so Izjavili, da mu poškodba ne bo pustila posledic in da bo Del Čampo lahko nadaljeval s športnim udejstvovanjem. BOKS NEW YORK, 30. — Italijanska amaterska boksarska reprezentanca Je v Madison Square Garde, nu premagala ameriško reprezentanco 6:5. Izidi posameznih srečanj so: Minimiušja kat. Franco Udella (I). — E. Santiago (A) p. t. Mušja: Filippo Grasso (I) — D. Vasquez (A) p. t. Bantam: Bernardo Onori (I) J. Gomez (A) p. t. Lahka: Emesto Bergamasco (I) — J. Ruiz (A) p. t. Weitar lahka: Giambattista Ca-pretiti (I) — R. Bolds (A), ker je bil slednji pretežak za svojo kategorijo. Peresna: J. Bennet (A) — Glovan-ni Carrino (I) t. k. o. v 1. rundi. Supervvelter: J. Valadez (A) — Bruno Facchettl (I) p. t. Srednja: J. Baldwin (A) — Guer-rino Cipriani (I) p. t. Srednjetežka: D. Matthes (A) Wa)iter Facchinetti (I) p. t. Težka: J. Elder (A) — Amedeo Laurettd (I) p. t. tako prerekanju, obtoževanju sodnikov in drugim izpadom, ki nikakor ne sodijo na športno tekmovanje. Vse se je začelo, ka je glavni sodnik, opirajoč se na čl. 38 pravilnika FITET, pripustil k tekmovanju igralko, ki se je prijavila z zamudo. S takim vedenjem, kakršnega so pokazale naše dolgoletne tekmovalke, bi bile na vsakem tekmovanju pod nadzorstvom federacije izključene za eno leto. Na tem tekmovanju sta presenetila dva rezultata: zmaga Goričanke Mirjam Devetak in odlično četrto mesto Sonje Milič, ki si ga ,ie priborila z zmago nad Švabovo. Vendar pa bi bil končni vrstni red lahko drugačen, ko bi v dvorani vladalo drugačno vzdušje. Napeto ozračje je namreč negativno vplivalo na tekmovalke, predvsem na mlajše, ki niso mogle priti do izraza. Člani Sorazmerno nizka udeležba, 38 tekmovalcev od 63 prijavljenih. Odsotna sta tudi dva nosilca skupin, Grbec in Tomšič. V finale so prišli vsi favoriti. V finalnem tekmovanju pa se štirje finalisti niso javili, kar je skrajno nešportno, saj so tako s svojo udeležbo na kvalifikacijah odvzeli mesto v finalu drugim tekmovalcem. Za finalno tekmovanje se je zbralo okoli 60 gledalcev, ki so z navdušenjem sledili dvobojem. Tudi tu je prišlo do presenečenj. Tretje mesto je povsem nepričakovano zasedel domačin Ukmar, četrto na Kontovelec Milič. Popolnoma sta razočarala A-rijan Tavčar in Edi Košuta, nosilca skupin 3 in 4. Najkvalitetnejša in najlepša je bila zaključna tekma med B. Košuto in Boletom (3:1), najbolj borbena in za domače občinstvo najzanimivejša pa je bila tekma med Ukmarjem in Miličem (2:1). Lestvica po točkah SŠI je za namizni tenis pa taka: Sokol Kras Dom Gorica Kontovel Škamperle Dom Rojan Polet Mladost RMV Tekmovanja so se udeležili: Cankar, Devin štivan, Lonjer in Sovod nje, ki si niso priborila točk. Tekmovalce so prijavili še Breg, Bar-kcvlje in Vesna, a se tekmovanj nisi« udeležili. Z največ udeleženci sta sodelovala Mladost in Kras (9), sladi pa Dom Gorica (8) Sistem tekmovanja — izločitev po drugem porazu — se je dobio obnesel, čeprav je bilo treba odigrati več tekem, kar je obremenjevalo prireditelja, je bila s tem dana možnost tekmovalcem, katerim žreb ni bil naklonjen, da se uvrstijo na eno izmed prvih mest. To možnost so mnogi izkoristili, med njimi Fabjan, Komel, Devetakova, Miličeva, Ukmar in predvsem Milič, ki bi se sicer uvrstil le na deveto mesto. Kaj naj torej rečem za zaključek? Manjkale so moške dvojice, to je bila edina večja napaka prireditelj-skega odbora. Tega tekmovanja ni bilo na sporedu, ker je imel prireditelj premalo časa na razpolago. Na tem tekmovanju smo jasno videli realne možnosti naših tekmovalcev. čas je, da se začne načrtno 35 20 12,5 10 8 7.5 5 3 1 V ponedeljek je bil finale članskega odbojkarskega turnirja 11. S SI. Po ostri in razburljivi tekmi (zgoraj) je šesterka Cankarja premagala Škamperle, v borbi za tretje mesto (spodajj) pa so Barkov-ljani prisilili Kras k predaji Tekmam finalnega dela članskega odbojkarskega turnirja 11. SŠI je prisostvovalo, kot je razvidno s slike, veliko število navijačev obeh društev iiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiniimmiitmiimiiiiiiiimiiiiiiitiiimimiiimmiiiitiiiuiiiimiiiiil V OKVIRU 11. SSI Pravilnik tekmovanja v peteroboju za otroke 1. Tekmovanje v peteroboju za otroke organizira komisija za to tekmovanje v okviru 11. Sš. 2. Tekmovanje bo obsegalo naslednje discipline: a) tek na 20 m b) skok v višino (z zaletom naravnost in doskokom na noge) c) skoik v daljino z mesta (s so- gojiti namizni tenis tudi kje drugje, ^TekTTnSi 15K5V ne samo v Nabrežini. ŠZ Bor je skoraj popolnoma brez naraščaja. Upravičeno se torej lahko vprašamo, kaj bo z Borovim namiznoteniških odsekom čez nekaj let. Sokol se resno pripravlja na prvenstvo C lige in je to tudi dovolj jasno pokazal. Nihče pa noče ustanoviti ženske sekcije. Tržaški FARI je letos prijavil žensko naraščajniško ekipo in zasedel drugo mesto v državi Vsega skupaj je nastopil — enkrat in seveda izgubil! Mi pa imamo talente in kadre, treba je le še malo .dobre volje... Bojan Brezigar ligon) d) met (odbojkarske) žoge na cilj V točkah a) In č) se opravi po en start, pri točkah b), c) ln d) pa po dva poskusa. 3. Tekmovalci in tekmovalke bodo razdeljene v dve starostni kategoriji: mlajša (rojeni v letih 1959 ln 1960), starejša (rojeni v letih 1957 In 1958). Za dečke in deklice bosta sestavljeni dve ločeni končni lestvici. 4. Končna lestvica bo sestavljena na podlagi uvrstitev v vsaki od petih disciplin. Prvi v vsaki disoplini bo prejel 30 točk, drugi 29, tretji 28 točk itd. Prvo mesto v peteroboju bo osvojil tekmovalec z naj višjim številom točk. 5. V skoku v višino se bo lestvica dvigala tako: mlajše deklice: 30, 40, 50, 55, 60, 65 cm itd. starejše deklice ln milajši dečki: 40, 50, 60, 65, 70, 75 cm itd. starejši dečki: 50, 60, 70, 75, 80, 85 cm itd. 6. Tekmovalci, ki se na poziv sodnika ob najavljeni uri ne bi odavali vabilu za nastop, kasneje ne bodo priipuščent k tekmovanju. 7. Na zahtevo sodnika ali organizatorja se mora'o tekmovalci izkazati z veljavnim dokumentom in izkaznico II. SSI. 8. Kar ni predvideno v tem pra-vilniku dopolnjuje glavni pravilnik 11. SSI, v spornih primerih pn je odločilno mnenje sodnika. 9. Organizator do v primeru potrebe določila tega pravilnika spremenil. «♦♦♦♦♦♦♦« ♦♦•♦♦♦♦♦♦• •♦♦♦ «» M H | ,, | (ttttt »»»»«♦«» t'M',"t-*'*-*"*-*-*A**'***~»***»«>*>>*****»«***<******** »♦•♦♦♦*♦•*♦****♦*♦***********♦+******♦*****+********** ********** ****»‘*»*» •*•*••**•* •••***••••••*••»»». ---—t----------tTtTTTl, I........ ‘Beti* 'Vtittfoiec: -14,- FNA CflMfl pni FTIF LI1U oniliu r VLL I JL BnuiiliiililiHniulSSHlSHUliliSIHHSSnHiiiiHnSSillSHSjnBKnuiSuuHdilHBiniiiiK^Kl Očetov grob Zdi se mi, da je za menoj neka zelo dolga pot. S seboj pa še ves čas nosim dežele, v katerih sem bil in v katere si še vedno želim. Srečanja. Obraze. Besede. Negotovost. Čutim, da me svet ne more več premamiti, da sem za hip obstal na poti, ki se pravzaprav ni še niti pričela. Zdi se mi, da se ves ta čas nisem niti za hip premaknil lz mesta in da je samo moj duh nemirno blodil okoli. Mnogo Jih je, M mi tega ne bodo nikoli odpustili. Toda prešel sem tisto točko, ko sem prosil za razumevanje, ko sem mislil, da razumevanje na vsak način potrebujem. Ne vem, morda so me prečistile moje poti, ali pa tiste ure samote, ko sem pisal potopis svojega življenja. Kako bežna se ml zdi pot po cestah stare Evrope. In brezupna hkrati. Tako kot povratek v mesto meglenih jesenskih juter in tihih, neskončnih zimskih noči. Grede predmestja. Cvetje pomladnih vrtov in vrt moje mame. Rdečka- ste privzdignjene strehe starega mesta prilepljene na grajsko pobočje. Vse porasle poti mladosti In razpršeni pogledi, pogledi, katere Je odplavljala plima spoznanj. Hotel sem gledati rojstno mesto tako kot je v resnici. Tako kot so v res niči njegovi ljudje. In vsi ljudje na svetu. Zato bom moral premagati svoj strah. Strah, ki me Je privedel nazaj. Strah? Aid ljubezen? Pričakovanja. Toda sedaj ni več pomembno. Obstal sem pod vejami vrb ob reki. Kot tanke žilice so, ki prepredajo tkivo neba. So kot nadaljevanje tiste misli, ki jo Je dojela moč pisatelja, kateri je nekoč prebival v hiši nad mestom, poleg cerkve in gostilne in Je bil in je še vedno večji kot vsi spomeniki, ki so Jih postavili njemu v čast. Lahko bi opisoval svoje rojstno mesto. Njegove ceste, parke, spomenike, muzeje, urade, besede, M jih ljudje izrečejo v jezi, ali iz ljubezni. Vse mreže, ld jih spletajo njegovi prebivalci, da bi prišli do plena. Zdi se md, da edino reka kaže znake življenja. Reka, ki prihaja iz širokih, vlažnih barjanskih travnikov in ki Jo napajajo kanali vklesani v trpko črnico. Vsa stoletja časa v katera sega pot reke, so kot trenutek, v katerem Je moje življenje samo preblisk, ln le s težavo lovim njegov zven v noči zvezd in za hip sežem po nečem, kar sega dalje kot trenutki, ki odhajajo neizprosno iz dotika. 2ivi! 2ivi, da živiš! Delaj, da živiš! Prepevaj, da pozabiš! Išči svojo lastno pot. Delaj se zadovoljnega, da boš užil svoj mir in dobil tisto, kar ti pripada. Prodaj samega sebe! Oče! Stojim ob tvojem grobu. Ob njem je upognjena podoba matere. Vse okoli naju so grobovi. Visoki marmornati nagrobniki z doprsnimi kipi pokojnikov, z vedno prižganimi svečami in vedno svežimi, razkošnimi šopki ter zapuščene travnate gomile, na katerih morda kdo za dan mrtvih prižge droben plamen. Sem pričel razumevati glasove ljudi, ki so tu pokopani. Pričenjam spoznavati vse, za čimer so tožili v življenju. Kar jim je izpilo moči. Za kar so bili prikrajšani in za kar so prikrajšali druge. Kam vodijo pota pričakovanj, strahu im upanja. Je upor tisti jez, ki nas loči od smrti. Saj človek lahko umre stokrat, tisočkrat. Toda samo enkrat mu sodi življenje. Devetindevetdesetkrat, devetsto devetinde-vetdesetkrat si sodi sam. Ko b’ čepov ne blo, ko b’ sodov ne blo, In vince bd teklo, z majolke samo. Tvoja najljubša pesem. Spominjam se tvojega smeha. Spominjam se vprašanj, ki sem ti jih zastavljal. Vojna. Bolezen. Utrujenost. Obup. In neko nikoli izpeto razumevanje za ljudi, za njihovo bolečino. Tvoje življenje je bilo hrepenenje. Večna tožba po morju. Po sončnih vinogradih v okolici Trsta. Po hiši v cvetju, (kjer se Je izpred latnika videlo morje. Globoko in sinje, mrko in nežno. Nikoli se nisi sprijaznil z mislijo, da tiste hiše nd več, da ni več tistih trenutkov in ne tistih ljudi, med katerimi se je rodil tvoj smeh. S svojimi življenji in srci ste plačali račune tistih, ld so veljali za velike, ki so v imenu nečesa preganjali in ubijali. Tudi oni so že stopili na pot noči. Mar preveč pričakujem od ljudi? Morda te je ubilo hrepenenje po morju. Morda so te ubili ljudje. Enkrat samkrat te je ubilo življenje. Tudi jaz se ubijam in si želim, da si prihranim svojo lastno veliko sodbo. Ljudje tako kot vedno hite po ulicah. Prehodi za pešce so zatrpani. Ob pločnikih se ustavljajo vozila. Ljudje se gnetejo pred vhodi v kinematografe in gledališča. Ustavljajo se pred izložbami in gostilnami. Trgovine. Kioski. Kondomi. Pornografija. Kupčije. Sodišča. Poročila. Prepiri in obtoževanja. Kje je čar mesta. V njegovem hitenju. Rasti. Spreminjanju. Ali v molku starih hiš, v katerih je zapisanih največ usod. V pogledih z grajskega stolpa, v pogledih na širino, ki se v daljavi spleta s planinami in širokimi, mogočnimi zidovi. Ali na tem nebu, po katerem se vale oblaki in prinašajo megle, dež, sneg ali razkrivajo sinjino, ki tone k zvezdam. Vsa mesta na svetu imajo v sebi nekaj, kar jih dviga nad njihove prebivalce. Tudi jaz sem hrepenel po svojem rojstnem mestu, mestu, ki je odmaknjeno od morja. In’ včasih sem prisluhnil oddaljenemu utripu valov. Tisto so bile tvoje besede. Toda ta reki, ki teče skozi mesto in ob kateri zdaj znova stojim, je vse kar potrebujem. Tako kot si ti potreboval morje. Odgovora pa ni od nikoder! KONEC UREDNIŠTVO- TRST - UL. MONTECCHI 6, H, TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ux — 1K četrtletna 2 250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaSKega tiska 11.5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - UGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 160, flnančno-upravnl 250, osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi so Ur irst u — _ Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin ItaUje pri «Sodetš Pubbllcitš Italianaa — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst