Naročnina mesečna 12 Lir, za inozem* «tvo 20 Lir —■ ne- M -iT K * tŠTBz in 10.349 za inserate. ^^^^^^^ ^^^^^ ^^^^ ^ MHBBHB^ ^^mm^^ p , , le inserzioni. Novo" mest L' ' kh*1" T,dt dan r,1®B ",onedelfk* dn«T" prazniku. Filiale i T ... . ui xx , ,, , , . = Uredništvo lo apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. a Novo mesto Izključna pooblaščen ka za oglaševanje italijanskega in tujega | Redazioae, Amministrazione. Kopitarjeva 6, Lubiana. I Concessionaria esclusiva per la pubblicita di provenienza italiana izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, M.lano. | Telelon 4001-4005. f ed estera: Unione Pubblicita Italiana S. A- Milano. Abbonamentit Mete 12 Lire; Estero, me- Vojno poročilo št. 508 Veliki uspehi Kraljevega letalstva Uspešni napadi na Malto Šest angleških letal sestreljenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Lovska letala Kraljevega letalstva so včeraj popoldne uspešno obsipala z ognjem iz strojnic letala na tloh na letališču M i c c a h a (Malta). Med nadaljnjim delovanjem so naši lovci napadli sovražno letalsko skupino. Razvil se je boj in jc bilo sestreljenih (i sovražnih letal vrste »Hurricane«. Letala so padla v plamenih, sedmo letalo pa jc bilo hudo poškodovano in ga je smatrati za izgubljeno. Vsa naša letala so se vrnila, samo eno letalo je bilo poškodovano. Zlasti so se odlikovale skupino pod poveljstvom podpolkovnika Marca Minia Palluclla in eskadrile kapitanov An-tonia Larsimonta Pergamcnija in Maria Plude. Ponoči so letala znova napadla letališče M i c c a b o. Severna Afrika: V krajevnih bojih na bojišču pri Tobruku je bilo ujetih nekaj ujetnikov. Nemška letala so bombardirala cilje v trdnjavi, kjer so nastale eksplozije. Med poletom nad Tripoli. o katerem govori vojno poročilo z dne 21. oktobra, jc bilo eno angleško letalo sestreljeno. Vzhodna Afrika: Ugodni spopadi za naše čete, ki so prizadejale sovražniku izgube. Carigrad, 2". oktobra. AS. Junaški odpor italijanske 'posadke v Gondarju zahteva splošno pozornost in občudovanje tisku, številni turški listi opisujejo ta dolgi odpor italijanskih junakov v vzhodni Afriki in pravijo, da se vojskujejo, ne da bi dobivali pomoč iz domovine, še manj pa morejo dobivati iz domovine orožje in strelivo. Sovražne sile so v veliki premoči, toda italijanski oddelki so sovražne napade povsod odločno odbili. Turški listi izreka jo priznanje in spoštovanje pogumnim italijanskim vojakom ter poudarjajo, da je sovražnik vedno priznal čast orožja italijanskim oddelkom, kadar so po skrajnem odporu bili prisiljeni predati se. Na bojišču, 23. oktobra. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da so v torek zvečer letala bombardirala pomorsko oporišče La Valeto na Malti. Bombe velike vrste so uspešno zadele cilje v zalivu Geat llarbour. Začelo je streljati protiletalsko topništvo, v boj pa so posegli tudi angleški nočni lovci. Vsa naša letala so se vrnila. Zunanja obrambna črta Moskve prebita Prednji nemški oddelki 60 km od Moskve Nemške podmornice potopile 32.ooo ton angleškega ladjevja Nemško vojno poročilo Hitlerjev glavni stan, 23. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Kljub težavnim vremenskim razmeram je bilo zunanja obrambna črta sovjetskega glavnega mesta v zadnjih dneh ml jugozahoda in zahoda na široki fronti prebita. Prvi naši napadalni oddelki so sc ponekod prebili do razdalje 60 km od Moskve. Ponoči so letala metala eksplozivne in zažigalne bombe na Moskvo. Podmornice so potopile štiri sovražne parnike s skupno 32.000 tonami in sicer nn Atlantiku v močno zastraženem konvoju, dasi so konvoj spremljale zelo hitre bojne ladje. Bojna letala so podnevi potopila 1500 tonsko ladjo in z bombami poškodovala veliko trgovsko ladjo. Ponoči so letala pri dobri vidljivosti napadla oskrbovalno pristanišče Birkenhead. Na vojaško važnih napravah so nastale velike eksplozije in požari. Ostala bojna letala so dosegla zadetke v polno na pristaniškem območju Greath Yarmoutha. Sovražnik je ponoči metal eksplozivne in zažigalne bombe na raznih krajih zahodne Nemčije. Civilno prebivalstvo je imelo majhne izgube. Nastala je le nepomembna škoda. Protiletalsko topništvo je sestrelilo tri angleške bombnike. V času od 15. do 21. oktobra 1941 je angleSko letalstvo izgubilo 59 letal, v boju proti Angliji pa smo v istem času izgubili samo 8 lastnih letal. Helsinki, 23. okt. AS. Nemška vojska je ujela sovjetskega polkovnika na osrednjem odseku bojišča. Ta polkovnik je izjavil, da je zveza na tem osrednjem bojišču med vojskama maršala Timošenka in maršala Vorošilova presekana. Častnik je izjavil, da Sovjeti vedo, da je usoda Petrograda zapečatena. Izjavil je, da je videl, kako je bil njegov polk uničen do zadnjega moža in ničesar ni bilo mogoče storiti proti premoči v številu in pa v spretnosti nemške vojske. Ko so se sovjetski oddelki skušali izkrcati v Finskem zalivu med Ora-nienbaumom in Peterhofom, so vrgli v boj tudi 10 bataljonov mornarjev, ogenj nemškega topništva pa je bil tako močan in točen, da se je od 5 bataljonov, ki so skušali bližati se obali, rešilo samo 12 mož in 2 politična komisarja. Berlin, 23. oktobra. AS. Kakor je izvedela nemška poročevalska agencija, so se v preteklih dneh na severnem odseku vzhodnega bojišča uspešno udeležile bojev tudi čete španske divizije. Španski vojaki so se vojskovali izredno pogumno in so izsilili prehod čez reko kljub srditi sovjetski obrambi, španski vojaki so na tem odseku popolnoma zlomili ruski odpor. Slovaški predsednik dr. Tiso je bil pri Hitlerju ' Bratislava, 23. okt. AS. Slovaški državniki so s predsednikom republike dr. Tisoui na čelu obiskali Hitlerjev glavni stan na vzhodnem bojišču in so se včeraj popoldne vrnili v slovaško prestolnico. Mesto je bilo v zastavah in jih je praznično sprejelo, prebivalstvo pa, ki se je zbralo na ulicah, je prirejalo navdušene manifestacije. Minister za pravosodje Fritz je državnike na postaji prisrčno pozdravil. V svojem govoru je predsednik države med drugim podčrtal pomen potovanja ter je poveličeval tradicionalno zavezništvo med Nemčijo in Slovaško. Dr. Tiso je svoj govor zaključil z izjavo svoje in zvestobe slovaškega naroda nemškemu narodu in Adolfu Hitlerju. Bratislava, 23. okt. AS. Slovaški listi posvečajo velik prostor obisku, ki ga je predsednik Tiso z glavnimi člani slovaške vlade izvršil pri Hitlerju, in poudarjajo pomen Hitlerjevega vabila glavnim predstavnikom slovaške politike. Listi podčrtavajo, da so vsi razgovori potekli v duhu prisrčnega prijateljstva in oboroženega bratstva, ki veže obe dr- Churchill in Eden sta glavna krivca sedanje vojne Berlin, 23. oktobra. AS. Bolgarski list »Zora« objavlja članek, v katerem osvetljuje znani bolgarski profesor mednarodnega prava Genov Churchillove in Edenove napake. Člankar poudarja. da je Churchillovo delo pomenilo nesrečo za tiste narode, ki so se priključili angleškemu zavezniku. Nekoč so se Buri prav tako zastonj vojskovali, kakor se zastonj vojskujejo sovjetski vojaki, ki gredo zaradi koristi Anglije naravnost v katastrofo. Vojna z Buri je bila v korist angleškemu imperializmu, prav tako pa skušajo Angleži sedanjo vojno izrabiti v korist svoje imperialistične politike. Sofija, 23 oktobra. AS. Bolgarski politični krogi v Sofiji obširno komentirajo članek, ki ga je v listu »Zora« o značaju Churchillove in Edenove politike objavil sofijski profesor prava Genov. Člankar pravi, da sta Churchill in Eden vedno storila vse, da bi izbruhnila vojna v Evropi. Churchill in Eden sta bila tista, ki sta storila vse, da bi se ponesrečili poskusi evropskega pomirjenja. Tega človeštvo ne bo pozabilo. Zlasti podčrtavajo v Sofiji zaključek tega članka, ki pravi, da bodo dogodki na vzhodnem bojišču odločilno vplivali na kariero angleškega predsednika vlade. Ni namreč daleč dan. ko bo Anglija ponižana in vse trpljenje se bo nato maščevalo nad Churchillom, ki je s svojitn vojnim hujskaštvom povzročil razsulo Angjijc. Berlin, 23. okt. as. »Viilkischer Beobachter« piše, da so angleški delavci priredili manifestacije, na katerih so zahtevali pomoč za Rusijo. Manifestanli so poslali k sovjetskemu veleposla- niku Majskemu zastopstvo, ki je sporočilo, da se stališče delavstva ue strinja s stališčem vlade. List se vprašuje, ee je bilo angleško javno mnenje obveščeno o tem dogodku. Tako Churchill že pobira sadove svojega blarega prijateljstva s sovjetsko Rusijo. Rim, 23. okt. as. »Daiiy Express< piše, da je ameriška vlada zahtevala od angleške vlade, da sme Amerika obdržati letališča in pomorska oporišča v angleških posestvih zase ne samo za čas vojne, ampak tudi vedno v I>odočnosti, kadar bi Amerika ta oporišča potrebovala. Vojni stroški Kanade Lizbona, 23. okt. AS. Iz Ottawe poročajo, da so vojni stroški Kanade samo v enem letu narasli od 238 na 498 milijonov dolarjev. Madžarski tisk proslavlja uspehe italijanskih čet na vzhodu Budimpešta. 23. okt. AS. Madžarski tisk obširno piše o tem, kako so italijanske in nemške čete zavzele važno sovjetsko središče Stalin ob Doncu. Pesli Hirlap« piše, da je bil prispevek italijanskih čet pri boju za Stalin odločilen. Zlasti značilna je, da so čete Osi zavzele mesto. Ki nosi ime rdečega nasilnika. Stalin šteje 300 tisoč prebivalcev in je izredno važno industrijsko in rudarsko središče. Sofija, 23. okt. Tudi bolgarski listi prinašajo obširna poročila o zasedbi mesta Stalina. Listi poudarjajo, da je strateški pomen te zmage zelo velik, kajti sovjetsko poveljstvo je hotelo pri tem mestu ustaliti važen odsek svoje obrambe. Padec Stalina bo važen tudi za zbiranje in za razvoj ruskih sil med Rostovom in Ilarkovom, Bolgarski listi tudi poveličujejo odlično sodelovanje med silami Osi, kar je privedlo do tega vidnega uspeha. To se jc zgodilo ravno tedaj, ko so Angleži in Amerikanci s svojimi sovjetskimi zavezniki skušali moliti italijansko-nemško zavezništvo. Sovražna propaganda dejansko ne bo mogla zabrisati ali pa zamolčali velikanskih uspehov vojakov Osi, prav tako pa tudi ne slož-nosti, ki veže zavezniške narode na vzhodnem bojišču. Beg iz Moskve Šanghaj, 23. okt. AS: Ruski begunci, ki so prišli v Itarbin iz Tomska, pravijo, da je že do 1. oktobra zapustilo Moskvo do dva milijona ljudi. Že v avgustu je bilo več uradov iz glavnega mesta prenesenih v Tomsk in v druga sibirska Uiesta. Med begunci so bili predvsem jud je. Zgradili so zanje barake v okolici Tomska. Živila so strašno draga, večina beguncev prihaja iz Ukrajine in srednje Rusije. Zaradi bede in pomanjkanja je med begunci velika umrljivost. Tudi v Irkutsku je polno bežečih judov, ki bi radi šli v Ameriko čez Vladivostok. Za civilni promet so vlaki ustavljeni, ljudje morajo bežati peš, in sicer stotine kilometrov, da pridejo do kakšnih zalog živeža. Strašne razvaline v Odesi Bukarešta, 23. okt. AS: Romunska agencija Rador poroča o silnih bojih, ki so jih morale romunske čete prestati, preden so zasedle Odeso. Okrog in krog mesta so bile posejane utrdbe in zgrajene na globino ter opremljene z odličnim modernim orožjem. Mesto je po večini porušeno, porušene so cele četrti mesta in industrijske naprave. Po cestah je ležalo ogromno orožja, raz-streljeni sovražni tanki in avtomobili vseh vrst. Beg je bil silno nagel in strašen. Obalne fciprave so vse uničene. V pristanišču je videti več potopljenih prevoznih parnikov. Ujetniki pripovedujejo,. da je bil beg silno težaven, ker je primanjkovalo prevoznih ladij, lideče čete so zmetale v morje ogromne množine živeža, uničili so vodovod in električno centralo. Do sedaj so našteli 20.000 ujetnikov, od katerih je mnogo dečkov od 15. do 17. lela. Nek romunski stotnik je preprečil, da ni bilo uničeno tudi središče mesta. Pretrgal je vod peklenskega stroja, ki bi moral užgati vso razstrelilno napravo. Po štirih mesecih vojne z Rusijo Berlin, 23. okt. AS. Po štirih mesecih vojske z Rusijo so države Osi s svojimi zavezniki zasedle ozemlje, ki je šestkrat večje kakor Anglija z Irsko. Na tem ozemlju živi Ga milijonov prebivalcev, to je tretjina prebivalcev Sovjetske Zveze. Od 81 največjih sovjetskih mest jih jc zasedenih 17 s 5,000.000 prebivalci. Razven tega pa je ogroženih neposredno 0 velikih mesl z 10.000.000 prebivalcev. Med njimi jo tudi Moskva. Zajetih ie bilo 3,200.000 ujetnikov, to je približno 26.000 dnevno, dalje je bilo zajetih 19 tisoč tankov, 28 tisoč topov in uničenih 14.G00 letal. To se pravi dnevno 100 tankov, 230 topov in 120 letal. Aretacije v Moskvi Stockholm, 23. okt. AS: Švedski listi pišejo o težkem stanju sovjetske prestolnice. Rusi so pripravljajo, da bodo razstrelili glavna poslopja. Stalin je odredil tudi, da se razstreli Kremelj. V mestu je bilo na tisoče ljudi aretiranih. Vojaštvu primanjkuje orožja. Pouoči odhajajo sovjetske patrole na bojišče, da mrtvecem jemljejo orožje. Med veta nji je opazovati znake razkroja. Listi so objavili smrtno obsodbo treh ljudi, ker so delali panično razpoloženje. Moskovsko časopisje se ne sklicuje več na angleško in ameriško pomoč, ker bo pot čez Kavkaz skoraj pretrgana. Sovjetske težave z ameriškimi dobavami Stockholm, 23. okt. AS. Na Daljnem vzhodu hite z dograditvijo dveh pristanišč, skozi kateri naj bi dohajal ameriški material. To. je Petro-pavlovsk na polotoku Kainčatki in Nogajevo, severno od Vladivostoka. Toda vprašanje je, kako spraviti material v notranjost Rusije. Transsibir-ska železnica je že sedaj preobremenjena. Zalo bodo zgradili novo železnico, ki bo vodila od Nogajeva vzporedno s sibirsko železnico. Dola se bodo v kratkem pričela. Ce bo pa ameriški material dospel že pravočasno, je pa veliko vprašanje. Jesensko zasedanje madžarskega parlamenta Govor predsednika vlade Bardossyja Budimpešta, 23. okt. AS. Poslanska zbornica je včeraj začela 6 svojim delom. Predsednik parlamenta je ob začetku 6eje pred polno zbornico naslovil navdušen pozdrav madžarskim četam, ki 6e ob strani sil Osi vojskujejo za evropske narode, za civilizacijo in za obstoj madžarskega naroda. Predsednik je dodal, da ee Madžarska čudi tudi velikemu junaškemu boju finske republike proti boljševizmu. Poslanska zbornica je soglasno sklenila poslati brzojavno čestitko predsedniku finskega parlamenta. Budimpešta, 23. oktobra. AS. Ko se je parlament sešel na jesensko zasedanje, se je se- stal klub vladnih poslancev na sejo, na kateri je govoril predsednik vlade Uardossy. Najprej je orisal notran ji položaj, nato pa je med silnim navdušenjem izrekel pozdrave vojakom, ki se ob strani Italije in Nemčije vojskujejo proti boljševizmu. Bardossy je izjavil, dB so Madžari ponosni, da so lahko sodelovali pri tem slavnem boju za rešitev sveta pred boljševizmom. Naše čete se venčajo s slavo. Madžarska politika pa gre naprej po svoji ravni črti, to je politika zvestobe do Osi. Madžarska sodeluje na ta način pri obnovi Evrope. Poslanci so govor Bar-dossyja navdušeno pozdravljali. Vojna na zahodu Berlin, 23. okt. AS. Včeraj je nemško oboroženo izvidniško letalo blizu Faroerekih otokov potopilo angleški trgovski parniK s 1500 tonami in ie hudo poškodovalo neki drugi 5.000 tonski parnik, Kopenhagen, 23. okt. AS Angleška letala so v ponedeljek metala bombe na razne kraje v Jiit-landiji, kjer so bombe napravile nekaj škode na zasebnem imetju. Eno letalo je padlo na tla. Trije člani posadke so bil mrtvi, eden pa je bil težko ranjen. Berlin, 23. okt. as. Ponoči so angleški bombniki prileteli nad zahodno in jugozahodno Nemčijo, Angleški listi kritizirajo ameriško neodločnost Rim, 23. okt. AS. Več londonskih listov, med njimi zlasti lista »Ncws Chronicle« in »Yorkshire Post« objavljata članke, v katerih kritizirata ameriško politiko. Lista poudarjata, da se jc v zvezi e dogodki na Daljnem vzhodu moglo ugotoviti, da ni popolnoma jasno, da bi se Amerika z vso odločnostjo in potrebno jasnostjo odločila o vprašanjih, ki se nanašajo na Japonsko. »Yorkshire Post« piše, da Amerika še dolgo ne bo pripravljena za vstop v vojno. Poslanec Vernon Bartlett je izjavil v svojem govoru v spodnji zbornici, da Amerika se »ae smatrati samo za orožarno demokracij, ampak se mora tudi zavedati, da ta vojna, ki se sedaj vojskuje, ni samo angleška. Wasihngton, 23. oktobra. AS. V Amrriki je ^veliko razburjenje povzročila novica, razburili so se zlasti angleški finančniki, ker so angleške nadzorstvene oblasti na I rinidadu zaplenile 75 tisoč dolarjev. Vsota je bila last ameriške »National City Bank«. Banka je vozila ta denar iz Brazilije v Amerjko. Ameriški lisii zaradi tega hudo napadajo angleške nadzorstvene oblasti v Trinidadu. kjer so metali eksplozivne in zažigalne bombe na več mest, kjer so povzročili nekaj stvarne škode, civilno prebivalstvo pa je imelo mrtve in ranjene. Po dosedaj prispelih poročilih so bila tri angleška letala sestreljena. Stockholm, 23. okt. AS. Dopisnik lista .Stockholm lidningen« objavlja iz Ncwyorka, da so ameriški krogi precej vznemirjeni zaradi obsežnega nemškega letalskega udejstvovanja nad Atlantikom. V Ameriki poudarjajo, da se nemška letala ne udejstvujejo samo nad severnim Atlantikom, ampak je njihov akcijski radij tolikšen, da morejo letala leteti tudi daleč proti jugu. Ameriški parnik »Calihur« je dejansko opazil nemški bombnik kar 250 milj zahodno od Azorov, Gospodarski sporazum med Hrvatsko in Nemčijo Zagreb, 23. oktobra. AS. Gospodarska pogajanja med Hrvatsko in Nemčijo so se zaključila. Podrobna vprašanja bodo pa «rdaj začele obravnavati posebne komisije, ki bodo v nekaj dneh začele s svojim dolom. Ko bodo komisije končale svoje delo, bodo voditelji obeh odposlanstev objavili skupno izjavo. Knut Hamsun — narodni socialist Oslo. 23. oktobra. AS. Sloviti norveški pisatelj Knut Hamsun je javno izjavil, da je postal narodni tociaUsl. Roosevelt sega po sredstvih najhujšega izzivanja Berlin, 23. okt. as. Nemški tisk silovito zavrača govor, ki ga je imel ameriški zunanji minister Cor-dell Hull v zunanje-političnem odboru senata in o katerem je Roosevelt včeraj izjavil, da 6e od besede do besede strinja z njim: Takole piše: Govor se razlikuje od prejšnjih govorniških manifestacij ameriškega drž. podtajnika po posebno silovitem tonu, zlasti pa po prostaštvu napadov na Hitlerja, na nemški narod in nemškega vojaka ter |>o nepre-kosljivetn cinizmu in nesramnosti dokazovanj, ki j i H je navedel, da bi upravičil oborožitev trgovskih ladij. Nemčija stremi jx> vladi nad svetom, je dejal Cordell Hull. Biti moramo popolnoma pripravljeni, da storimo najodločnejše korake za obrambo svojega morja in kopne zemlje pred napadom narodnih socialistov. Kakor se vidi — piše »Berliner Borsen-zeititng«, 60 zločinci Rooseveltove in Hullove vrste izgubili vso oblast nad seboj in ne poznajo nobene meje, kadar gre zato, da 6e ustvari položaj, ki končno dovoljuje streljati brez premisleka in izbire na sovražne narodne socialiste. Polvarjajo resnico in zgodovino, žalijo zdrav čut in kopičijo laž na laž. — Ze dozdaj se jasno kaže — f>ouda.rja omenjeni list — bližnji cilj njihovega programa za intervencijo: preklic nevtralnostnega zakona, ali točneje, umaknitev določbe, ki prepoveduje ameriškim ladjam, da bi se podajale v vojni pa6. Oni upajo, da mora biti ta korak zadnji in da bo vojna postala tako neizogibna in da ni več daleč. Da bi to dosegli, se takoimenovani voditelji ameriške politike poslužujejo vseh sredstev, nnjpodlejših in najbolj nesramnih, da bi zlomili odpor ameriškega naroda. Rim, 23. okt. as. Govor, ki ga je imel Hull pred zunanje-političnim odborom v ameriškem senatu, smatrajo v Rimu za eno največjih Roosevel-tovih izzivanj proti Osi. Rimski listi pravijo, da je Hull krivoprisežniška priča in podel izzivalec, kajti Hull ni santo potvarjal dejstva, ko je dolžil Nemčijo, da hoče ovirati ameriško plovbo po Atlantiku in da hoče napasti Ameriko, ampak je tudi zahteval, da naj bodo ameriške ladje oborožene in da naj vozijo v bojnem območju. Obupno se Roosevelt in njegovi sodelavci trudijo, da bi Ameriko spravili v katastrofo. Ameriški narod hoče ostati nevtralen, toda Roosevelt ga 6 evojo skupino hoče za vsako ceno jx>tegniti v vojno. Sedaj prisostvujemo največjemu naporu židovske tolpe, ki hoče posiliti resnico in vest ameriškega naroda. Iz Newyorka poročajo, da so angleški uradni krogi začeli širiti novice, češ da je Anglija na Daljnjem vzhodu zbrala dosedaj največ svojih sil. Angleška poročila pravijo, da se sedaj v malajske dežele j>omika največja angleška vojska, angleško letalstvo pa je tamkaj okrepljeno z najmodernejšimi ameriškimi letali. V Rimu pravijo, da se skuša na fa način — sicer po nevarni poti — vplivati na Japonsko, ko se ji daje okušati angleški vojaški pritisk. Toda ta pritisk nikakor ne more olajšati Stalina in njegovih sodelavcev, ki so se udeležili zadnje moskovske konference. V Moskvi so samo govorili o ang'eški in ameriški pomoči in o ofenzivi v zahodni Evropi, ki bi morala zboljšati zelo mučni položaj ruskih sil na evropskemv zhodu. Knox oborožu e ladfe ne da bi čakal sklep senata Newyork, 23. oktobra. AS. Polkovnik Knox, ki je eden najhujših vojnih lriljskačev, ne more niti čakati, da bi senat izglasoval oborožitev trgovskih ladij. Mornariško ministrstvo, ki ga on upravlja, je dejansko potrdilo informacije iz zunanjih virov, v smislu katerih so Ameri-kanri oborožili velike čezmorskp parnike in sicer ladje »Predsednik Taftc. »Predsednik Pier-cpc in »Predsednik Cleveland«. Te ladje so bile oborožene s protiletalskimi topovi, s torpedni-mi cevmi in drugim napadalnim orožjem. Ti trije parniki so določeni za prevoz vojaštva. Knox oči vid no hoče kongres postaviti pred dovršeno dejstvo. Zlasti, ker se sedaj mnogo govori o dveh novih napadih na ameriške ladje. Gre za potopite? ladje »Leligh« (9i hotela plačati svoje nabavke v Ameriki. Kave na primer Amerika noče kupiti, ki je vendar glavni proizvod Brazilije. Brazilija tudi ne more prodati svojega bombaža. Žita pa ima Amerika sama dovolj, a še več Kanada in Avstralija. Tudi v Argentini ne vedo, kam s pšenico. Letos znaša argentinski izvoz še enkrat manj kot lani. Argentina bi hotela uvoziti iz Amerike avtobuse in avtomobile, a jih ne inore dobiti, ker Amerika dela vse za vojsko. S tem pa je tudi avtobusni promet v Argentini zelo oškodovan. Japonska je dobavljala surovo svilo vsej Ameriki, toda trgovina s surovo svilo je zelo zastala zaradi vojne napetosti na morjih, katere je v prvi vrsti kriva Severna Amerika. Letalska nesreča v Panami Panama, 23. okt. AS. Tri ameriška vojna letala so padla na tla. Vzroki nesreče, pri kateri so izgubili življenje vsi letalci, niso znani. če izbruhne vojska na Pacifiku Sanghaj, 23. okt. AS. Tukajšnji listi svare pred ameriško l>ojevitostjo in pravijo, da se ne sme podcenjevati japonske vojaške sile. Japonska vojna mornarica, ki je ena najsilnejših na svetu, lahko zavre promet od Indijskega Oceana do Pacifika in Malajskega otočja. Japonske sile bi bile blizu svojih oporišč, a ameriške zelo daleč od svoje domovine. Ce izbruhne vojska na Pacifiku, bo vanjo zapletena tudi Avstralija, ki se mora pripraviti na hudo borbo in velike izgube. Islandska vlada odstopila Rim, 23. okt. AS Angleška agencija Reuter poroča iz Reikjavika, da je v sredo islandska vlada podala ostavko. Priznanja na vohunski razpravi v Sofiji Sofija, 23. okt. AS. Pred vojaškim sodiščem v Sofiji se jo nadaljevala razprava proti revolucionarni agitaciji in vohunom, ki so jo v Bolgariji ustanovili člani angleškega in bivšega jugoslovanskega poslaništva. Na včerajšnji razpravi ie eden glavnih obdolžencev in sicer Anton Val-čev priznal 6vojo popolno krivdo in je izjavil, da je večkrat prejel denar od inozemskih agentov. Promet med Švico in Hrvatsko Zagreb, 23. okt. AS: Iz Švice so se vrnili člani hrvatskega zastojjstva, ki 6o se v Luganu 6 švicarskimi zastopniki podajali o neposrednem železniškem prometu med Hrvatsko in Švico. Sklenjen je bil sporazum za tovorni promet in za način plačevanja med obema državama. Hrvatski ujetniki se vračajo Berlin, 23. okt. AS: lz dobro poučenih krogov javljajo, da bo kmalu izpuščenih 25.000 Hrvatov iz ujetništva. Prvi prevoz 5000 mož odide že prihodnje dni. Ves pariški tisk objavlja oklic maršala Petaina Pariz, 23. okt. as. Dopisnik nemškega poročevalskega urada poroča, da ?ta maršal Petain in admiral Darlan objavila proglas na Francoze zaradi umora nemškega poveljnika v Nantesu in za* radi napadov na nemške predstavnike. Pariški listi objavljajo Petainov proglas na zelo vidnih mestih in z velikimi črkami. Listi jjo-zivajo prebivalstvo, da naj sodeluje, da bi bili morilci iz Nantesa odkriti. Tako bi se rešilo življenje nadaljnjih talcev. Listi tudi podčrtavajo Petainove besede, ko je rekel, da je naročilo za umor prišlo iz tujine. »Matin« piše, da se iz atentata vidi, da je bil organiziran v Londonu ali pa v Moskvi. Dolžnost Francozov je, da pomagajo iskati krivce. Istočasno je ves tisk v zasedeni Franciji objavil imena 48 oseb, ki so bili ustreljeni zaradi atentata na poveljnika v Nantesu. iz imen se vidi, da gre za osebe, ki so bile ali komunisti, ali pa so delovale na korist sovražniku. Večina ustreljenih talcev je bila iz Nantesa in okolice, manjši del pa iz Pariza. Omejitve prometa z živili na Hrvatskem Zagreb, 23. okt. AS. Izšel je ukaz, ki pravi, da potniki v potniških vagonih ne smejo voziti s seboj več ko 10 kg živeža. Za večjo količino je treba imeti posebno dovoljenje. Kdor bo vozil s seboj več kot 10 kg brez dovoljenja, mu bodo to zaplenili. Hrvatska pristopila k mednarodni železniški zvezi Zagreb, 23. okt. AS. Neodvisna hrvatska država je pristopila k mednarodni železniški zvezi, h kateri so ee že poj>rej priključile druge države v Srednji Evropi. Gospodarstvo Oblačilna karta stopi v veljavo 1. novembra Dne 21. oktobra se je sestala v Rimu korporacija za tekstilne proizvode, da prouči vsa vprašanja, ki so v zvezi z racioniranjem oblačilnih predmetov. Kajti oblačilna karta stopi v veljavo dne 1. novembra letos. Podpredsednik korporacije nac. sv. Aprilis je predvsem orisal na sestanku izdelane načrte za navodila ministrstva za korporacije, njih duh in namen. Na koncu razprav je bila sprejeta naslednja resolucija: Korporacija tekstilnih proizvodov je na svojem sestanku dne 21. oktobra vzela na znanje sklepe ministrstva za korporacije glede razdelitve tekstilnih izdelkov na karte in izraža svoje polno privrženost vladnim organom za njih pravočasno intervencijo v svrho uvedbe ukrepov, ki so potrebni v višjem in splošnem interesu države. Ugotavlja, da se taka ureditev uvršča v splošno shemo vojnega gospodarstva, kar je potrebno zaradi največje omejitve civilne potrošnje v primeri z naraščajočimi potrebami Oboroženih Sil, katere je treba zadovoljiti v največji možni meri. in v svrho prilagoditi proizvajalni potek in razpoložljive količine dejanskim možnostim trenutka. Ugotavlja nadalje z zadovoljstvom, da so avtarkični napredki, uresničeni v italijanski tekstilni proizvodnji, zaradi smisla za odgovoronst pri produkcijskih faktorjih in množice potrošnikov, omogočili odlog za kolikor mogoče dolgo časa bolj ostre discipline pri preskrbah in potrošnji, ki jo nalaga vojna kot višja sila. Nadalje je mnenja, da so ukrepi ministrstva za korporacije dobri in končno ugotavlja, da so predvidene razpoložljivosti surovin za preskrbo posameznih vej tekstilne proizvodnje in posebej zadovoljivi izgledi proizvodnje umetnih snovi, laki, da vlivajo zaupanje v kritje potreb civilnega prebivalstva v primeri s potrošnjo. Izjava ministra Riccija. Kot smo že poročali, se jc sestala oblačilna korporacija pod predsedništvom ministra za korporacije Riccija v Rimu, da prouči navodila za ra-cionirano delitev tekstilnih proizvodov itd. Podpredsednik nar. sv. Parolari je poročal o delu po-sebega odbora, ki se je stvoril v okrilju navedene korporacije in katerega sklepi so služili ministrskim uradom za izdelavo dokončnih sklepov o ureditvi potrošnje. Temu poročilu jc sledila razprava in dne 1. novembra stopi v veljavo oblačilna podčrtal velike težave, ki jih je imela korporacija in ministrski uradi za rešitev številnih vprašanj, ki so v zvezi z ureditvijo tako obširne panoge kot je ravno oblačilna stroka. Te težave so bile lahko premagane zaradi sodelovanja vseh proizvajalnih skupin, ki so bile prežete z duhom zagotoviti italijanskemu ljudstvu normalne dobave oblačilnih predmetov in preprečiti istočasno vsako kopičenje in nedovoljeno špekulacijo. Minister je izjavil, da bo dne 1. novembra, ko bo končana razdelitev kart, mogoče zopet začeti z normalno delavnostjo v trgovinah z oblačilnimi predmeti. Nov urnik za urade Agencija Štefani poroča iz Rima: Zato, da bi se doseglo boljše varčevanje v potrošnji kuriva za ogrevanje in električnega toka za razsvetljavo, je z Ducejevim dekretom, ki bo v najkrajšem času objavljen, odrejeno, da je počenši s 5. novembrom do konca marca 1942 določen uradni čas za javne urade in javne ustanove v vsej državi, v kolikor so podvrženi državnemu nadzorstvu, od 9—15 ob delavnikih in od 9—13 ob nedeljah in drugih prazničnih dneh, brez prekinitve. v * Nove cene sira. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdove je odredilo nove cene sira na debelo in na drobno v vseh italijanskih pokrajinah. Letošnja žitna letina v številkah Da so skoraj vsi slovenski kraji pasivni, kar se tiče preskrbe z žitom, to je bilo že dolgo znano. Vedno smo morali žito uvažati in le redke ho bile kmetije, ki so pridelale dovolj žita za prehrano domače družine, in še bolj redke take, ki so žito celo prodajale. Samo dva okraja sta bila v bivši Sloveniji, ki sta imela žita čez lastno uporabo, namreč Murska Sobota in Dolnja Lendava, pa še tja so nosili sezonski delavci, ki so delali po Hrvaškem in Banatu, domov dogovorjeno količino žita kot plačilo za svoj trud. V Ljubljanski fiokrajini pa so prišli izmed bivših slovenskih okrajev izključno taki, ki so vseskozi pasivni in je pokrajina torej še bolj odvisna od dovoza žita, kakor pa prejšnja Slovenija. Prehranjevalni zavod je letos uvedel strogo nadzorstvo nad proizvodnjo žita ter je moral vsak I>ridelovalee žita prijaviti ves svoj pridelek. Številke so sedaj zbrane in nam kažejo precej točno sliko, kje smo sedaj glede preskrbe z žitom. Te številke seveda niso popolne, ker manjkajo še podatki s posameznih kmetij, računati je tudi, da nekaj žita kmetje kljub strogi kontroli niso prijavili, vendar je naslednja slika precej točna: Okraj Črnomelj šteje 11 občin in 3070 kmetij. Pridelanega, oziroma prijavljenega je bilo 938.208 kg pšenice, 87.076 kilogramov rži, 15.097 kg soržice (mešanice pšenice in rži) ter 492.860 kg ječmena. Skupno je karta in s tem racioniranje oblačilnih predmetov. ( torej okraj pridelal 1,534.231 kg žita za kruh. n-l__l- ' 1.__Z________t __ ' ' 1____. . f ____1 ,____ . ■ - tin . ... Debato je končno povzel minister, ki se je zahvalil sodclavcem za živo sodelovanje, nato pa je j Povprečno pride na vsako kmetijo 418 kg žita I za kruh. Moskva - najbolj ruska izmed vseh ruskih mest »L'Avvenire d'Italia« prinaša v svoji številki z dne 21. oktobra članek o Moskvi, kjer pravi člankar Funi med drugim: »Sleherna država ima mesto, kjer je država sama po 6voji zgodovini in vsakdanjem življenju najbolj izražena, ki je hkrati zrcalo tiste dežele. Tako je tudi Moskva ogledalo ljudstev v Rusiji, kraj, kjer je mešanica vseh narodov v Rusiji najbolj upodobljena. Še leta 1147 jc bila Moskva majhno bivališče reznih pribežnikov, ni bila večja kot srednje velika vas in je taka ostala — vsa lesena in preprosta — prav do leta 1325. Leta 1333 si jo je veliki knez Ivan Danilovič izbral za svojo prestolnico in odtlej je začela Moskva rasti. Nastajale so zmeraj večje in pomembnejše zgradbe, pri katerih so bili zaposleni zlasti tudi italijanski arhitekti in gospodarsko in trgovsko življenje se je bolj in bolj razvijalo. Najbolj zlato dobo je imela Moskva v 17. veku. Leta 1748 je dobila univerzo in je imela tedaj že 250.000 prebivalcev. Leta 1813 je o priliki Napoleonovega vdora v mesto pogorela, pa se je kmalu povzpela iz ruševin, in dasi je bil že dolgo prej Petrograd prestolnica Rusije, si je Moskva nadevala ime »matuška«, to je mamica vseh Rusov. Bila je nekakšno sveto mesto — Rim pravo-slavcev —, saj jo je krasilo nad 300 cerkva in 25 samostanov. Bila je hkrati mesto plemičev po duhu in krvi, tako rekoč duša Rusije, kjer je zlasti cvetela umetnost in duhovnost ruskega naroda. V dobi Lenina je Moskva spoznala grozne dneve revolucij, prekuciij, krvi in predvsem — lakote. Skoraj milijon ljudi je bilo uničenih; deloma so pomrli, deloma pa so pobegnili spričo novih gospodarjev. Leta 1920 ni imela Moskva niti milijon prebivalcev več. ♦ Prestolnica je s svojimi sedmimi vzpetinami slična Rimu im se širi okrog Kremlja kot okoli kake Akrop.ole, Kremelj je pravo mesto v mestu * svojimi zgradbami, palačami in katedralami, izmed katerih sta najbolj veličastni cerkev vstajenja in cerkev oznanjenja. Prvotno sedež carjev, je postalo to mesto slednjič sedež Stalina. Človeku, ki je bil vajen videvati prestolnice zahodne Evrope, manjka v Moskvi vse tisto, kar je na zahodu značilno. V Moskvi je pestra mešanica vsega vzhodnega, ruskega pa azijskega, da celo kitajskega. Dasi so tu tudi stavbe izpod vodstva italijanskih mojstrov, kakor Bolonjčanvo Fioravantija in Antonija Friarina, dalje Miiančana P. A. Solarija in Marka Ruffa — in drugih —, pa vendar v tej okolici ne zaveje iz njih nikoli dih latinske kulture. Obzidje v obsegu treh kilometrov obdaja Kremelj in Kitajsko mesto (Kitaj Gorod), da je vse kot mogočna trdnjava z Rdečim trgom v središču in z okrasom katedrale sv. Bazilija. Dalje je spet pol-krožno obzidje, kjer je Belo mesto (Bjelij Gorod) in dalje Temno mesto (Temljanoj Gorod) in slednjič, kakor oddaljeno pljuskanje valov — neskončna širjava predmestij. Poseben del Moskve je Streleska sloboda ali vojaška četrt. Ves pogled na Moskvo ti pove, da je to mesto težko braniti, da ni niti malo pripravljeno na kake vdore tujih sil. Dozdeva se, kot da bi bila to njena zla usoda... * Tistim maloštevilnim potnikom, ki jim je uspelo v poslednjem času priti v Moskvo (kakih dvajset let je bilo to skoraj nemogoče), je napravilo to mesto nenavadno tuj vtis. Ceste so dolge in zračne, a neskončno mrzle v svoji geometrični pravilnosti. Še bolj te dirne v sedanji Moskvi nekakšna neenotnost v stavbarskem slogu. Tu s« ti bahavo košati palača v najnovejšem slogu, zraven pa je lesena stavba in še hiša staromeščanske dobe in spet stavba, ki ne vč, ali je za ta čas ali za bodoče dni. Ničesar ni, kar bi ti govorilo o kaki enotnosti, o miru duha, saj so še poedine stavbe dopolnjene z novimi nadstropji v povsem drugem slogu, kot jc pritličje ali prvo in drugo nadstropje. Kar je nastalo javnih stavb v najnovejšem času, sta pomembni palača br/.ojavnega urada in pa vladna palača. Rdeči trg. kjer je mavzolej z Leninovim truplom, se ne more meriti s Kremlom samim, kjer je še zmeraj najlepši višek cerkev svetega Bazileja. V vsem je nekako težko vzdušje, tuje ozračje, ki ti leže na dušo. Moskovčani so prepričani, da pride tudi tisti dan, ki bo videl grob že zdavnaj izpodjedenega boljševiškega režima. Kdor je primoran živeti v Moskvi, se mora sprijazniti z razmerami in sredstvi, kakršna so pač v tej veliki prestolnici na razpolago. Če je kdo »višje vrste« človek, se lahko prav po gosposko preživlja v izbranih hotelih, se prevaža v prvovrstnih vagonih, se pripelje v nekaj minutah na kilometre in kilometre daleč. A kdor si »uboga para«, pa čakaj na najbolj počasni tramvaj, ki te pripelje ali te nc pripelje, kamor bi rad, ki se ustavi ali ne ustavi na določenem kraju, pa še ta je prenapolnjen, da ljudje v vrstah čakajo na postajališčih na vstop. Če se pa odločiš, da greš peš, tedaj si v nevarnosti, da si prav »polomiš« čevlje na vegastem trotoarju ali v dežju zagrneš vodo v lužah, ki se nabirajo v kotanjah. Kadar jc sneg in led, je pač sneg in led — malokdaj pa je videti delavce, ki bi očistili ceste. Ob najbolj prometni in zares velemestni cesti so velikomestne trgovine, kjer je na razpolago vse, kar koli si zaželiš. Toda — za kakšno ceno! Tu ni mesta za proletariat, tu imajo pristop le zares izvoljenci. Na slehernemu vogalu cest in trgov vidiš prodajalnice knjig, saj Moskovčani mnogo berejo, in berejo vse brez kritičnega očesa, vendar je vse čtivo večidel propagandne vsebine. Kar trume ljudi zahajajo v kinematografe, pa v gledališča, a povsod ti je vzdušje tuie. vendar pristno moskovsko, ki ga že preveva dih po Daljnem vzhodu. Nekateri pisatelji in časnikarji primerjajo Moskvo tudi s Parizom. In ti imajo boli prav, ko oni, ki jo primerjajo z Rimom. Zares se v Parizu prav tako zrcali Francija, kot se v Moskvi Rusija. In v zadnjih dneh se Rusija boji, da nc zadene Moskve ista uspdat kot je nedavno zadela Pariz, Okraj Kočevje štejo 13 občin in 3443 kmetij. Pridelal je 307.780 kilogramov pšenice, 21.160 kg rži, 13.655 kg soržice in 351.732 kg ječmena. Skupno torej je okraj pridelal 693.327 kg' žita, ali vsaka kmetija 201 kg žita. Ta okraj je najbolj pasiven med vsemi podeželskimi. Okraj Ljubljana ima (brez mesta) 24 občin in 5417 kmetij. Pridelalo se je 1,687.156 kg pšenice, 184.657 kg rži, 124.067 kg soržice in 1,075.342 kg ječmena; skupno lorej 3,071.222 kg žita ali na vsako kmetijo '530 kilogramov. Okraj Logatec šteje 11 občin s 1673 kmetijami. Okraj je pridelal 317.418 kg pšenice, 27.714 kg rži,' 2240 kg soržice in 196.500 kg ječmena; skupno 543.862 kg žita ali na vsako kmetijo 325 kg žita. Okraj Novo mesto šteje 30 občin in 9295 kmetij. Pridelal je 2,885.653 kilogramov pšenice. 207.908 kg rži, 979.285 kg soržice in 1,037.476 kg ječmena; skupno torei 4 milijone 308.322 kg žita ali na kmetijo 468 fig. Mesto Ljubljana samo šteje 272 kmetij, ki so pridelale 118.147 kg pšenice, i6.920 kg rži, 1950 kg soržice in 55.916 kg ječmena; skupno je torej Ljubljana pridelala 192 tisoč 933 kg žita, vsaka ljubljanska kmetija pa povprečno 709 kg. Skupno je torej vsa Ljubljanska pokrajina pridelala v 95 občinah in na 23.770 ha zemlje 6,245.352 kg pšenice, 545.435 kg rži, 836.294 kg soržice in 3,209.826 kg ječmena. Skupni prijavljeni pridelek letošnje letine žita v vsej pokrajini znaša 10,376.907 kg žita. to je pšenice, rži, soržice in ječmena. Vsaka kmetija je povprečno pridelala 436.5 kg vsega žita. Če računamo, da ima Ljubljanska pokrajina 305.000 prebivalcev, potem pride na leto in na glavo prebivalca 34 kg doma pridelanega žita., ali kakih 90 gr na dan. Krušne karte pa dovoljujejo 200 gr na osebo in dan kruha. Torej ne pridelamo niti polovico toliko žita, kolikor ga je treba samo za kruh. Od navedenih količin pridelanega žita pa je treba še odšteti seme, kar še z.niža količino razpoložljivega žita, dalje otrobe in druge odpadke. Za testenine pa smo sploh izključno navezani na uvoz, za kruh pa pridelamo kvečjemu eno tretjino žita doma. V tej statistiki pa ni upoštevan pridelek koruze. prosa, ajde in ovsa. kar pa — razen koruze — ne pride toliko v poštev pri splošnem konzu-mu, ker to konzumirajo pridelovalci po večini sami, oziroma uporabijo, zlasti oves, za krmljenje živine Navezani smo torej izključno na uvoz in prepričani smo. da se bo posrečilo Prevodu zagotoviti dovojne količine žitne hrane za prebivalstvo Ljubljanske pokrajine, zlasti, ker posveča tudi Visoki komisar Eksc. Grazioli temu življenjsko važnemu vprašanju vso naklonjenost in pozornost ter italijanske oblasti v vsakem oziru podpirajo delo Prehranjevalnega urada. * Nova predsednika Konfederacije industrijskih de avcev ter uslužbencev v kreditnih in zavarovalnih zavodih. Iz Rima poročajo, da je bil namesto fašista Petra Capoferrija imenovan za predsednika Konfederacije industrijskih delavcev fašist dr. Jožef Landi. Na mesto dr. Landija kot predsednika uslužbencev kreditnih in zavarovalnih zavodov je bil postavljen fašist dr. Jožef Ferrario. Dr. Capo-ferri ostane žc nadalje narodni svetnik. m . _ - _<stvo odbora načelniku oddelka za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Kosi,ju trenotne dejanske razmere društva »Dom slepihs:. Visoki Komisar za slepce Pri poročilu je posegala ga. tajnica tudi nekoliko v sedanji čas. Prav 12. septembra je Eksc. Visoki komisar sprejel deputacijo našega društva, ki so ga zastopali predsednik dr. Tomo Klinar, g. blagajnik Martin Poher, bivši upravitelj starološkega »Doma slepih« in odbornik g. Fran Cvek, tajnica ga. Minka Skaberne ter čla.n društva g. Nikolaj Battestin, višji inšpektor drž. železnice v pok., ki je bil za tolmača. Ob tej priliki smo izročili Njegovi Ekscelenci Visokemu komisarju, tudi pismeni ekspoze z vsemi potrebnimi željami in nalogami društva tako v prid odraslih slepcev v Stari Loki, zlasti tistih, ki so pristojni v Ljubljansko'pokrajino, kakor tudi v korist onih, ki žele bivati v Ljubljanski pokrajini v skupnem domu in doslej še niso bili sprejeti v tak zavod. Visoki komisar nam je obljubil svojo pomoč in izjavil, da naj društvo »Dom slepih« dela po tem pravcu dalje kot doslej in naj poskrbi v Ljubljanski pokrajini, kadar bo tp mogoče, za novo primerno skupno bivališče, ki naj bi služilo vsem odraslim slepim, ki so pristojni v Ljubljansko pokrajino, in zlasti tistim, ki še niso bili sprejeti doslej v tak skupen dom, a to žele. Vse to nas navdaja z novo nado, da odrasli slepci, ki niso radi sami, ne bodo pozabljeni in da bodo imeli skupen krov tudi v Ljubljanski pokrajini v okrilju društva »Dom slepih« ob podpori javnih oblasti in vseh drugih činiteljev. Tem izvajanjem se je priključilo poročilo g. Frana Čveka, bivšega upravitelja starološkega »Doma slepih«. »Dom slepih« v Stari Loki Poročal je, da je društvo »Dom slepih« oskrbovalo 46 slepih v starološkem Domu slepih. Šče-tarstvo, s katerim se največ pečajo slepci, je prineslo 20.000 Din dobička po odbitih stroških za surovine, iz katerih izdelujejo krtače in po odbitih odstotkih, ki jih dobivajo slepci. Gospodinjstvo je bilo v rokah sester Vincentink. Ze na povrtnini so mnogo prigospodarile. Reja prašičev je dala obilo masti in mesa. Dom slepih je imel 266.877 din izdatkov. Bili so za 70.000 Din večji nego prejšnje leto. To pa Zima se ponuja Letošnji oktober se je prav* posebno izkazal, saj je bil tako lep, da mu podobnega skoraj ne pomnimo. Navadno je bil vedno oktober tisti mesec, v katerem je vedno nastopilo močno jesensko deževje, ki je trajalo včasih teden ali dva brez prestanka. Navajeni smo bili brati o jesenskih povodnjih, ki so marsikdaj napravile veliko škodo. Letos pa smo imeli z izjemo nekaj dni prvi dve tretjini oktobra ves čas izredno lepo in sončno vreme, pravo babje poletje. Ne velja to samo za Ljubljano, ampak za vso pokrajino. V Beli Krajini, na primer so se kmetovalci držali roka, določenega za trgatev in so v resnici tudi iz strahu pred slabim vremenom zaključili trgatev že v sredi meseca. Vsem je sedaj žal, da niso počakali še za en teden. V grozdju bi se nabralo še mnogo več sladkorja in bi bila novina še boljša. Pa tudi sicer se ne pritožujejo, saj bo letošnji pridelek prav dober. V sredo pa se je vreme občutno spremenilo. Na nebu so se podili oblaki, ki jih je gnal jug, pa tudi deževati je začelo. Ozračje se je znatno shla-dilo in videti je bilo, da se tepeta burja in- jug. V noči od srede na četrtek je prav pošteno lilo, vrstili so se nalivi, pri čemer je začel zmagovati sever. V četrtek zjutraj so med deževjem že začele naletavati prve snežinke. Tako se nam je ponudil prvič sneg v letošnji jeseni. Hladen veter obeta, da ga znamo dobiti še kaj, čeprav deževje včasih ponehava. V primeri s prejšnjimi leti ne p omenja prvi letošnji sneg nobene znatne spremembe. Zakaj lani smo dobili prvi sneg* 28. oktobra. Tedaj je več dni deževalo, tako da so začele vode znatno naraščati in končno 28. oktobra zjutraj so se zbudili Ljubljančani vsi presenečeni, saj je bila Ljubljana čez noč pobeljena. Zapadlo je malo južnega snega, ki ni nikjer napravil posebne škode. Predlanskim je zapadel prvi sneg dva dni prej, 26. oktobra. Tudi tedaj je zapadlo le toliko snega, da je komaj obležal in ga je prvi toplejši val zopet pobral. Najbolj neprijeten je bil zgodnji jesenski sneg 1. 1936. Tedaj je zapadel že 6. oktobra, kljub zgodnjemu času je močno snežilo. Snega je zapadlo za 10 cm, tako da je na sadnem drevju in raznih prometnih napravah napravil milijonsko škodo, Sprememba vremena nam obeta za zadnji teden v oktobru le dež ali sneg. Ker je lepo vreme v oktobru bilo tako stanovitno, je tudi drevje obdržalo mnogo več zelenja kakor druga leta, Oktobrski dež je navadno povzročil, da je listje hitro odpadlo. Letos pa ima večina drevja še svoj zeleni okras, čeprav se mu barva preliva že v rdeče in v rjavo. V kolikor se je odpadlo listje zaradi lepega vremena zakasnilo, v toliko bo sedaj dež pospešil odpadanje, in verjetno je, da bo v nekaj dnevih večina drevja že gola. Nič ne pomaga, jesen je tu in z njo vse sitnosti in težave, ki jih prinašata mraz in slabo vreme. Mnogi so se veselili, da bo lepo vreme stanovitno do konca meseca. To so želeli vsi, ki so hoteli zadnje dni pred praznikom Vernih duš urediti grobove svojih dragih, prav tako pa vrtnarji, ki so vedeli, da bodo ob lepem vremenu mogli prodati mnogo več cvetja. Slabo vreme in hlad bosta gotovo zmanjšala obisk na grobovih. Nastopile bodo tudi druge, še važnejše skrbi. Mnogi, ki so odlašali z nabavo drv in premoga, bodo pohiteli, da se založe za zimo, ki je že potrkala na vrata. Površniki, ki so bili doslej več kot dovolj, če je človek imel čez dan opravka zunaj na cesti, bodo morali nazaj v omare. Zimske suknje bodo zopet prišle na zrak. Tudi galoše bodo dobrodošle, tai je Ljubljana znana po plundrah. kadar zapade zaradi raznih investicij, n. pr. naprave vodovoda, napeljanega iz zdravega studenca na graščinskem vrtu, nabave izdatno zalogo živil, drv in surovin za izdelovanje krtač, skratka: vsega je bilo dovolj za primerno oskrbo slepcev. Banovinske podpore je dobival za oskrbovance 2800 mesečno za diference nastale med zneskom, ki je bil določen, da ga plača društvo za oskrbovanca in onim, ki ga daje občina oziroma sorodstvo posameznih slepih. Ce odštejemo vse investicije za delovni material, vodovod, nabavo živil in režijo, so znašali stroški za j>osameznega slej>ca 285 din. Dušno pastirstvo v Domu je opravljal preč. g. dekan in častni kanonik Matija Mrak, ki je pravkar obhajal 80 letnico in ki se mu za njegovo dobrolo prisrčno zahvaljujemo. Zborovo petje je vodil g. organist Jože Matko. Posebna zabava je slepcem igranje na razna glasbila in radioaparat. Zelo radi čitajo in pišejo v Kleinovem iglopisu in Brailleovem točkopisu ter poučujejo v tem tudi došle novince. Za vse ogromno delo in veliko skrb je žel inšpektor Fran Cvek, bivši upravitelj Doma slepili, od zbora priznanje, saj ni bilo lahko krotiti vojno psihozo. Denarno stanje Blagajnik g. Martin Poher, višji kontrolor drž. železnic v pok., je očrtal finančno stanje društva. Imelo je zelo ugoden finančni zaključek kljub temu, da je število rednega članstva nekoliko padlo v tem letu. Zelo si je pomagalo s prireditvijo »Dneva slepcev«, javno zbirko širom Ljubljane tudi po mestnih ulicah in trgih jeseni 1. 1940, ki je prinesla brutto 56.979.75 Din, netto pa 52.263.25 Din, čeprav je odstopilo od teh čistih dohodkov 17.421 Din organizaciji Društva slepih v Ljubljani. Zelo ugodna je bila tudi bilanca, ki jo je pokazalo gospodarstvo v Stari Loki, priključeno našemu »Domu slepih«. Imelo je prav čedne izkupičke ob prodaji doma pridelane povrtni-ne in ob prodaji krtač, izdelanih od slepcev, ki so jim bili izplačani tudi pripadajoči odstotki. Cisti dohodek za leto 1940. znaša 65.716.72 dinarjev. Na predlog nadzornega odbora, ki ga tVorijo g. Karel Gruber, višji rač. svetnik v pok., g. Alojzij Kocmur, ravnatelj I. delavskega kon-sumnega društva in gospa Marija Sadarjeva, šolska upraviteljica v pok., je občni zbor soglasno izrekel odboru razrešnico. Ker odboru ni potekla funkcijska doba, novih volitev ni bilo. K sklepu je predlagal član nadzornega odbora g. ravnatelj Alojzij Kocmur, da se, čim se le nudi prilika, kupi še kaka primerna nepremičnina v Ljubljanski pokrajini. Blagajnik g. M. Poher je odobraval ta predlog in odbornik g. ravnatelj Maks Hočevar je za to, da občni zbor pooblasti odbor za nakup nepremičnine. S tem predlogom je soglašal ves zbor. Ker se ni nihče več oglasil k besedi, je gospod predsednik zaključil občni zbor. s prvim snegom prvi sneg. V mrazu bodo še prav posebno dobro odrezali kostanjarji, ki jih je letos po Ljubljani res mnogo. Že doslej jim je kupčija lepo cvetela. Sedaj bo pa marsikdo kupil lepo dišeči in okusno pečeni kostanj še zato, da se bo spotoma malo ogrel. Prerokovati iz sedanje spremembe vremena, kakšna bo letošnja zima, je brezploden posel, ki ga niti pri poklicnih vremenarjih ne vzamemo vedno zares. Pač bi pa letošnja zima gotovo ustregla prav vsem, zlasti siromakom, če bi bila bolj mila. Rdeči križ sporoča Pošto naj dvignejo na Tyrševi cesti 11-L: Ažman Marija, Emonska 10 a; Bohanec Franjo, Ledina; Cof Emil (verjetno Verstovškova ulica); Čepeljnik Franc, Šmarska 43; Cuček inž. Ernest, rudar, glav.; Hafner Franca, Gajeva 3; Jeseno-vec Franc, prof.; Kaluža Marica, Gosposka 5; Koman Amalija, Zerjavova; Jan Slavko, dramsko gled.; Krošelj, prof.; Mangel Sabina, Mestni trg; Maver Stanislav, pri »Sallus«; Mohorič Vera, Sv. Petra cesta 5S; Nachtigal Stanko, Pokopališka 25; Pavletič Vilma, Tyrševa 51; Podbevšek, Tyrševa 170; Podboj, Tyrševa 69; Polič Zoran, Breg 6; Pleško Marija, Florjanska 5; Poličar Antonija, Soteska 4; Prosenčeva Bojana, magistrat; Ravbelj Jelka, Stari trg 7; Skopek Tončka, Stari trg 8; Stojičevič dr. Aleksander, Gradišče št. 8; Staral Agnes, Jurčičev trg 3; Turk Neva, Novi trg 5; Vole Ivan, Vodnikov trg 4; Zupančič Maks, Breg št. 6; Caserman Ivan, župnišče sv. Jakoba. Rdečemu križu so darovali: G. Bajda Marija iz Ljubljane v jjočastitev sjjomina ge. Frančiške Kralj 50 lir; g. Lušin Dimitrij iz Mokronoga namesto venca na grob Ivana Kraglja ml. 50 lir; g. Vladimir Nazor iz Ljubljane namesto venca na grob g. Jošta Jagodica 100 lir. — Plemenitim darovalcem iskrena hvala. Razprave zaradi navijanja cen Ljubljana, 23. oktobra. V dvorani št. 79 so se danes vrstile mnoge-razprave zaradi navijanja cen raznim živilom, posebno mesu. Bilo je na razpravnem programu kar 14 kazenskih zadev zaradi prestopkov po členu 7 uredbe o cenah z dne 12. maja t. 1. Sodnik-po-edinec je mnoge obsodil na strožje zaporne in denarne kazni. Prva sta prišla na vrsto mesar Jože in njegova žena Brigita, ki sta prodala neki delavski ženi 37.50 dkg govejega mesa konec junija za 10.50 lir, ko je bila takrat določena najvišja cena 9.50 lir za kg. Izgovarjala sta se, da je morala biti kaka pomota. Bila sta obsojena vsak na 7 dni zapora, 200 lir denarne kazni in 114 lir povprečnine. Hudo obtožbo je dobil neki ljubljanski mesar France, ki je prodajal meso in druge mesne izdelke odnosno perutnino po previsokih cenah. Kopuni n. pr. so bili po 30.40 lir kg. Zaradi govejega mesa, ki ga je prodajal nad najvišje cene, je bil obsojen na 15 dni zapora, 600 lir denarne kazni in 114 povprečnine. Zaradi prodaje kopu-nov in hrenovk je bil pa oproščen, ker sta izvedenca bila glede kopunov mnenja, da je to vrsta perutnine, katere cene niso bile maksimirane in dn je bila pri hrenovkah pomota, ko so pozneje našli še druge hrenovke. Redke so razprave proti pekom zaradi prestopka po čl. 2 uredbe o peki kruha, ki prepoveduje neko kruha iz same. nienične moke in ki Vera tn zakon Svetovno znana norveška pisateljica Sigrid Undsct, ki jo h prevodov njenih spisov poznamo tudi pri nas, je že v zrelih letih prestopila iz protestantske vere in cerkve v katoliško. Že kot protestantinja je v svojih romanih z žarko lučjo in neustrašeno svetila v gnilobo modernih zakonov in s svojih še nekatoliških vidov reševala problem o — zakonski sreči. Toda šele, ko je preučila katoliški nauk o zakonu, spoznala vzvišenost katoliškega pojmovanja o njem, dobila v tem nauku vse. kar je iskala, se je umirilo njeno nihanje. Postala je katoličanka pritv posebno zato, ker je videla prav v katoliškem nauku rešena vsa vprašanja, ki jih kopičita o zakonu um in srce. Že tako veliko število modernih »nesrečnih« zakonov sili k razmišljanju: Odkod ti nesrečni zakoni? Odkod to, da je zakonski jarem pogosto in za mnoge težak? — če stvar premislimo prav v globino, pa pridemo do spoznanja: Odtod, ker eden ali oba zakonca ne premagujeta nerednih samoljubnih nagnjenj. Brezverni moderni človek opravičuje svojo napačno miselnost često z izgovorom, da je krščanstvo v nasprotju z umom in vedo. če pa hoče biti sam do sebe čisto iskren in resnicoljuben, mora sam pred seboj priznati: Ne zato, ker se krščanstvo ne ujema z umom in napredkom, ampak zato, ker je sveto, ker se ne maram odpovedati napuhu in počutnosti, ker se mi ne ljubi boriti se za njegove vzvišene cilje, zato ga ne maram. — Podobno je z zakonom. Ne kakor da bi bil zakon, kakor ga oznanja katoliška Cerkev, posebno glede zvestobe in nerazdružnosti, proti pameti, ampak zato napadajo ta katoliški zakon, ker je svet, ker si je treba zakonsko srečo zaslužiti z borbo proti lastnemu nevrednemu samoljubju. Tudi neki drugi ugovor tu nič pe velja, ugovor: »Katoliški nauk nam stavi zakon v tako idealno višino, da je človeškim močem nemogoče dvigniti se do te višine — torej katoliški nauk o zakonu ni uporaben.« — Vrednost tega ugovora je prav tolikšna kakor vrednost ugovora: Katoliška vera nam stavi tako visoke cilje in naloge, da jih je človeški slabosti nemogoče doseči. — Na to odgovorimo: Ali je zdravi pameti mogoče misliti, da nam neskončno> modri in neskončno dobri Bog ukazuje nekaj, kar je za našo človeško naravo in slabost v vsakem primeru nemogoče? Vsaka zdrava pamet bo na to odgovorila, da je to nemogoče. Da je pa za našo človeško slabost, ki nam jo more razložiti samo dejstvo izvirnega greha in njegovih posledic, to nemogoče brez božje pomoči — je pa res! Zato, prav zato je prišel na svet Odrešenik ter nam v svojih resnicah in milostih dal toliko nadnaravnih moči, da moremo z njimi premagati vsako človeško slabost in se bližati čedalje bolj idealni vzvišenosti božjih zapovedi. To velja na splošno o vsem verskem življenju, velja pa tudi glede zakona. Ideal katoliškega zakona je tak, kakor ga zahtevata zdrava pamet in najsvetejša božja volja in zamisel. Res, da je ta ideal visok. Ali ne v vedi, ne v umetnosti, ne pri ustvarjanju močnih držav, ne pri ustvarjanju blagonosnih socialnih razmer, ne pri pridobivanju bogastva, še pri pridobivanju vsakdanjega kruha ne — nikjer, prav nikjer se nič ne doseže brez dela, napora in samopremagovanja za čistost vesti, za posvečujočo milost, za to, da se človek varuje prestopkov božjih zapovedf, greha, sploh za vsako dobrino — ali naj bo edino lep in srečen zakon tisto zlato jabolko, ki pade človeku v naročje, ne da bi bilo treba človeku za to kaj dela in samopremagovanja? je prišla v veljavo 10. maja t. 1. Neki pekovski mojster Jože je bil obsojen zaradi prestopka po čl. 7 uredbe o cenah, ker je prodajal lažje hlebčke kruha in ker je 13. maja pekel in prodajal bele, mlečne žemljice, ki so bile tudi nekoliko lažje. Pek Jože je bil obsojen zaradi obeh prestopkov na 12 dni zapora in 500 lir denarne kazni. Nekateri obtoženci so bili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni, več razprav pa je bilo preloženih. Veiik požar v Dragatušu Ogenj je v Dragatušu uničil v torek, 21. t. m. popoldne vse poslopje trem družinam: Juršak, Držaj in Brodarič. Družine so ostale brez hrane, obleke in stanovanja. Ker je veter močno pihal, se je ogenj hitro razširil in se ni dalo skoraj nič rešiti. Domača brizgalna, pa iz Vinice in Črnomlja, ki sta prišli na pomoč, so mogle požar le omejiti. Pri tem se je skazalo, da nam je motorna brizgalna nujno potrebna. Ponesrečene družine se usmiljenim srcem zelo priporočajo. Iz Hrvatske Zagrebčani morajo bifi doma ob 10 zvečer. Z novo odredbo je dovoljeno Zagrebčanom, da smejo biti na ulicah do desetih zvečer. Ob desetih morajo biti zaprti tudi vsi javni prostori, kavarne, gostilne, gledališča, kina itd. Vsako gibanje po ulicah in zadrževanje v javnih lokalih je prepovedano od desetih zvečer do petih ziutraj. Nastavljeni Slovenci na Hrvatskem. Na Hrvatskem so bili nastavljeni naslednji meščanskošolski učitelji: Fortunat Turk, I. Kranjčič, Marta Okorn, Lovro Fazarin in njegova žena ter Ana Bazek. Bolezni, zaradi katerih Zagrebčani umirajo. Prejšnji teden je umrlo v Zagrebu 62 ljudi in to zaradi jetike 12, srčnega krča 1, pljučnice 6, ubitih 5, zaradi raka 5, vnetja možganov 4, ostarelosti 3, kapi 2, 6labo6ti 2, vnetja trebušne mrene 1, vnetja ledvic 1, vnetja srednjega ušesa 1, gnitja ko6ti 1, čira na dvanajsterniku 1, zastrupljenja krvi 1. za-strupljenja s hrano 1, tetanusa 1 in srčne napake 1. Tudi zagrebška občina je začela z aprovizacijo. Po zgledu drugih mest ie tudi zagrebška občina začela z aprovizacijo. Nakupuje večje količine moke fižola, krompirja, 6adja 'n drugega živeža. Cene petroleja na Hrvaškem. Uradno določene cene petroleju so: za potrošnike 12 kun za liter. Za prodajalce na drobno 13.60 kun za kilogram. Za prodajalce na debelo: če ga kupijo v vagonskih cisternah 12.85 kun za kg, če pa v sodih, pa najmanj 1500 kg po 13.25 kun za kg, postavljen v skladišče. Prisrčno sodelovanje med muslimani in vstaši. »Hrvatska svijest«, glasilo muslimanov, ki izhaja v Banjaluki, je za muslimanski bajram v praznični številki objavilo čestitke hrvatskih državnih voditeljev muslimanom v Bosni in Hercegovini. Uvoz hrvatskih listov v Italijo. Ker ima licenco za uvoz tujih listov v Državo edino Konzorcij za uvoz tujega tiska C. I. S. E., zanj pa »Italijanska obveščevalna družba« d. d. v Bologni, Via Mi-lazzo 11, bo od 1. novembra naprej možno plačati naročnino za hrvaške liste in revije ed;no preko te družbe, prav tako pa tudi dobivat; li6te, bodisi posamično, bodisi v večjih količinah. Koledar Petek, 24. oktobra: Nadangel Rafael; Ever-gist, škof in mučenec; Martin, opaf. Sobota, 25. oktobra: Marija, zavetnica umirajočih; Krišpin, mučenec. » Novi grobovi Iz Kamnika je prišlo sporočilo, da je tam dne 22. t. m. v visoki starosti izročil svojo blago dušo Stvarniku zlatomašnik č. g. Leopold Rihar, bivši dolgoletni župnik v Nevljah pri Kamniku. Dolgega trpljenja, ki ga ie vdano prenašal, ga je rešila smrt. Kajni g. zlatomaJnik je bij brat kamniškega dekana msgr. Mateja Riharja, ki zdaj prebiva v svojem rojstnem kraju v Polhovem Gradcu in ki mu ob tej izgubi izrekamo svoje globoko sožalje. Pogreb rajnega g. zlatomašnika bo v petek 24. t. m. ob 10 dopoldne na Žalah v Kamniku. Naj uživa zvesti delavec v Gospodovem vinogradu v večnosti zasluženo plačilo! * ■f- Anton Muren. Dne 21. oktobra je v Do-brničah umrl g. Muren Anton, poštni upravitelj. Pokojnik je bil star komaj 59 let. Bil je vojni invalid, pa je kljub temu svojo službo vestno in prav marljivo opravljal. Pokojnik je bil zelo priljubljen zlasti pri kmečkem ljudstvu, kateremu je kot absolvent kmetijske šole na Grmu v mar-sišem glede gospodarstva pravilno svetoval. Bil je tudi ustanovni član Prostovoljne gasilske čete v Dobrniču. Poklical ga je Vsemogočni, da prejme plačilo, ki naj bo bogato. Zemlja domača, v kateri je želel počivati — naj mu bo lahka I Gospej, katero edino zapušča, pa naše iskreno sožalje 1 Vezalke izkaznice za vodstvo motornih vozil Opazilo se je, da so prošnje za izdajo novih cozaških izkaznic nepopolne ali pomanjkljivo opremljene. Opozarjajo se prizadeti, da morajo zadevne, nekolkovane vloge, naslovljene na Urad za civilno motorizacijo Visokega komisariata v Ljubljani, Gledališka ulica 11, obsegati tudi podatke o stopnji vozaške izkaznice (prva. druga ali tretja stopnja; pri tretji stopnji, v kolikor prihaja v poštev, je treba navesti poleg tega: ali za avtotaksije in najemne avtomobile, ali tovorne avtomobile s priklopniki. ali pa za avtobuse v javnem prometu 6 poimensko navedbo tiste proge). V pogledu prilog, ki jih je treba priložiti vlogi, naj se upošteva, da izstavljajo kazenske liste drž. tožilstva in te listine zato ne nadomestujejo nravstvena spričevala; dalje, da izdaja potrdila o bivanju uprava policije ozir. pristojna občina in se to potrdilo ne more zamenjati z domovnico. V' ostalem je treba prošnji priključiti staro vozaško izkaznico, 2 novejši fotografiji formata 4.5 krat 4.5 cm in v gotovini 5 lir za novo vozaško izkaznico. — Borci Kristusa Kralja, sotrudniki Regnu-ma Christi, imajo v nedeljo, na praznik Kristusa Kralja ob 5 j>opoldne svoj shod v kongregacijski kapeli (levo od velikega oltarja) pri Sv. Jožefu (jezuiti). Povabljeni vsi, ki imajo umevanje in srce za visoko idejo kraljestva Kristusovega v našem narodu in po vsem svetu! — Okrajni komisar obiskal Dobrniče. 20. okt. je v Dobrniče prispel okrajni komisar g. dr. Ot-tone Griselli. Pregledal si je občinski urad ter ljudsko šolo v Dobrničah in Knežji vasi, kjer si je ogledal vse razrede. G. komisarja so malčki lepo pozdravili. V njegovem spremstvu je bil med drugim tudi komisar iz Trebnjega g. Ban. — Požar v Kočevju. V noči od srede na četrtek je ob 3 zjutraj začela goreti velika Joštova žaga pri Kočevju. Požar je uničil Vso žago, preden je rrogla prihiteti kaka pomoč. Škoda je seveda velika. Sprememba okoliša pošte Kostanjevica na Krki. Kraja Malence in Sajevce se izločita iz okoliša pošte Kostanjevica na Krki, ker se sedaj nahajata na ozemlju, ki je zasedeno po nemški vojski. — Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. V I. letnik strojnega odseka se sprejme lahko še 15 učencev, ki so dovršili meščansko šolo ali pa šiiri razrede gimnazije. Reflektanti naj predlože prijave s potrebnimi dokumenti v ravnaleljevi pisarni ob dopoldanskih urah najkasneje do sobote, dne 25. oktobra t. 1. Podrobna navcttlila so objavljena v šolskem vestibulu. — Državna ženska obrtna šola v Ljubljani. Za šivalni in prikrojevalni tečaj hospitantk se bodo sprejemale prijave dne 24 , 27. in 28. oktobra t. 1., vsakokrat ob četrt na 5 popoldne v sobi št. 20, pritličje. I Rokodelski oder. Izrabite ugodno priliko in si oglejte v nedeljo, dne 26. t. in. ob 5 popoldne zanimivo in vsebinsko bogato Jalenovo štiridejanko »Dcmt Vstopnina je nizka. Sedeži po 4, 3 in 2 liri, stojišča po 1 in pol lire. 1 Trafike bodo odslej ob nedeljah in praznikih odprte samo v omejenem številu. Na vsaki zaprti trafiki bo obešen seznam najbližjih odprtih trafik. 1 Za zamudnike ho cepljenje zoper daviro izjemoma še v petek, 24. t. m. ob 16.30 samo v Mestnem domu. Starši iz vse Ljubliane. ki iz kakršnega koli vzroka njih otroci sploh Še niso cepljeni, in tudi vsi tisti starši, ki njih otroci še niso drugič ali tretjič cepljeni zoper davico, morajo k temu cepljenju zanesljivo pripeljati svoje otroke. Izvzeti so samo tisti otroci, ki jih mestni fizikat oprosti letošnjega cepljenja. Cepljenje proti davici je po odloku Visokega Komisarja strogo obvezno ter bodo prekrški te odredbe kaznovani z globo do 1000 lir. Kakor znano, pa morajo starši ali skrbniki pripeljati k cepljenju vse one nad 18 mesecev stare otroke, ki še ne hodijo v šolo. Opozarjamo, da je sedanje cepljenje samo za zamudnike, kakor žo prej rečeno. 1 Vse prijatelje klavirske igre opozarjamo na konceit znamenitega italijanskega pianista Carla Vidussa, ki bo v ponedeljek, 27. t. m ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Slišali bomo velik klavirski koncertni spored, ki nam prinaša vrsto najsiji.jnejših klavirskih skladb. V prvem delu je zastopan Beethoven z dvema sonatama, v drugem delu Brahms, v tretjem delu koncerta pa Ferrari-Trocate in Liszt. Vidusso uživa povsod, kjer jp nastopil, sloves enega največjih sodobnih pianistov, ki obvlada svoj instrument z briljantno tehniko. Na redki koncertni užitek, ki nam bo nuden še prav posebno opozarjamo. — Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. 1 Lepa zimska jabolka dobite pri Fr. Kham, Kongresni trg 8. Gledališče Drama. Petek, 24. oktobra: Zaprto. Sobota, 25. oktobra ob 18.15: »šesto nadstropje«. Lzven. Znižane cene. Opera. Petek, 24. oktobra: Zaprto. Sobota, 25. oktobra ob 17.30—21: »Aida«. Izven. — Nedelja, 26. oktobra ob 18.15—20.45; »La Boheme«. Izven. Radio Ljubljana Petek. 24. oktobra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini. — 7.45 Operetna glasba, vmes napoved časa ob 8. — 8.15 RaHijska poročila. — 12.15 Vojaška godba. — 12.35 Pesmi in napevi. — 13 Napoved časa. Radijska j>oročila. — 13.15 Vojno poročilo Glavnega Stan? Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.17 Orkestralna glasba pod vodstvom Gallina. — 14 Radijska poročila. — 14.15 Oilcester Cetra pod vodstvom Barzizza. — 14.45 Radijska poročila v slovenščini. — 17.15 Komorna glasba. — 17.30 Skladbe Girolama Fre6C0baldija izvaja Pavel Rančigaj. — 19 »Parliamo 1'italiano« prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini. — 19.45 Simfonična glasba. — 20 Napoved časa. Radijska poročila. — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini. — 20.30 Koncert violončelista Čenda Šedlbauerja, pri klavirju Marjan Lipovšek. — 21.05 Radijski orkester pod vodstvom D. M. Šijanca, ob sodelovanju Drage Sok in tenorista Janeza Lipušeka. — 21.35 Bleščeča glasba pod vodstvom Gallina! — 22 Pogovor v slovenščini. — 22.10 Koncert pianista Renza Sil-vestrija. — 22.45 Radijska poročila* Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyr-ševa cesta 43; mr. Trnkoczy, ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Šelenburgova ulica 7. Poizvedovanja Prosim tistega, ki je v nedeljo, 19. t. m. v kolodvorski restavraciji na Grosupljem pomoloma zamenjal kovčeg na ime Janežič, naj ga prinese nazaj v restavracijo, kjer bo dobil svojega, ali pa naj vsaj vrne knjigo, ki ni moja last in ki zanj nima nobene vrednosti. Pogrešam Terezijo Skubic, staro 66 let. Oblečena je v črn kostim, na glavi ima temnosiv šal. Kdor bi vedel, kje je, naj sporoči na Jakoba Skubic, Ob Zeleni jami 3, ali na upravo policije, proti nagradi Po državi Koncert v milanski »Scalk. 20. oktobra se je začel v milanski »Scali« jesenski koncertni spored, ki obsega v celoti šest glasbenih nastopov. Prvi koncert je vodil dirigent De Sabata, pod čigar taktirko so izvajali prvo Beethovnovo simfonijo, dalje odlomke iz Sibeliusa in Berlioza, preludij iz »Mojstrov-pevcev« od Wagnerja in Piz-zettijevo simfonijo. Koncert je v celoti odlično uspel ter je dirigent ponovno dokazal svoje velike glasbene zmožnosti. Pizzettijeva skladba je bila to pot prvič igrana in' je bila ocenjena zelo dobro ter nagrajena z velikim aplavzom. Peta tekma kmečkih delavcev. V vseh pokrajinah so se že začele pokrajinske tekme kmečkega delavstva v okviru V. rednih tekem. Take tekme so bile z uspehom izpeljane že prejšnja leta. Letošnje tekme so dosegle še mnogo večjo udeležbo tekmovalcev, kakor lani in bodo zato zaključene z mnogo lepšim in vidnejšim uspehom. Nekatere pokrajinske zveze so tekme že zaključile, od drugod pa prihajajo rezultati tekem sedaj. V kratkem bodo zbrani rezultati tekem iz vseh pokrajin, nakar bodo razdeljene zmagovalcem nagrade. Poživitev železniškega prometa na obmejnih prehodih. Kakor je razvidno iz podatkov, ki se nanašajo na obmejni železniški promet, se je ta v letu 1939-40 v primerjavi s prejšnjim letom, znatno dvimil. Leta 1939-40 je bilo v Italijo uvoženega, kakor poroča »Agit«, 8 milijonov 296.765 ton raznega blaga, dočim je znašal uvoz v letu (93S-39 komaj 3,489.096 ton. Izvoženega pa je bilo leta 1939-40 4,360.227 ton blaga, v letu pred tem pa 2.894.440 ton. Predvsem se je železniški promet dvijni! na o''mei-nih prelazih v Domodossoli, Chiassu, čez Trbiž, Brenner, Poftojno in Luino. Krompirjeve cmoke v restavracijah smejo kuhati. Ko je bila izdana odredba, ki prepoveduje pripravljati sveže testenine, so po nekaterih pokrajinah mislili, da je prepovedano kuhati tudi krompirjeve cmoke, in pripravljati tudi vsako cvrtje, pri katerem se lahko uporablja nekrušna moka. Takšne jedi po gostilnah, restavracijah, hotelih pa tudi po zasebnih domovih, kakor je znano, mnogo pojedo. >Eco di Roma« obvešča zdaj, da je krompirjeve cmoke dovoljeno kuhati povsod. Zbiranje staregn železa. »Eco di Roma« piše: Da se zagotovi železni industriji čimveč starega zavrženega železa, je bil izdan zakonski odlok, ki podrobno ureja zbiranje vseh kovinskih predmetov. Naša industrijska podjetja morajo preskrbeti oboroženim silam potrebna sredstva za dosego zmage. Ker se čuti pomanjkanje kovinskih surovin, s katerimi ne razpolagamo v zadostni meri. je strogo odrejeno nabiranje starega železja, ki je podlaga za izdelovanje iekl^ iz Goriške pokrajine Po trgatvi. Trgatev je končana v vsej deželi. Naj za danes kratko povemo, kako je trgatev uspela v nekaterih delih Sjjodnje iu Srednje Vipavske. Kronberg, Šempas, Osek, Vogr-sko, Dornberg, deloma tudi Batuje in Sclo so imeli prav le|jo, zdravo trgatev. Grozdje- je sicer z zamudo, pa vendar še pravočasno dozorelo in postalo sladko, kapljica bo dobra, žlahtna in prav okusna Črniče, Malovše. Goječe, Vrtovin, Kainnje. del Sela in Batuj, Škri-Ije, Cesta, Sv. Križ, Plače, v teh vaseh s trgatvijo niso zadovoljni; trgatev je bila žalostna. Po nekaterih imenovani khrajih je toča petkrat klestila in je povrh gospodarila še pero-nospora. Tod je bil pridelek slab in je mnogo vinogradnikov, ki trgatve tako rekoč niso imeli. Ljudje so potrti, obupujejo pa ne. Umrla je mati revežev. V Devinu so v torek 21. oktobra slovesno položili k zadnjemu počitku zgledno gospodinjo Frančiško Legiša iz ugledne »Kupčave« hiše. Dočakala je častitljivo starost nad 80 let. Lani v septembru jo je zapustil njen dobri mož, ki je bil tudi v tako visokih letih. Pokojniea je bila žena kremeni-tega, močnega značaja. Bila je skrbna gospodinja in krščanska mati, ki je le|>o vzgojila svojo družino. Posebno jo je dičilo veliko usmiljenje do ubogih. Na njena vrata ni nobena lačna duša zaman potrkala in je bila daleč okoli znana kot mati revežev. Naj ji dobri Bog obilo poplača njeno dobrotljivost, žalostni družini pa iskreno sožalje! Iz Trsta 4 in pol leta ječe, ker je poneveril 500 živilskih kart. Pred tržaškim tribunalom je bila te dni zanimiva razprava s sodobno vsebino. Zagovarja! se je uradnik mestnega živilskega urada Jurij Sani, ker je poneveril 500 živilskih nakaznic, katere si je prisvojil, da bi jih razdal potem svojim znancem in prijateljem, seveda proti primerni odškodnini. Vodja urada pa je to zadevo hitro zasledil. — Saul je bil ^ eksemplarično obsojen. Dobil je 4 in pol leta ječe ter 990 lir denarne globe. Zadnja operna premiera letošnje jesenske sezone v Trstu je bila Wolf-Ferrarijeva opera »II Campiellor. Dasi so vse tri prejšnje opere na dostojni višini prikazale muziko Verdija, Masca-gnija, Umberta Giordana, je. bila vendar uprizoritev Wolf-Ferrarijeve opere najbolj skrbno pripravljena in najbolj zanimiva Komponist je znal ohraniti starinski čar znane Goldonijeve komedije ter ga združiti z moderno glasbo v posrečeno celoto. Pestro življenje starih Benetk, lepoto te jadranske kraljice, globoko čustvenost tedanjega časa je prikazal z blestečimi arijami, ki iz pevca izvabijo vso lepoto glasu. Delo je pripravil za oder maestro Podesta s svojimi sodelavci. Bil je to svečan, slavnosten večer, ki je združil številno odlično občinstvo z orkestrom in odrom v harmonično skupnost v čaru lepe glasbe. Pozdrav iz Gondarja. Med hrabrimi branilci Gondarja so tudi bojevniki iz Trsta in Julijske Krajine. Te dni so poslali Trstu in svoji domovini radiogramski pozdrav. Trgovci morajo izložiti propagandne manifeste. Fašistično združenje trgovcev je obvestilo vse svoje člane, da morajo izložiti v svojih izložbah vse manifeste za propagando, ki jih dobivajo od združenja. Prodaja krompirja sc je pričela v Trstu po trgovinah 18. oktobra. Krompir se prodaja na izkaznice, ki veljajo za olje in mast. ^Smrten padec. Na železniški progi proti Na-brežini se je smrtno ponesrečil pri padcu z voza železničar Urban Pasquini. Iz Novega mesta Plemenski sejm za bike bo 27. oktobra ob 9 dopoldne na kmetijski šoli na Grmu. Vsi oni kupci, katerim je bilo ob priliki licencovanja rečeno, da si nabavijo bike, naj se sejma udeležijo. Na sejm je treba prignati vse bikce nad 10 mesecev stare. Lukežev sejm. V torek je bil v Novem mestu tradicionalni Lukežev sejm, ki je nekdaj slovel kot eden največjih daleč naokoli, živinorejci so na sejm prignali veliko število plemenske goveje živine in rekordno število prašičev. Ceae so kljub veliki ponudbi ostale nespremenjene, le cene mladim prašičem 60 za malenkost popustile. Zaradi zapore nad prodajo tekstilnega in. usnjenega blaga živahnost na Glavnem trgu, kjer so se običajno zbrali manufakturisti in čevljarji, ni bila taka, kakor prejšnja leta. Dobro je bil založen živilski trg, kjer so se v večji množini pojavile tudi Be!o-kranjice in ponujale znano in cenjeno belokranjsko čebulo. Do zgodnjih popoldanskih ur je bilo živahno vrvenje, ki so ga v mesto prinesli številni kupci in prodajalci iz okolice, ki so marsikak groš pustili tudi v novomošekih gostilnah, kjer so nekoliko zalili sklenjene kupčije. Seja občinskega odboja bo v četrtek dne 23. oktobra ob 5 popoldne v mestni posvetovalnici. Dnevni red obsega 12 točk, med temi odobritev računskega zaključka Mestne hranilnice za leto 1940. in izvolitev novih članov upravnega in nadzornega odbora Mestne hranilnice. Iz Gorenjske Nemški otroški vrtec v Lescah je v nedeljo slovesno odprl zvezni vodja Schick. Slavno6ti so se poleg drugih udeležili tudi Gauamtsleiter NSV Haufer, Gauschatzmeister Strutz, politični komisar iz Radovljice, leški župan in vodstvo okraja. To je drugi šolski vrtec na Gorenjskem. Mladinska zborovanja je priredila Koroška zveza v Škofji Loki, Kranju in Tržiču. Prometna nesreča pri Jesenicah. Jeseniški delavec M. Bolka se je te dni na kolesu vozil po cesti proti Javorniku. Za njim je privozil osebni avto, ki se je v kolesarja zadel ter ga vrgel, da se je poškodoval. Tudi avto je zadel ob cestni kamen ter obstal poškodovan. Praviio, da je nesreče kriv kolesar. Razstavo plemenskih bikov so imeli v Kranju, kamor je bilo prignanih 31 bikov. Inž. Gayl je imel uvodni govor ter pohvalil gorenjske živinorejce, češ, da so dobri rejci. Povečana Koroška. Nemški listi poročajo, za koliko je zdaj Koroška večja, ko 6ta ji priključena Gorenjska in Mežiška dolina. Novo ozemlje obsega 3503 kvadratne kilometre, izmed katerih odpade na Mežiško dolino 379 kv. km. Prebivalstva je v novih krajih kakih 205.000, izmed katerih jih je 19.C00 v Mežiški dolini. Dve nesreči pri delu. Pri vrtanju predora na Homcu pri Prevaljah je voziček stisnil ob 6kalo 46 let slarega delavca P. Kozamernika, ki 60 ga morali prepeljati v bolnišnico v Slovenski Gradec. — Pri neprevidnem ravnanju z acetilcnsko svetilko se je 17 let stari Alfonz Potočnik v Guštanju nevarno olgaL Tudi njega so prepljali v SL Gradcc. Iz Spodnle Stalerske Prvo nabiranje za nemško zimsko pomoč bodo na Spodnjem štajerskem imeli prihodnjo 6oboto in nedeljo. Nemški umetniki na Spodnjem Štajerskem. Pretekli ponedeljek, dne 20. t. m., se je pripeljalo v Maribor 13 nemških likovnih umetnikov, ki bodo na povabilo nemškega propagandnega ministra ostali tukij dva tedna ter bodo slikali krasote te dežele. Poklicne šole, ki naj otrok začne vanje hoditi, kakor hitro skonča ljudsko šolo, so ustanovili Nemci na Spodnjem Štajerskem. Te šole so v Celju, Ormožu, Konjicah, Sevnici, Ljutomeru, Maren-bergu, Mariboru, Ptuju, Brežicah, Rogaški Slatini, Šoštanju, Trbovljah, Sloven. Bistrici, Slovenskem Gradcu in v Radgoni. Te šole so obvezne ter morajo vanje hoditi vsi otroci iz okoliških občin. Le krompir v oblicah! Nemški listi opozarjajo, da je zaradi varčevanja po gostilnah in javnih kuhinjah treba krompir kuhati le v oblicah, da surovega krompirja pred kuho nikakor ne smejo več lupiti. Odbijači so ga stisnili. Poštni uslužbenec Franc Friedauer iz Maribora je hotel na mariborski postaji skočiti čez tir, na katerem so pravkar premikali tovorni vagon. Prišel je med odbijače, ki so ga stisnili čez prsni koš. Z nevarnimi notranjimi poškodbami je bil ponesrečenec prepeljan v bolnišnico. Iz Srbije Obvezna, prijava sovražnega premoženja. Poveljnik za zasedeno srbsko ozemlje je odredil da 6e mora pri glavnem opolnomočencu za gospodarstvo prijaviti premoženje vseh državljanov Anglije, Francije, Egipta, Sudana, Iraka, Monaka, Sovjetske zveze kakor tudi premoženje oseb, ki imajo v teh državah svoje stalno ali začasno bivališče. Omejitev železniškega prometa v Srbiji. »Do-nauzeitung«, nemško glasilo v Srbiji, sporoča: »Srbsko železniško ravnateljstvo sporoča, da je od 17. oktobra ustavljen celotni direktni železniški potniški promet v Srbiji. V prometu ostanejo nemški brzovlaki in nek;"'' ' ainih vlakov. Promet v Banatu 6e bo pred . opravljal še naprej.« Prosvetni mini .i srbski mladini. Srbski prosvetni minister Velimir Jonič je govoril po radiju mladini o reformah šolstva in celega prosvetnega 6istema, tako da se bo narod ]x>vrnil k 6ebi, 6vojim idealom in izročilom. Poudaril je važnost družine, o generalu Nediču pa je rekel, da je vzel križ srbskega naroda na 6voja ramena v času, ko je pre» težko biti Srb. Kakor bi ga bil prinesel vihar, je pjijahal na dvorišče črednik. Mišek je f>otegnil izza pasa samokres. Tedaj pa je prepoznal gospoda Lisjaka. »Namenjen sem v mesto, da poterjam nekaj denarja za prodano govedo. Prišel sem, da bi poprosil 6trica Jurčka, da mi da kakšno spremstvo na pot. »Ali hočete dva, tri črednike?« je vprašal Mišek. »Kaj naj mi bodo čredniki!« je zamahnil z roko. »Najbolj zvitega in pogumnega fanta, kar jih je na vašem posestvu, bi rad vzel s seboj — gospoda Miška!« je poudaril gospod Lisjak. Na pragu se je prikazal 6tric Jurček. »V banko sem namenjen po denar, pa bi rad, da me spremi gospod Mišek,« se je obrnil gospod Lisjak do strica Jurčka. »Precej denarja bom dvignil, zato bi rad imel s 6eboj zanesljivo osebo,« je napletal gosjjod Lisjak stricu Jurčku. »Veseli me, ko vidim, da imate takšno zaupanje v mojega nečaka. Vendar va? prosim, pazite nanj, da 6e mu kaj ne pripeti!« je naročaL »Kar brez skrbi bodite, gospod sosed! Nič hudega se nam ne bo zgodilo,« 6e je smejal gospod Lisjak. »Ta mladenič 6e zna presneto dobro paziti. Pa tudi na mene bo pazil,« se je muzal Lisjak. »Oči odprte! In previdnost!« je pošenetal stric Jurček Mišku na ušesa, preden je odjahal z Lisjakom. »Kmalu ae vrni! Slabe slutnje imam,« je kričala za njih Miška. »Brez skrbi bodi. Miška. N?top!r se niti prikazal ne bo!« je vpil Mišek in pomahal Miški V pozdrav. KULTURNI OBZORNIK! Narte Velikonja: »Pod drobnogledom« Letošnji petdesetletnik Narte Velikonja že dalj časa ni izdal kakšne svoje knjige. Zadnje so bile Besede, ki so izšle na Goriškem, dočim je njegova prejšnja pisateljska žetev dobro znana. Kdo ne pozna Višarskih polen, ki je bila ena najboljših Mohorskih Večernic? In Sirot, ki bo prevedene tudi že v hrvaščino? Njegovega Našega psa ali zbirko Otroci, s katero je začel zbirati svoje novelice s pretežno mladinskimi motivi? Ti so ga vedno privlačevali ter si njegovega pisateljskega sveta ne moremo misliti brez sodelovanja otrok. Otroci, Sirote, Naš pes — to vse so knjige novel in črtic ter krajših stvari, ki niso pisane zgolj za otroke, temveč odkrivajo psihologijo otroka ter nam kaže otroški svet v zvezi s celotno družinsko problematiko. To je ena plat Velikonje-vih stvaritev, dočim je druga, ki se je pokazala v njegovih, žal dosedaj še ne zbranih novelah, ravno psihologija zakona in notranja analiza sploh (Gospa Amalija, novele v Domu in svetu itd.). Psihološka problematika tipov ter otroški svet: to sta torej torišče, kjer se udejstvuje Velikonjevo pero, včasih malo trdo in stvarno ter ne prenese liričnosti in širokih period, ker mu gre za misel, za notranji preobrat in smisel vse zgodbo. Njegov slog je zato suh, trd, lepljen, toda nazoren, precizen in stvaren ter spominja na ruske psihologe. Včasih pa ga prav ta gola misel napravi manj razumljivega, ker misel premalo vokviri v okolje in jo premalo objektivizira. To velja v splošnem za tega odličnega slovenskega novelista. Pred tedni pa je napovedal v listih izid dveh novih zbirk pod naslovom »Pod drobnogledom« in »Zbiralna leča«, ki sta v nakladi pri Novi založili v Ljubljani. Prva je že izšla in smo njen izid samo glosirali (cena 18 lir). »Pod drobnogledom« je zbirka — kakor pravi avtor v posvetilu —: burk, čenč in norčij, ter jih posveča »smehu primarija dr. Antona Breclja in navidezni brezskrbnosti kliničnega asistenta dr. H. Ortynskega«, dvema zdravnikoma, ki sta pisatelju rešila življenje pred nekaj leti v njegovi hudi bolezni, ko mu je ohromela desna roka ter piše sedaj samo z levo. »Zato naj ves smeh in vso nevoljo« pripisujemo onima dvema, ki sta ga rešila. Tako v posvetilu. Toda te »burke in čenče«, ki so slogovno naslonjene na Milčinskega sarkastične feljtone (kar se pozna tudi v sintaksi tu in tam in moti), pa niso samo feljtonskega značaja, temveč se spremene pod roko pisateljevega ostrega pogleda na svet v prave psihološke novelice prvovrstne cene. Tako zlasti prva »Najlepša kavarna«, v kateri je toliko življenjske tragike povedane skozi solze karikiranja. Al ina primer »Zinrzli deček«? Kakor da berem Dickensa. Tudi »Cigan Miško« je čisto novelistična črtica. Nato pa se že začenjajo jedke karikature družinskega življenja, z otroki v ospredju, kjer so najbolj uspele gotovo »Dijak« ali »Sonjica«, pa tudi »Naša Minka«. »Zgodba o radiju« je pravi feljton, ki najbolj spominja na Milčinskega metodo in njegov način karikiranja. Slabša je »Kresnica« ter »Ru-bežen«, ki mi ni razumljiva ter jo štejem med tiste Velikonjeve stvaritve, pri katerih je misel vse premalo objektivizirana ter preveč raste iz racionalnih osnov. Posebno poglavje v tej zbirki J>a je zbirka smešnih dogodivščin v družini Pre-oga in njega potomce. Kakšna kabinetna kosa sta pivi dve črtici »Svakinji« ali Borut in Miklavži Tu že ni več samo karikatura, tu je v ozadju že tragedija pokoljenja in ironija, kakor jo poznamo iz ruske klasične komike (Gogolj). In potem Pen-sion Kondor, kakšna satira je to, obenem pa vendar fina psihološka študija s potezami Di-ckensovega gledanja. V zadnji črtici pa se spominja svoje petdesetletnice ter je bolj prigod-nišhega značaja ter pravo Velikonjevo »kramljanje«. Tako je fa zbirka karikatur in satir »Pod drobnogledom« v marsičem napredek Velikonje pripovednika, zlasti v prvih črticah, ki niso samo kramljanje, temveč prave psihološke študije, gledane z očmi karikaturista in gogol.jskega tipizira-nja človeških slabosti. Če je nekaj malo slabših (predvsem »Kresnica« in druge), pa druge zato s toliko močnejšo notranjo silo pokažejo pravi notranji tragični značaj na zunaj smešnega dogodka. Ni pa ta zbirka lahko čtivo. Slabost knjige je morda prav ta, da se lahko bere le počasi, čemur je vzrok Velikonjev zgoščeni slog ter po svoje zasukani stavki in misli. Tudi — kot rečeno — preveliko slogovno posnemanje Milčinskega v sintaksi zavira branje. Vsekakor je knjiga zanimiv donesek bolj k slovenski psihološki novelistiki kakor pa k slovenskemu humorju ter jo priporočamo vsem, ki hočejo gledati pod drobnogledom na napake nas samih, naših družin in predvsem naših otrok. td. Jalenov »Dom« na Rokodelskem odru V nedeljo, 19. oktobra je začela igralska družina Rokodelskega odra novo sezono. Za prvo predstavo si je izbrala Jalnov »Dom«, dramo v štirih dejanjih, ki je privabila toliko občinstva, da je bila dvorana skoraj polna. »Dom« je sicer Jalnov dramatični prvenec, a je lepo in močno delo, ki ne bo zastarelo. Utrl si je pot na vse odre in je ena izmed najbolj priljubljenih naših ljudskih iger, kar ni nič čudnega, ko vrši veliko poslanstvo s svojo vodilno mislijo, da je dom temelj vsega našega življenja in zato vreden vse ljubezni in vseh žrtev. Igralci in igralke so se z umevanjem vživeli v dejanje in svoje vloge kar zadovoljivo podali. Zadovoljivo pravim, ker bi rad nekoliko več gorenjskega obeležja, iz katerega je igra zajeta. Posamezni, na pr. Tine in zlasti sosed Krčmar pa še Angela so bili pa prav dobri. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo igri in tudi avtor, ki" je bil navzoč, je bil zadovoljen. Njegovo priznanje je pač najboljše spričevalo za rokodelsko igralsko družino, ki bo gotovo od igre do igre še lepše pokazala svoje zmožnosti. V nedeljo, 26. t. m bodo »Dom« ponovili. Gotovo bodo ob reprizi to in ono pomanjkljivost popravili in zabrisali, ker je avtor po predstavi, ko so se spomnili njegove petdesetletnice, igralcem povedal, kako je treba to in ono izboljšati. Kdor hoče torej videti to lepo domače delo na našem najstarejšem odru, naj v nedeljo ne zamudi ugodne prilike in naj obišče Rokodelski dom ter s svojim obiskom opogumi rokodelsko igralsko družino, ki se z idealno ljubeznijo posveča naši dramatiki. * Vrtec, št. 2, — Druga številka mladinskega lista Vrtec, ki izhaja sedaj že 72. leto, je izšla v Svojem rednem terminu. Kot pesnik je v tej šte- Spori 0 prehrani športnih tekmovalcev Poleg treninga spada pravilna prehrana tekmovalcev med najvažnejše pogoje za dosego večjih uspehov. Dolgo časa se športni teoretiki niso bavili s problemom hrane. Zadnja olimpiada v Berlinu pa je dala znanstvenikom toliko materiala in izkušenj, da se še vedno ponavljajo razprave o športni dieti. Za časa olimpijskih iger so stanovali tekmovalci — bilo jih je več tisoč — v krasno urejeni olimpijski vasi Glede izbire hrane so imeli povsem proste roke: vsako moštvo je lahko naročilo takšno hrano, kakršno je uživalo doma, odnosno, kakršno so predpisali vodje posameznih zastopstev. O izboru hrane in količinah so vodili strokovnjaki posebne beležke, na podlagi katerih je objavil dr Carl Diem znanstveno dragocene podatke. Zanimivo je, da so bile kuhinje posameznih narodov zelo različne. V naslednjem podajamo nekaj primerov olimpijskih jedilnih listov. Nemška kuhinja: Težkoatleti so jedli surova jetra, bel sir z oljem, veliko jajc — večinoma po štiri pri vsakem obtoku Zajtrkovali so pred treningom pičlo, po treningu pa obilnejše. Lahko-atleti so_ se hranili normalno. Naročali so vse vrste pečenega in dušenega mesa, zlasti pa veliko sadja in zelenih prikuh, pomešanih z moko. Riža niso skoraj nič pojedli, pač pa veliko paradižnikov in salat. Pili so samo mleko in sadne sokove. Uživali so vse vrste kruha z velikimi količinami surovega masla. Finska kuhinja: Veliko narezka vseh vrst, zraven črn in bel kruh, mleko in veliko surovega masla. — Vsak dan sadne juhe, mlečne močnike že pred treningom in sire vseh vrst. Šunke in slanino, katero so prinesli s seboj. Topla jedila večinoma samo zvečer, zraven sladke prikuhe s Camera bo poštar rokoborec Med profesionalnimi športniki jih je veliko, ki jih je zmagovalska sreča prezgodaj zapustila in pahnila v življenjsko zagrenjenost! S profesionalnimi tekmovalci je tako, da jih slavijo tako dolgo, dokler jih potrebujejo za nastope, pri katerih se množice gledalcev zabavajo. Ko pa minejo cvetoča leta in z njimi zmagovalska sreča, so atleti ob prvem porazu pozabljeni.. Kdo ne pozna Carnere, orjaškega mojstra boksaškega športa? Sedaj poročajo, da bo postal rokoborec. Iščejo mu primernega nasprotnika. Kdo bo to, za enkrat ni zanimivo, senzacija, da se bo Carnera rokoboril, je že sama na sebi vzbudila v športnem svetu veliko pozornost. Carnera je bil svetovni prvak težke kategorije v boksu. Leta 1935. je porazil s svojimi jeklenimi pestmi Jacka Scharkeya in postal prvi med prvimi. Naslov svetovnega prvaka je šel od Schmelinga na Scharkeya in je za eno leto osrečil Carnero. Dasi je bil težak 125 kg in orjaške postave, da so se ga vsi bali, ga je doletela prav pri boksu huda nesreča. V neki borbi je dobil tako hude udarce, da je ohromel. Precej časa je moral ležati v postelji. Prišel je v stiske in se vrnil v svojo domovino Italijo. Prijatelji so mu pomagali, da je rešil vsaj del svojega, z boksom prisluženega denarja. V domovini se je počasi zopet znašel. Začel je kot prikupen »majhen človek«. Podal se je k filmu in sprejel skromno vlogo statista. Njegova orjaška postava in to. kar mu je od športnega slovesa ostalo, mu je bilo v prid. Začel je novo življenje, dobil važnejše vloge pri filmu in počasi si je opomogel. Njegova športna kri pa ga ni zapustila. Boksati se ne ho mogel več, pač pa si je zaželel med rokoborce. Kakor poročajo, že iščejo primernega partnerja zanj. O njegovi sreči na ro- koborskih blazinah bomo še poročali. ♦ Zbor slovenskih lahkoatletskih sodnikov — službeno. Za propagandni lahkoatletski miting SK Planine, ki bo v soboto, 25. in v nedeljo, dne 26. oktobra, obakrat s pričetkom ob 14.30, je določen naslednji sodniški zbor: Vrhovni sodnik": Zupančič, namestnik Vidic; vodja tekmovanja: Kermavner, pomočnik Hvale; štarter: prof. Čer-netič; sodniki na cilju: Perovič, Mevla, Glavnik; časomerilci: Gorjanc, Trtnik, Vahler, dr. Nagy, Vidic, Hvale; sodniki za skoke: Rozman, Smodiš; sodniki za mete: Hafner, dr. Žebot, Banko. — Gg. določeni sodniki naj se zglase pri vodji tekmovanja četrt ure pred pričetkom tekmovanja. Tajnik. Danci so premagali Švede v mednarodni nogometni tekmi, ki se je vršita preteklo nedeljo v Kopenhagenu. Izid 2:1 v korist Dancev je zlasti presenetil Nemce, ki so nedavno podlegli švedski enajstorici z 2:4. Tekmi v Kopenhagenu je prisostvovalo 40.000 gledalcev, med njimi tudi kralj Christian. Med deževjem je naletaval včeraj v Ljubljani prvi sneg. Najbrž ni imel drugega namena kot buditi smučarje, ki letos še niso pričeli s pripravami za zimsko sezono... v Zimsko kopališče Ilirije zaprto. Vse doslej so se ilirijanski plavalci pridno urili v toplem zimskem kopališču. Zmanjkalo pa je koksa in so ga morali včeraj začasno zapreti. Tako bodo imeli plavalci Ilirije takoj na začetku zimske sezone malo prisilnega dopusta. Tablica dosedanjih tekem v tenisu za Donavski pokal izgleda takole: Madžarska 6 tekem, stanje točk 8:4; Italija 5 tekem, stanje točk 5:5; Hrvaška 6 tekem, stanje točk 5:7; Nemčija 5 tekem. stanje točk 4:6 Gradjanski potuje v Sofijo, kjer bo nastopil v okviru nogometnega sporeda, ki ga pripravljajo krompirjem. Ko je bil trening na višku, so omejili uživanje sadja. Italijanska kuhinja: Italijani so se pridrža-vali v vsem navodil svojega zdravnika. Užili so veliko testenin z omakami in parmezanom. Pri vsakem obroku so imeli tudi močnate jedi. Težkoatleti so jedli veliko mesa, boksarji pa so dobili dva dni pred tekmami večinoma juhe z jajci. Dnevni obroki mesa in sadja so bili srednje veliki. PiH so kavo in chianti. Od kruha so imeli najrajši žemlje. Japonska kuhinja: Zjutraj so imeli juhe z mesom, zatem zelenjave in sojo z rižem, jajca sadje in kruh. Opoldne meso (večinoma svinjsko), zelenjave, riž, krompir, često tudi sladke jedi. Zvečer govedino ali ribo z rižem. Zelenjave in solate so redno mešali s sojo. Radi so jedli tudi konzerve, katere so prinesli s seboj. Bivša jugoslov. kuhinja: Jedli so vse vrste mesa, pražonega s svinjsko mastjo, prirejenega z omakami. Veliko zelenjav, krompirja in sadja. Dalmatine! so radi naročevali močnate jedi. Težkoatleti so dobili vsak dan dvojne obroke mesa. Pili so kavo in mleko. Ameriška kuhinja: Opoldne in zvečer so jedli dušeno goveje, ovčje ali telečje meso. Pečenk niso jedli, razen perutnine. Prod tekmami surovo pečene steake. Za zajutrek vsak dan jajca, šunko ali slanino in oranžade. Po zajutreku sadje. — Zraven zelenjav so imeli vedno pečen krompir. Od sladkih jedi so naročili največkrat ledene kreme. Kakor vidimo iz navedenih primerov olimpijskih kuhinj, so uživali tekmovalci zelo obilno in pestro mešano hrano. O znanstvenih ugotovitvah dr. nieniove razprave o športni dieti pa še prihodnjič kaj. Bolgari za srečanje z Berlinom. Hrvatski nogometni prvak bo igral 25. t. m. proti reprezentanci Sofije, dan pozneje pa proti kombiniranemu bolgarskemu moštvu. Glavna tekma bo 1. novembra, ko se bosta pomerili reprezent. Sofije in Berlina. Svetovno prvenstvo v kajaku za leto 1912 je bilo povrjeno Nemčiji. Smatrajo pa, da ga še ne ne bo mogoče organizirati in bodo priredili na Starmberškem jezeru namesto svetovnega samo evropsko prvenstvo. 4U mtc tole! Ce naročile »Slovenčevo knjižnico« boste podprli tudi številne grafične delavce, ki bodo ostali pri delu Napačna imena morij, mest in deiel Pri raziskovanju posameznih zemljepisnih pojmov lahko pogosto ugotovimo, da temelje na cisto napačnih predpostavkah. Ljudje so dajali dostikrat imena mestom, rekam, morjem in deželam v zmoti. Zato bo vsak razočaran, če misli, da je. Rdeče morje dobilo svoje ime po »rdeči« barvi svoje vode. Ne samo, da voda ni rdeča, tudi nobenega drugega pojava ni, ki bi bil v zvezi z rdečo barvo Voda Rdečega morja je bistra, prozorna in modrikasta. Morje je dobilo sedanje ime samo zato, ker so ljudje napačno prevedli ime, ki ga za to morje ujKirab-Ijajo vzhodni narodi. Na Vzhodu namreč strani neba označujejo z barvami in pri njih pomeni »rdeče« morje dejansko južno morje, lako je od starega Južnega morja nastalo Rdeče morje. Slično je s Črnim morjem, katerega površina je svetlo zelenkaste barve. Črno morje prišlo do svojega sedanjega imena zopet samo zaradi tega. ker pri vzhodnih narodih pomeni »črno« severno, in so to morje imenovali Severno morje. Niso pa santo morja dobila napačnih imen. Isti primer je tudi z rekami mesti in deželami. Nr. pr. največja južnoameriška reka se še danes imenuje A ma zona s. l)o tega imena je prišla na čuden način. Španski mornar Fran-cisco de Ortelana je prvi človek iz Starega sveta, ki je prijadral v to reko. Na obalah široke reke je videl vse polno domačinov z dolgimi lasmi. Niti malo si ni mislil, da bi bili to možje, temveč jih je smatral za oborožene žene na konjih. Prave Amazonke. In je tako tudi imenoval odkrito reko. Na slični zmoti sloni tudi ime glavnega mesta Brazilije Ria de J a n e i r a. Če bi to ime prevedli v slovenščino, bi pomenilo »Reka januar«. Nekoliko čudno ime, ker v bližini mesta sploh ni nobene reke. Ime pa izhaja od slovitega pomorščaka Diaza de Soliš, ki je priplul no mesto, kjer stoji današnji Rio de Janeiro na Novo leto 1515. Morski zaliv je smatral za ustje reke ter je kraju dal ime po mesecu, v katerem ga je odkril. Zanimiv je tudi postanek imena Kanade, ki ga je tej deželi dal Francoz L)enys. V deželo je prišel šele potem, ko jo je odkrilo že več španskih pomorščakov, ter ji je dal ime. za katerega je mislil, da ga za to deželo uporabljajo domačini. To mišljenje je pa bilo čisto zmotno, ker so mu domorodci hoteli z njim dati prav za prav evropski naziv. Domačini so namreč pred tujci za svojo zemljo uporabljali dve besedi, W «o jih čuli od Špancev, in sicer »nca« in »nada«. Z n jima so Španci i/ražali svoje razočaranje zaradi sirotnašnosti dežele, v katero so prišli. V prevodu besedi namreč pomenita »tu ni ničesar«. Radi nesporazuma med Denv-som in domačini je Kanada dobila svoje sedanje ime. Nered na našem tramvaju Pri vedno večjem navalu na električno cestno železnico se je tudi na tramvaju razpasla nediscipliniranost in površnost, da ljudje več ne upoštevajo predpisanega reda. Če pa hočemo, da bo tramvaj res služil svojemu namenu in ljudi naglo prevažal, mora sleherni • potnik upoštevati predpise, biti obziren in nagel. Predvsem nas napisi v tramvajskih vozovih opozarjajo na hitro izstopanje pri prednjih vratih ter hitro vstopanje pri zadnjih vratih. Vstopimo torej samo zadaj in izsopajmo samo spredaj, da ne bo gneče pri vratih ter bodo s tem zmanjšane zamude, ki nastanejo s čakanjem na malomarne potnike. Ne razgovarjajmo se na postajališčih ter ne pustimo milostno čakati potnikov, sprevodnika in voznika za nadaljevanje vožnje! Ne tiščimo pri prednjih vratih v voz, da drugi potniki ne morejo izstopiti! Če tega ne bo mogoče doseči z disciplino potnikov, bo uprava tramvaja prisiljena prositi policijo zn asistenco. Zato se pa morajo Eotniki na vsak način pokoriti navodilom služ-ujočega osebja. Navadno so ploščadi nahito polne, toda prošnje sprevodnika, naj se gneča pomnkne v notranjost voza, navadno nikdo ne usliši. Namesto, da bi se ljudje pomaknili v notranjost voza, mora osebje poslušati razne zafrkacije, ki so dokaz pomanjkljive vzgoje nediscipliniranih potnikov. V notranjosti voza naj potniki ne. sedajo tako. da sede na robu klopi ter s koleni in po vozu raztegnjenimi nogami ovirajo prehod. Sedite tako. da je klop popolnoma zasedena in hodnik prost za prehod drugih potnikov! Nikdo tudi nima pravice, da zavzame dva prostora. Pokladanje ročnih torbic, polnih živil, na klop, ki večkrat tudi ponesnažijo klopi, nikakor ni na mestu. Posebno pa marsikdo smatra metanje ostankov jedil, predvsem pa kostanjeve luščine za prav poseben okras tramvajskih vozov in hodnikov na postajališčih. Kako malo imajo potniki smisla za red in snago, imamo jasen dokaz, da skoraj noben potnik ne vrže takih ostankov in voznih listkov, v posebne za to napravljene omarice pri vratih, pa čeprav so omarice na zelo vidnem in praktičnem prostoru. Postajni otok na Ajdovščini, nastlan z luščinami kostanja in voznimi listki, je očitna sramota za vse ljubljansko prebivalstvo. Prodajalci prodaja jo kostanj v papirnatih vrečicah. kjer je pač dosti prostora zn same luščine kostanja. Povsod po mestu so koški za smeti, v vsakem tramvajskem vozu pa poseben predalček za vse odpadke. Izgovora torej ni, da nimamo kam z luščinami, zato je pa tudi popolnoma upravičeno, če bo osebje tramvaja vilki prispeval svoje pesmi Anton Debeljak, ki že nekaj časa sem opisuje naše ptiče v pesmih kot jih je svojčas Stritar. Sedaj predstavi Taškiča in taščico. Mirko Kunčič ima žalostno Z vlakom, Fr. Sever podobno Ptičkam ob slovesu, Gustav Strniša pa je napisal večjo pesem o Naši mački. Večjo ceno kot pesmi imajo v tej številki sestavki v prozi, ki so res raznovrstni. Uvodno povest Morje je prebrodil, piše letos Ivan Matičič. V tem drugem Soglavju je Tonco in Tinča spremil iz Zasadov v ruševje ter ju napravil za pastirja. Tako Tinč. sanja o svojem rojstnem kraju ter spoznava tudi slabše strani pastirstva, namreč divji lov z zankami. Jože Krivec piše za Vrtec že dalj časa dogodke iz otroške dobe ter je sedaj v črtici Prvi vzlet osvežil spomin na prvi polet škorčevega mladiča, ki pa pade pred čebelnjak ter postane žrtev pikov. Lirični zaključek, ki vso zgodbo prenese na čustveno stran, spominja na Meškovo mladinsko literaturo ter je prav v tem najboljši. France Kunstelj je bolj realist ter je opisal v črtici V mesto prvo srečanje pastirčka Poldeta z mestom, ki se je končalo žalostno, kajti zaverovan v vrtiljak, je izgubil gospodarja ter je zašel med cigane in šele čez nekaj dni prišel po policiji domov. — V. Winkler je napel bolj socialne strune ter je v Pcsmiji simbolno pokazal na Veselo vas, ki jo kapitalizem zasužnji ter jo napravi za žalostno, dokler jo zopet ne vzbudi ta godec in pesem. - Ivan Dodič je napisal Zgodbico o srnici Jelki, Maksimov vzgojno Suknjo, anekdoto iz šole, dočim je Glinasto dete lepa narodna pripovedka, kakor jo je zapisal T. Seško. Krista Hafnerjeva piše za najmlajše zanimivo zgodbo o prillikavčkih Micki in Tinetu, kako jima slinasti lazar odje streho pod gobanom ter sc zatečeta k murnu in v mišjo luknjo. Milan Skrbinšek piše o svojih spominih na prvo igranje na domačem dvorišču ter z njimi vzbuja otrokom ljubezen do gledališča. Čičkovc Vesele zgodbe iz slavnih Pukš pa hočejo v drastični obliki in otipljivi komiki otrokom dati nekaj razvedrila. Nekaj belokranjskih anekdot predstavlja narodno blago in običaje tega našega zanimivega dela domovine Vsi sestavki so bogato ilustrirani (Gaspari, Piščančcva, Uršič, Podrekar, Marija Vogelnikova itd.). Naša pošta ter Skrite stezice in Odkrite resnice zaključujejo Vrtec, ki ga vsem naiim malčkom priporočamo. (Letno 20 lir.) take ljudi, ki mečejo kostanjeve luščine po vozovih in na postajališčih, prisililo, da bodo morali pobrati vse luščine in se pogovoriti s stražnikom zaradi prekrškov cestno policijskega reda. Posebno mnogo dam ne mara v tramvaju sesti, da si ne. zmečkajo plašča ali obleke. Zve-čino pa zavzemajo kar dva jirostora. ker moški čakajo, kdaj bo fina dama izvolila sesti, lake dame že zaradi slabe vzgoje, ker drugi zaradi njih morajo stati, ne zaslužijo tega imena ter je zato popolnoma upravičeno, če bo sprevodnik za dva prostora zahteval tudi plačilo dveh vozovnic. Prava dama bo svojega soseda opozorila na prazen sedež. Moški pa spet greše na drug način, ne sicer proti predpisom, temveč proti dobri vzgoji. Ko so ploščadi nabasano polne, je med njimi tudi strasten kadilec, ki si z največjo težavo v gneči prižge svojo cigareto, čeprav se vozi samo 5 minut. Sosede in sosedje so v nevarnosti, da ji mprežge obleko, vsem pa kvari zrak. knr je posebno neprijetno pozimi v mrazu pri zaprtih vratih. Dobro vzgojeni gospodje torej v gneči ne bodo kadili. Ker smo že pri slabem vremenu in mrazu, moramo pomisliti tudi na prepih v tramvajskih vozovih. Slehernemu je pač umljivo, da iz notranjosti voza izstopajoči potnik za seboj zapre vrata ter s tem sopotnike obvaruje pred hudimi posledicami prepiha. Kako malo je takih potnikov, ki bi pazili na zdravje sopotnikov, se lahko vsak sam prepriča. Veliko več pa je takih, ki se pri odprtih vratih razgovarjajo kakor doma na kuhinjskih vratih. Sopotniki jih popolnoma nič ne zanimajo, čeprav tudi sami stoje na prepihu. Nazadnje so pa vedno jezimo na zavlačevanje, ker velik del jiotnikov nima drobiža za vozovnice Zato pa opozarjamo na ojiomin uprave cestne železnice, naj vsi potniki plačujejo vozovnice z drobižem. Zaradi pomanjkanja drobiža v prometu in pri sprevodnikih se bodo sicer pripetili neljubi prizori, ko bo moral tisti, ki nima drobiža za vozovnico, prekiniti vožnjo. »Strašno, kako visoko nas zanašajo valovi!« »Že, toda poglejte, kako lep je razgled s teh višin.« »Dragi stric!« piše Jure svojemu stricu, vladnemu svetniku. »Zelo me veseli, da prideš malo k nam na kmete. Žal, ne bom mogel priti na postajo po tebe. Z istim vlakom kakor ti se bo pel jala tudi moja žena. Ker pa se še no poznala, imej pod pazduho gosko, da te bo žena lahko spoznala.« Prva partija 22 »Imate prav,« je priznaval paznik. »Pri-žgite si cigareto, Suchanek!« »Hvala, že imam,« se je branil očka in se oziral v zadregi po drugih. »Kar prižgite si!« Očka Suchanek, ves nesrečen, vzame še eno cigareto. »No, torej prav lepa hvala, ampak jaz prav za prav ne kadim, kvečjemu pipo. To sem vzel za zeta Faltysa. Pepek, nočeš?« »Nočem.« Pepek grdo gleda in vleče svojo smrdljivo cigareto. Nič ne pomaga, razpoloženje je ušivo, tudi Andres se grize v ustnico, obraz mu postaja trd in pepelnat. Samo tesar žari, in Adam — kakor da ga ni tam. Pred seboj ima nedotaknjen kozarec in mežika z vpaillimi očmi. Zdajci je Pepek hitro pomečkal cigareto in se postavil pokonci kakor šolarček. »Fantje,« je rekel, »Ilans je tukaj.« In vstopil je gospod Hansen, pokimal partiji z nosom in sedel k najbližji mizi. XV. Vsa partija je V6tala. »Dober večer!« je pozdravil Alartinek za vse. In Hans je prijateljsko pokimal. Paznik Andres stoji kakor vojak, kakor da hoče javiti: tako in tako, javlja se paznik Andres in njegovo moštvo; Adam Josel, Suchanek Anton, Martinek Jan —. Martinek Jan je mirno 6cdel, s hrbtom obrnjen h gos|X>du Hansenu. Ampak to je hrbet, raven in močan kakor vrata pri kašči. Vsa partija seda v zadregi, zadnji paznik Andres, pa še z nekakim priklonom, kakor da se za to opravičuje pri sosedni mizi. Toda Hans ne gleda več in bobna s prsti po mizi. Nastala je tišina, kakor v šoli. »Tak povejte kaj!« je rekel Pepek in se obrača z očmi na Andresa, da naj začne. Ampak Andres, kje neki! Manj ga je kakor sicer, in 6edi na kraju stola, da se človeku kar smili, in jx>mežikuje tesarju, češ, začni ti, prijatelj! »No, da,« je začel govor Martinek in mežikal Stanku, toda Stanko ima zdaj oči samo za gospoda llansena. Glejte, ljudje, on |e tudi prišel med nas! Takšno ženo ima doma, o, bi vi gledali, in oba »e imata rada, to vam je ljubezen, da se ne da povedati. In vidite, doma jo je pustil in je prišel za nami. Jaz moram k svoji partiji, ji je rekel, da bodo fantje videli, da spadamo skupaj. — Stanku srce kar razbija od veselja in ponosa. Torej vidite, kakšna partija smo mi! Tudi Adam je prišel, tudi Andres, tudi gospod Hansen! — Kakor da smo ena družina in več ko družina. Druž ino pustijo doma in gredo — fantje k fantom. Tako mora biti, čuti Stanko. Mi moramo skupaj držali, čuti Stanko. Mi moramo skupaj držati, že zaradi dela; in ve, ženske, ve morale 6tran, mi se vrnemo, toda najprej' je partija. Tako je. Stanko 6e ozira po partiji in skoraj mrazi ga od navdušenja. Jaz vas imam rad, vi možje, jaz vas imam rad, tako da vam ne morem jx>vedati kako. Se nikoli nisem bil tako srečen — človek bi vas objemal, ko takole skupaj sedite. Pivo je čutiti iz vas in tobak, kocinasti ste, sama kost in ščetine, ampak če bi vedeli, kako ste lepi! To vem samo jaz — in gospod Hansen gotovo tudi; Hans to ve, in zato je prišel za vami. Da, tudi Andres je lep, tudi Matula in Pepek, vsi. Sam Bog 6e vas ne more nagledati in si misli: to so pravi fantje, prvi izmed vseh so odšli v jamo in izvršili toliko dela; kje na svetu bi se našla druga taka partija! Pa počakajte,_ jutri bomo z golimi rokami lomili tisti steber, tik-tik-tik, dajejo tisti trije znamenje; že gremo po vas, plazimo se po trebuhu in dvigamo s svojimi hrbti to zemeljsko skorjo, ki va6 tišči k tlom; rup, zemlja 6e odpira, tu so naše roke. Srečno, tovariši, za živa pokopani! Javlja se vam prva partija: Hans Hansen, inženir, Andres Jan, paznik, Adam Josef, kopač, Suchanek Antonin, kopač, Martinek Jan, jamski tesar, Matula František, zidar, Falta Josef, imenovan Pej>ek, pomožni kopač. In Stanislav Pulpan, z dovoljenjem vozač. Stanko prebira z očmi drugega za drugim. Kako sedijo, reveži, nekoliko prisiljeno in slavnostno, in le komaj vzdržujejo nekaj kakor pogovor. Tak vidiš, pes Andres |>ojasnjuje Pepku, kako se dela kopaški izpit; in Pepek niti ne migne z očmi in pravi »da, da«, — to so reči! Ce Pepek pravi »da«, jiotem 6e je moralo na svetu že marsikaj iz-premeniti. Tudi drugi zdaj pa zdaj nekaj pripominjajo in ujiorabljajo za to izobražene in neobičajne besede; to je vseeno, če gospod Hansen ne razume češki, — tu med nami je, in to je torej že drugačna družba. Martinek sedi vzravnan kakor priden deček, velike šape drži na kolenih; Pejiek — kakor pazljiv šolar, zamračen od 6amega prizadevanja, Matula ne spusti pasjih oči z gospoda llansena, očka Suchanek se vrti in najrajši bi se iz same gorečnosti oglasil kakor marljiv učenček v razredu: prosim, jaz. jaz, jaz to znam. Andres je skromen in prizadeven, — i no, prav kakor gospod učitelj, če mu pride v razred šolski nadzornik. Samo Adam se spet nekako jx)greza va6e; nagrbil je hrbet in mežika na svoj nedotaknjeni kozarec; in gos|x>d Hansen, ta 6ploh o ničemer ne ve in riše nekaj na staro kuverto — najbrže bo to nekaj s tistim jamskim patentom. Gospod Hansen je vzdignil glavo in pomignil z nosom Stanku: pojdite sem! Stanko 6e je napihnil, da ga je kar bolelo, in zaletajoč 6e v vse stole šel k Hansenovi mizi; hotel je korakati vnemarno in hkrati gibčno, pa mu ni uspelo; to je že vse- eno. Gospod Hansen mu kaže z dolgo roko, naj sede; za ušesom je še črn od premogovega prahu, kar Stanka močno gane, — revež, še dobro umiti 6e ili utegnil, da bi mogel teči k gospe Hansenovi, in zdaj sedi tu z nami! Hansen je (ant od fare. Medtem se partija na vso moč trudi, da bi vzdržala glasno govorjenje, da bi se ne zdelo, kakor da posluša. Kaj sem že hotel reči? Aha že vem, fantje, in pri tem brcajo drug drugega pod mizo: tak začni, ti neroda, in jx>vej kaj. — Gosjjod Hansen se je naklonil k Stanku. »Bit-te«, je rekel s svojo trdo in |)očasno nemščino. »Poslali ste mi konjak. Zahvaljujem se vam vsem. Kaj mislite, ali naj... ga vse. . neka|...« In je s prelom pokazal okrog mize. Aha, naročim! »Tega ne«, je rekel Stanko. »Nein, nein. Tega ne smete.« Kako bi mu to bolje piovedal, premišlja mrzlično; da bi partijo to užalilo, če bi ji hotel... dati nekakšno povračilo ali kaj. To bi ne bilo kakor med enakimi, gospod Hansen. In sploh, mar ne vidite, da vas imajo ti možaki radi? Nam je več, da ste prišli kar tako za partijo, — in ne zato da bi nam kaj plačali Nein, nein. Tega nam ne smete storiti, gospod Hansen! Stanko je tako dobro in jasno čutil, toda ni mogel tega skupaj spraviti; nikakor 6e ni mogel spomniti na kako milejšo besedo, kakor Beleidi-gitng. Es vvare fiir uns — kako bi se to reklo? Samo z glavo je zmajal in zrl na lesketajoči, dobrodušni nos gospoda Hansena. »Nein, bitte nein«, je dahnil proseče. Le da je menda gospod Hansen čisto jasno razumel, ne da bi mu bilo treba povedati. Pokimal je in se zadovoljno namrdnil, da se mu je no6 kar malo nagrbančil. »Gut, gut«, je priznal in potrkal Stanku z dvema prstoma na prsi. Stanko bi pri tej priči umrl od veselja in jx>nosa. Bog ve, ali so fantje videli? Polotok Krim Zanimiva dežela je ta Krim, pred katerim stoje že nemške čete. Meri 25.000 čet vernih kilometrov in ima dvojni obraz. Kajti »ruska rivieram, kakor ga radi označujejo, je le južni del polotoka. Tam, kjer butajo valovi črnega morja v nekdanjo poletno prestolnico ruskih carjev Livadijo in pa vzhodno ob vznožju gorovja Jajla te spominja morje, gorovje in subtropsko rastlinstvo morda na sončno Italijo. Toda to je le ozek pas, za katerim se. že skrivajo široke 6lepe, ki po svoji brezkončnosti sličijo ostalim ruskim stepam. Pa tudi na tej stepi se slika menja: na severu vidiš črno zemljo z rodovitnimi polji, potem pa slane stepe z neužitno soljo. Na polotok vodi štiri kilometre široka ožina Pcrekopa. Krim, »tajriški Herzonez<, je privlačeval že stare Grke. Večno prerivanje s Tajri je stalno vznemirjalo grški koloniji Pantikapaum (Kerč) in Teodozijo. Tukaj je nastala pripovedka o Ifigeniji, živeči pri napol divjem kralju Thoasu, ki se je po milosti bogov pozneje le smela povrniti v domovino. Pozenje, ko je bilo življenje na otoku že bolj urejeno, so ga ščitili zidovi na Perekopu pred vpadi Skitov. Toda valovi preseljevanja narodov so vdrli preko perekopskih zidov. Tu so se ustavili Goti, pozneje Huni, Kasari, Kumani, Pečenegi in razne druge horde nomadov, dokler niso pridivjali z vzhoda Tatari in preplavili tudi to deželo. Iz tistih časov je ohranil polotok svoje ime. »Krim« pomeni v tatarščini trdnjavo in Krim je bil dokaj časa tatarska trdnjava. Vsa prejšnja krimska plemena so se stopila s Tatari, ki so prevzeli od svojih prednikov obdelovanje polja, vrtov, konjerejo in ovčjerejo. Takrat pa je po Grkih in liizantincih zahod tretjič segel po Krimu. Genovski trgovci so prinesli v deželo bogastvo, Krim se je odcepjl od kraljestva Zlate horde in se je šele I. 1745, ko mu je grozilo moskovilsko gos|iodstvo, zatekel pod turško nadoblast. Bilo pa je že prepozno. Zalet, s katerim so se Turki zagnali na zahod, je bil takrat že v pojemanju in Peter 1. Veliki je leta 1784 podvrgel Krim pod svojo nadoblast. Dobro je spoznal, da Rusija mora imeti dohod na morje, če se hoče nasloniti na zahod, ali če se hočemo moderno izraziti, potreboval je pomorsko oporišče Sebastopol. Car Nikolaj I. je videl turško roko na izhodu iz Črnega morja. Hotel jo je odstraniti. Trenutek je bil ugoden. V Egiptu je bila horta zaposlena s skominami Mehmeda Alija po samostojnosti, v Evropi pa še ni bila pomirjena grška vstaja. Habs-buržani so bili carju zopet hvaležni za pomoč pri revoluciji leta 1848, tako da je trenutek bil zanj res ugoden. Ni pa računal na Anglijo. Bližnji vzhod, vrata v Indijo, je moral ostati v rokah »bolnika ob Rosporju-f, In tako je tekel Albion skupno s častihlepni m Napoleonom III., ki ga je žejalo po vojnih Uspehih Napoleona I., Turkom na pomoč. S kakimi 15.000 možmi pehote in z ladjevjem so napadli ti ravezniki Sebastopol. pa so bili odbiti. Začelo se je obleganje od oktobra 1854 do septembra 1855, ko so Rusi zapustili popolnoma porušeno mesto ter so se za nekaj kilometrov umaknili. Car Nikolaj je kmalu potem umrl, njegov naslednik pa se je v Parizu odpovedal nadaljnjim napadom na Turčijo. Tudi v prvi svetovni vojni je 1»i 1 Krim središče vojaških dogodkov. Od aprila do novembra 1918 je bil polotok trdno v nemških rokah. Leta 1920 se je preko Krima umaknil general Wrangel, ko je bil njegov upor brezuspešen, Krim pa je postal del Sovjetske zvezn. Operacija z zvočnikom Človek bi komaj verjel: Navzlic pomembnemu napredku kirurgije v zadnjih stoletjih, ko si upajo kirurgi podvzeti zelo velika in težka tveganja, je bilo do najnovejših časov zelo težko odstraniti iz človeškega telesa majhna tuja telesca, ki so prišla vanj, kakor šivanke, drobci granat itd. V vojni kirurgiji nastanejo včasih nemale težave, če je treba odstraniti majhne in najmanjše drobce granat. Težava je v tem, ker majhni kovinski koščki ne ostanejo na istem mestu, temveč potujejo po telesu tako hitro, da mora zdravnik, ki je začel bolnika operirati in je našel njihovo mesto, često začeti iskati in operirati drugje, ker so od začetka operacije že spremenili prvotno lego. Videti jih je skoraj nemogoče zaradi neprestanega krvavenja in zato, ker mora operater skrbno paziti na žile in živce, jih obiti, kar zmešnjavo še poveča. Uporaba rontgenskih žarkov, ki v medicini res mnogo pomenijo in so jo neverjetno dvignili, v takih primerih skoraj ni mogoča. Bolno mesto je tehnično skoraj nemogoče stalno obsvetljevati, poleg tega pa majhni kovinski koščki tudi pri rontgenski razsvetljavi ne mečejo skoraj nobene sence in ostanejo nevidni kakor so bili prej. V tem nerazveselji-vem položaju so se zdravniki spomnili fizike. Nož, ki se obda z magnetizmom in se naelektri, bo mogoče uspel... < In res, našel se je izhod. Žo dolgo je znano, da kovinska telesca vplivajo na visokofrekventno magnetno polje, in sicer tem bolj, čim bližja so polju. Če bi se torej posrečilo v telesu skritim kovinskim koščkom približati tako magnetno polje, bi se dalo po reakcijah na polju vendar tudi spoznati, če se nahaja nož na pravi poti ali ne. To se je res posrečilo. V ta namen so uporabili dva visokofrekvenčna oddajnika. Če se giblje »iskajoči oddajnik« po telesu ranjenega, nastanejo v zvočniku različni glasovi, ako se mu oddajnik približuje ali oddaljuje. Vsak vbodljaj, ki ga naredi zdravnik in se z njim približa kovini, povzroči povišanje glasu v zvočniku, tako da bi zdravnik lahko tako rekoč z zavezanimi očmi operiral. Dosedanje izkušnje pravijo, da se je novi način dobro ob nesel. Četudi je včasih čut zdravnika varal in ga zavedel, glas v zvočniku je imel vedno prav. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob 16. in 19. uri, ob nedeljah in praznimi pa ob, 10-30. 15.. 17. In 19. url Zgodba, ki jo je ovekovefiil mojpter G. Puocini v svoji nesmrtni operi TOSCA Film o tragični ljubezni krasne pevke Tosoe in mladega slikarja Cavaradossija KINO UNION T E L, 22-21 Monumentalni velefilm o znameniti vstaji in junaški borbi Burov za svobodo . O H M KRiiGER Gisela Uhlen, Emil Jannlngs, Gustav Griindgens. Film je na lelošnji mednarodni ra/stavi v Be-_ . „ notkah prejel prvo nagrado! KINO MATICA fU. 22-41 Boris Karioff FRANKEN STEIN Jay Wray — Ralf Bellamy V SLUŽBI SMRTI _ , „ _ _ Samo se danos! KINO S L U u a - £ E L. 27-30 Za dobro voljo »Ljubezen pač najlepše preganja dolgčas,' pravi Ivan. — »Dokler se dolgčas ne maščuje in ne prežene ljubezni,« nadaljuje Ivica. • »To si morala biti prijetno presenečena, Rezi, ko te je doktor Strahopetec poprosil za roko!« — »Da, čeprav sem najprej mislila, da mi hoče le po-tipati žilo.« * »No dečko, po koliko pa so psičkH>« »Ta stane sto lir, oni tamle pa sto lir in pol.« »Toda saj sta vendar oba enakal Zakaj je oni za pol lire dražji?« »Požrl je novec pa 50 centesimov.« CORA TO RIIMO >1865 AMARO CORA s sodavicot v najboljši aperitiv • »;a.m',br«» sodavice« e'° "Cinkuioe " dobro prebavo. eol solz t eilimo eperitivo liicioi efficflce digesliv® Prodamo Podgane zanesljivo uniči inž. Prez-ljev »Mikrotan«, Ljubljana, Woi£ova 3, tel. 34-73. Po dolgorn trpljenju je dne 22. oktobra t. 1. izročil svojo dušo v roke Stvarniku moj dragi brat, gospod zlatomašnik RSiiar L&OpoEd upokojeni neveljski župnik Pogreb bo dne 24. oktobra ob 10 dopoldne na Žalah v Kamniku. - Gospodom duhovnim sobratom, prijateljem in znancem ga priporočam v memento in molitev. Polhov Gradec, dne 25. oktobra 1941. M a't e j Rihar, župnik in dekan kamniški - brat. 1 CfajaiiE Pozor! Nagrado dobi, kdor mi sporoči, kje jc staro kolo, rdeče, z otroškim sedežem, balanca črna, črn prtljažnik. - Sporočiti v delavnico, Cankarjevo nabrežje 23, Ljubljana. Želod kupim vsako količino po 150 lir za 100 kg, franko vagon. Takojšnje ponudbe upravi »Slovenca« pod: »100 želod« št. 12166. k Konjsko seno prvovrstno, in SLAMO, kupi - tudi zamenja -Sušnik, železnina, Ljubljana, Zaloška cesta. k Dolarske hijene »Bežite no, seveda razumete!« pravi stric Paddy. Preden se še Smith zave, ga je že stric Paddy prijel pod roko. Tako ga vodi s seboj na rob hodnika. »Imam še nekaj opravkov, ki vas prav gotovo ne bodo zanimali... Potem bom pa šel domov! Saj veste kam, v hišo svojega nečaka. Za vas bo najboljše, če se odpeljete kar naravnost tja. Zakaj bi kolovratili z menoj po mestu!« »Toda prosim vas...« 'Da, da! Nikar se ne trudite!« Stric Paddy se zadovoljno smeje in jx>mežikne Smithu. »Midva vendar ne bova drug drugemu pripovedovala pravljic!« Stric Paddv pomaha avtoizvoščku, ki vozi prazen mimo. Šofer ustavi avtomobil pred njima in odpre vrata. Stric Paddy potisne Rackleyevega agenta Smitha v avto. Ta misli, da se bo stric Paddy peljal z njim. Stric Paddy pa, ne bodi len, zaloputne vrata in zavpije šoferju: »Peljile hitro gospoda pred palačo Južne unije!« Avto potegne, stric Paddy pa kriči za Smithom: »Lepo jx>zdravite vašega Rackleya in mu povejte, da sem medtem že odšel domov.« Smith hoče seveda takoj skočiti iz avtomobila, toda avto je medtem že med drugimi avtomobili na cesti. Preden se posreči Smithu, da dopove šoferju, naj vendar takoj ustavi, da bo izstopil, mine precej časa. Šele, ko mu stisne srebrn dolar v roko, šofer takoj uboga. Smith biti hitro nazaj na mesto, kjer je ostal stric Paddy, toda tega ni več. Izgubil se je v gneči na Broadwayu. Slriy Paddy seveda ni čakal, da bi ga Smith zopet našel. Kakor hitro je mogel, je skočil na jK>rasi niimo vozeči avtobus, ki je vozil prav v nasprotni smeri. Ostal je delj časa na avtobusu in ko je minilo že več postaj, je izstopil. Takoj si je priklical avtoizvoščka in dvajset minut kasneje je že pred veliko palačo Mortonovih. Tukaj bo treba napraviti še zadnjo važno potezo. Stricu Paddyju se dozdeva, da ga ta nova igra kar dobro zabava. Ko premišljuje vso lo' noro zgodbo, se ne more dov<»)j načutliii Palmerju, na katerega je pravzaprav jezen. Vendar priznava hkrati Palmerju, da je bil izredno spreten in da je Rackleya ugnal z njegovim lastnim orožjem. Stric Paddy dobro razume, da mora storiti vse, kar se le da, če hoče rešiti Grillovo družbo pred Rackleyem. Toda, kako dolgo bo treba vleči vse skupaj za nos? Sam o tem nima pojma, zaveda se le nečesa: preložiti je treba poroko, ne da bi kdorkoli zaslutil pravi vzrok. Prav zato pa si je izmislil Jonnyjevo bolezen. Ko privede sluga strica Paddyja v veliko sprejemnim, se mu že na zunaj vidi, da ga tare težka skrb. Ilarley Morton prihiti po stopnicah iz prvega nadstropja in ga veselo pozdravi. Takoj ga jiovabi, naj gre z njim pogledat, kako se dokončavajo priprave za poroko v vseh prostorih obsežne palače. Seveda ne uide Mortonu. da je stric Paddy zaskrbljen in da prinaša neprijetno novico. Zato ga vpraša: »Ljubi gospod Mees, zakaj ste pa tako resni? Kaj pa se je zgodilo?« Stric Paddy sc nerodno izmika. »No, zgodilo se ni nič... Ali ne bi bilo boljše, če bi šla gori. Saj je vaša hčerka najbrž doma?« »Da, da! Seveda, toda...« »Potem bo najboljše, če pokličete gospodično Gizelo. Potem bom kar obema povedal, kaj se je zgodilo!« Stric Paddy koraka z Mortonom naprej po stopnicah in molči. Morton ga še enkrat ustavi, pogleda niti resno v lice, vendar ne more uganiti, kaj naj bi privedlo strica Paddyja. Zato ga s skrbjo vpraša: »Čujte, gospod Mees, če je zadeva zelo resna. jx)tem je prav, če jo zvem najprej jaz sam... Totem bom pa povedal še Gizeli, saj.. »Ne, ne, gospod Morton!« stric Paddy odkima in gre naprej. Ko prideta v začasne stanovanjske prostore, si navihani stric Paddy misli: sedaj je Morton pripravljen na najhujše, kmalu bo Gizela tudi tu in se bo prav tako bala. Če jima nato povem, mi bosta gotovo verjela in ničesar zaslutila. Hkrati se pa na tihem smeje vsej tej komediji, Palmer je bil res lic, saj ni potegnil za nos le tujcev, ampak celo najboljše znance in Grillove sorodnike. Gizela prihiti vsa vesela: »Oh, stric Pad-dy...« Tedaj šele zapazi, kako resno in slovesno gleda stric Paddy. Ozre se proti očetu, ki stoji ob stricu prav tako zaskrbljen. Takoj zasluti nesrečo in vpraša: »Kakšna pa sta vendar? Kaj se je zgodilo?« Stric Paddy ji gre počasi nasproti, ji stisne roko ter ji eato položi roko okrog rame. Dobrohotno in očetovsko jo gleda ter pravi: »Moja ljuba Gizela, ue smele se preveč ustrašiti, če vam ...« »Za Boga, kaj se je zgodilo?« vzklikne Gizela. Boji se že najhujšega. »Saj ni tako hudo,' kot sem spočetka mislil!« Po daljšem premoru pove stric z žalostnim glasom: »Jonny je nevarno zbolel!« Oba, Morton in Gizela sta pričakovala še vse kaj hujšega. Zato so kar oddahneta, ko slišita, da je Joniiy samo zbolel. Seveda Gizela takoj vpraša: »Jonny je zbolel? Kako to? Kaj mu pa je?« Pri tem pritisne Gizela na zvonec in kliče sobarico: »Takoj greni k njemu, stric Paddy ... Toda povejte vendar, kaj...« »Kar umirite se!« tolaži stric Paddy. Ko pride sobarica, jo slric Paddy takoj zopet pošlje iz sobe, nato pa resno pogleda Gizelo: »Draga moja Gizela, vaš ,Jonny je v najboljših rokah... Naš stari priznani hišni zdravnik dr. Alves že skrbi za njegovo zdravje. Samo dve ali tri ure morate potrpeti, potem ga boste že lahko obiskali... Zdravnik dr. Alves mi jc rekel, da z ničemer ne smemo Jonnyja vznemirjati. Razburjenje bi namreč utegnilo povzročiti nevarno poslabšanje bolezni.« »Toda Jonny je bil vendar vedno zdrav. Saj mu nikdar nič ni bilo!« »Seveda, seveda I Toda vsa ta zadeva ga je hudo potrla. Zdelala ga je bolj, kakor je sam hotel priznati. V tem je tudi vzrok, da je bolezen izbruhnila. Žilav in odločen je zdržal do konca. Sedaj pa je nastopila reakcija. Revež ima pač smolo. Sedaj, ko so mu ob dokončnem uspehu popustili živci, se je še hudo prehladil, tako da se ga je lotila pljučnica, ln ta je pač nevarna.« Gizela prisluhne. »Saj zadnje dni ni bilo'videti, da bi bil Jonny prehlajen.« »Je že moral biti!« poudarja stric Paddy. »Saj tudi jaz nisem vedel zato. Toda, če nove tako hišni zdravnik Alves, bo že res. Na njega se lahko zanesemo!« Morton je prvi, ki se spomni napovedanih poročnih slovesnosti. »Ali veste, gospod Mees, koliko časa bo Grill moral ostati v postelji?« Na to vprašanje je čakal stric Paddy! Potrt in zaskrbljen skomigne z rameni. »Tega ne morem povedati! Doktor Alves meni, da bo minilo najmanj štiri do pet tednov, preden bo Jonny zopet stari... Za najmanj toliko časa bosta že morala preložili poroko. Proti temu ni pomoči.« Očitajoče ga pogleda Gizela. »Stric Paddy, saj to sedaj vendar ni važno. Poroka nama vendar ne bo ušla. Važno je sedaj le to, da bo Jonny čimprej zdrav.« Njena ljubezen do Jonnyja sedaj z lahkoto premaga vse te težave, celo to, da bo treba Že tako razbobnano poroko preložiti. »Kaj zato! Bomo pa odpovedali vsem povabljenim gostom iu jim sporočili, da je zaradi jonnyjeve bolezni poroka za nedoločen čas odložena.« Odločno nadaljuje: »Tako bo .stric Paddy... Sedaj pa se peljiva hitro k Jorftiyjul« Slric Paddy ugovarja: j Saj sem vam vendar že rekel, da morava počakali...« Za Lfudcko tiskarn« v LJubljani: Jože Kramarič izdajatelj: ini Jože Sodja Jrednik: Viktor Csa™