Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70 % Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177 PODUREDNIŠTVO: 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija . . Lir 8.000 Letna inozemstvo .... » 13.000 Letna inozemstvo, USA dol. 15 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 Leto XXX. - Štev. 8 (1491) Gorica - četrtek, 23. februarja 1978 - Trst Posamezna številka Lir 200 Mnh lemkradčncaa sistema i itaH Kadar socializem preide v imperializem V zadnjih tednih smo bili v Italiji priča vrsti tragičnih dogodkov. Iz dneva v dan se množijo ropi, ugrabitve in uboji. Vrsta velikih sleparjev, podkupovalcev in takih, ki so družbo na vse mogoče načine opeharili, se daljša tako, da ji ni mogoče slediti. Poleg teh zločinov, ki navadno nimajo političnega ozadja, se vrstijo izpadi političnih nestrpnežev, ki jim je vsak povod dober, da dajo duška nasilju in ga hočejo potem v imenu raznih revolucij opravičiti. Zgodovinski kompromis, ki se praktično v Italiji že dolgo izvaja, ni prinesel sprave. Skrajna krila obeh taborov se zaradi tega še bolj neusmiljeno bijeta in vedno več je ljudi, ki se lahko prištevajo k nestrpnežem. Streli in požari zadnjih tednov nam to dokazujejo. Vsaka stran bo imela vedno več žrtev in »herojev«, kar bo tabora še bolj razdvojilo. Manjka še samo, da se razcepi sodstvo, nato še vojska in smo na robu državljanske vojne. Počasi se vsi navajamo na tragične scene, ki jih gledamo zvečer na televiziji, l judje se navadijo na vse in čista presoja stvarnosti postane sčasoma tudi težavna za tistega, ki se v nevarnosti že dolgo nahaja. V takih trenutkih bi morala družba razčistiti vse temeljne probleme svojega obstoja, a pogosto se zgodi, da se prav v takih okoliščinah razpravlja o vsem, ne načne se pa osnovnih vprašanj. Kako je mogoče, da se je demokratični sistem, ki velja v Italiji, tako izpridil? Po drugi vojni je bila s splošnim odobravanjem sprejeta demokracija v Italiji. Bila je to velika obnova svobode in pravic po teinneiu obdobju. V začetku je sicer vedno tako. Vsako važno socialno gibanje je od kraja izraz enotnega, soglasnega, pristnega hotenja. Odlikuje ga enakost, skupinski zagon in sloga, istomiselnost in gotovost, da je izbrana prava pot. V demokraciji vsak posameznik se druži z vsemi, a ostaja obenem samostojen, svojim načelom zvest in svoboden. Nihče se ne dela čez mero gospodarja in oblastnika, nihče ne izrablja položaja in si ne privošči izkoriščevanja. Na tej stopnji bi celo država lahko odpadla. POSLANSTVO DRŽAVE Zgodovina pa kaže, da nobena družba ni mogla ostati dalj časa na tej idealni stopnji. Tej prvi stopnji sledi vedno neka organiziranost in uzakonitev. Za to naslednjo ustanovo pa je seveda važno, da ohrani čimveč od tiste začetne izkušnje in prvotne svobode ter da jamči njeno trajnost. Družba, ki je urejena v državo, skuša zadostiti čimbolj želji po miru, pravici, gotovosti in redu. Vsak mora imeti možnost, da v miru opravlja svoje dolžnosti v korist družbe in je tako deležen tudi splošnih pravic. Janiči se Javni blagor, ki Pomeni blagor posameznika, družine, raznih skupnosti in ustanov. Cilj države je, da javni blagor doseže vsakogar in da do teSa pride v spoštovanju svobode. Samo zaradi tega je tudi ustanovitev države smiselna in samo če stremi za tem ciljem, je dobra država. ^ taki državi ima vsak možnost, da sc zaradi morebitne storjene krivice po pravni poti in brez nasilja brani. Nadvse važ-no je tudi, da so pravic deležni prav vsi. država mora paziti, da se ne veča mogočnost bogatih in da ne postaja vedno težja revščina ubogih. To bi bila emarginacija, izločitev na rob družbe. Nihče ne sme biti prisiljen živeti ot' strani in še manj tam dokončno ostati brez tudi drugim. Za ta red mora skrbeti država strogo, a ne nasilno. DEMOKRACIJA V ITALIJI DANES Priznati moramo, da smo priča mnogim krivicam, vsem vrstam nasilja, na eni strani veliki revščini, na drugi velikemu bogastvu v rokah posameznikov, podkupovanju, razširjanju mafije. Revež je premno-gokrat zapostavljen in vedno manj možnosti ima kakor bogati, da doseže svojo pravico na sodišču, da ga uslišijo na javnem uradu, kjer prosi, kar mu po zakonu pritiče, celo cestni stražnik ga bolj strogo prime, če sedi v starem in revnem avtu. Mislim, da imata večino krivde za ta položaj obe veliki vsedržavni stranki: KD in KPI. Svojo politiko sta vedno vodili kolonialno. KD je vedno skušala s svojimi zvestimi zasesti vse točke oblasti. Neka mesta v javnih službah so bila razdeljena pripadnikom stranke in ne resnično zmožnim. Stranka je vsilila svoje predsednike v javne ustanove, banke, zadruge. V vrhovih oblasti sede vedno isti brez potrebne menjave. Posledica je, da gre pot k vsakemu cilju skozi politično rešeto. Ničesar važnega se ne more zgoditi in ustanoviti, ako ni šlo skozi prste stranke. KPI deluje z isto logiko in jo izvaja še strožje. Zgodovinski kompromis pomeni samo razdelitev države v dva latifunda. Tudi če bi bila KPI v vladi, bi se borba še ostreje nadaljevala, ker bi ne hotel nihče odstopiti drugemu svojega »plena«. NEZRELOST ITALIJANSKEGA DRŽAVLJANA Na žalost je politična zrelost italijanskega državljana zelo revna. Raje pripravlja sprevode za Čile ali Vietnam, tragedije v svoji državi pa ne vidi. Večina je navajena pasivno ubogati politiki, ki jo vsiljujeta KD in KPI. Državljan rad sprejema praktične in materialne pridobitve, a ne sodeluje kritično pri izvajanju oblasti. Rad dela, je in spi, a malo misli. Prav tista izprijena politika, ki je značilna pri velikih strankah, navaja še bolj državljana, da ne misli več svobodno in ne gleda na dogodke jasno in objektivno. Državljani imajo priložnost nastopiti kritično pri tajnih in svobodnih volitvah, ki so pogoj demokracije. Zgleda pa, da italijanski volivec ne izrablja te možnosti dovolj pametno. Z volitvami lahko državljani pokažejo, da si žele temeljite prenovitve in zamenjave ljudi, ki vodijo politiko v državi. Samo na ta način lahko dosežemo boljšo demokracijo, ne pa s sprevodi, stavkami, bojkoti in atentati. Obe veliki vsedržavni stranki bi morali začeti resno misliti na to, sicer bo kriza države in družbe vedno prehitevala prenovo idej. Pri prenovi politike pa naj se nikoli ne pozabi, da politika ni cilj sama sebi, ampak je v službi človeka, njegove svobode in dostojanstva. D. COTAR Pritisk somalskih gverilcev v Ogadenu, ki se je od lanskega poletja vedno bolj stopnjeval, je privedel do odkrite vojne med Somalijo in Etiopijo. V spor so posegle tudi druge države, ki skušajo bolj ali manj iskreno »pomagati«. SEDANJA SOMALIJA Somalija je revna in razmeroma majhna dežela. Njeno ozemlje je veliko približno za dve Italiji. Svoj čas je bila italijanska kolonija. Prebivalcev je samo tri milijone in več kot polovica jih živi še zdaj nomadsko življenje. Narod je med najbolj miroljubnimi v Afriki. Somalci so gostoljubni, a vendar nezaupljivi do vsega tujega. Neodvisnost je Somalija dosegla leta 1960, a meje so kolonialna dediščina in ne spoštujejo etnične razdelitve. Je neuvrščena država. Veliko Somalcev živi tudi v Etiopiji, Keniji in Džibutiju. Razpršeni Somalci od vedno skrito hrepene, da bi se združili v mejah ene same države. Zato je Somalija zmeraj na tihem podpirala upornike v Ogadenu, ki se nahaja na etiopskem ozemlju. Prva leta po neodvisnosti so Somalci živeli v demokraciji, ki je bila zaradi plemenskih trenj močno kaotična. Leta 1969 je oblast prevzela vojska in na čelo Sveta revolucije je stopil Siad Barre, ki je leta 1976 postal tudi voditelj edine Socialistične revolucionarne stranke. Menjavanje oblasti je potekalo zmerno in brez prelivanja krvi, kar je izjemno za Afriko. V prvih letih neodvisnosti so bili v državi prisotni Američani, a jih je Somalija po letu 1969 počasi izrinila. Zamenjali so jih Sovjeti, ki so Somalijo, kakor prej ZDA, izrabljali v svoje namene. Silili so se za zaveznike, a obenem so oboroževali tudi sovražno Etiopijo. Zaradi te dvojne igre so jih Somalci končno odslovili ob splošnem odobravanju in navdušenju vsega ljudstva. DANAŠNJA ETIOPIJA Etiopija je dvakrat večja od Somalije in šteje približno 25 milijonov prebivalcev. Z razliko od Somalije predstavlja pravi mozaik jezikov, verstev in narodnosti. Lahko bi jo primerjali stari Avstroogrski. Za časa cesarstva je bila med najmanj razvitimi državami na svetu. Nezadovoljstvo je doseglo višek februarja 1974 s splošno stavko v Adis Abebi. Za vojsko je nastopil pravi trenutek in septembra je bil cesar Haile Selassie odsta-Ijen. Sprva je šlo brez (nasilja, a kmalu so prišle na vrsto likvidacije in teror. S krutostjo je prišel na površje polkovnik Men-gistu in zavladal s trdo roko, čeprav se sam drži v senci in nerad nastopa javno, kakor je navada pri trinogih. Zemljo so podržavili in ustanovili zadruge. Kmet ni več suženj kakor prej, dobiva majhno plačo in tudi lačen ni več. Čeprav revno, živi zdaj bolj človeško življenje. Mengistu krvavo obračunava z opozicijo na desni in levi. Policija brez pomisleka likvidira vsakega nasprotnika, posebno med izobraženci. V Addis Abebi nastopi opolnoči policijska ura. Vsako jutro leže na ulicah trupla ubitih. V Etiopiji so prisotni Sovjeti in po prekinitvi prijateljstva s Somalijo jih je vedno več. Enotnost državnega ozemlja je neprestano v nevarnosti. Na severu se Eri-trejci že skoraj 15 let bore za neodvisnost in uporniki imajo pod nadzorstvom večino ozemlja. Na vzhodu se bore za priključitev k Somaliji ogadenski Somalci. Somalski gverilci v Ogadenu so od preteklega julija zasedli vedno več položajev in v začetku tega leta je bila skoraj vsa dežela pod njihovim nadzorstvom. Etiopci so bili v mnogih bitkah poraženi in pretila je nevarnost, da bodo ozemlje, ki se kakor klin zajeda v Somalsko republiko, popolnoma izgubili. Etiopija pa je pred dobrim mesecem silovito odgovorila na napade in kmalu zaustavila prodor gverilcev. Ob tem je Sovjetska zveza stala Etiopiji trdno ob strani. Sovjeti se sicer bojev ne udeležujejo, a 1.500 sovjetskih vojaških izvedencev izza kulis vodi vso ofenzivo. SZ pošilja tudi v Etiopijo veliko najmodernejšega orožja. Sovjetom so se masovno pridružili Kubanci, posebno piloti in veterani Miiii a Bohtaem imtmmiu Skoro en teden je potekala v deželnem svetu razprava o zakonskem predlogu deželnega odbora ter o dveh zakonskih osnutkih PCI in PSI o poklicnem izobraževanju. O problemu je nastala živahna diskusija, večkrat tudi žolčna polemika, predvsem v zvezi z novo deželno ustanovo 1RFOP, v katere pristojnosti naj bi bilo poklicno izobraževanje. Za deželno ustanovo sta se zavzemali DC in PSDI, medtem ko so bili predvsem komunisti in socialisti odločno proti in Nastop koroških Slouencev v Beogradu možnosti vključitve. Vsak lahko sode- *uJe v pretresu velikih problemov družbe, v njenih spremembah in načrtovanju bodočnosti. Država je dobra, ko lahko vsak državljan zaživi človeka spodobno življenje. Noben vzorec pa ni bil do zdaj popoln in dokon-®n. Vedno je potrebno izboljšavanje. Ko Politična oblast domišlja, da ne sme o VeUavnosti njenega vzorca nihče več dvo-’ *akrat je prave svobode konec. Pri tcni seveda ostane pribito, da svoboda ne Ponieni dovoljenja za vse. Svoboda vsakogar gIe (jD ds(t mere ki dopušča svobodo 81 Predstavniki dveh osrednjih organizacij slovenske manjšine na Koroškem ter treh društev gradiščanskih Hrvatov v Avstriji so izročili v Beogradu tajništvu konference o varnosti in sodelovanju v Evropi posebni vlogi, v katerih je Avstrija obtožena, da še vedno ni izpolnila obveznosti do slovenske in hrvaške manjšine kot ji jih nalaga 7. člen avstrijske državne pogodbe. »Položaj v naši deželi — je rečeno v peticijah — je takšen, da smo izpostavljeni stalnim, deloma celo uzakonjenim kršitvam človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Takšen položaj onemogoča enakopravno sožitje pripadnikov dveh narodov na narodnostno mešanem ozemlju ter grozi z možnostjo konfliktov in novih oblik nasilja. Zaradi tega želimo s priloženo informacijo in s priloženimi dokumenti seznaniti visoke predstavnike držav, udeleženk beograjske konference s položajem slovenske manjšine v Avstriji s prošnjo, da obvestijo o tem svoje vlade, da ustre- zno ukrepajo in se v okviru sklepne liste Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi zavzamejo za pravično rešitev tega vprašanja.« ■ Med Jugoslavijo in Švedsko je prišlo do politične napetosti zaradi neke oddaje na švedski televiziji, v kateri so nastopili hrvaški nacionalisti in razložili smisel in cilje svoje borbe za samostojno Hrvaško. Pri tej oddaji je sodeloval tudi bivši severnoameriški veleposlanik v Beogradu Sil-berman, močan kritik sedanjega jugoslovanskega režima. Jugoslovanska vlada je v Stockholmu zaradi te televizijske oddaje ostro protestirala, a zgleda brezuspešno. Zgodilo se je obratno: švedska vlada je enega izmed uradnikov jugoslovanske ambasade pozvala, da takoj zapusti Švedsko. ■ V mestu Belfast na Sev. Irskem so člani irske teroristične organizacije IRA podtaknili bombe v plesno dvorano nekega restavranta, v katerem je bilo 450 oseb. Eksplozija je ubila 14 oseb, 31 pa ranila. predlagali, da preide poklicno izobraževanje v pristojnost pokrajin. Glede zakona je bilo še več drugih spornih točk, tako da se stranke v deželnem svetu do kraja niso mogle zediniti in je bil zakon sprejet le z glasovi DC in PSDI, medtem ko so PCI, PSI, PRI in MF glasovali proti. Odsoten je bil deželni svetovalec dr. Štoka, kateremu je bolezen preprečila, da bi se udeležil celotne razprave. Svetovalec SSk pa je predložil skupno z drugimi kolegi vrsto popravkov, ki so zahtevali, da se poklicno izobraževanje vrši tudi v slovenskem jeziku in da so v upravnem svetu IRFOP in v deželni komisiji, ki bo izvajala program poklicnega izobraževanja, prisotni tudi slovenski predstavniki. O teh problemih so predložili popravke poleg Slovenske skupnosti še komunisti in socialisti. V začetku je zgledalo, da bodo vsi ti amandmaji zavrnjeni, vsaj tako je dal razumeti pristojni odbornik Mizzau; toda DC je baje na ukaz deželnega tajnika Colonija sklenila drugače in je glasovala za omenjene amandmaje v korist slovenske narodne skupnosti. Tako so lahko postali zakonodajna stvarnost. Ob izglasovanju teh popravkov je deželno tajništvo SSk izdalo poročilo, v katerem je z zadovoljstvom vzelo na znanje potek razprave v deželnem svetu, ko so bili z veliko večino glasov sprejeti amandmaji, ki bodo omogočali poklicno izobraževanje v slovenskem jeziku, kar predstavlja — poudarja izjava SSk — nedvomno velik prispevek k uveljavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v deželi. Upati je le — zaključuje poročilo — da se ne bo rimska vlada kakorkoli zoperstavila izvajanju tega zakona. iz Angole, ki se bojev tudi udeležujejo in jih je preko tri tisoč. Orožje pošilja v Etiopijo tudi Izrael, Vzhodna Nemčija je dala na voljo skupino tehnikov, Južni Jemen pa kakih tisoč mož. Somaliji odkrito pomagajo Egipt, Saudova Arabija, Iran, Pakistan, Zah. Nemčija, Francija in bolj po ovinkih ZDA. ZDA so izjavile, da bi odločno nastopile le v primeru, če bi Etiopci prekoračili somalsko mejo. Obenem pozivajo vse druge države, naj se iz te vojne umaknejo. V zadnjih tednih je dosegla protiofenziva Etiopije uspeh in ogadenski gverilci ter redna somalska vojska, ki se je odkrito postavila ob stran upornikov, so bili potisnjeni nazaj. Nastop redne vojske je Somalija opravičila rekoč, da se na nasprotni strani bore tudi tuji vojaki. Somaliji huda prede, a Sovjetska zveza je pokroviteljsko obljubila, da Etiopci ne bodo prekoračili somalske meje, pač pa hočejo vrnitev prvotnega ozemlja. PROTISLOVNA ZAVEZNIŠTVA V somalsko-etiopski vojni so prišla do izraza na videz presenetljiva in protislovna zavezništva in nasprotstva. Somalija m Etiopija sta obe socialistični državi in se med seboj bojujeta. To je pravi afriški primer Vietnama in Kambodže in za njim spor med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Na strani Etiopije je SZ, ki je še malo prej pomagala Eritrejcem in ogadenskim gverilcem. Na strani SZ je tudi Izrael, njen običajni nasprotnik, ki se je tako postavil proti ZDA. Konservativna država kot je Saudska Arabija pomaga socialistični Somaliji. Obe nasprotujoči si strani uporabljata tako sovjetsko kot ameriško orožje, saj sta bili tako Etiopija kot Somalija še pred kratkim izmenično v prijateljstvu s SZ oziroma z ZDA. ZA KAJ GRE V RESNICI? Spor v Ogadenu se je izkazal za SZ primeren povod, da si utrdi položaje v eni državi ob Rdečem morju. Spodletelo ji je že v Egiptu in Somaliji, zdaj pa skuša obnoviti uspeh, ki ga je pred kratkim dosegla v Angoli. Rdeče morje je važen prehod za petrolej in sploh za nadzorstvo bližnjega vzhoda, zato nikakor ne sme postati »arabsko jezero«. Prav zaradi tega so se na strani SZ presenetljivo znašli tudi Izraelci. Zanima jih seveda prej kot vse drugo boj proti Arabcem. Po uspehu bi SZ iz svojih položajev v Eritreji na eni strani in v Južnem Je-menu na drugi z lahkoto nadzorovala vhod v Rdeče morje. Jasno je, da pri tem nimajo ideali ničesar opraviti. Niti malo ne gre za obrambo šibkejšega proti močnejšemu ali za podporo kake ideologije in revolucije. SZ uganja tu imperializem in zanimivo bi bilo slišati, kakšno definicijo bi si znali zdaj Sovjeti izmisliti za besedo imperializem ne da bi bili sami z njo povezani. Za ZDA se pojavlja isti dvom kakor prej v Angoli: nastopiti ali ne. Za zdaj se drže ob robu spora in gotovo je to najbolj pametno. V Afriki in drugod si je Sev. Amerika že večkrat opekla prste in poleg tega jo ves svet ob prvi dvomljivi potezi obtožuje imperializma. Somalci so seveda razočarani zaradi ameriškega zadržanja, a gotovo je bolje, da je tako. Ves svet ima priložnost presojati, kakšen pomen imajo za velesile svetovni nazori, ko gre za koristi. Tudi socializem postane tedaj imperializem. V sporu samem med Etiopijo in Somalijo bi bilo seveda nujno potrebno, da bi državi našli mirno rešitev spora. Uporniki v Ogadenu in Eritreji zahtevajo neod-vistnost oziroma priključitev Somaliji. Ljudstvo si tega želi in bi gotovo skoraj stoodstotno to potrdilo. Etiopija pa noče o tom nič slišati, a nujno je, da čimprej prizna Eritreji in Ogadenu vsaj večjo avtonomijo, sicer ne bo državljanske vojne zlepa konec. Tujci pa bodo nadaljevali s svojo kruto igro na koži revnih in zaostalih. D. Čotar Političn jetniki - sramata človeštva POSTNA AKCIJA 1978 Iz nedeljskih oznanil in z lepakov na cerkvenih vratih so bili tudi slovenski verniki opozorjeni, da se je prvo postno nedeljo začela misijonska postna akcija 1978. Ker se ta akcija letos vrši že desetič po vrsti, je našim vernikom dovolj znana. Vendar ne bo odveč, če nanjo znova opozorimo in še kaj povemo. Zadnji koncil je pozval škofe celega sveta, naj vsak po svoji uvidevnosti pomaga pri širjenju evangelija v deželah, ki Kristusa še ne poznajo. Goriška Cerkev se je temu klicu odzvala tako, da je leta 1968 začela nabirati pomoč za gobavce v bolnišnici Manikro v državi Slonokoščena obaia. Takrat je prišel v Gorico tudi apostol gobavcev, lani umrli Raoul Follereau. Obiskal je tudi Katoliški dom in govoril slovenskim vernikom, ki so se zbrali v dvorani. V naslednjih letih se je akcija nadaljevala in v Manikro so z darovi vernikov goriške nadškofije zgradili 35 hišic za gobavce. Pri tem se je izkazalo, da niso samo gobavci potrebni pomoči, temveč da je tam še toliko poganov, ki ne poznajo Kristusa in ki so potrebni tudi človeškega napredka. Tako se je zgodilo, da so leta 1973 odšli v Kossou prvi goriški misijonarji in odprli prvo misijonsko postojanko goriške Cerkve. Bili so trije duhovniki, tri sestre in dva laika. Kossou je danes v nekih ozirih dobro urejeno misijonsko središče, ki ga vodi goriško osebje. V tem času so pa misijonarji uvideli, da evangelizacija ne uspe, če ne poznaš dovolj dobro jezika domačinov. Sama francoščina in pomoč tolmačev je odločno premalo. Zaradi tega je nadškof Cocolin ob obisku v Kossou ob zadnjih božičnih praznikih predlagal, naj bi se misijonarji obenem z misijonskim delom učili tudi jezika domačinov. En dan v tednu se zato zbere vse misijonsko osebje za študij jezika domačinov. To je gotovo najbolj pametna odločitev, saj vera je iz oznanjevanja, uči sv. Pavel. Dve leti nato, 1975, so odprli še eno misijonsko središče v Nimbo, ki obsega precej široko področje z okrog sto vasmi. Tako ima sedaj goriška Cerkev v oskrbi dve središči, ki sta obe v škofiji Bouake. Lepaki na cerkvenih vratih kažejo, kje je škofija Bouake in kje so misijonska središča Manikro, Kossou in Nimbo. Misijonsko osebje ni ostalo zmeraj isto, eni so se vrnili, pa so jih drugi nadomestili. Potrebe so še vedno velike. Zato sta preteklo nedeljo še dve mladenki prejeli misijonski križ iz rok g. nadškofa, predno odideta v Slonokoščeno obalo. Kot je bilo v prejšnjih letih dovolj poudarjeno, na teh misijonskih postajah ne gre samo za oznanjevanje evangelija, temveč tudi za človeški napredek tamkajšnjih prebivalcev; v ta namen so potrebne šole, bolnišnice, dispanzerji, obrtne delavnice, napredne kmetijske farme in podobno. Prav za te namene so posebno dobrodošli laiki, tako moški kot ženske. Če je koncil poudaril, da so vsi škofje poklicani, da pomagajo pri misijonih, je prav tako poudaril, da so tudi vsi verniki poklicani, da pri tem pomagajo: eni direktno v misijonih, drugi doma. To organizirano pomoč doma imenujemo »postna misijonska akcija«. Obsega pa zanimanje za misijone z molitvijo, konferencami, govori, okroglimi mizami kakor tudi nabiranje papirja in cunj za goriški misijon v Slonokoščeni obali. Tudi v letošnjem postnem času bodo oz. so že v teku vse te pobude, ki jih vodi škofijski misijonski center. Nabiranje papirja in cunj bo tudi po slovenskih vaseh v sodelovanju s slovenskimi skavti in skavtinjami. Župnije, ki želijo posebej pripraviti tako nabirko, naj se zglasijo na sedežu SGS v Gorici za dogovor. ............................................. V preteklem novembru je Amnesty International objavila naslednja imena za pomikov, ki jih je vzela pod svoje pokroviteljstvo in začela akcijo za njihovo osvoboditev: JULIAN LOPEZ PABLO (El Salvador) je kmet, ki so ga pripadniki civilne milice Orden 19 v oktobru 1976 odpeljali iz bolnišnice v kraju San Pedro Perulapan, kjer se je zdravil. Odpeljali so ga z rešilnim avtom in od takrat je izginil. Oblasti za nikajo, da bi bil zaprt. Lopez Pablo je član kmečkih organizacij, ki se bore za kmetijsko reformo. Združenje veleposestnikov se na moč upira delovanju teh organizacij in kmete ob zavezništvu policije ovira pri izboljševanju njihovih življenjskih pogojev. A. I. misli, da je Lopez Pablo zaprt v prestolnici San Salvador. Neki zdravnik, ki je bil pred kratkim izpuščen iz zapora, namreč priča, da je več jetnikov, za katere se zanima A. I., zaprtih v popolni izolaciji v podzemskih celicah glavnega štaba policije. Lopez Pablo ni bil do sedaj ne formalno obtožen ne sojen. Pišite prijazne prošnje oblastem, da bi pojasnile, kje se Lopez Pablo in drugi jetniki, ki so kakor on izginili, nahajajo in naj se jih takoj uradno obdolži in sodi. Naslov je: Presidente de la Republica, General Carlo Humberto Ro-mero, Casa Presidencial, San Salvador, El Salvador. Kopijo pisem lahko pošljete v vednost tudi diplomatskemu predstavništvu El Salvadora v Italiji. TRAM VAN TUYEN (SR Vietnam), 64 letni advokat in politični delavec je zaprt v Vietnamu od junija 1975. Leta 1954 je bil član južnovietnamske delegacije na konferenci v Ženevi. Od 1964 do 1975 je bil glavni tajnik Južnovietnamske nacionalistične stranke. 1965 je imel važno mesto v vladi, v poslansko zbornico pa je bil izvoljen 1971 in 1974. Nastopal je vedno v obrambo političnih jetnikov pod vlado generala Thieua. Bil je predsednik združenja vietnamskih advokatov in enkrat tudi predstavnik Vietnama v Mednarodni zvezi za človečanske pravice. Sodeloval je aktivno v borbi proti analfabetizmu in bil je ustanovitelj vietnamskih skavtov. Po zamenjavi vlade v Južnem Vietnamu aprila 1975 so bili vsi pripadniki vojske, prejšnje viade, raznih strank ter organizacij popisani in odposlani v centre za prevzgojo. Tuyena so najprej odpeljali v taborišče Long Khanh junija 1975. Baje so ga potem premestili v neko drugo taborišče v Sev. Vietnam in nato zopet v Južni Vietnam. Izgleda, da se zdaj nahaja v majhni celici zapora Chi Hoa v mestu Hočiminh. Po in- Znanstveni zbornik za območje Primorske, ki je pod tem imenom izšel že pred sto leti, je prod časom začel ponovno izhajati kot zbornik Goriškega muzeja v Novi Gorici. Velik del zadnje številke, ki se nanaša na leto 1976, je posvečen proslavi 125-let-nice rojstva Simona Rutarja v Tolminu. Njegovo delo so v poročilih prikazali B. Grafenauer, V. Bohinc, J. šašel, Ž. Rapa-n,ič, B. Marušič. Med razpravami so izredno zanimive S. Gabrovca prikaz nekropole iz železne dobe v Kobaridu, D. Svoljšaka o gospodarstvu v železni dobi na Tolminskem; nadalje obširen prikaz kraške vasi Povir: o antičnih najdbah v tej vasi (N. Ostnuk) in njeni povezanosti z morjem (M, Pahor). O fantovski družbi in njenih navadah v Kobjeglavi na Krasu poroča D. Krhnel-Umek. A. Cremonesi o zadnjem turškem vpadu v Furlanijo (1499). F. Škerl o ustanovitvi Gregorčičeve brigade. D. Pahor o izdaji tržaškega komunističnega prvaka Frausina SS-ovcem, za kar so pred leti krivili slovensko stran, kar pa se izkaže kot potvorba. K. Rozman prikaže slikarja Domenica Conti Bazzani, M. Vuk o pionirskem obdobju modernega slikarstva na Primorskem. Z. Jan prikaže avtobibliogra-fijo dr. A. Žigona. In I. Marušič krajinsko planiranje na območju Goriških Brd. Med zapiski je pomembno delo Marije Rutar, ki je zbrala podatke o navadah ob rojstvu in smrtih na Tolminskem. (Ob modnem zanimanju za Slov. Benečijo in Rezijo je prav čudno, da v Sloveniji ne raziščejo in objavijo bolj obširnih zapisov ljudske kulture z bližnje Tolminske.) Kot dokument je objavljeno dolgo pismo dr. Engelberta Besednjaka Virgilu Ščeku (31. decembra 1944), ki zasluži, da ga prebere vsak naš izobraženec. Med ocenami so kritično prikazani: magistrska naloga o »Vasl rJ si"-: 1 •i- - ; - Smrt je znova posegla v vrste slovenskih intelektualcev v Gorici. Ravnatelj Mihael Rožič je že četrti, ki nas je zapustil v tej zimi. Rudi Klinec, Jože Vrtovec, Larnbert Mermolja in sedaj Mihael Rožič. V ponedeljek se je zgodilo, da je zatisnil oči v videmski bolnišnici, kamor so ga prepeljali, potem ko ga je na šoli, kjer je bil ravnatelj, zadela možganska kap. Ni mu bilo več pomoči, odpotoval je na dolgo pot v večnost. Ni mu bilo dano, da bi se spočil na svojem Oslavju ob zasluženi penziji, kot je upal in se do zadnjega veselil. »Semkaj se bom preselil — je pravil — in tukaj bom kmetoval, kot pesnik Katul ob Gardskem jezeru.« Počival bo na pevmskem pokopališču ob svoji materi. Pok. ravnatelj Rožič je bil Oslavec po rodu. Na Oslavju se je namreč rodil leta 1913. Po osnovni šoli si je zaželel v šole v Gorico. Ni bilo lahko za fanta z Oslavja iti na italijansko gimnazijo v tistih letih. Pa je šlo, ker je bil nadarjen in ker je bil vztrajen. Ni se ustrašil vsakdanje poti z Oslavja v mesto, ni se ustrašil gosposkih sošolcev, on, sin oslavskega kmeta. Nekaj let je tudi bival v Alojzijevišču in ohranil na tiste čase zmeraj lepe spomine. Po končani gimnaziji se je odločil za študij klasičnih jezikov na univerzi v Padovi. Bila je takrat najbliže Gorici in ubogi študent je moral tja tudi s kolesom, če ni bilo denarja za vlak, kakor se je rado zgodilo visokošolcu Mihaelu Rožiču. Postal je profesor klasičnih jezikov. Toda za službo je bila trda, ker je bil Slovenec in ker se je zapletel v vrste tedanjih slovenskih študentov v Gorici, ki so se zbirali okrog takrat mladega dr. Avgusta Sfiligoja. Bil je tudi v zaporu. Toda izpustili so ga in dobil je službo na Sardiniji. Prišel je konec druge svetovne vojne. Ko so se pod zavezniki obnovile slovenske srednje šole, se je prof. Rožič priglasil in prevzel pouk latinščine in grščine na klasičnem liceju. Na tem mestu je ostal, dokler ni bil imenovan za ravnatelja na istem zavodu (1955). Po smrti ravnatelja Jožeta Nemca je prevzel še ravnateljstvo učiteljišča (1956), ki je takrat bilo v istem Poslopju kot licej v ulici Croce. Do leta 1972 je vodil oba zavoda. Med tem je bil v Vidmu eno leto za ravnatelja na velikem zavodu »Stellini«. Bil je namreč reden ravnatelj italijanskih višjih srednjih šol. Toda Videm mu ni ugajal, vrnil se je v Gorico, eno leto vodil slovenski trgovski zavod (1972-73), nakar je postal redni ravnatelj italijanskega klasičnega liceja v Gorici. Tu ga je doletela smrt. Ravnatelj Rožič je bil šolnik vse svoje življenje, pa ne samo zaradi poklica, temveč tudi iz ljubezni. V svojih predmetih je bil strokovnjak. Dijaki, ki so ga imeli za profesorja, so se pri njem dobro naučili grščine in latinščine, ker je oboje znal tudi dobro podajati. Pozneje je kot ravnatelj vodil slovenske in italijanske višje srednje šole. Imel je izreden spomin, zato se je zlahka znašel v šolski zakonodaji. Kajti zahteval je v šoli red in zakonitost. "Ravnatelj je dolžan skrbeti za ugled šote#« je ponovno poudarjal. Zaradi tega je prišel kdaj v konflikt s kakim profesorjem; saj vemo, da italijanski šolniki niso kakor avstrijski. Tudi ob homatijah na šoli v zadnjih letih je trpel, ker ni mogel ohraniti tiste discipline in resnosti na šoli, za katerima je težil. Nekateri so mu zamerili, a po krivici, ker je želel le dobro dijakom in šoli. Čutil je posebno z bolj ubožnimi, ker je sam okusil revščino v svojih dijaških in visokošolskih letih. Če je mogel, je takim posebno rad pomagal. Vemo, da so številni taki, ki so mu danes hvaležni. Zaradi svojega temperamenta se je včasih prehitro razvnel, toda prav tako hitro se je tudi pomiril. Zaradi tega je tudi sam trpel kot svoj čas sv. Hieronim, ki je prosil: »Odpusti mi, Gospod, ker sem Dalmatinec.« In Gospod Bog je gotovo tudi ravnatelju Rožiču odpustil njegovo temperamentnost, ker je videl, da je bil po srcu dober in pravicoljuben mož. Naj počiva v miru. Ženi, sinu in ostalim sorodnikom naše sožalje. ssigglač; Problemi tržaške univerze V petek 10. februarja je bilo na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu srečanje o problemih tržaške univerze in o povezovanju slovenskih akademikov. Priredila sta ga Mladinska komisija iz Trsta in Mladinska sekcija SSk iz Gorice, udeležili pa so se ga študentje različnih fakultet in višjih šol ter nekateri univerzitetni docenti. V imenu prirediteljev je pozdravil Ivo Jevnikar, ki je poudaril, da je namen večera v tem, da se izmenjajo informacije in mnenja o splošni problematiki univerze kot tudi o prisotnosti in delovanju slovenskih slušateljev na raznih fakultetah tržaškega vseučilišča. Uvodne besede o splošnih težnjah za reformo italijanskih univerz v smeri večje imiimiiiiuiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiniiimmiiMmiiiuiiiimmiiiHiiimiiimmiiumiimiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiimiiiNiiiiiiiiiiimiiii Nova premiera v Štandrežu demokratizacije in večje učinkovitosti je podal prof. Aleš Lokar. Sledila je diskusija, v katero so posegli številni prisotni. Med drugim je bila omenjena problematika študentov-delavcev, problem nove univerze v Vidmu, ojačenja tržaške univerze (npr. vloga in lokacija »raziskovalnega področja«, mesto slovenščine na šoli za prevajalce in tolmače), omenjeni so bili tudi predlogi za približanje tržaške univerze manjšinski stvarnosti. Zanimiva posega sta prikazala položaj študentov, ki so člani italijanske manjšine v Jugoslaviji in ki študirajo v Trstu (okoli 20 oseb) ter zamejskih študentov, ki študirajo v Ljubljani. Razgovor se je potem usmeril na položaj po posameznih tržaških fakultetah in na prizadevanja za povezovanje slovenskih akademikov, ki so občutena, a še ne dovolj razjasnjena in odločna. Niso bili sicer prisotni študenti z vseh fakultet, kljub temu se je zvrstilo kar sedem diskusijskih prispevkov o sedmih tržaških fakultetah. Informacij in gradiva je bilo torej na pretek, večina udeležencev pa je bila mnenja, da je bilo premalo časa za debato in predloge za bodočnost. Zato je bilo sklenjeno, da naj v kratkem sledi še eno podobno srečanje, ki naj bi upoštevalo vse, kar je že bilo izrečeno, opravilo pa naj bi še nadaljnji korak za poživitev zanimanja za to problematiko. Radijske oddaje za slovenske šole Deželni sedež radijske ustanove v Trstu je s sodelovanjem odseka za šolske oddaje in vzgojne oddaje za odrasle pripravil radijske za slovenske šole. Oddaje so za otroški vrtec, za prvo in drugo stopnjo osnovne šole in za srednjo šolo. Oddaje za otroški vrtec so vsak torek ob 10.05, za prvo stopnjo osnovne šole (prvi in drugi razred) so oddaje vsako sredo ob 10.45, za drugo stopnjo osnovne šole (tretji, četrti in peti razred) so oddaje vsak četrtek ob 10.45, za srednje šole pa vsak petek ob 11. uri. Za vse šole je na programu jezikovna in umetnostna vzgoja, za drugo stopnjo osnovne šole in za srednje šole pa tudi znanstvena vzgoja. Program za vse oddaje je natisnjen v knjigi, ki jo je izdalo vodstvo radia in dalo na voljo vsem vzgojiteljem. Tako svoje učence in dijake laže pripravijo na spremljanje oddaj. Za šolske radijske oddaje je na radiu odgovoren Marjan Slokar. Koristna pobuda radia Trst A V četrtek 16. februarja so v prostorih tržaškega radia odprli razstavo risb, ki so jih poslali otroci vrtcev in prvih dveh razredov osnovne šole. Risbe so izdelali po radijskih oddajah v preteklem šolskem letu. Vseh razstavljenih risb je preko 400. Slikar Klavdij Palčič je presodil poslana dela in izmed njih izbral 26 najboljših ter jih predlagal za nagrado. Na razstavi so te risbe zaznamovane z zlatim krat (X). Vodstvo tržaškega radia zasluži za to koristno pobudo vse priznanje. Verjetno bodo otroci in učenci še z večjim zanimanjem spremljali radijske oddaje za vrtec in šole. Razstava bo odprta do sobote 25. februarja. Vstop v razstavne prostore je z ulice Giustiniani 4. Razstava je zares zanimiva in vredna ogleda. Sožalje Prijatelji iz verske skupine v Trstu izrekajo občuteno sožalje Ediju Čermelju in njegovi mami ob smrti očeta Franca. ''"iiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiMiHuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiN^ V nedeljo 19. februarja je bila v župnijski dvorani »Anton Gregorčič« v Štandrežu premiera igre Marjana Marinca »Komedija o komediji«. Spet smo lahko prisostvovali nastopu štandreške skupine, ki se vsako leto predstavi z novim delom. Štan-drežci najraje uprizarjajo komedije. Tudi letos niso razočarali gledalcev, ki se radi nasmejejo ob veselih igrah. Igrali so namreč komedijo, ki je bila igra v igri s svojimi zapleti in razpleti. Snov igre je aktualna. Dogaja se v današnjem času. Vse se suka okrog sej in sestankov raznih društev, ki tako zelo obremenjujejo »javnega delavca« šefa podjetja »Kožoprom«. Zaradi vseh teh izven službenih obveznosti se večkrat z ženo sporečeta, ker mu ta očita, da jo pušča vedno samo doma. Žena gre celo od hiše, vendar ljubezen vse popravi, tako da se vse lepo konča. Glavno vlogo je imel Božidar Tabaj kot direktor Marko Medved. Tabaj a že vsi dobro poznamo, saj je sodeloval že pri mnogih predstavah in lansko sezono je izvrstno zaigral trojno vlogo beneških trojčkov v istoimenskem delu. Tudi na nedeljski premieri se je dobro izkazal, saj je igral pristno in naravno. Poleg njega ni nič manj blestela Majda Paulin v vlogi njegove zaročenke oziroma žene Sonje. Tudi Paulinova se na odru popolnoma znajde. Svojo junakinjo je podala sproščeno bodisi kot zaljubljeno dekle bodisi kot užaljena in jezna žena. Jordan Mučič je kot stric Pavle popolnoma osvojil gledalce s svojo mirno, optimistično naravo. Dobro so podali svoje vloge tudi Marko Brajnik kot Branko, Marjan Breščak kot Kolovrat, Damjan Paulin kot ravnatelj gledališča. Poleg običajnih, nam že znanih igralcev, je na nedeljski predstavi nastopila vrsta novih, kar je gotovo razveseljivo dejstvo. Seveda je pri tem nekoliko trpela homogenost skupine, vendar je prav, da se vključijo v dramski odsek novi igralci. Samo tako bo dramska skupina živela, rastla in se razvijala. Pri igralcih, ki so prvič nastopali, se je seveda poznala razumljiva trema, majhna neokretnost in sproščenost, vendar se vse to uredi z nadaljnjim in pogostim nastopanjem. V bistvu je bila predstava dobra, vendar nekoliko predolga. Mestoma bi lahko kaj črtali, predvsem v prvem delu, kjer se je igra nekam zavlekla. Vendar je treba pohvaliti vse marljive igralce, ki vestno vadijo, saj so le amaterji, ki morajo hoditi na vaje zvečer, ko so že trudni od vsakdanjega dela. Za njihovo požrtvovalnost jih je treba nagraditi s toplim aplavzom, saj od tega zahtevnega dela nimajo honorarja kot poklicni igralci. Poleg tega se moramo zahvaliti prijazni režiserki Miri Štrukljevi, ki tako vestno in z ljubeznijo sledi igralcem. Pohvaliti moramo tudi odrske delavce in scenariste, ki so izdelali sceno. Pričakujemo, da bodo Štandrežci veliko nastopali s to predstavo po naših vaseh, saj bi bilo res škoda, da je ne bi naši ljudje videli. Dobro bi bilo, če bi se tudi letos predstavili na tekmovanju »Mladi oder«, kjer so vedno doživeli lepe uspehe. Štandrežce pa moramo še posebej pohvaliti zato, ker so edino društvo na Goriškem, ki se redno vsako leto posveča gledališki umetnosti, čeprav je verjetno Štandrež najbolj narodnostno ogrožena vas. Tu je namreč naseljenih veliko Italijanov in čeprav je razlaščanje slovenske zemlje na dnevnem redu, vseeno postavijo na oder komedije, ob katerih se ljudje sprostijo in pozabijo na skrbi. - Iva K. Grob mladega moža V torek 12. februarja smo se najprej v cerkvi in nato na pokopališču v Mavhinjah poslovili od vsem znanega in prikupnega Marina Širce. Po kratki in mučni bolezni je komaj 43-leten zapustil družino, sorodnike in prijatelje, ki pojejo v zboru »Fantje izpod Grmade«. Velika množica ljudi, zlasti mladih mož se je zbrala pred mavhinjsko cerkvijo. Fantje izpod Grmade so pokojniku v slovo zapeli pred vstopom v cerkev Vigred se povrne. Pogrebne obrede je vodil domači župnik, ki je v nagovoru poudaril pomen Jezusovih besedi: »Jaz sem Pot, Resnica in Življenje.« Med sveto daritvijo je zbor zares ubrano in občuteno zapel K tebi želim, moj Bog. Od cerkve do pokopališča so fantje in možje nesli pokojnikovo krsto na ramah. Velika udeležba ljudi pri pogrebu je pokazala, da je bil pokojni Marino znan in priljubljen pri mnogih, čeprav je bil v sicer kratkem življenju trdo preizkušan. Fantje izpod Grmade so mu zapeli ob odprtem grobu Zbogom, oj prijatelj ljubljeni. Pevovodja Ivo Kralj mu je izrekel tople besede zahvale. Čez dva dni je sveži grob pobelil sneg, le venci so izražali tiho žalost. Bog skrbi za nas DOŽIVEL IN NAPISAL t DR. FRANC BLATNIK (6) Nekaj dni po aretaciji so me začeli zasliševati, moram reči nič poniževalno; imel sem celo vtis, da mi zasliševalca nista nasprotna, še manj sovražna. Veselo presenečenje se je začelo, ko nekega dne v septembru potisne skozi linico manjši paket s suhim »questo č per lei«. V paketu je bUo nekaj sadja in čudo prečudno: vsa obleka iz onega nevarnega kovčka. Za božjo voljo, kdo ga je dvignil, kdo ga je odprl, kdo mi pošilja paket, kje je nevarna po- ^ta? čeprav nisem znal odgovora, ta pa-je bil znamenje upanja ali že dokaz moje gotove rešitve. Takrat se je moja £elica spremenila v letovišče in kapelico krati, pokleknil sem in prisrčno hvalil °8a za to vidno pomoč. Komaj dva meseca nato, 6. decembra 1942, ko so me izpustili iz ječe, sem zvedel pri sobratih v Rimu in pozneje še več doma, kako sem bil rešen iz ječe. Ko so v Ljubljani po znanem duhovniku Don Ru-bino zvedeli, da sem zaprt v ječi v Rimu (moram priznati, da se je imenovani duhovnik Rubino zelo zavzemal zame), tedaj so takoj napravili načrt in ga srečno izvedli. Inšpektor I. Špan je poslal sobrata F. Štuheca v Rim; ta duhovnik je kovček dobro poznal, imel celo ključek (duplikat). V Rimu je dobil sobrata M. Brunca (sedaj v Celovcu) in oba sta šla na kolodvor in možakarju v oddelku izgubljenih in neod-danih stvari dopovedovala, da sta izgubila železniški listek za kovček, da pa kovček dobro poznata in da imata celo ključek, še največ je pomagalo, da sta bila soseda iz velikega salezijanskega zavoda v ulici Maršala pri železniški postaji in ta zavod vsi železničarji dobro poznajo. Seveda so pomagali tudi zavojčki ljubljanskih cigaret in vsak nadaljnji uradni postopek je bil nepotreben. Železničar je peljal oba sobrata pred visoke kupe med vojno ne-oddane prtljage. Čeprav ne takoj sta kovček našla, ga hotela s ključem tudi odpreti, a to že ni bilo treba, odhitela sta čez cesto in osupli uslužbenec je še hitro naročal »očenaš« za uslugo. Drugo jutro je ljubljanski kurir vso nevarno pošto osebno izročil v roke škofu Felice-ju v Vatikanu. Po daljšem razgovoru je dobil veliko pohvalo za izvršeno akcijo, saj bi sicer ne prišel v težave samo jaz v ječi, ampak z menoj vsi različni in visoki uradniki, na katere so bila naslovljena nevarna pisma. Škof Felice (pred vojno je živel v Beogradu) je kmalu o vsem poročal sv. očetu in začelo se je uradno posredovanje za mojo rešitev. Po prihodu na svobodo sem tudi zvedel, da mi je oni paket prinesel v ječo poljski sobrat Artur Slomko, ki sedaj deluje med svojimi rojaki tukaj v Sev. Ameriki. Ta je imel po nekih znancih lažji dostop v Regina coeli in je na prošnjo mojih slo- venskih sobratov naredil to veliko dobro delo. Letos julija (tj. 1977) so me zdravniki vprašali, če sem imel kdaj v zreli moški dobi premalo hrane. Povedal sem, da sem bil v težki ječi in vso vojno imel neredno in velikokrat nezadostno hrano. Mnenja so bili, da je bil to kakor pri mnogih začetek moje težke bolezni v krvi in na pljučih. 8. decembra 1942, dva dni po rešitvi iz zloglasne ječe, sem bil v vatikanski baziliki pri maši sv. očeta Pija XII. Msgr. Mo-scatelli, vršilec dolžnosti jugoslovanskega poslanika pri Apostolskem sedežu, mi je dobil mesto na tribuni med diplomati. Po končani maši se je sv. oče ustavil pred to tribuno in msgr. Moscatelli me je predstavil sv. očetu, ki me je bil rešil iz težke ječe. Sinovsko sem se mu zahvalil, sveti oče pa je mirno dejal: Zahvalimo Boga in Marijo. Zapisano v Patersonu (ZDA) 1977 KONEC ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ DRUŠTVO SLOV. IZOBRAŽENCEV V TRSTU priredi v ponedeljek 27. februarja ob 20.15 v društvenih prostorih OKROGLO MIZO o globalni zaščiti Slovencev ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Slovenski turizem na Koroškem Delavci tovarne Krka v Novem mestu so prišli na izvirno zamisel. Mladinska organizacija te tovarne vzdržuje že dalj časa stike s slovenskim koroškim dijaštvom. Sedaj so sprejeli sklep, da se bodo njeni člani hodili smučat tudi na južno Koroško in bivali v tamkajšnjih slovenskih gostiščih in hotelih. Tako je pred kratkim — po poročilu »Našega tednika« v Celovcu — okrog 200 mladih napolnilo tri slovenska gostišča na južnem Koroškem. Koroški slovenski rojaki so jim med oddihom pripravili tudi kulturni spored in pogovor o svojem položaju. Na Koroškem imajo izredno močan poletni turizem, toda v primeri s tem zelo šibkega zimskega. Zato imajo ob ogromnih prenočitvenih zmogljivostih velike težave, saj imajo dobiček predvsem v poletnih mesecih. Gostišča pa se dobro obnesejo, če obratujejo vse leto. Zanimivi pa so na vsak način gostje iz Jugoslavije. Samo letošnjo zimo je bilo na smučanju v Švici, Avstriji, Nemčiji in Italiji okoli 60.000 jugoslovanskih državljanov. Že samo del teh smučarjev in gostov, usmerjen v koroškoslovenska gostišča, bi mogel krepko pripomoči k boljšemu gospodarskemu uspehu slovenskih rojakov na tem območju in zmanjšati njih gospodarsko odvisnost od nemške strani. Z GORIŠKEGA Seja sekcije SSk v Pevmi Prejšnji teden je bil v Pevmi sestanek sekcije Slovenske skupnosti, ki so se ga udeležili številni vaščani iz Pevme, Oslavja in Štmavra; prisoten je bil tudi pokrajinski tajnik SSk Marjan Terpin. Na sestanku je bil govor o številnih problemih, ki zanimajo te tri slovenske vasi. Najprej so člani stranke razpravljali o delovanju rajonske konzulte in ugotovili, da bi bilo nujno potrebno okrepiti in pospešiti delovanje tega organa, ker se lahko prav v tistem okviru soglasno in množično nastopa pred občinsko upravo, ki ima pogostokrat gluha ušesa za reševanje naših problemov. Sekcija je tudi imenovala novega člana v konzulto, in sicer Silvana Radinja, ker je en član moral dati ostavko. Potem ko je pokrajinski tajnik Marjan Terpin prisotnim obrazložil pomen samostojnega nastopanja slovenske stranke in poudaril potrebo čim širšega sodelovanja med sekcijami in tajništvom, so prisotni razpravljali o novostih, ki jih nameravana revizija splošnega regulacijskega načrta mesta Gorice prinaša. Ugotovljeno je bilo, da mora načrt upoštevati potrebo po iz gradnji športnega objekta za domačo mladino; poleg tega so člani potrdili stališče, ki so ga že izrekli v okviru rajonske konzulte glede nameravanih ljudskih stanovanj. Po dolgi in živahni razpravi, ki je zaobjela širšo problematiko, so se člani sekcije zaustavili ob nekaterih manjših, a ne manj važnih problemih, ki so v vseh teh vaseh še vedno nerešeni. Sprejet je bil sklep, da bodo člani sekcije zainteresirali svoje izvoljene predstavnike v vseh upravnih telesih na občinski in tudi deželni ravni. Sovodnje V kratkem razdobju smo doživeli že tretji pogreb v naši fari. To pot je Gospodar življenja poklical k sebi Marijo Šantl vd. Uršič. V kratkem bi izpolnila 91 let življenja. Rodila se je v bližnjih Rubijah, kjer je njen oče bil mitničar na mostu čez Vipavo. Bil je v službi barona Bianchija, ki je bil lastnik rubijskega gradu, danes žal v razvalinah. Takrat so imele Rubije mlin, pošto, trgovino, kasneje so dobile železniško postajo. Po prvi svetovni vojni se je težišče prevesilo v Sovodnje. Tudi pok. Marija se je naselila z možem v tem kraju, pa ostala blizu Rubij. Zadnja leta je preživljala pri svoji hčeri Otiliji in snahi, ki vodi trgovino ob županstvu. Bila je globoko verna žena. V sorodstvu je imela salezijanskega duhovnika Serafina Pelicona, ki je bil njen bratranec po materini strani. 31. julija krni je še doživela njegovo zlato mašo v Sovodnjah. Pred nekaj tedni je p. Serafin umrl. Sedaj mu je sledila še ona. Srečala sta se znova v nebeški domovini. Naj se njeno telo spočije v domači zemlji, duh pa uživa božjo lepoto. Vsem, ki jih je ta smrt prizadela, izreka tudi naš list, ki ga je rada prebirala, globoko sožalje. zijo goriškega regulacijskega načrta. SSk PROSVETNO DRUŠTVO »ŠTANDREŽ« se predstavi v nedeljo 26. februarja ob 16. uri v Katoliškem domu z zabavno igro Marjana Marinca Komedija o komediji Izvaja dramski odsek, režija Mira Štrukelj Dosleden bojkot za šolske okraje Lanskega decembra so vse zavedne slovenske sile sprejele sklep o bojkotu volitev v šolske okraje in to iz protesta, ker niso pristojne oblasti sprejele sklepa o ustanovitvi samostojnega slovenskega šolskega okraja. Zadržanje slovenskih šolskih dejavnikov je bilo v tem pogledu skoraj soglasno. Znano je, da so bili proti bojkotu takrat izključno pristaši PCI, še ti pa marsikje niso sledili partijski liniji. Zadnje čase smo priča drugemu obdobju akcije bojkota, ki je sicer manj vidna, a politično vseeno pomembna. Občinske uprave morajo namreč izvoliti svoje predstavnike v okrajne svete in zato sedaj občinski sveti glasujejo o imenovanju teh predstavnikov. Tako je tudi goriški občinski svet imel na dnevnem redu svojih zasedanj izvolitev svetovalcev, ki bodo predstavljali goriško občinsko upravo. Na seji 17. februarja je svet razpravljal o tem vprašanju in nato volil predstavnike občinskega sveta. Na tej seji je spet prišla do izraza politična smer oziroma izbira, ki so jo stranke določile pri decembrskih volitvah. Slovenski svetovalci so tudi tu različno glasovati, pač po svojih strankarskih prepričanjih. Svetovalci Slovenske skupnosti Bratuž (svetovalec Paulin je bil upravičeno odsoten) ter PSI Waltritsch in Nanut so v znak protesta zapustili sejno dvorano in torej niso o tem vprašanju niti glasovali. Prej pa so svoje stališče tudi obrazložili in to v smislu nadaljevanja bojkota volitev za šolski okraj. Edino slovenska svetovalka na listi PCI Braini je seveda glasovala, kot to zahteva njena partija. Italijanski svetovalci PSI pa so vseeno glasovali, čeprav bi se lahko v znak solidarnosti s slovenskimi kolegi tudi vzdržali. Boj za priznanje avtonomije na šolskem področju se torej bije naprej. Zato pričakujemo od vseh zavednih slovenskih sil, da tudi nadalje sledijo prej slovenskim kot ozkim strankarskim interesom. Na žalost pa pri nekaterih »naprednih« partijah tega ne moremo zaslediti!... Dejavnost goriške SSk Slovenska skupnost v Gorici je bila v zadnjem času zelo aktivna. Večkrat se je sestalo pokrajinsko tajništvo stranke, 8. februarja tudi pokrajinski svet stranke. Svet SSk je pod predsedstvom Gradimi-ra Gradnika obravnaval vrsto pomembnih vprašanj, ki zadevajo našo narodno skupnost na Goriškem. Najprej je pozitivno ocenil nedavno srečanje med Slovensko skupnostjo ter Slovensko kulturno gospodarsko zvezo na deželni ravni in je podčrtal, da velja taka srečanja nadaljevati v obojestranko korist. SSk in SKGZ sta sicer po svoji strukturi in idejni usmeritvi različni, vendar imata veliko skupnih točk in ciljev v obrambi naših narodnih in socialnih interesov v zamejstvu. Posebej je svet stranke obravnaval problem razlaščanj in to tudi v zvezi z revi- MONTSERRAT - ZARAGOZA - LURD otl 25. julija do 2. avgusta 1978 Kot smo že poročali, bo naš list priredil letos v poletju romanje v tri marijanska svetišča. Prvo je v Kataloniji in sicer slikoviti Montserrat pri Barceloni, drugo je Nuestra Senora del Pilar v Zaragozi ob reki Ebro v Španiji, tretje po Marijino svetišče v Lurdu, kjer letos praznujejo 120-letnico Marijinih prikazovanj. Romanje bo trajalo devet dni. Potovalo se bo v udobnem avtobusu. Prenočevalo in jedlo se bo vedno v hotelih prve kategorije. Sobe so z dvema posteljama, povsod s kopalnico. Prevoz iz Genove do Barcelone bo po morju v kabinah za štiri osebe; tam bo kosilo, večerja in zajtrk. Število oseb je omejeno: 49; v zadnjem primeru 55. Tedaj se bo poiskalo večji pulman za 56 oseb. Priglasite se čimprej, ker je zanimanje veliko. Zadnji dan vpisa je petek 31. marca. Vpisovanje se zaključi že prej, če bodo mesta predčasno zasedena. Cena potovanja je 280.000 lir. Ob vpisu je treba dati 50.000 lir na račun, ostalo vsoto pa do 15. junija. Prijave sprejema uprava Katoliškega glasa v Gorici, Riva Piazzutta 18, tel. (0481) 83177, v Trstu iz prijaznosti g Stanko Zorko, ki bo imena posredoval naši upravi. Potovanje vodi g. Jože Jurak iz Gorice, tehnično skrb pa je prevzela turistična agencija IOT, tudi iz Gorice. Za Španijo in Francijo zadostuje veljavna osebna izkaznica. Spored: je že pred časom poudarila v posebnem poročilu podrobno svoje stališče v zadevi. Svet SSk je odločno podprl stališče pokrajinskega tajništva in se zavzel za nadaljevanje akcije v korist slovenskemu prebi-' valstvu, ki mu grozi z razlaščenjem tudi etnična in socialna, ne le gospodarska škoda. Pokrajinski svet SSk je nato na dolgo razčlenil vprašanje letošnjih upravnih in deželnih volitev. Gre namreč za volitve v goriški pokrajinski svet in nato v deželni svet. Slovenska skupnost bo zato takoj začela z resnim in kapilarnim delom ter bo naredila vse, da pride zopet njen predstavnik v goriški pokrajinski svet. Posamezne strankine sekcije pa so že predložile svoje predloge v zvezi s kandidaturami. Zadnja seja pokrajinskega tajništva SSk v Gorici pa je bila v sredo 15. februarja. Pokrajinski tajnik Marjan Terpin je predvsem poročal o krizi v predilnici. SSk je pri tem poudarila svojo solidarnost z odpuščenimi delavci in izrazila zahtevo po pravični ureditvi tega vprašanja. Tajništvo je nato pozitivno ocenilo obisk deželne delegacije SSk pri novem vladnem komisarju v naši deželi. Ob koncu je tajništvo ožigosalo pisanje tednika goriške škofijske kurije, ki se z neodgovornostjo loteva vloge Slovenske skupnosti. SSk je mnenja, naj se kurijsko glasilo raje ustavlja ob pastoralnih problemih kot pa da deli dvomljive nauke in poceni nasvete za politično delovanje, ki so daleč od vsake stvarnosti. Seja goriškega sindikata za slovenske šole Dne 10. februarja je bila tretja redna seja sindikata slovenske šole v Gorici. Odbor je pregledal sklepe prejšnje seje, ki so bili v celoti izvršeni. Predsednik je prečital sporočilo goriške občine glede vrtnarice v vrtcu v ul. Vit-torio Veneto. Poročal je še o sindikalnem sestanku 19. januarja in še o delovanju deželne komisije. S tem v zvezi je poročal, da bo letos matura verjetno v Gorici in da se bodo dvojezični registri za šole tiskali iz sklada, ki ga predvideva člen 8 zakona 832 od 22. 12. 1973. Za imenovanje v pokrajinsko komisijo za neučno osebje je odbor predlagal Iva češčuta. Odborniki so iznesli tudi zahtevo, da se v slovenščini izvede natečaj za napredovanje po zaslugah (merito distinto), ki bo 25. febr. za osnovnošolske učitelje. Odbor je sklenil, da v predvidenem roku pošlje deželni upravi proračun stroškov za prevode aktov in drugega v smislu deželnega zakona. Odbor je vzel v pretres predloge sindikata CGIL-Scuola, ki se tičejo problemov slovenskih šol. Sindikat je to pobudo pozdravil. Govora je bilo tudi o osnutku deželnega zakona za strokovno izobraževanje. Kakor običajno bo tudi letos od 2. do Torek 25. julija: ob 6. uri odhod iz Gorice v Genovo, vkrcanje na ladjo »Cangu-ro«, ob 13. uri odhod v Barcelono. Sreda 26. julija: ob 9. uri prihod v Barcelono, ogled mesta, nastavitev v hotelu. Popoldne prosto za osebni ogled mestnih zanimivosti. Četrtek 21. julija: po zajtrku odhod na Montserrat, kjer se zadržimo do poznih popoldanskih ur. Nato po avtocesti v Zaragozo, kjer bo večerja in prenočitev. Petek 28. julija: zjutraj obisk Marijinega svetišča. Po kosilu se začne slikovita pot v žepno republiko Andorra v Pirenejih. Meri samo 462 kv. km. Mesto Andorra La Vella (Stara Andorra) leži v višini 1020 m. Je svetovnoznano, ker tam ni carine in je vse izredno poceni. Prenočevanje. Sobota 29. julija: dopoldne v Andorri. Možnost nakupov v številnih trgovinah. Popoldne čez gorski prelaz v Lurd, kamor se dospe na večer. Nedelja 30. julija: ves dan v Lurdu. Ponedeljek 31. julija: ves dan v Lurdu. Torek 1. avgusta: zjutraj odhod iz Lurda. Prek Narbonne v Avignon, kjer bo postanek in ogled papeške palače, kjer so živeli 70 let papeži v času »avignonske sužnosti«. Nato v mesto Gap v južnovzhodnih francoskih Alpah, kjer bo prenočevanje. Sreda 2. avgusta: povratek prek prelaza Monginevra (1800 m.) v Italijo. Po cesti Turin - Milan - Mestne na večer prihod v Gorico. 16. julija v Ljubljani seminar slovenske kulture. Sindikat ima na voljo dve štipendirani mesti in naproša zainteresirane člane, da se javijo s pismeno vlogo do 10. marca naravnost na sindikat. Podgora Pustovanje. Pust je čas zabave, razigranosti in norčij. Člani našega prosvetnega društva smo ga tudi letos lepo proslavili. S praznovanjem smo začeli na pustno nedeljo 5. februarja. Na orientalski način okrašenem pustnem vozu so se peljali »arabski šejki« po vseh vaških ulicah. Nič ni bilo videti, da jih kriza petroleja vznemirja, nasprotno, pokazali so nam, 'kako prijetno poteka življenje v haremih. Popoldne smo se z drugimi alegoričnimi vozovi udeležili povorke po goriških ulicah, kjer smo želi priznanje velikega števila ljudi. Seveda si nismo mogli kaj, da ne bi šli nekoliko pogledat v Katoliški dom, kjer smo spravili v dodatno dobro voljo vse navzoče v dvorani. Zvečer smo se vsi zbrali na skupni večerji pri Mirko tu v Grojni. Naslednji ponedeljek smo imeli pustovanje v naši župnijski dvorani. Pripravili so ga mladi člani društva in šolski otroci. Program je bil zelo pester: od skečov in petja, šolskih otrok in mladinskega zbora do modne revije in »pohujšljivega« tanga, s katerima so se predstavili naši mladi. Nadvse je blestel znani pevec »Demis«, saj je gledalce razveselil do solz in marsikdo je želel »bis«, a kot se takim zvezdnikom spodobi, tudi naš Demis ni prelomil pravila pevskega sveta. Programu na odru je sledila prosta zabava v dvorani. Prešernova proslava. V soboto 18. februarja smo imeli v naši dvorani Prešernovo proslavo. Na oder so najprej prišli šolski otroci in prisrčno zapeli tri pesmi, nato recitirali »Lepo Vido« in še pesem »Otroci pesniku Prešernu«. Mladi člani so pripravili recital, v katerem so se spomnili našega največjega pesnika kot človeka in narodnjaka. Ljudje so zadovoljni zapuščali dvorano, saj so ob prireditvi imeli veliko umetniškega užitka. - id Šport: I. ODBOJKARSKA DIVIZIJA Redarji Videm - Olympia 0 : 3 Le šest igralcev je v soboto 18. februarja odpotovalo v Videm na srečanje z eno najslabših ekip prvenstva. Gripa je namreč v zadnjem tednu krepko prizadela 01ym-pijo, tako da ostaja vprašanje, ali bodo nekateri fantje utegnili preboleti do prihodnje sobote. V takih razmerah ni mogla tekma dosti povedati. Mestni redarji so med drugim dokaj šibka šesterka, ki skuša nadoknaditi svojo tehnično šibkost z večjo mero požrtvovalnosti. Veliko važnejša pa je tekma, ki jo bo Olvmpia odigrala prihodnjo soboto doma proti tržaškemu moštvu Rozzol. Ta spada k boljšim konkurentom letošnjega prvenstva. Zaradi širokih odsotnosti v ekipi 01ympia tudi ne bo smela podcenjevati tega nasprotnika. ★ II. ŽENSKA DIVIZIJA Hrast - Prata 1 : 3 (9 : 15, 15 : 12, 8 :15, 9 : 15) V šestem kolu II. ženske divizije je ekipa Prata v gosteh premagala domačo ekipo Hrast. Kot je vidno iz razultatov, so bila domača dekleta v nedeljo žrtev nasprotne šesterke. Tekma je sicer potekala dobro, kljub temu pa naše niso mogle biti kos tehnično dobro pripravljeni Prati. Med domačinkami se je najbolj izkazala Lore-dana Marušič. Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu: namesto cvetja na grob Fanice Šorli: Valerija Mevla 10.000, Amalija Skilan 5.000, Mara Kocijančič in Ema Rudolf 10.000, družina Mljač 10.000, družina Budal-Levak 20.000, Darko in Zinka Cerkvenik 10.000, Marta Požar 10.000, družina Krapež 10.000, Livija Kocijančič 5.000, dr. Bajc Marjan 10.000, družina Štok 2.500, N. N. 5.000 lir. Za cerkev na Opčinah: N. N. namesto cvetja na grob Bože Pirc-Černic 5.000; družina Gambarini 10.000; razni 14.000; Josipi-na Sosič v spomin moža Evgena 5,000 lir. Za cerkev na Ferlugah: Albina Malalan v spomin na pok. starše Vidau 1.500; družina Ferluga Santo v spomin sina Ninota 15.000 lir. TEČAJ ZA ZAROČENCE na Tržaškem se prične v petek 3. marca ob 20. uri v Marijanišču na Opčinah, Narodna ul. 89. Trajal bo dva tedna in se bo vršil ob ponedeljkih, sredah in petkih. Tečaj je strogo obvezen za vse, ki se hočejo cerkveno poročiti. Postni govori na radiu Trst A so vsak torek in petek ob 15.35. V torek 28. februarja govori župnik Mirko Mazora: »Odhajam in pridem k vam«, v petek 3. marca pa župnik Anton Lazar: »Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši«. Moški zbor »Mirko File j« bo imel občni zbor v ponedeljek 27. januarja ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. V PD »Anton Gregorčič« v Štandrežu bo v soboto 25. t. m. ob 20.30 predvajanje dokumentarnih posnetkov o potresu v naši deželi. Tekma v odbojki med 01ympijo in Roz-zolom iz Trsta bo v soboto 25. februarja v telovadnici na Kornu. Začetek ob 18. uri. Slovenski kulturni klub v Trstu, ul. Do- nizetti 3 vabi dijake na okroglo mizo o listu »Literarne vaje«, ki bo v soboto 24. februarja ob 19.30. Naš novi podlistek »Raoul Follereau — oče gobavcev« bomo začeli priobčevati v prihodnji številki. Pripravil ga je naš sodelavec iz Rima. DAROVI Za sklad Katoliškega glasa: šest družbe-nic ob drugi obletnici smrti g. voditelja Ivana Omersa 25.000; Dragica Škorjanc 2.000; Antonija Šinigoj, Trst, 5.000; Antonija Semolič, Opčine, 5.000; Marija Vidau, Opčme 2.000; Gizela Škof, Mavhinje, 2.000; Marija Devetak, Devetaki, 2.000; Marija Pahor, Sovodnje, 2.000; A. K. v spomin dr. Vrtovca 10.000 lir. Za katoliški tisk: Marija Ban, Bane, 5.000; prof. Ivan Černič 20.000; Ana Co-smini, Trst, 2.000; Ferdo Gospodarič, ZDA, 4.290 lir. Za Zavod sv. Družine: družina T. v spomin Marije Šantl vd. Uršič 20.000 lir. Za Alojzijevišče: K. M., Rupa, v spomin Marije Šantl vd. Uršič 5.000; družina Lasič, Sovodnje, 12.000 lir. Ob tretji obletnici smrti moža Julijana Ožbota daruje žena za katoliški tisk, Alojzijevišče in Zavod sv. Družine po 5.000 lir. Neimenovana z Vrha: v spomin Bože Pirc-Černic za Alojzijevišče 3.000, za tiskovni sklad Katol. glasa pa 2.000 lir. Za nakup klavirja zboru »M. Kogoj«: Nada Zerjal-Zaghet v spomin pok. Bože Pirc- Černič 5.000; Anton Koršič v spomin pok. Fanice Šorli '10.000; Nadja Žerjal 10.000; Aleksander Žerjal 10.000; Lucjan Zivic 10.000; Pavel Živic 10.000; Aleksander Furlan 5.000; Pino Barovina 5.000; Edi Bernhardt 5.000 lir. V spomin na Marina Širca: družina Šir-ca-Terčon iz Mavhinj 1 za obnovo mav-hinjske cerkve 100.000, za sklad Katoliškega glasa pa 20.000; Marica Širca, Mavhinje 6 za zbor »Fantje izpod Grmade« in za lačne po svetu po 5.000 lir. Za zbor »Fantje izpod Grmade«: družini Širca in Terčon ob smrti nepozabnega sina in nečaka Marina 100.000 lir. Za skupnost družina Opčine: Antonija Pečenko v spomin pok. Bože Černič 5.000. Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj! Mb Trsi A Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12., 19; kratka poročila ob 11., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja, ob 9. sv. maša. Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15. Spored od 26. febr. do 4. marca 1978 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Oddaja o Benečiji. 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Koga smo srečali v našem studiu? 11.05 Mladinski oder: »Vijolica Vera«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Ljudje pred mikrofonom. 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne. Ponedeljek: 9.05 Pevci in ansambli. 9.30 Kaku so jele naše nuonote. 10.05 Koncert. 10.30 O ženski stvarnosti v literaturi. 12.00 Poslušali boste. 13.15 Slovenski zbori. 14.10 Mladina. 14.20 Kulturna beležnica. 15.00 Glasbeni ping pong. 16.30 Glasba za najmlajše. 16.05 Koncert. 18.05 Vprašanja pri izhiri bivališča. 18.20 Klasični album. Torek: 9.05 Glasbena kronika. 9.30 Naši nepoznani znanci. 10.05 Koncert. 10.35 Pisma M. I. Marenzi. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Mladina. 14.20 Motivi iz filmov. 15.35 Postni govor: Odhajam in pridem k vam (M. Mazora). 15.45 Top lestvica. 16.30 Čudoviti otroški svet. 17.05 Koncert. 18.05 Problemi slovenskega jezika. 18.20 Klasični album. Sreda: 9.05 Skladatelj dirigira. 9.30 Prehrana in zdravje. 10.05 Koncert. 10.05 Oddaja za šolo. 11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Ljudsko izročilo Slovencev v Italiji. 12.10 Pojmo po naše. 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam. 13.15 »Števerjan '77«. 14.10 Mladina. 14.20 Kličite Trst 31065. 17.05 »Rusa riga čjez uograde«. Igra. Četrtek: 9.05 Zlate plošče. 9.30 Mali oglasi. 10.05 Koncert. 10.45 Oddaja za šole. 11.05 Družina v sodobni družbi. 13.15 Pevsko tekmovanje Seghizzi. 14.10 Mladina. 15.35 Kaj je novega v diskoteki. 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.05 Deželni koncert. 18.05 Človek in mikrobiologija. 18.20 Klasični album. Petek: 9.05 Lahka glasba. 9.30 Zapiski. 10.05 Koncert. 10.35 Rojstna hiša naših velmož. 11 00 Oddaja za šnlo 1-JrOO Opera. 12.45 Pristopanje k deželnim oddajam. 13.15 Cerkvena zbora iz Boršta in Bazovice. 14.10 XY odgovarja. 14.30 Veliki izvajalci. 15.35 Postni govor: Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaši {A. Lazar). 16.30 Otroški vrtiljak. 17.05 Deželni skladatelji. 18.05 Kulturni dogodki v deželi. 18.20 Klasični album. Sobota: 9.05 Glasbeni motivi. 9.30 Pregovori tedna. 10.05 Koncert. 10.30 Kulturno pismo. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 13.35 Izbor iz operet. 14.10 Mladina. 14.20 Gremo v kino. 15.00 Tekmujte s Petrom. 16.30 Svet okoli nas. 17.05 Mi in glasba. 18.05 »Kraljična Haris«. Igra. 18.45 Vera in naš čas. ★ Ljudski radio Gorica Program od 27. febr. do 4. marca 1978 Ponedeljek: Mladinska oddaja. Torek: Poročilo o delovanju PD Hrast iz Doberdoba. Koncert v Karlovcu. Sreda: Misli za postni čas in glasba. Četrtek: Oddaja za mlade. Petek: Ob 100-letnici rojstva pesnika Otona Zupančiča. Sobota: Nabožna glasba in obvestila. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA. Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici Izdaja Katoliško tiskovno društvo ZAHVALA V soboto 18. februarja smo položili k večnemu počitku našo drago mamo in staro mamo Marijo Šantl vd. Uršič Umrla je 16. februarja in dočakala skoro 91 let življenja. Zahvaljujemo se vsem, ki so ob težki izgubi z nami sočustvovali, molili za pokoj njene duše, jo pospremili na zadnji poti in darovali v njen spomin v dobre namene. Posebej se želimo zahvaliti domačemu župniku Marjanu Komjancu za opravljene pogrebne obrede, darovalcem cvetja in vsem ostalim, ki so nam na ta ali oni način stali ob strani. Hčerki Otilija in Marija, sin Ivan, snahi Gracijela in Gabrijela z družinami, vnuki in pravnuki »er ostalo sorodstvo Sovodnje - Gorica, 18. februarja 1978 Romanje v tri marijanska svetišča