flJV, 9. AVGUST 1972 — STEVIIKA 32 — LETO XXVI — CENA 1 DIN ILASILO občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec Savinjska dolina DOBRA LETINA Hmeljske kobule v Savinjski dolini zorijo. Ob (oncu tedna bodo zrele in v ponedeljek se bo jačela žetev poglavitnega pridelka na poljih fned Vojnikom in Vranskim. Kakšen bo sad več- iiesečnega truda in skrbi? Ing. LUDVIK SEM- PRIMOŽNIK, tehnolog za rastlinsko proizvodnjo / kooperaciji pri kombinatu »HMEZAD«, se je adzval naši prošnji na razgovor o letošnji letini in o zadnjem »jurišu« na rastičih zelenega zlata. 0 Letošnja hmeljska letina K) po ocenah strokovnjakov n pridelovalcev v primerjavi t najboljšo srednje dobra, l^rej ne dobra, toda k sreči aii ne slaba. Ing. Sempro- BOŽnik je seveda ocenjeval le )odročje kooperacij ske hrne- jarske proizvodnje, ki pa >bsegogodbenih skupnosti, ki skupaj premo- rejo 18 malih in dva velika obiralna stroja, še dvakrat toliko jih bo treba, da bi se hmeljarstvo 2aiebilo kopice velikih in drobnih zadreg, ki oib koncu navrže spravilo hmelja. To pa seveda ni od- visno le od i>ojemajoče kon- zervativnosti luneljarjev sa- mih, marveč tudi od eko- nomske moči kmetov, pred- vsem pa kombinata samega. 0 Obiralci bodo v Savinjsko dolino prišli po že ustaljenih zvezah predvsem iz Prekmur- ja, ?5edžimurja in Hrvaškega Zagorja. Ker je vedno manj starih, vpeljanih in spretnih obiralcev, jih je treba zato več, le-ti pa so vsako leto tu- di zahtevnejši glede plačila in oskrbe. Izvršilni odbor zdru- ženja »Styrija« je okvirno do- ločil dohodek obiralcem, ki naj bi bili ab hrani, bivali- šču in ostali oskrbi in polo- vičnem povračilu potnih stro- škov 320 starih dinarjev za »škaf«, 380 dinarjev pa za do- mače obiralce, ki stanujejo in se hranijo za svoj strošek. 0 Težko je reči, če bo ce- nik vzdržal, kajti zadnja leta nikoli ni obveljal. Ravno to, da je stroj cenejši, da omogo- ča obiranje tudi v slabših vremenskih raamerali, saj je nad vsakim strojem tu^ ustrezna streha, pripelje v tabor zagovornikov strojnega obiranja vedno več zasebnih hmeljarjev. Toliko o oceni leto&nje le- tine, ki bo v kratkem dokon- čno potrjena ali korigirana. Navsezadnje moramo biti za- dovoljni z njo, zlasti pa spri- čo tegob, ki so kmetijsvo prizadele v drugih območjih zaradi moče in poplav. Roko na srce, da je srednje dobro, je zasluga okoliščine, da za hmeljarsko proizvodnjo stoji ekonomsko močan kombinat, dobri strokovni kadri, insti- tut ter za sodobno proizvod- njo dojemljivi proizvajalci. J. KRAŠOVEC ŠENTJUR PRAZNUJE 18. avgusta bodo praznovali v Šentjurju svoj občinski praz- nik. Letos bo imelo praznova- nje še slovesnejši ton, kajti na sam občinski praznik bodo odkrili spominsko ploščo veli- kemu domačinu Dušanu Kved- ru-Tomažu. Otvoritev spomeni. ka Ipavcem je žal preložena na september, kajti trenutno ni mogoče zbrati skupaj zbo- re. Vse prireditve v Šetjurju bodo potekale na sam občin- ski praznik: — ob 9. uri bo slavnostna seja dnižbeno-političnega zbo- ra in podelitev nagrad 18. av- gusta v prosvetni dvorani — ob 10. uri bo odkritje spominske plošče na rojstni hiši narodnega heroja Dušana Kvedra-Tomaža — ob 11.30 bo ogled nove furnirnice pri lesni industriji »Bohor« v Šentjurju pri Celju — ob 13. uri bo sprejem v prostorih družbene prehrane LI »Bohor«, ki ga priredi predsednik skupščine občine Šentjur pri Celju, Franc Sve- tina. -mst- MILENA TOMINŠEK — nova hmeljska princesa je prikupno mlado dekle, doma iz Vinske gore. Rodila se je kot kmečka hči in tam na kmetiji svojih staršev živi še sedaj in rada jim priskoči na pomoč ob težkem kmečkem delu. Njeni starši so ji namenili lažji kos kruha, kot ga imajo sami, zato so ji omogočili šolanje na ekonomski šoli. Sedaj obiskuje Milena 4. letnik in se bo po končanem šolanju zaposlila. Žirijo je oča- rala s svojo zadržanostjo in skromnostjo, ki naj bi bile lastnosti sloven- skih kmečkih deklet. T.Tavčar Prra tedni smo z veseljem pričakali otroke iz vsega sve- ta, ki so jim organizatorji pričarali prijetne dni v med- narodni vasi v Velenju. Tak- rat ni nihče p>omislil na slovo. Vsak otrok je pričakoval ve- liko lepega, poučnega in za- bavnega. Toda vsak začetek ima svoj konec in tako je tudi bivanje otrok v Medna- rodni otroški vasi minilo. Minilo je hitro, prehitro. Vsi bi še radi ostali, se še lovi- li, igrali, hodili na izlete, peli in plesali. Tako pa so le mo- rali posloviti. Tudi ob slo- vesu so pokazali svoj prog- ram, ki so ga izvedli skupaj, kot velika družina, ki se lepo razume. Sedeli so na stopnicah pred Kulturnim domom v Velenju in zapeli pesem Tu smo v Ju- goslaviji. Ob tej pesmi so upali, da še kdaj pridejo k nam in morda se jim bodo ti upi uresničili. V drugi pesmi so povedali, da gradi- jo nov svet. Njihov svet bi bil brez sovražnikov, samo prijateljstvo bi jih vezalo. Največje presenečenje so na- pravili otroci, ko so zapeli našo narodno pesem Mi se 'mamo radi. Velen jčani so jim navdušeno ploskali. Vlo- žili so precej truda, da so se pesem naučili. In potem so sledile pesmice z igro rok, plesi, pa spet pesmi. Kdo bi vedel za vse, ko pa je bila vsaka prisrčna, prav taka, kot je lahko samo iz otroš- kih ust. S švedskim plesom so ot- roci dokazali, da niso le spo- znavali prijatelje iz drugih dežel, ampak tudi njihove običaje. Ples so izvedli vsi ot- roci. Tudi japonsko pesmico Si a wa se nara so prijetno zapeli vsi, skupaj s svojimi vzgojitelji. Prikazali so prav- cato razgibalno vajo, ko so peli pesem Glava, ramena, pete. S švedsko pesmijo Aram tsam tsam in z igrico Hocky — pocky so bili spet tako »luštni«, da mi je bilo žal, ker se je program bli- žal koncu. Ko pa sem videla še male Filipince v plesu s svečami, sem se spraševala, če bom še kdaj lahko gleda- la tako lep prizorček, ki je terjal precej spretnosti, ki pa sta jo filipinski deklici ime- li dovolj, saj sta ves ples srečno odplesali s svečo na glavi. Utrinkov, ki so vred- ni peresa, je bilo več kot do- volj. Krog prijateljstva so otroci sklenili na koncu. Pri- jeli so se za roke in zapeli protestno pesem We shall overcome, ki je ob spremlja- vi kitare zazvenela tako pre- pričljivo, da bi skoraj zače- la verjeti, da na svetu ni vojn. Ob himni mednarodne otroške vasi so se še trdneje prijeli za roke in ko so pe- sem odpeli, so mahali v slo- vo vsem ljudem. Ko so odha- jali, sta šla skupaj Japonec in Šved, Anglež in Danec ... V vsakih očeh sem lahko vi- dela: » Na svindenje, prija- telj!« Darja Jejčič Z urednikove mize Danes že začenjamo z novostjo. Novi rubriki smo dali ime Ah poznate svoj kraj. Pravila igre so enostavna. Na fotografiji morate spoznati kraj, ki ga je v kamero ujel naš novinar. Napišite ime na dopisnico z oznako Za nagradno igro in pošljite na uredništvo. Zreh ho izbral srečne nagrajence. In še nekaj! K tej igri vabimo tudi fotografe-amaterje. Pošljite nam zanimive posnetke, ki ste jih napravili na širšem celjskem ob močju, in mi jih bomo radi objavili. Za rubriko Bralci pišejo dobim res veliko pisem. Dragi bralci vsako vaše sporočilo zelo skrbno preberemo in se ga razveselimo Vaša rubrika pa bo še vse zanimivejša, če boste v pismih zapisali vaša mnenja o kakem dogodku, našem članku, pojavu, nepravilnosti ali krivici. Resnično zapisane besede bomo vedno radi objavili. Potemtakem — pisala v roke! VAS UREDNIK 2. stran NOVI TEDNIK 5t. 32 — 9. avgust 1972 prometne nesreče DVE V SMRT ANTON BANIC iz Zabjeka, je vcxsil z osebnim avto- mobilom proti Dmovemu. V Belem bregu je s stranske ceste zapeljala pred avtomobil z mopedom enaindvajset- letna MARIJA MUSTER s sopotnico, sestrično- 24-letno MARIJO MUSTER, obe iz Gorice pri Leskiovcu. Vc>znik je zadel moped kljub zaviranju in ga zbil 29 metrov daleč na travnik. Sestrični sta obležali mrtvi. BREZ IZPITA MARIJA KRAJNC, 68, iz Podgorja, je hodila po levi strani ceste proti Šentjurju. Za njo je pripeljal z osebnim avtomobilom tuje registracije BORIS ŠMID, 17, iz Osred- ka, ki je vozil brez voznišk^a izpita. Avtomobil mu je dal na uporabo CVETKO ZUPANC, 22, iz Sotenskega. V Podgorju je zapeljal na ravnem odseku na desni rob ce- ste, nato pa na levo, kjer je zadel Krajnčevo. Zbil jo je štirinajst metrov daleč, kjer je obležala mrtva. KONJ NA AVTOMOBILU MIRKO PODGORNIK, 22, iz Celja, je med vožnjo po- noči iz Šentjurja proti Celju na ravnem odseku ceste v Vrbnem pričel prehitevati kolono štirih vozil. Vozil je s hitrostjo 90 kilometrov p>opolnoma po levi strani ceste. Na razdalji, ki jo dosegajo kratke luči, je pred seboj opa- zil jezdeca JANKA MOSKOTEVCA, 38, ki je jezdil konja pravilno na desni strani c^te, vendar ni imel luči. Poleg Moškotevca je bil še jezdec na drugem konju, v kater^a se je zaletel avtomobilist. Konja je vrglo na pokrov mo- torja, nato na streho in nazaj na oestc^> Drugi konj je zb^al, njegovega jezdeca pa je vrglo na bankino. Pri ne- sreči sta bila laže poškodovana Moškotevc in voznik avto- mobila. NENADOMA NA LEVO FRANC ZELENIK, 32, iz Konovega, se je peljal s ko- lesom iz Topolščice proti Metlečmn m na ovinku nena- doma zapeljal na levo stran ceste. Nasproti je pripeljal z osebnim avtomobilom MARKO KOMP AN, iz Metleč, ki se je skušal izogniti, vendar ni bilo mogoče. Kolesar je dobil pri trčenju težke poškodbe. PREHITEVAL JE V PREŽNI VOZ MILAN BORKO iz Slov. Bistrice, je vozil z osebnim avtomobilom iz Poljčan proti Ločam in prehiteval vprežni voz, ne da bi se prepričal, če je cesta pred njim prosta. Nasproti se je pripeljala z mini mopedom JUSTINA BE- ŠKOVNIK, 20, s Selškega vrha, katero je voznik zadel. Dobila je lažji pretres mo^anov in odrgnine. SMRT KOLESARKE MILENA CRNEJ, 66, iz Celja, se je pripeljala s kole- som po Popovičevi ulici in zavila na levo na Teharsko ce. sto proti mestu. Tako je zaprla pot vozniku osebnega av- tomobila SAVU VREČARJU, 22, iz Košnice. Vrečar je za- viral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Zadel je kole- sarko, ki je zaradi težkih poškodb umrla. KOMBI NA NJIVI VEHAB MUHANOVIC, 32, iz Celja, je vozil proti Arji vasi s kombijem, na katerem je bilo dvajset oplatnih desk. V Veliki Pirešici ga je zaradi prevelike hitrosti m neprimerno naloženega tovora v blagem levem ovinku za- neslo na desno stran. Kombi je zadel v obcestni kamen in obstal na njivi. Pri nesreči je bil težko poškodovan voznik, sopotnik VINKO JOVAN iz Celja, pa je dobil lažje poškodbe, škode na vozilu je za 20.000 dinarjev. CELJE Poročilo se je 15 parov, od teh: VASIL BOJADŽIEVSKI, Celje in SMILJKA VILJE- VEC, Novi Beograd; KARL BRECKO, Celje in MIHAELA OJSTRSEK, BRSTNIK; RO- MAN ERJAVEC in SILVA SULIGOJ, oba iz Celja; RA- DIVOJE ŠAJINOVIC in RA- DOJKA UMIČEVIČ, oba iz Celja; MILAN PODGORŠEK in ANA HLIŠ oba iz Celja; STANKO TURŠCAK in HE- LENA KUK, oba iz Celja. HRASTNIK IVAN ŠKALIČKI, tesar in FRANČIŠKA ORLCNIK, de- lavka, oba iz Hrastnika. LAŠKO ROMAN HUJDEC, ključav- ničar, Rečica in OI/jA CI- ZERLE, tkalka, Debro. RECICA OB SAVINJI FRANC OREL, Radegunda, 46, kmet in VIDA KORE- NJAK, 37, delavka. Poljane; zlatop>oročenca: ANTON ŠE. MLAK, 79 upokojenec in MA- RIJA, 75, gospodinja iz Zg. Pobrežja. ŠMARJE PRI JELŠAH ALOJZ OVČAR, Hočko in EMA KOLAR, Mestinje ŽALEC IVAN VASLE, 25, Latkova vas in MARIJA VINDER, 24, Šempeter; ANDREJ SUPER, 23, Studence in ANA VIDIC, 26, Podlog; ANDREJ UDRIH, 24, Sp. Grušovlje in LJUDMI- LA MUTEC, 24, Leveč; AN- TON HOLOBAR, 24, Vrbje in MILENA KISOVAR, 20, Lat- kova vas; IVAN VASLE, 22, Ločica ob Savinji in STANI- SLAVA TURK 22, Polzela ter FELIKS PINTER, 30, Do- lenja vas in ZDENKA OAV- LIŠ, 20, Zabukovica. CELJE 24, dečkov in 33 deklic ŠMARJE PRI JELŠAH 1 deček CELJE ALOJZ VOLC, 72, Celje; MARIJA KAJNŠEK, 69, Gro- belno; VIKTOR CEŠNOVAR, 67, Luče; FANI IPAVEC, 73, Celje; JANEZ DIMEC, 88, Le- pa njiva; FUJS, deček, 2 dni, Prevalje; STANISLAV ŠKO- DIC, 21, Irje; MARTIN ŠTU- FLEK, 79, Celje; MARIJA STROPNIK, 58. Celje; JOŽE- FA PECNIK, 65. Dobrova; ANTON JAZBEC, 74, Sevnica; IVAN KOLAR, 42, Celje; AMALIJA BLAGOTINŠEK, 71, Celje; KAREL ŠELICA, 75, Šentjur; JOŽEFA DRNOV- ŠEK, 76, Šmihel in JOSIP CEROVSKI, 74, Poredje. LAŠKO IVAN MUŠERLIN, 62, kmet. Breze nad Laškim. RECICA OB SAVINJI FRANČIŠKA ŠEH, 50, kme- tovalka, Poljane in JOŽEFA REDJKO, 72, druž. upokojen- ka, Rečica ŠENTJUR PRI CELJU MARIJA VREČKO, 82, pre- užitkarica, Lažiše in NEŽA DEŽELAK, 67, gospodinja, PRIMOŽ. ŠMARJE PRI JELŠAH KRISTINA PRAH, roj. Ce. pin, 59. Imeno. ŽALEC NEŽA DROFENIK, 74, upo- kojenka Zagreb; FRANC PLA. SKAN, 65, kmet, Andraž; FRANC PECNIK, 75, upoko- jenec, Arja vas; PETER PA- TE, 72, upokojenec, šešče in NEŽA JELEN, 70, upokojen- ka, Petrovče. KINO UNION: do 13 avgusta amisriški bar- vni fim MALI, VELIKI MOŽ. Od 14 do 15. avgusta ame- riški barvni film TOBRUK. Od 16. do 17. avgusta špan- sko-angleški barvni film SEDEM HRABRIH ŽENA. KINO METROPOL: do 11. avgusta ameriški barvni film MOŽ IZ ARI- ZONE Od 12. do 13. avgusta ame- riški barvni film MC KENI. NO ZLATO. Od 14. do 15. avgusta ame- riški barvni film WILLIE BOY. Od 16. do 17. avgusta fran- coski barvni film PRVA IZ- KUŠNJA. KINO DOVI in LETNI KINO: 10. avgusta še ameriški bar- vni film SLAVNI REVOL- VERAŠ. Od 11. do 13. avgTista fran. coski barvni film UMOR V BAZENU. Od 14. do 15. avgusta fra^ cosko-italijanski barvni fiijj. BARBARELLA. Ob 16. do 17. avgusta fra«, cosko-italijanski barvni fiijl ZA AGENTA OSS 117 Nt ROŽ. KINO DOBRNA: 12. in 13. avgusta amerisjy barviri film WILLIE BOY. Predstave so v kinu Union ob 16., 18 in 20. uri, v Metro, polu ob 16.30, 18.30 in 2O.30 uri, v Domu ob 16 in 18. uri v Letnem kinu pa ob 20. ur{ V Dobrni je predstava v so! boto ob 18., v nedeljo pa ob 16. uri. Velenje NOVA ŠOLA, VRTEC Četudi je bila zadnja seja članov obeh zborov velenj- ske občinske skupščine na koncu prejšnjega meseca, v času dopustov, je potekla v delovnem vzdušju in lepi za- sedenosti. In tako počitniško obdobje ni motilo, da bi ne sprejeli nekaj pomembnih odločitev. Najvažnejši sklep je vsekakor v tem, da bodo takoj pričeli z graditvijo po- slopja srednje tehniške šole pri domačem šolskem cent- ru. Odločitev za takojšnji za- četek del so narekovali izred- ni pc^oji, saj so Velenjčani dobili iz republiških sredstev namesto predvidenega kredi- ta dotacijo v znesku okoli pet milijonov dinarjev. Drugi del bo dala temeljna izobra- ževalna skupnost,, svoj de- lež pa tudi občinska skupšči- na iz prihodnjega proračuna. Tako so na seji potrdili dva sklepa: prvega, da segraditev šole prične takoj in drugega, da že letos rezervirajo v ob- činskem proračunu za pri- hodnje leto 3 milijone za gra- ditev šole. Sklep o graditvi srednje teh- nične šole v Velenju ni pri- šel nepričakovano, saj so od- borniki že pred meseci potr- dili srednjeročHii načrt raz- voja srednjega In tudi višje- ga šolstva in tako že tedaj ugotovili, da novo šolo po- trebujejo, če hočejo naprej v gospodarstvu, če si hočejo zagotoviti ustrezne kadre- Re- publiška dotacija za te na- mene je zadevo samo pospe« Sila. V novi šoli bo prostora za 500 dijakov, od tega za 400 tehnikov — elektrikarjev za jaki in šibki tok ter za lOfl tehnikov-rudar j ev. Dela pri gradnji šole naj bi končali do prvega julija prihodnjega leta. Vrh t^a so odborniki po. trdili pKJbudo o gradnji nove- ga otroškega vi-tca, kjer bo- sta kot financerja nastopalj tovarna gospodinjske opreme Gorenje in občinska skupnost otroškega varstva. S tem sklepom oziroma graditvijo novega vrtca bodo povečali zmogljivosti sedanje vzgojno varstvene ustanove v Velenju on 475 na 635 ot- rok oziroma za 160. V tem okviru bo tudi 20 mest za dojenčke. Med sklepi velja opozoriti tudi na odločitev skupščine, da prispeva iz rezervnega sklada sedem milijonov sta- rih dinarjev za odstranitev škode, ki jo je letošnje de- ževje napravilo na krajevnih cestah. Ko bodo znani vsi po. datki o tej škodi, bodo denar sorazmerno razdelili med krajevne skupnosti. V skrbi za lastne ceste pa niso pozabili na ljudi in svet ob Muri, ki jih je močno prizadela letošnja poplava. Za ublažitev škode na tem območju bo velenjska občin- ska skupščina prispevala do treh milijonov starih dinar- jev- M. B. Umnik Mitja (17) v današnjem sestavku bomo nadaljevali s pred- stavljanjem poklicev. Naj- prej si oglejmo poklic ELEKTROMEHANIKA. Vemo, da se danes elek- tromehanika v svetu raz- vija z vse večjim razma- hom. Vrsta elektromehan. skih aparatov je že pred leti osvojila naša gospo- dinjstva in druge dejavno- sti. Njihova uporaba v vsakdanjem ž'vi j en ju je postala popolnoma običaj- na; le redki se še danes spominjajo da je njega dni navaden električni li- kalnik že predstavljal re. volucionarni tehnični do- sežek. Danes skoraj ni več stroke, kjer ne bi uporab- ljali pri delu najrazličnej- ših aparatov, ki delujejo na elektromehansküi prin- cipih. To so razne merilne in kontrolne naprave, ki avtomatsko določajo vrst- ni red delovnih postopkov na strojih in podobno. Predstavljamo si lahko, koüko takšnih aparatov potrebujejo n. pr. v zdrav- stvu; v n==;arnah lahko vi- dite različne električne pi- salne in računske stroje, razne razmnoževalne in kopirne aparate, ipd. Skra- tka, kamorkoli se obrne- te, lahko vidite električne aparate. Jasno je, da je za množico takšnih apara- tov, za njihovo izdelavo, montažo ali vzdrževanje potreben strokovnjak, izu- čen človek. Takšnemu spe- cialistu pravmio elektro- mehanik. Kdor se odloča za ta poklic, mora imeti smisel za delo s kovina- mi, sposobnost za sestav- ljanje naprav in delov, v enaki meri pa tudi nagnje- nje za elektrotehniko. Elektromehanik se namreč pri svojem delu, n. pr. pri popravilih naprav, sre- čuje tako z okvarami me- hanskih delov, kakor tudi z okvarami električne na- peljave, stikal in podobno. Pri odkrivanju napak upo- rablja shemo naprave, me- rilne instrumente za mer- jenje napetosti, moči in upora električnega toka. Ce je napaka v električni napeljavi, jo s svojim znanjem o elektriki ustre- zno odpravi. Pogosto pa je vzrok v izrabljenosti aü poškodbi mehanskega de- la stroja. Poškodovan del zamenja ali popravi. Pri popravilu mora uporabiti svoja znanja s področja fi- nomehanike m vseh njenih tehnik, kot so piljenje, vr- tanje, brušenje, spajkanje in podobno, torej mora poznati vse veščine ročne in strojne obdelave kovin in nekovin. Svoje delo opravlja predvsem v zapr- tih prostorih, deloma sto- je, deloma sede. Delo ne zahteva posebnih telesnih naporov. Izrednega pome- na je pri delu natančnost in preci2aiost, kar pa zah- teva dober vid. Delo z naj- različnejšimi barvnimi električnimi žicami je lahko uspešno le ob do- brem razlikovanju barv. Kdor ne razlikuje barv, v tem poklicu ne more uspe- ti. Vgrajevanje, menjava- nje in popravljanje drob- nih delov elektromehan- skih naprav, kakor tudi vsa električna popravila zahtevajo zelo spretne pr- ste in mirne roke. Elek- tromehaniic mora imeti posluh, seveda ne v glas. benem smislu, ampak p>o- sluh za razlikovanje raz- ličnih šumov in normalne- ga zvoka, da lahko tudi na ta način kontrolira delova- nje aparatov in naprav. Naštete telesne lastnosti, ki pa so za uspešnost v poklicu elektromehanika potrebne, imajo dekleta razvite v višji meri kot fantje. Poleg teh lastnosti pa so seveda za poklic po- trebne še nekatere dušev- ne lastnosti, v katerih pa se fantje in dekleta med seboj prav nič ne razliku jejo. Pri branju shem na- prav in pri odkrivanju na pake je gotovo potrebna dovolj velika sposobnost hitrega in pozornega opa- zovanja in smisel za reše vanje tehničnih proble mov. Čeprav opravlja elek tromehanik mnogo drob- nih ročnih del, prevladuje pri njem vendarle umsko delo. Zato mora imeti elnktromehanik poleg ve selja do poklica tudi. do- volj bistrosti, da bo lahko osvojil potrebna znanja iz fizike in elektrotehnike. Šolanje za ta poklic traja tri leta, glavm strokovni predmeti v šoli pa so: os- nove elektrotehnike, elek trične instalacije, električ- ni stroji, elektriške meri- tve ter tehnologiji materi- ala in obdelave ter mate matika. St. 32 — 9. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 3 Razvoj 1971 - 1975 o osnutku srednjeročnega družbenega načrta Slo- eiiijf-' v letih 1971-1975 na celjskem območju skorajda g ni bilo razprav. Je pa v tem dokumentu naše poti v rihodnjih letih še posebej značilno in zanimivo poglav- ij ki govori o pospeševanju razvoja manj razvitih ob- jiočij v Sloveniji. Kakor vemo, sta med enajstimi slo- enskimi občinami dobili status manj razvitih tudi Sent- ur in Šmarje. To pomeni, da so izhodišča, nakazana v rednjeročnem načrtu, posebej pomembna za ti naši tbčini. A v enaki meri tudi za celotno regijo, ki mora liti vitalno prisotna v iskanju nove podobe razvitosti •aostalega dela našega območja. Ena izmed temeljnih ugotovitev o dosedanjem raz- voju manj razvitih namreč je, da so ti premalo vtkani , širši družbeni in gospodarski prostor. Ta nezadostna jrometna povezanost z razvitejšimi območji, osamlje- lOit v živali samopobudi, da nekaj »rata«, ob pohlevni mdeležbi nosilcev razvoja posameznih gospodarskih lejavnoHti, in kasna družbena streznitev, da nerazviti nora jo postati produktivni — vsi ti činitelji so bili po- vzročitelji učinkov, ki jih moramo zdaj pospešeno od- oravljati. Srednjeročni načrt Slovenije napoveduje tele osnov- le smeri pospeševalnih ukrepov: spodbujanje .gospo- iarskih vlaganj in poslovnega sodelovanja med delov- limi organizacijami, razvijanje prometne infrastrukture \n vodnega gospodarstva ter izenačevanje pogojev izo- 'orazevanja in vzgoje in izboljšanje socialnega varstva na manj razvitih območjih. Republika bo beneficirala obrestno mero za gospo- darske naložbe in dajala časovno omejene davčne olaj- šave za na novo ustvarjena delovna 7nesta. Pri moder- nizaciji in izgradnji cest bodo imele prednost ceste, ki povezujejo manj razvita območja z bližnjimi močnejši- mi gospodarskimi središči, nadalje tranzitne ceste in cestne povezave, ki imajo večji pomen za razvoj turiz- ma. Da bi zagotovili hitrejšo rast vzgoje, izobraževa- nja, kulture in socialnega varstva pa bo republika med drugim poskrbela za takšen porast dopolnilnih sredstev za osnovno dejavnost šol, da bi do leta 1957 omogočili enako raven šolanja na celotnem slovenskem prostoru. Pri investicijah v osnovnošolske zmogljivosti bo sode- lovala s 40 odst. udeležbo, pri vlaganjih v vzgojno-var^ stvene objekte pa s 60 odst.-no udeležbo. Z dotacijami iz republiškega proračuna bo republika omogočila manj razvitim občinam, da bodo lahko dodelile starejšim ne- preskrbljenim, osamljenim in revnim prebivalcem večje socialne podpore. Začrtani predlogi in dobri nameni pa bodo ostali le na papirju, če se celotna regija ne bo dobro organi- zirala in v ponujenih možnostih sebi določila primer- no vlogo in akcijo. Zato je tudi res, da Šentjur in Šma- rje iz tega obroča nerazvitosti lahko postopoma skočita le ob mnogo večji povezanosti območja. Nekaj takih dobrih znanilcev je že. Republika je dala nekaj kreditov za razširitev proizvodnih zmogljivosti na Kozjanskem. Začeli so se že razgovori o integraciji posameznih so- rodnih dejavnosti (lesna industrija, gradbeništvo, kovin- sko-predelovalna industrija itd). Enotne so ocene o sa- naciji srednjega šolstva in o razvijanju oddelkov višjih šol. Osnutek družbenega načrta razvoja Slovenije v letih 1971-1975 pa spodbuja razmišljanje še o nekaterih dru- gih stališčih in ciljih. O njih bi moralo območje izreč-i svoje mnenje, še posebej pa o predlaganih ukrepih za pospeševanje manj razvitih občin. J. VOLFAND POSLEDNJA POT SLAVKA ŠKODIČA Skoraj teden dni je že mi- nilo, kar se je v Rogaški Sla- tini zgodil sila neprijeten dogodek, vsega obsojanja vreden in upamo, da se kaj takega ne bo in se tudi ne sme več zgoditi. Takšno rav- nanje žali osnovno človekovo čustvo, prizadetost, izzvana z dogodkom, pa prehaja že v ogorčenost in jezo. Posebej še zato, ker gre za človekovo poslednjo pot, ki bi ji mora- li izkazati vse spoštovanje, kolikor ji ga pač moramo dati. Pred tedni so se v bazenu v Rogaški Slatini, ki je bil že lani predmet kritike, saj celo poletje v r.jem ni bilo vode, kopali mladi in stari. Nesrečen slučaj je hotel, da se je 21-letnd Slavko Škodič zaletel pri svojem skoku s skakalnice v vodo tako zelo v svojega prijatelja, da se je pri tem težko poškodoval. Zlomil si je četrto in peto hrbtenično vretence, zaradi česar so ga takoj prepeljali v celjsko bolnico, v kateri je po nekaj dnevih tudi premi- nul. Slavko je bil zelo dober fant, vedno vesel in. dober kolega, edini sin, zato je bila izguba za njegove starše to- liko večja. V ponedeljek so Slavka spremili na njegovo zadnjo pot. Tukaj s€ začenja odvi- jati najbolj žalostni del oe> lotne zgodbe, ki se ga skoraj lahko sramujemo, saj pome- ni n.&spoštovanje Slavkovega spomina in grobo žalitev nje- govih staršev in vseh, ki so ga imeli radi in ki so ga po- znali. V Ratanjski vasi, kjer je bil Slavko doma, tik Roga- ške Slatine, so Slavkovi star- ši s sorodniki in prijatelji ter znanci čakali tisti pone- deljek r« avto, ki naj bi od- peljal njegove posmrtne os- tanke na pokopališče, odda- ljeno okoli tri kilometre od njegove hiše- Avto je sicer res prišel, povedati je tre- ba tudi, da s precejšnjo za- mudo, stanje, v kakršnem je bil, pa nikakor ni in ne mo- re biti v čast komunalnemu podjetju iz Rogaške Slatine. Sprevod je prišel do ho^ tela Sonce tik bencinske čr- palke na vstopu v center tega našega znanega zdravi- lišča, tam pa se je stari džip pokvaril in kljub vsemu po- pravljanju se ga ni posrečilo spraviti naprej, že tako veli- ka žalost tistih, ki jim je po- kojnik mnogo pomenil, se je še povečala- Ko vse skupaj ni nič pomagalo, so avto s Slavkoviir/ii posmrtniani os- tanki enostavno porivali sko- zi vso Rogaško Slatino, v ka- teri je bilo takrat okoli tisoč turistov. Mnogi med njimi so z zasmehljivimi pogledi spre- mljali sprevod, mnogi pa so se kar odkrito smejali kljub žafostnemu obeležju dogod- ka. Ce F>ovemo še to, da je bila ta pot dolga preko dva kilometra, potem si lahko predstavljamo, kako je bilo pri srcu Slavkovim staršem. Dogodek bo, kot smo izve- deli, prišel pred sodišče, kjer ga bo prevzel v obravnavo javni tožilec. To konec kon- cev niti ni tako važno. Važ- nejši je (^dnos komunalnega podjetja Rogaška Slatina do pokojnika in verjetno tudi do vseh pokojnikov, ki bodo še prišli za nesrečnim Slav- kom. Ljudje na podjetju bi vsekakor lahko vedeli, kaj se spodobi in kaj ne, zato men- da tudi opravljajo to službo. Naslednja stvar, o kateri bomo spregovorili, je bazen. Menda je odveč govoriti, da v takšnem zdraviliškem kra- ju, kot je prav Rogaška Sla- tina, nikakor ni na mes-tu, da se v prenapolnjenem ba- zenu skače s skakalnice v vodo, ko je vendar jasno, da lahko v vsakem trenutku pri- de do nesreče. Tudi tukaj je, kot že mnogokrat pri nas, moral pokazati prav nesrečni slučaj, ki je zahteval smrtno žrtev, na nepravilnost. Kako dolgo se bomo še morali uči- ti za ceno človeških žrtev? Milenko Strašek JAVNEGA DELAVCA Na vprašanje, ki mi je bilo zastavljeno v 29. šte- vilki vašega lista v rubri- ki »Vprašanja javnemu de- lavcu« glede nas anitve mu- zejske zbirke v prostore, ki jih bo izpraznila po- družnica Ljubljanske ban- ke, odgovarjam sledeče: Res je, da bi naša zbir- ka nujno potrebovala več- je, predvsem pa bolj do- stopne prostore za svojo pomembno dejavnost in poslanstvo. Zaradi tega smo pred le- td izpraznili stanovanje, ki se je fimkcionalno navezo- valo na prostore Muzejske zbirke, ga preuredili in ta- ko omogočili, da so se raz- položljivi prostori za de- javnost zbirke povečali kar za enkrat. V upravni zgradbi obči- ne Laško so imeli poleg or- ganov občine svoje poslov- ne prostore še nešteti dru- gi uporabniki. Z združit- vijo občin in s prenosom pristojnosti na občine so se tudi ob<:inski oi'gand šte- vilčno povečali in poveča- lo se je tudi število ljudi. S tem pa je nastajala tu- di potreba po prostoru. To vprašanije smo vsa ta leta postopoma reševali na ta način, da smo prostore, ki sano jih dobdii z izselitvi- jo dragih institucij, ki s« gostovale v občinski zgrad- bi, dodelili občiriski upra- vi in drugim občinskim or- ganom. Kljub temu pa še do danes prostornega vpra- šanja občinske uprave ni- smo v popolnosti rešili. Zeio pereč problem, ka- terega brezuspešno rešuje- mo že nekaj let, je prc^ stor za skleparye zakon- skih zvez ali takoimenova- na poročna soba. Sedanji prostor nikakor ne aetre- za, saj je le toliko prosto- ra, da komaj sprejrrve toli- ko ljudi, kolikor je zia skleniteiv zakonske zveze potrebno. Ob lanskoletnem obisku predstavnika re- publiškega sekretariata za notranje zadeve je le-ta ugotovil, da ima na.ša po- ročna soba v vseü Slove- niji najslabše pogoje tako po prostoru kot po opre- nu. Tega dejstva smo se občinski možje že vrsto let zavedali in vkljub vsej pri- pravljenosti za ureditev ni- smo mogli tega problema rešiti samo zaradi pomanj- kanja primernega prosto- ra. Nujno ureditev poroč- ne sobe pa narekuje še sklep občinske sikupščine, da Se sklepanje zaJconsikih z\'ez opravlja le na sedežu občine in na sedežu Kra- jevnega urada Radeče. V vseh drugih ^j;raiievnili uradih p>a je sklepanje za- konskih zvez s 30. 6. 1972 ukinjeino prav zaradi ne- primernih in neurejenih prostorov. šele z izselitvijo Ljub- ljanske banke v svoje pro- store nam bo omogočeno končno urediti poročno so- bo. Zato bomo oddeleJc 2ia inšpekcijske službe prese- lili v prostore, ki jih je zasedala Ljubljanska ban- ka, dosedanije pa-ostore in- špekcijskih služb pa bi u- porabili za sipodobno ure- ditev centralne poročne so- be. S tem bo večletni pere- či problem končno rešen. Problem, ki je načet r vašem vprašanjju, je vre- den vse pozornosti in zelo Se zavedam, da bo treba tudi to vprašanje enkrat zadovoljivo rešiti. TreiKut-- no to ni izvedljivo zopet zaradi pomanjkanja pro- storov, zato preipustimo ča- su čas, da se reši tudi prostoisko vprašanje mu- zejsike zbirke. V upanju, da sem na vprašanje dovoAj rammlji- vo odgovoril in da bo jav- nost odgovor z razumeva- njem sprejela na znanje, vas tovariško pozdravljam. MIHA PROSEN, predsednik Skupčine občine Laško Gostinci govorijo teh vročih dneh nas ko- ^ čestokrat zapelje tja, ker ^ roko ven moli-v gostilne, ali kakorkoli že hoče- nazvati te za marsikoga prečne ustanove, ki pa ^f>(Ja morajo obstajati, že /^i turizma, če že zaradi ^Sega ne. Tokrat smo jo j^fiili v šmarsko občino, v jj^je, Lesično in v samo pre- Im. občine, Šmarje pri ^^h. Največkrat so odgo- J' enaki, zakaj, boste pre- dli sami. RESNIK, Gostilna Kozje: dij ^ promet je še kar v re- {^'Jahko pa bi bil še boljši, bila boljša cesta. Tako if^^ ^ttarsikdo izog-ne Kozje- jij, ^ zaradi ceste, čeprav tujske sobe, tudi hra- ^ se dobila, da o vinu ne govorimo, ker je domače. Pre- težni obiskovalci moje gostil- ne so domačini, tu in tam za- ide vanjo kakšen slučajni mi- moidoči gost. TONI ZAKOŠEK, vodja bi- feja v Lesičnem: Lesična je z bifejem, ki de- la zelo dobro, kar je dokaz, da je njegova potrebnost bi- la skoraj nujna, dobila pri- meren lokal, ki je skoraj iz dneva v dan polnejši. Ne bi bilo slabOi če bi imeli tudi kaj tople hrane, mnogi nam- reč sprašujejo- zanjo. Bližina Atomskih toplic se že pozna in če čakamo na kaj, potem je to asfalt skozi Kozjansko. Skozi Lesično prihaja vedno več turistov, med njimi je tudi nekaj tujcev in prav ver- jetno je, da bo kmalu pre- majhen. ANČKA PLEVNIK, poslo- vodja šmarskega hrama Šmarje pri Jelšah: S prometom smo zelo za- dovoljni, saj se nam je od lani samo v kuliinji dvignil za 50 o/o. Precej manj gostov je ob nedeljah, pozna se bli- žina Atomskih toplic. Opaža- mo, da je letos manj tujcev kot lani. Mislim, da bi vse gostilne na našem območju, sploh še sedaj, ko je v toplicah v Pod- četrtku čedalje več gostov, morale imeti dobre kuhinje. Opažamo namreč, da v zad- njhi letih gostom ni več tako važna pijača, pač pa dobra in izdatna kuhinja. Investici- je, ki smo jih vložili v naš lokal, se že obrestujejo, zato je zgornja ugotovitev zelo po- membna. MILENKO STRAŠEK Krajevna skupnost Zagrad TEŽAVE - KAMNOLOM Prebivalci Pečovnika se sprašujejo, kako dolgo bodo še morali čakati na zagotovi- lo za znosnejše bivanje v na- selju. Prebivalci tega naselja pod Grmado že več kot eno leto vsak dan poslušajo ro- pot kompresorjev, drobilca kamenja ter močnih eksplo- zij, ki prihaja iz kamnoloma v neposredni bližini njihovih domov. Vse to povzroča hu- de skrbi in jim greni življe- nje. Kamnolom ima v upravi podjetje »Ceste-kanalizacija«, ki je lani ix>večalo obseg del v njem, kar je pri občanih ▼ okolici povzročilo hudo kri. Stanje je postalo revzdržno. Pri razstreljevanju pada ka- menje daleč naokrog, pred hi. še in na strehe, kjer lomi opeko. Hrup kompresorjev in močne eksplozije samic hromijo živce. Globinsko mi- niranje pa povzroča sunke 5. in 6- potresne stopnje in kot posledica tega se že pojav- ljajo razpoke na hišah. Naj- bolj so seveda prizadeti obča- ni in njihove hiše v neposred- ni bližini kamnoloma, ven- dar pa tudi vse ostale hiše v naselju čutijo posledice predvsem globinskega mini- ranja. Kamnolom jih resno ogroža. »Zaradi takšnega stanja smo se pritožili na urad za prošnje in pritožbe SRS pri Izvršnem svetu, dobili p|i smo negativen odgovor s po- jasnilom, da izvajalec del po- sluje v skladu s tehničnimi predpisi glede varnega obra- tovanja v kamnolomu,« je povedal Frarc Kiuner, ki sta- nuje v neposredni bližini ka- mnoloma in si skupaj z osta- limi prizadetimi občani pri- zadeva rešiti ta problem. »Za- to smo sklicali sestanek s prizadetimi občani in izva- jalcem del pod okriljem kra- jevne skupnosti »Pod gra- dom«. Sporazumeti se nismo mogli. Etelegacija treh obča- nov se je obrnila na skup- ščino občine Celje in jo se- znanila z delom v kamnolo- mu in s stališči občanov, ni- smo pa dobili zagotovila o prenehanju, oziroma omejitvi del. Na skupščino občine smo poslali pritožbo, na katero pa še sedaj nismo dobili od- govora. Pristojni občinski or- gan je sicer povabil na raz- govor prizadete občane, nih- če pa še ni ničesar ukrenil, da bi nam pomagal.« Sedaj čakajo. Miniranje pa se nadaljuje. Podjetje Ceste- kanalizacija se sklicuje na to, da posluje v skladu z dovo- ljenjem občinske skupščine in da ne more prenehati z de. lom zaradi velikih naložb v opremo in mehanizacijo. Ob- čand bi radi vedeli, zakaj pri izdaji lokacijskega in vseh nadaljnjih dovoljenj za delo v kamnolomu ni vprašai tu- di njih za soglasje. Kako ja mogoče, da so pred leti za- prli nekaj kamnolomov v tem delu, češ da kvarijo turistič- ni izigled, nato pa izdali do- voljenje za obratovanje no- vega, ki razen tega še vzne- mirja in ogroža prebivalce. Prizadeti občani zahtevajo povrnitev vse škode in zaga so stalno vozili tovornjaki, ki so last železnice. Za edino zasilno cesto, ki nam je še ostala, pa nobeden ne žrtvuje avta, kajti cesta je pokia lukenj, ki so jih povzročili tovornjaki. Veči- na ljudi od tu dola v EMO in v Libeli, zdaj pa naj gredo na delo peš čez Teharsko cesto in čez vse me- sto, kajti kmalu ne bomo mogli zaradi gradnje mo- stu priti od tod niti peš.« Ker sem želel slišati še drugo plat zvona, sem se po urednikovem naročilu odpravil še na skupščino občine. Oglasil sem se v sobi sklada za komunalno urejanje mestnih zemljišč. Sklad vodi Jože Jakop, ki ni hotel dati nobene izjave. Naposled mi je začel še groziti, češ da naj pazim, kaj pišem in podobno. De- jal sem mu, da ljudje niso kupili avtomobilov, da bi jih imeli v garaži, a on je dejal, da se to njih ne tiče in da so le investitorji. Naročil pa mi je, naj se og- lasim pri vodji gradbišča nove hitre ceste, pri inž. Ja- načku, češ, da mi bo on že pokazal, kje lahko ljud- je vozijo z avtomobili. Naslednji dan sem se odpravil na gradbišče. Tam je inž. Janaček izjavil: »V zvezi s cesto je že vse rešeno. Cesta je zaprta le danes (mislil je cesto ob Voglajni, op. p.). Tista cesta pri Tovarni kemičnih barvil pa je tako last že- leznice. S temi ljudmi tukaj i>a imamo že vseskozi komplikacije in so zelo sitni. Tudi ko bomo urejali hitro cesto, bomo uredili prehod za ljudi in avtomo- bile.« Ob mojem obisku so že začeli z deü na hitri ce- sti, s tem pa so zaprli zasilno cesto. Ali ni nobene rešitve? Ali je problem res tako nepomemben, da se z njim nihče ne ukvarja? Kaj pa tisto, da je človek največja vrednota? Ali v takih, konkretnih primerih na to pozabljamo? Zasilno cesto, ki bo ljudem Ulice bratov Kresni- kov in Kosovelove ulice omogočila motoriziran stik s svetom, je treba kar najhitreje urediti. Svoje pa bi lahko povedala tudi krajevna skupnost. BRANKO JERANKO V celjskih trgovinah v katerih prodajajo gramofonske plošče smo povprašali, katere plošče so v teh dneh najbolj iskane. Tako so nam odgovorili: liLEKTROTEILNA: Največ prodajno plošč z narodno zabavno glasbo. Te plošče kupujejo predvsem turLsti. Kljub temu pa je v zadiyem času najbolj iskana plošča Slovcji.ska popevka 72. Kupci iščejo kasete s posnetki tega festivala Najbolj prodajamo kasete z narodno zabavno glasbo. Veliko povpraševanje pa je tudi po ploš- čah (Ha Pestnerja. Prodamo več velritih plošč. VELEBLAGOVNIC.^ »T«: Najbolje prodajamo plošče z domačimi popevkami. Na drugem mestu so tuje popevke. Plošče z narodno za- bavno glasbo gredo v promet slabše. Pcodajamo pa le plošče z na. rodno zabavno glasbo drugih jugoslovanskih narodov, ki jih kupu- jejo priseljenci z juga Od kaset se najbolje prodaja Slovenska po- pevka, po kateri je vselej veliko povpraševanje. .MLADINSKA KNJIGA. Ce povem odkrito, prodamo v zadnjem času manj plošč kot sicer, to pa zaradi prodaje šolskih knjig. Naj- bolj iskana je plošča Ljubljanski zvon, ki jo je posnela Ljupka Di- mitrovska. dodamo tudi mnogo kaset. Največje povpraševanje je po kaseti Slovenska popevka in i» Pravljicah in pesmicah na kase- tah. Od velikiJi plošč so najbolj Miane plošče z narodnozabavno glasbo, ki jih kupujejo tuji turf/stl. Največ plošč prodamo s posnet- W ansamblov Avsenik, Miha Dovžan in ansambla Slak. Zanimivo je je, da se mnogo kupcev zanima tudi za zagorske pesmi, ki pa jih (renuto nimamo na zalogi. B. JERANKO URHOVA ČUDEŽNA REŠITEV Cisto spodaj, |X»d prastarim trgom Piištanj na Kozjanskem, kjer teče pK>tok Bistrica, tik stare gmajne, kjer so pastirji stoletja dirjali za kravami, nedaleč od Kozjega leži vasica Lesično. Par bajt, ki pa jih Je iz dneva v dan več, razvlečenih vse tja do mosta, kjer teče potočič tik cerkve svetega Urha, rahlo dvignjene nad pokrajino, vse to je Lesično. Lahko bi bila vasica tudi Lisičrvo, zakaj tako piše ob vstopu v vasico. Očitno so bili premalo pazljivi, ko so postavljali table z napisi. Lesično-Lisično. Stara vasica, omenjena že zelo zgodaj v arhivih. Nekdanje močvirje. Še danes ni ničkaj suha. Delček Urvalda, pragozda, kjer je Urh Celjski lovil divjad in enkrat, tako pravi ljudsko izročilo, skoraj utonil. Usoda mu je priza- nesla in rešil se je prav tako hitro, kot je zabredel. V zahvalo za menda čudežno rešitev je dal postaviti cerkvico, ki so jo zaradi močvirja morali postaviti na pilote. Od takrat se je dolina imenovala Sv. Urh na jezeru. Vse niti življenja v Lesič- nem se pletejo v novem bife- ju trgovskega podjetja Jelša iz Šmarja pri Jelšah, to je tik ob nekdanji vagi, ki pa je ni več. Tista dobra, stara se- jemska tradicija izginja in skoraj skoraj je ne bo več. Tale naša gostilniška tradici- ja je čudna, a po svoje dob- ra stvar. Pojdi v gostilno, pri- jazen bodi, p>o možnosti se nasmej in odprta ti bodo vsa vrata sicer že tako ali tako dobrih ljudi. Ce je sejem aH če ga in. človeka povabiti k kozarčku ni težko. V bife je prišel Branko Regvart, trgovec, za šankom je stal Toni 2^ko- šek, mladi oštir in šef bifeja in kjer so trije, je družba. Skoraj zagotovo sem vedel, da se bomo pogovarjali o ce- stah, o Kozjanski, o vseh teh rečeh, ki mučijo Kozjance že od nekdaj. Ce boš imel čas in dobro bi bilo, da si ga vzameš, po- tem pojdi na Pilštajn in si dobro in pazljivo oglej cesto, no, naš kolovoz. Zadnje de- ževje je pustilo sledove na cesti in jo opustošilo do kra- ja. Morali bi imeti nekoga ki bi imel stalno skrb za ure- jevanje te ceste, kanali so za- mašeni, voda je odnesla pe- sek. Odnesla je tudi nekaj tistega peska, ki je priprav- ljen že za novo posipavanje.« Branko Regvart se dan za dnem vozi z avtom po tej ce- sti. Pa ne samo on. Skoraj sleherna hiša na Pilštanju ima svoj avto in vsi ti avto- mobili se uničujejo iz dneva v dan. Menda bo počasi res treba razmisliti, kaj storiti s cesto. Avto namreč ni za- stonj, vsaj zaenkrat še ne. »Precej avtob\iso" vozi sko- zi naš kraj, mimo bifeja. Po- sledica tega je strahoten prah, ki se ob lepem vremenu dvi guje v zrak Rož se skoraj ne da gojiti, čeprav ne bi bi- lo slabo, če bi bila okolica bifeja lepše urejena,« je pove- dal Toni Zakošek, eden izmed še redkih mladih ljudi, ki so še ostali doma, na Kozjan- skem. Zelo malo je miadih na Kozjanskem, pa še ti so ostali le toliko, da so ostali. Kdaj bodo odšli, ne ve nihče, še oni sami ne. Zadnje čase kaže, da se stvari le jwpravlja- jo, da le gredo naprej. »Ko smo snovali tik pred referendumom načrt, kam bomo dali denar, dobljen s samoprispevkom, smo se od- ločili vsi, brez izjeme, da bo- mo z njim zgradih kulturni dom, ki si ga že dolgo želi mo. Veste, ljudje tod so nav- dušeni nad igrami, koncerti, potrebujejo zabavo, saj nmia- jo drugega kot garanje,« mi je zaupal Drago Turšič, taj nik krajevne skupnosti Lesič- no, sicer pa je doma na Pil- štanju kamor me je zanesla pot že zaradi njihove slavne ceste, o kateri pa raje ne bi govoril. Ce vas le zanima, Kozjansko ni tako zelo da- leč in izvolite si pogledati. Čeprav je pokrajina lepa, ce- sta ti ubije vse, kar si doži- vel in preživel. »Takrat smo sprejeli 34 točk plana, ki predvideva, da bo treba naj- prej urediti naše ceste, ki so lokalnega značaja. Precej smo jih že naredili, veliko večino pa še moramo. Takoj za ces- tami pride na vrsto kulturni dom, ki bi ga zgradili na te- meljih nikoli zgrajenega od- prtega hleva.« V petih letih bodo v kra- jevni, skupnosti Lesično zij li 45 milijonov starih (ü^ t jev, vsako leto devet tnü? r nov in s tem denarjem se { t prav gotovo marsikaj (j. f urediti. Popraviti morajo p J štanjsko mrtvašnco, pokoj ¥ lišče so že uredili, tako , t je njihovo pokopališče se^ f eno med najlepšimi na j^j f janskem. t »Prej je bilo polno tra, osata, in dreves, posajen ¥ okoli, je padalo na gro^ t vejevje, v grmovju so o, f kače .. .« je ugotavljal ♦ go Turšič. \ Poseben problem Kozjanc, i in tudi krajevne skupno, ♦ Lesično je voda. Več ali tna, J izkoriščajo kapnico, če pa, J imajo kaj boljšega, potem , ♦ to studenci, vodnjaki, ki j { uporabljajo posamezniki. § ♦ daj, ko bi ljudje imeli prj { ko najceneje priti do vod ♦ odstopajo drug za drugim, j ! zavedajoč se, kaj poinj i dobra, zdrava pitna voj J Dragu Turšiču ni vseeno i I žalosten ugotavlja, da v vy ! ni primerov odstopajo (4 gradnje vodovoda tisti, ki J jim denarno najmanj bi 4 treba. Hočejo izsiliti manj J vsote pri soudeležbi grad^ j vodovoda, čeprav je občij < dala izredno dobre pogoj j Z drugimi besedami, seka < si vejo, na kateri sede. j V letošnjem letu je kraj« j na skupnost Lesično dott < od občine 9800 ND, za u; j ditev piištanj ske ceste pa l j dobila še nekaj denarja, j Kakorkoli že, v krajec < skupnosti Lesično se trudij ] za boljši jutrijšnji dan. D < bi bil ta dan res lep, bo p ] magal tudi samoprispevki i Ce so izsušili močvirje, boi | uredili tudi druge stvari. 1 MILENKO STRAŠI Drago Turšič, tajnik krajevne skupnosti kaže v dolino, kjer dan za dnem odmevajo detonacije v kamnolomu in pretresajo pilštanjski hrib, da pokajo stene na hišah. 2e večkrat so jih opozorili, detonacije pa se kakor v posmeh vrste še naprej. Trzani so že zbrali podpise s katerimi bodo od.šli na občinsko skupščino. Del vasice Lesično, v ozadju cerkvica svete^;a Urha, za katero pravi ljudsko izročilo, da je zgraJS na pilotih zaradi močvirnega terena. Naši znanci PIŠE: Z. STOPAR FRANJO REJEC Lepote Baške grape, udcre in strmine, ki ne poznajo usmiljenja, je opi- soval že Bevk, ki je bil v detinskih letih Rejčev so- šolec. Skupaj sta trgala šplske klopi, pomagala pa sta jima še kasnejši rav- natelj glasbene šole v Ce- lju Sancin in skladatelj Božidar Pahor. Malo smo preskočili do- godke, ker nismo še ome- nili, kje je prijokal na svet Franjo Rejec, naž zna- nec '7 V+^i.nia. — Rodn se je 1898 leta v Grahovem ob Bači, očetu hlapcu in ma- teri domačinki. Podjetnost očetova (pridobil si je ka- sneje veliko premoženje), mu je omogočila, da se je lahko šolal naprej. V Go- rici je obiskoval gimnazi- jo do 1915. leta, ko so prišli Italijani in je moral naslednje leto k vojakom. Konec prve svetovne vojne je dočakal na Zgornjem Avstrijskem. Šolanje je končal t Ljubljani in s »kamera dem« iz razreda sta se odpravila na Koro- ško, da bi si tam poiskala službo. Ustavila pa sta se na poti v Celju, ^er sta v kavami naletela na svoje- ga nekdanjega profesorja Lavrenčiča in mu poveda- la, da iščeta službo. Ta ji- ma je pri sosednji mizi pokazal takratnega ravna- telja Ludvika Cerneja. Hi- tro so bili domenjeni za službo. Rejec je odšel v Strmec, »kamerad« pa v Franküiovo. »V Scrmec sem se pripeljal s poštnim vagonom. Komaj sem zlo- žil svoje stvari, sta že pri- šla dva fanta In sta me prosila, da bi režiral igro Trije tički. Pristal sem, če- prav še nikoil v življenju nisem režiral. Kasneje smo res igrali v gostilni In imeli velik uspeh. Še isti dan, ko sem prišel v Str- mec, sem postal tudi član gasilskega društva, ker so me prosili, da bi bil taj- nik. Clan sem še danes.« Naslednje leto pa se je Rejec pridružil »kamera- du« v Frankolovem, tema dvema pa še tretji iz iste- ga razreda. Trije skupaj so jih toliko ušpičili, da jih je nadzornik na jesen razgnal vsakega v drug kraj. Rejec je prišel v Voinik. kjer je bilo j^pIo živahno prosvetno življe- nje. i Se. ra._ - •■i.ie) Sokolska vrsta v Vojniku, leta 1923. Zadnji v vrsti je Franjo Rejec St. 32 — 9. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 5 ßra/ci pišejo VABILO Prav prisrčen pozdrav- ček vam pošiljam. V pi- smu prilagam tuda lestvico za oddajo Poslušate jih najraje. Nekako pa se mi zdi, da sem se vam nekaj zamerila, ker mi vsega pi- sma ne objavite. Mar ni to res? žalostna sem, ker vas ni k meni. Sedaj imam tudi mamo na obisku in bi bila zelo vesela, če bi me obiskovali v tem času Res je že čas, da me obi- ščete. Naj to pismo ne gre v koš, preden ga ne pre- berete. Včasih Y.am pK>nagaja ti- skarski škrat, pa nič hu- dega. No, boste prišli na obisk? Stefi Fajs Uniše 11, Ponikva Odgovor: Veste, Štefi, midva pa se že toliko po- znava, da veste, kako je z mojim košem. Vsa pisma skrbno preberem in jih skoraj vse tudi objavim. Takih pisem, kot ga je na- pisal neki B. G. iz Celja, ko je kritiziral prometnika na celjski avtobusni posta- ji, podpisal se pa ni, se- veda ne objavim. Kdor kritizira, naj bo toliko po- gumen in se podpiše, vsaj tako, da bomo v uredni- štvu vedeli, kdo je pisec. Vaša pisma, Štefi, so vsa lepo podpisana in zato za- služite pohvalo. Res pa mi je žal, da se tako stežka odločimo za obisk. V ure- dništvu je sedaj veliko de- la, saj je nekaj kolegov na dopustu in nam je vroče. Zato le potrpite, pa se bo- mo videli. Oddaja Poslu- šate jih najraje .ie trenu- tno odpadla, a bo kmalu spet vse v redu. JAZ, BAZEN IN... Prebirala sem vaš časo- pis in preganjala dolgčas. Bila sem čisto dopustniš- -ko razpoložena. In morda sem si prav zato zaželela, da bi prebrala v vašem Novem tedniku nekaj po- vsem »nepomembnega«, nekaj dopustniškega. Ce mislite, da bi morda imel podobno željo še kdo iz- med vaših zvestih naroč- nikov, in če se vam zdi to, kar sem napisala dovolj »nepomembno«, pa obja- vite. Ležala sem ob robu ko- pališča v Rimskih toplicah in sonce me je prijetno peklo. »Kako mi je lepo,« sem si zašepetala. To ni bilo pravzaprav nič F>oseb- nega, to je moja navada. Vedno, kadar mi je lepo, si povem to naglas. No- čem, da bi tisto malo le- pega odšlo ne<^azno mi- mo mene. Zaprla sem oči in slišala drug glas. »Rssk« — je reklo. Klin na lestvi, pri- slonjeni na fasado hiše, se je zlomil. 2Sajokala sem. Moja noga je bila popras- kana in pokazala se je celo kri. Jokala sem še bolj. Mož me je tolažil: »Nikar ne jokaj!« Jokala sem še malo bolj. In ko mi je obljubil, da bom la- hko odšla na kopanje v Rimske Toplice, sem za- jokala še veliko bolj. To je bila velika obljuba in moralo je močno boleti. Ce pa močno boli, moraš tudi veliko jokati. Pretegnila sem se in si ponovno rekla svoj — »Ka- ko mi je lepMD!« Takrat pa me je vrglo v zrak. Kje je moj 12-letnd sin, saj vendar nisem sama. Če- prav je bilo veliko Kopal- cev, mi ni bilo F>otrebno dolgo iskati. Glava z ježje štrlečiml lasmi se mi je hitro prikazala. Nato sem ga opazovala. Neprestano je skakal v vodo, izvajal pri tem razne salte m sploh je bil ves razigran. Zdel se mi je zabaven in prikupen. Zadovoljna sem zaprla oči in slišala sem njegovo ihtavost in razburjanje pred odhodom od doma. »Kaj si le predstavljaš, da boš odšla sama in me pu- stila doma?« Jokal je in se jezil. In ko joka le ni bilo konec, sem odločila: »Greva!« Nasmejala sem se. Sme- šno! Oba sva jokala, da sedaj lahko uživava. Mož mi je ob vrnitvi domov povedal sinovo pri- pombo pred odhodom na- kopanje, ko še ni bilo od- ločeno, da gre z menoj. »Ce ne bi bila to moja mamica, jaz bi ji takih po- vedal!« Bila sem osupla. Dala sem roki v bok in ga ostro vprašala: »Kako pa si to predstavljaš, dra- gi sin?« »Tako, kot si sli- šala, draga mamica,« je odgovoril. Zvesta bralka KOZJANSKO Vsak si, ko shši bese- dico Kozjansko, predstav- lja revščino. Da, Kozjan- sko, to je simbol bede pri nas. Leži v Sloveniji in prestavlja njeno najbolj revno območje. O njem se govori predvsem v zad- njih nekaj letih. Kot ožje Kozjansko razumemo trg Kozje z okoliškimi kraji Podsreda, Lesično, Buče ter območje Bohorja in Vetemika. Geopolitični pojem za širše Kozjansko se je začel uporabljati šele v letih NOB, in sicer se šteje za Kozjansko po- dročje, ki ga omejuje na vzhodu reka Sotla; tu je zadnji kraj Bistrica ob ^otli, na jugu pogorje Orlice, ki se nadaljuje v Veternik in na zahodu v Bohor. Tu na robu so va- si Voluše, Globoko, Breza in Kalobje ter na severu Rudnica, Tinsko, 2usem in Olimje. Približno tri četrtine Kozjanskega spa- da pod občini Šmarje pri Jelšah ter Šentjur. To je slikovit teren, ki je so- dobni civilizaciji še od- maknjen in kjer se pre- življa z revnim kmetij- stvom še okoli 80 odstot- kov občanov. Naravno in družbeno središče teh krajev je Kozje. Kraj pa je naza- doval, saj je bil tu včasih sedež sodišča, davčne up- rave in še nekaterih dru- gih uradov. Sedaj ni tu ničesar več. Ce npr. pri- merjamo: nekdaj je bilo na območju krajevne sku- pnosti 10 gostiln, sedaj je samo ena. Na širšem Kozjanskem živd 20.000 prebivalcev, kar je za 5000 manj kot pred II. svetovno vojno. Na vsem tem območju je en sam obrat tovarne »Metka«, kjer je približno 80 zaposlenih, žaga — okrog 15 zaposlenih in PE Kmetijskega kombina- ta, kjer je 25 zaposlenih. Čeprav so to majhni ob- rati, pomenijo zelo mno- go, ker rešujejo najnuj- nejše primere socialno ogroženih. Slišati je, da se je v zadnjem obdobju prijavi- lo precej pKxijetij, kd bi hotela graditi v Kozjem (npr. »Steklarna Boris Kidrič« iz Rogaške Sla- tine), slišati pa je tudi, da se je vedno našel kdo, ki je rekel »ne«. Toda začeti noče nihče. Tako Kozjansko danes ni- ma tovarne in je tudi so- deč po nekaterih izjavah ne bo imelo kmalu (ra- zen, če bo to obrat stek- larne, kjer naj bd bilo okrog 60 zaposlenih). Da- nes pa čaka že skoraj ti- soč Kozjancev na primer- no zaposlitev. Ce bi bila npr, delovna mesta v Ko- zjem ali kje v bližnji oko- lioi, bi se zaposlili vsd kmetje, ki imajo malo zemlje, doma pa so še starejši ljudje, ki jih mla- di ne morejo pustiti. In tako mladi ostanejo do- ma samo zaradi ostarelih ljudi, čeprav na račun težkega življenja in v ose- bno škodo za bodočnost. Nekaj Kozjancev sicer hodi na delo v Celje in Šentjur, pri tem pa izgu- bijo mnogo dragocenega časa — hoja do avtobusa, pot tja in nazaj. In tako dan za dnem — za tiso- čaka na mesec. Nekaj moških je zaposlenih v rudniku v Senovem, pred- vsem tisti iz višjih pre- delov, iz Vernika, hodijo tja. Vsaj nekaj. Ker pa se mno,gi nočejo žrtvovati za garanje na zemlji brez uspeha, odha- jajo ... brž ko se le da. (Odhajajo predvsem v Nemčijo, odhajajo v me- sta in še domov pogle- dat se ne vračajo radi. Posledica tega pa je, da mnogi stari ljudje obne- morejo od garanja in ne- kega lep^a dne jih naj- dejo mrtve v njihovi hi- šici. No, niže v dQlini ob cesti se kaj takega ne dogaja. Potrebnih je le dobrih petnajst minut po- ti navkreber in vidiš, da to sploh ni čudno. Ti be- težni ljudje garajo do zadnjega na zemlji, ki je peščena, slabo gnojena in ne rodi, potem pa leži še mogoče v takšnem hribu, da jo uniči toča ali pa divji prašiči. Ce pa kaj pridelajo, ne morejo pro- dati. Trg je oddaljen, pre- voznih sredstev nd. Ce npr. hočejo, da jim ne bodo jabolka ob dobri le- tini segnila, jih dajo po nizki ceni, lepa, obrana jabolka in taista kupuje- mo v mestih trikrat, šti- rikrat dražje. In pri vsem tem si lahko rečejo: »Po- magaj si sam!« Sprašujemo se, kdaj bo takega umiranja ljudi na Kozjanskem konec. Ce bo kot doslej — nikdar! Ce pogledamo v statistiko šentjurske in šmarske ob- čine, vidimo, da je kar krepka polovica kmetov starejših od 50 let. Na Kozjanskem pa je človek starejša od 50 let, če ni iz posebnega testa, zgaran bodehen. Tako prihaja v obeh občinah vedno več ljudi prosit za podporo in čeprav se trudijo, da bi ustregli, saj izdajo za {xxipore več kot petino občinskega proračuna, je vse skupaj le kaplja v morje, še težje pa je vprašanje, kako pomagati obnemoglim starim lju- dem, ki žive v oddaljenih zaselkih, v hišah na sa- mem, ki težko perejo, či- stijo in hodijo po živež v dolino. Nič. Ostanejo v svoji bajtici, s slamo kri- ti in ... Usoda je pač takšna. Tudi otroci so včasih žrtev teh kozjan- skih hribov. 2e majhni morajo okusiti vso gren- kobo življenja, npr. tistih pert otrok, ki žiwiJo pri 72-letnem starem očetu. Sam mora skrbeti zanje. Njihova mati je odšla v Nemčdjo in le redko pri- haja domov, oče alkoho- lik pa je odšel in se za otroke ne zanima. Otroci so shodili šele po treh, štirih letih, bili so pod- hranjeni. Toda najstarej- ši fant, star 16 let, je končal sedaj osmi razred in je bil vseskozi odlič- njak. Kako mu je to us- pelo v takšnih razme- rah ...? Mnogi otroci ima- jo zelo daleč do šole. Si- cer so sedaj dali otro- kom na Kozjanskem, kar pač Kozjanci ne zmore- jo. Dobili so šolske avto- buse in tako jim je olaj- šana ix>t do šole. Kako bi bilo, če vzamemo za primer Kozje, če bd mo- rali otroci iz Podsrede in Buč, kjer je zaradi pre- majhnega števila učencev le štirirazreden ix>uk, vsak dan peš v Kozje. Nekateri morajo vstati zgodaj in opraviti še lep kos poti, da pridejo pra- vočasno na avtobusno po- stajo. Vsaj to je dobro, da pridejo pozimi v šolo na toplo, da imajo toplo malico. V Kozjem imajo namreč lepo urejeno novo šolo. Letos so dobili tudi novo telovadnico. Toda kljub temu je tem otro- kom dana možnost nada- ljevanja šolanja le, če so dobri učenci in dobijo štipendijo. Starši jih ne bi mogli vzdrževati. In turizem? O turizmu na Kozjanskem bi se dalo govoriti. Toda turisti bo- do prišli le, ko se bodo pripeljali udobno, po lepi cesti. Toda to še ne bo kmalu. Cesta Kozje—Celje je komaj prevozna, kami- oni, ki prevažajo les, jo bodo dokončno uničili. Kaj koristijo turistične sobe, ki so v Kozjem, kaj koristijo lepote Vetemika in Kozjaka, kjer je p>o- sebno zanimiv vrh 21ičar. Res lepa in naravna je tudi soteska, ki pripelje po ozki gorski cesti do nje. Nikjer ni znakov ci- vilizacije in ni zastcxnj, da so ji domačim dali ime »bistri graben«. In če po- gledamo proti jugu. Nad Podsredo je srednjeveški grad, nekdanja last Win- dischgrätzov, ker pa se nihče ne zanima zanj, ga je že načel zob časa. K njemu spada tudi sramo- tilni kamen — prangar, ki stoji na trgu v Pod- sredi in je že prava red- kost. Lahko bi vzpostavili zveze z 20 km oddaljenim Podčetrtkom, ki ima ve- dno večji obisk ali pa z Rogaško Slatdno. Pokraji- na, kjer m tovarniških dimnikov in jih tudi, če bi tu kje stal vsaj obrat tekstilne tovame, ne bd bilo, je vsekakor mir in užitek za človeka, ki je si)t mesta. In to bi lahko našli na Kozjanskem! Toda začeti je treba od začetka — v tem primeru so to ceste. Kozjanci se, kolikor se le da, trudijo za svojo boljšo bodoč- nost, da bd dosegli kaj ta- kega, tega ne zmorejo. Ker prošnje skoraj vetoo naletijo na gluha ušesa, tudi tisti, ki ne bd smeli, E>opustijo in pravijo, da so Kocyanoi vajeni vsega hudega in da bodo znali pozabiti vse lepe besede in obljube. Toda Mjub temu Kozjansko trka na zavest vseh tistih Sloven- cev, Hd že imajo nadpov- prečno življenjsko raven, naj z dobro vodjo in od- ločno besedo pomagajo ustvariti na Kozjanskem pogoje za odpravo social- ne neenakosti. Se nekaj: Kozyansko je tudi v času NOB mnogo žrtvovalo. Na tem območ- ju je padlo 1500 borcev (okupator pa je domala vse požgal). Tod je vo- dila pot XIV. divizije, tu se je boril kozjanski od- red (partizanska pesem: Le naprej, odred kozjan- ski). Okupator je domala vse požgal. Z žulji in s pritrgovanjem od ust so hiše obnovili in tako kot majhen del pomagali ce- loti, ki pa mu sedaj ne more nihče pomagati. To- da odločati se bo treba kmalu: ali pustiti še pre- nekatero kozjansko vas času, naj bo, kar pač bo, ah pa ji končno poma- gati. Za začetek je treba omiliti bedo, potem pa ljudi prosvetljevati. Ali jim res ni mogoče poma- gati vsaj tako, da bd po soHdndh cenah prodali vsaj to, kar imajo? Sadje in nekaj živine? Na voljo je bilo in je še nekaj re- solucijskih rešitev, toda pri odkupu potegne kmet še vedno kratko in Koz- janskim otrokom je še vedno zaprta ix>t na sred- nje in visoke šole. MISLIM, DA JE CAS, DA SE SLOVENIJA ZAVE SVOJEGA KOZJANSKE- GA! Milka Dobrave BRALCEM PROSENIŠKEGA Posredujem odgovor Avtoturističnega podjetja Izletnik (Delje: V zvezi z vašo. prošnjo glede podalj- šanja, avtobusne proge do Proseniškega vam sporo- čamo, da so vozni redd za prometno obdobje 1972/73 že uravnani, zato v tem času ni možna nobena sprememba. Vašo prošnjo bomo ob- držali v evidenci in jo po možnosti upoštevali pri sestavi novega voznega re- da. Marta Golež, Proseniško KAM GREDO CENE? Vprašanje v zadnji šte- vilki Novega tednika je precej zanimivo. Prepri- čan sem, da se bodo bral- ci množično odzvali. Torej, če odgovorim na vaše vprašanje, povem: splošni problem so še ve- dno cene. Prvotne oblju- be, da se bodo pKJvišale cene le nekaterim artik- lom in proizvodom, ne dr- že. Priča smo velikemu naraščanju cen. Kam bo to pripeljalo, si ne zrwn razlagati. Mogoče bi nam kdaj la- hko postregli s kakšnim sestavkom o tem, kdaj bo- mo pravzaprav dosegli to, kar nam stabilizacija na- laga? Verjetno sem se že preveč oddaljil od vaših vprašanj. Napisal bi še to, da T našem kraju po- grešamo v glavnem vse, kar se nanaša na kulturo. Razen kina mi v Nazarjih ničesar nimamo. Kam pri- pripeljejo gostihie, to pa itak že vsi vemo. Da bi vse to delno izboljšali, bi veliko pripomogle vse družl>eno politične oigani- zacije. Prav gotovo pa tu- di tovarna GLIN, ki tre- nuftno zaposljuje okrog 1400 delavcev. Zelo vesel bom, če sem s tem odgovoril vsaj del- no na vaša vprašanja, ni- sem pa prepričan, ali ste hoteh odgovore na * bolj osebne ali splošne zade- ve. Prane Dobrove, Nazarje Odgovor: Predlog je do- ber. No, pa tudi razmiš- ljanje o osebnih proble- mih bi radi prebrali in objavili. PRATIKA ODVEČ Ker sem danes, v četr- tek, 27. julija aopet čital, da sem izžreban za stolet- no pratiko, kot sem bil tudi pred štirinajstimi dnevi, vas prosim, da mi pratik ne pošiljate, ker jih ne rabim. Prosim, če mi lahko za te pratike po- šljete dinarčke, ker mi v domu i>očitka denar zelo prav pride, saj ne dobim pokojnine, a dom mi pla- ča za delo na dan le 5 din. Zato bi mi zelo ust- regli, če bi te pratike prodali in mi pos^i iz- kupiček oziroma vrednost teh pratik. Jožef Lipovšek, Impölca, Sevnica Odgovor: Prav radi bi to storili, kar predlagate, a ne moremo. Potem bi nas za tako uslugo vsak prosil, mi pa pravil na- gradne igre ne smemo kr- šiti. Pač i>a lahko pratiko s^ni prodate in denar je vaš. PREPOVED O REJI KUR Čeravno v tedniku ni- sem zasledila uredbe o prepovedi reje kur, vas vseeno prosim, da sporo- čite, kaj je vzrok tej pre- povedi? Ali zares zaradi čistoče mesta Celja ali pa zaradi nevoščljivosti ka- kega p>osameznika. Ta ukrep me bo kot u- pokojenko težiko prizadel. Kak svež jajček je pa le bil! Za čistočo sama od- govarjam in je vse v naj- lepšem redu okrog moje- ga doma. Da bi se podga- ne redile tam, kjer so ku- re, dvomim. Imamo pa po r^aši lepi domovini dosti podgan, ki nam še bolj kvarijo našo domovino kot pa kure. Mislim ljudi, ki poneverjajo ogromne vsote. Zdaj si je nekdo spet privoščil nas, reveže, saj dobro situirani ne gojijo kur, ker jim ni treba. Mi- slim, da čeprav so kure pri hiši, je laiiko vse či- sto, saj mora človek tudi za živali skrbeti. Čudi me, da kure nekatere bodejo v oči. Koliko je pa neko- ristnih p>sov in mačk, pa se zanje nihče ne sani- ma? Zato prosim, naj odgo- vorni ukrepajo, če Se kur ne bo, naj še cuc- ki izginejo iz mesta, ko so bolj škodljivi kot ko- ristni. Lahko bi pa pogledali, kje je zaradi kur svinja- rija in bi krivce kaznova- li. Zakaj smo kaznovani tudi tisti, ki s kurami ne kvarimo videz mesta? Zvesta bralka iz Celja Odgovor: Tudi t tedni- ku ste najbrž prebrali uredbo o prepovedi reje kur. Upajmo, da se bo kdo od inšpektorjev og- lasil in vam odgovoril na vaša vprašanja- DISCO V ZAGRADU Sprejmite lepe pozdira- ve od vašega bralca iz Za- grada pri Celju. Kot mno- gokje drugje smo tudi mladinci Zagrada odprli svoj Disco klub. Imamo ga v prostorih stavbe pri Steguju. Odprt bo vsako soboto od 18. do 22. ure. V njem bo tudi okreipčil- nica jj brezalkoholnimi pi- jačami. V imenu mladincev Za- grada, Pečovnika ter v svojem imenu vas toplo pozdravljamo. Zvonko Tanjšek ZAGRAD CELJE 6. stran NOVI TEDNIK 5t. 32 — 9. avgust 1972 DVOJE TEŽAV Oh /.adiijih ocenah j^ospo- darskih i^ihanj v deželi se zdi iiepoučeneimi morda čudno, da so prav sindikati tisti, ki naj- odločneje zahtevajo javnosti predložene čiste račune o de- janskem polo/uju delovnih or- ganizacij. Tako kot na eni strani ta delavska organiza- cija stalno terja od pristojnih državnih in predstavniških organov tako izpopolnjevanje ekonomskega sistema in take poteze ekiniomske politike, ki dejansko spodbuja samou- pravno odločanje v razvitej- ših tržnih pogojih, tako je sedaj zahtevala, da se javno prikaže položaj podjetij, ki gospodarijo tako, kot je za normalni poslovni svet ne- sprejemljivo. Zato da bi de- lavci in organi samoupravlja- nja znali poiskati izhode iz težav v številnih podjetjih, ki so s številkami prikazova- la nagel razvoj, vendar na račun tujega dohodka in ne- spremenljivi poslovnih po- tez. Vestnemu spremljevalcu na- ših poslovnih tokov je taka odločnost sindikatov razumlji- va. Prvič zato, ker v sedanjih razmerah medsebojne zadol- ženosti in poslovnega nereda, ko je mogoče ribarjenje v palnem in napredovanje na račun tujega denarja, samou- pravljaje nima dejanske ma- terialne osnove za odločanje. In drugič zato, ker je življenj- ska raven širokih plasti za- poslenih ogrožena. Danes v državi okrog IfKM) podjetij posluje z izgubo. Dejstvo je, da morajo velik del neplačanih računov pla- čati ravno naglo .se razvija- joči industrijski giganti, ki so tako eno izmed glavnih žarišč nelikvidnosti. Drži, da družbeno politične skupnosti dolgujejo gospodarstvu še vedno okrog 3 milijarde novih dinarjev. In računi kažejo, da imamo v državi ta čas za 8 novih milijard nepokritih in- vesticij. Samo te ugotovitve so dovolj zaskrbljujoče, saj dejansko onemogočajo ali vsaj močno otežkočajo samo- upravno odločanje na ustrez- ni materialni osnovi, ogroža- jo stabilizacijska prizadevanja in uveljvitev delavskih ustav- nih amandmajev v življenju, /ato tako ostra zahteva sin- dikatov, da je treba javnosti naliti čistega vina. Napačno bi Jo bilo pojmovfiti tako, kot jo je označil del tiska — da gre za indeks grešnikov, po katerih naj bi potem t vseh strani padali udarci. Vendar pa je nujno prekiniti spoved- no molčečnost, ki se je na pritisk nekterih političnih fo- rumov držijo posamezne služ- be družbenega knjigovodstva ali drugi organi družbene kon- trole, prikazati dejanski polo- žaj in poiskati ustrezne na- črte za izhod iz težav. Ljudje morajo spoznati dejansko po- dobo. da b(»do lahko samou- pravni organi sprejeli zahtev- ne odločitve , ki jih sedanji položaj terja. Pri tem pa nas seveda ne sme motiti, če bo temu ali onemu svetniku zble- del navidezno bleščeči sij. Drugi vzrok zaskrbljenosti sindikatov in seveda stotiso- čev delavcev so naglo narašča- joči življenjski stroški. Za letos začrtana meja podraži- tev 5 odstotkov, v katero je verjela predvsem vlada, je presežena in menda je to zdaj vsem jasno. V prvem polletju so kljub zamrznjenju cen živ- ljenjski stroški po navedbah sindikatov že za okrog 15 od- stotkov višji kot v istem času lani. Kljub dokaj nebrzdani rasti osebnih dohodkov, ki jih bo treba s samoupravnimi sporazumi med neposrednimi predstavniki delovnih orga- nizacij vskladiti z napredova- njem delovne storilnosti, to onemogoča kakršenkoli dvig življenjske ravni ljudi z naj- skromnejšimi prejemki. To terja v sedanjih inflacijskih ä razmerah, ki jih vse bolj čuti- jo tudi najrazvitejše svetovne ekonomije, ustrezno za,ščito cen najosnovnejših življenj- skih potrebščin, predvsem ži- vil. Pred časom smo že zapf- sali, da se z ustreznimi kom- penzacijami proizvajalcem najpotrebnejših živil ne bi I smrtno pregrešili zoper nače- j la tržnega gosp(»darstva, ki jih i v marsikaterem za življenjsko ' raven manj važnem primeru kaj radi obidemo. Najustrez- neje bi bilo, da bi glede teh cen in kompenzacij pustili proste roke republikam. Teh nekaj besed lahko iz- zveni tudi enostransko, ker i nismo omenili številnih ugod- nih gospodarskih dosežkov in prizadevanj za izboljšave v ekonomskem sistemu. Vendar menimo, da so težave, v kate- re je uperila prst organizacija jugoslovanskih delavcev, take, da lahko resno ogrozijo naj- pomembnej.še cil,je našega srednjeročnega razvoja, če se jih ne bomo lotili z vso res- nostjo, poštenostjo in priza- devnostjo. T. K. RIBEZ, JAGODE šmarsko območje je že dalj časa znano po pridelovanju črnega ribeza, saj so planta- že tega žlahtnega jagodičevja na Kozjanskem še posebej razširjene. Kmete, ki se u- kvarjajo s pridelovanjem črnega ribeza, je v preteklih letih motilo zlasti dejstvo, da so bile odkupne cene pre- majhne, sedaj pa bodo to uredili tako, da bodo odkup- ne cene zagotovili že v na- prej. Ker so se nasadi črnega ri- beza v šmarski občini zelo dobro obnesli, namerava kme- tijski kombinat Hmezad iz Žalca to leto začeti z masov- no gojitvijo jagodovih nasa- dov še posebej zato, ker je v neposredni bližini gojitve- nega območja predelovalni obrat v Mestinju, ki ga bodo še razširili in modernizirali. Jagode bodo gojili tudi na kmečkih posestvih, kmetje pa bodo za posaditev nasadov dobili potrebne kredite. Za jagode bodo lahko dobili kre- dite za dobo treh let, za črni ribez pa za dobo šestih let. V naslednjih tednih naj bi posadili okoli osem hekta- rov jagodičevja, za prihodnja leta pa načrtujejo po 20 hek- tarov letno jagodovih nasa- dov. Odkup in izvoz pridelka zagotavlja kmetom, obdelo- valcem nasadov, petnajsHet rm podgodba, sklenjena s kmetijskim kombinatom Hme- zad. Posebno pozornost na- merava kombinat posvetiti tu- di pridelovanju črnega ribeza, ki je zaradi razlogov, navede nih zgoraj, nekoliko zastalo. Že lani so na kmečkih po- sestvih zasadili ponovno 13 hektarov in letos 8 hektarov. Za prihodnje leto namerava- jo posaditi s črnim ribezom še nadaljnjih 25 hektarov let- no. Tudi tukaj zagotavlja kombinat z izvozno pogodbo trdne odkupne cene za na- daljnjih 15 let. To je vsekakor močan ko- rak naprej pri izkoriščanju jagodičevja v šmarski občini in dober zagarantiran zaslu- žek individualnih kmečkih go- spodarstev, ki so se doslej več ali manj ukvarjale z veči- mi kulturami, a predvsem z nepridobitnimi. Precej gospo- darstev se je že odločilo za pridelovanje ene same kultu- re, ker jih pač nove izkušnje silijo v to. Milenko Strašek Mozirje VSI ZA CVETJE Tudi ta štirinožec je dopolnil spored mozirske cvet- lične razstave. Gospodar ga je »okinčal« ter mu obesil dve košari, polni pisanih rožic. Bil je lepa reklama za lepo prireditev, (Foto: MB) Detajl iz antičnega parka v Šempetru v Savm.jski dolia (Foto: T. Tavča ANTIČNI PARK Antični park v Šempetru v Savinjski dolini ima iz ki v leto več obiskovalcev: izletnikov in tistih, ki jih rima izkopanine privlačijo tudi zaradi proučevanja staroda* zgodovine. Antični park, kot ga imenujejo domačini, je po /asii domačega turističnega društva lepo urejen. Izreden pa tudi tisti del perspektivnega načrta turističnega raz7i| Šempetra, ki zadeva rimsko nekropolo. Gre za dela, kil jih naj uredili do 1986. leta. To pa so: dokončru uredil vzhodnega dela nekropole (1973), prva etapa nadaljnjih! kopavanj (1975), druga etapa izkopavanj (1978), i-^i strukcija izkopanih grobnic (1980), poskusne sonde i| cerkvi (1981), graditev lapidarija ((1983) in rekonstnikc rimskega vojašikega taborišča v Ločici (1986). Za vsa dela bi potrebovali nekaj nad tri milijone dinarje^' poi dan j i vrednosti. •• DRAGICA REGVAT Vsak človek ima ne- kaj, kar ga nerazdružno spremlja skozi vse življe- nje. Temu pravijo nekate- ri bolj ali manj posrečeno kar usoda. Za Dragico Re- gvat je to skoraj gotovo petje in glasba nasploh. Ni naključje, da se je Dragica, pevcnx)dja, ki ga pozna nedvomno celo Ko- zjansko, posvetila sloven- ski pesmi in vsemu lepe- mu, kar je tako nerazdruž- Ijivo povezano z njo. Pe- tje je na Kozjanskem tra- dicija, ki pa, žal, počasi in docela sigurno izumira. Pela je vedno rada, a je vendarle obdobje med voj- no in po vojni tisti čas, v katerem je marljiva pe- vovodkinja skupaj s svo- jim zborom dosegla najvi- šji vrh, utelešenje vsega, kar si je leta in leta žele- la. Ze med vojno je Dragica Regvat na osvobojenem partizanskem ozemlju vo- dila mladinski pevski zbor v Jurkloštru, od koder je tudi doma. V istem kraju, ki je že pred vojno imel močno pevsko tradicijo, je vodil svoj pevski zbor, tu- di Radovan Gobec. To je bil mešani pevski zbor, ki je imel zelo močno zased- bo, takoj po vojni, v pr- vih dneh svobode pa je nastopal v unionski dvora- ni v Celju. Precej pesmi, ki jih je skomponiral Go- bec, je s svojim takratnim in poznejšim zborom na Pilštanju, kamor je odšla po končani vojni, izvajala tudi sama. Vsekakor so največkrat prepevali zna- no partizansko pesem, ki ji je Gobec dal svoj čar: Le Tiaprej odred kozjan- ski in ki je še danes ena izmed najlepših slovenskih partizanskih pesmi. Takoj po prihodu na Pilštanj se je Dragica Re- gvat popolnoma posvetila petju in že kar takoj, na samem začetku začela z us- tvarjanjem lastnega pev- skega zbora. Vrstile so se dolge in naporne vaje, pevci so prihajali od da- leč, uro. celo dve so hodi- li po dežju, blatu, snegu, pa vendar nihče ni klonil. Bili so polni ponosa pri- padnosti slovenski pesmi. Prav zaradi tega se v tem zapisu ne da govoriti sa- mo o osebnosti Dragice Regvat, pač pa o vseh, ki jih je s tolikim trudom zbrala okoli sebe. Celih pet let sta Dragica in njen pevski zbor žela vrsto priznanj. Sledili so nastopi, sledile pohvale, priznanja, nagrade. Zbor je postal eden najboljših v takratnem celjskem ok- raju. Ob neki priliki je kro- nist zapisal v Celjskem tedniku naslednje vrstice: »Posebna odlika pilštanj- skega zbora je prisotnost in naravnost izraza in moč- no notranje doživljanje, ki prehaja tudi na poslušal- ce, tako da ima človek občutek, da pojo pristno in čisto resnico.« Kronist je napisal še več, vendar vsega ne bomo po- vedali. Govoril je tudi o pevovodkinji, o njenem su- gestivnem vplivu, izvabiti iz ljudi pesem, ki zna pre- pričati, zasanjati, premago- vati ovire. Danes Dragica Regvat nima več pevskega zbora. Ostale so le diplome in polne omare not, slik, iz- rezov iz časopisov in pred- vsem spomini. Ostala je tudi zavest, da je velika škoda, prepustiti te ljudi, polne muzikalnosti, same. čas je na mlajših, zbor potrebuje močne roke, mnogo ljubezrm in še več volje. Vse to je Dragica Regvat imela. MILENKO STRAŠEK turistični drobiž v NEDELJO ZELTWEG Na eni najuiodernejših avtu- niobUskU] stez na svetu, v ZeU- wegu, na avstrijskem štajer- skem, bo v neUeljo, 13. t. m. i« de.seta avtomobilska dirka za ve- liko nagrado Avstrije. NastopUi bodo vsi najbolj,ši dirkači for- mule 1, ki ot>eneni šteje »a sve- tovno prvenstvo. V organizaciji celj.skega Izlet- nika si bo to prireditev ogletla. io tudi večje število ljudi ia na.šili krajev. Izlet v Zeltweg je postal že tratlicionalen za mno- ge ljubitelje avtomobilskega siM»rta, V MAKARSKO Mladinska turistična posloval- nica 1'opotnik v Celju pripravlja mnoge turistične aktivnosti za mlade in druge. Vsi, ki so člani Počitniške zveze, so hkrati tudi člani IY1IF (International Youth Hostel Federation) ter imajo na poti po Kvropi popuste, prebiva- jo pa lahko v niladinskili hote- lih. Popotnik dobiva na.jveč prijav za letovišče »(ioran-Savinja« v Makarski. Letovišče je odprto od 1. junija do 30. septembra. Vseh izmen je Sest po 200 leto- valcev. Bivanje je v šotorih, vi- kendili in pri privatnikih. Tisti, ki gredo v >lakarsko s prvo ali zadnjo skupino, imajo 10 odstot. kov popusta. Večje skupine ima- jo tudi organiziran prevoz iz C«- Ija do letovišča in nazaj s öO odstotnim popustom. Tm-istična poslovalnica Popot- nik pa siM)soja tudi šotore. NOVI AVTOBUSI Na začetku leta so pri Izlet- niku v CX'lju dobili deset novih avtobiLsov znamke Sanos. Pet so jih namenili lokalnemu, pet pa medkrajevnemu prometu. V juniju -so nabavili T.VM turistič- ive izvedl)e, ki ima 42 sedežev. To so 46_sedežnl zelo udobni av- tobusi, kd imajo mercedesovo notranjo opremo. To pa še ni vse. Do konca leta pričakujejo še pet avtobu- sov znamke Sanos (4<> sedežne) in dva avtobu.sa iste znamke, ki pa bosta imela 54 sedt-žev. la Maribora i» ho prišlo deset l)e- utrov, ki bodo imeli po 45 »e- Mo- dablanje, pa sem imel v spri- čevalu preveč trojk. Tako sem se vpisal na rudarski , šolski center v Velenju. Po ■šiilanju pa se bom, če se bo 1« dalo, puävetü slikarstvu.« Loče i> zucctüu letošUjUi a. Kullunuli ; ireditvali v Ločali smo že po- 1 očali. Ta eUinstve.ia kulturna ina- nife-.lacija v Konjiški občini po- meni prav gotovo svojevrstno kul- turno oživljanje — posebno ie tam, kjer .so kulturne potrelic in želje v na.sprotju l objektivnimi mo-inostuii. laka nasprotja pa v Ločali obiiajajo. Ločani želijo s svojimi prizadevanji opozorili na skrajno neurejen kulturni dom. hkrati pa si želijo dati številnim gledalcem delček tistega, kar i)l jim bilo sicer nido.-iegljivo. Za prizorišče so .si izbrali dvorišče gradu »Pogled«, ki je poleg lasi- ne atraktivnosti dokaj neprimeren za gledališke predstave — skromne odr.ske možnosti. Ob primerni po- moči tamkajšnje kulturne skup- nosti in domačih organizacij bi bilo prav tu moč urediti enkiai- no letno gk'dališče za vse vrste prireditev. To so verjetno tudi že Ije prizadevnih organizatorjev z SCmUom Zupantem na čalu. Program je zelo pester in ambi- ciozen. nam je v soboto ponudil »posladkano« opereto »Pri Belem koi.., :-kii« v izvedbi Prosvetnega društva »F. Prošeren« Trnovo ia Ljubljane. Ker želijo številne gl^ dalce tudi kulturno zabavati oe moremo prigovarjati k temu iz- boru, lahko pa tapišemo na račun izvedbe predvsem to, da ni vse dobro, kar pride iz Ljubljane. Im- provizirana, na hitro roko priprav- ljena. glasbeno in igralsko neuig- rana. kostumsko in scensko ne- sprejemljiva. da ne rečemo za poštene gledalec ponižujoča pred- stava »Belega konjička« pač ne bi s.Tiela zapustiti slovensko kul- turno metropolo. Ce so organiza- torji žrtvovali težko prislužen de- nar, potem .jih pač ne smemo ope- hariti in izigrati njihovo pošteno holen.jp. Četudi je predstava ama- terska. mora biti za tako gosto- vanje solidno pripravl.iena. Ob koncu naj zapišemo še to, da bodo kulturni entuziasli ioc lodročju dosegli prve večje uspehe. Po končanem tečaju za po- možne knjižničarje (bil je že konec lanskega leta) je v letošnji pomladi končno lispelo p>onovno oživeti piot-u- jočo knjižnico in knjižnične izposojevalnice ali knjiräiice v Strmcu, Vojniku in Dobrni. V letošnji jeseni pa naj bi spet začele delovati knjižnice v Tmovljah in Storah. V tem obdobju je kulturna skupnost, razen rednih sredstev za nabavo knjig v knjižnicah, namenila dodat- no še 90.770 din za povečano nabavo novih knjig. Pri nabavljanju knjig je bil poudarek na kakovostni in poljudnoznanstveni literaturi, ki je bila doslej zane- marjena. Do konca leta pa je predvidenih še 43.443 din za dodatno povečanje knjižnih fondov. Skupaj s slovenskimi založbami pa pripravlja Studijska knjižni- ca Celje za leto knjige še posebno knjižno razstavo v svojih prostorih. KULTURNA AKCIJA Ne bi ponavljal navedb upravnika Slovenskega ljudskega gledališča Bcijana Stiha, Ici vam je v svo- jem odgovoru na podobno vprašanje podrobneje opi- sal, kaj vse je storilo ali namerava storiti gledališče v okviru kulturne akcije. Navediel pa bom zlasti po kakovosti močnejšo razstavno dejavnost Muzeja revo- lucije in poseben tečaj za likovnike — amaterje v Li- kovnem salonu Celje, ki je namenjen predvsem mlaij- šim ljudem ter posebno pro4ajno razstavo kakovost- nejših sodobnih slovenskih grafičnih ustvarjalcev s po- sebnimi ugcdnostmi za kupce, ki bo decembra 1972. Zelo težko je širšemu krogu ljudi nazorno prikazati delo spomeniškovarstvene službe. Zaradi tega je Zavod za spomeniško varstvo Celje v letošnjem poletju pri- pravil razstavo zbrane dokumentacije in izsledkov raz- iskav ter obnovitvenih načrtov za grad Gornje Celje, ki je trenutno odprta v avlah Studijske knjiž-nice in jo bomo podaljšali v začetek novega šolskega leta, da bi bili možni tudi skupinski ogledii šolarjev in dijakov. Hkrpji z otvoritvijo razstave je izšel tudi vodič po razvalinah .cradu Gornje Celje. Hvaležni smo vam, ker ste o teh dveh dohoAkih tako obširno poročali. Po- dobno razstavo bo Zavod za spomeniško varstvo pri- pravil o spomeniškovarstveni akciji pri t-abomi cerkvi na Svetini. Pripravil je tudi spomeniški vodič po me- stu Celju. Pojačana bo dejavnost Koncertne posloval- nice in Glasbene mladine. V pripravi je uvedba kino- tečnih filmskih predstav za odrasle in prikazi filmov, ki so jih posneli celjski filrriski amaterji. Posebno po- zornost pa verjetno zasluži posebna akciija naše kul- tume_ skupnosti za {>ospe.^anje individualnega 'mie<- nišk^ ustvarjanja na na5em obm^-^čju. SODELOVANJE KULTURNIH SKUPNO- STI V CELJSKI REGIJI 2e T pripravljalnetn obdobju in prvo leto po nstanovilvi, ai je naša kultiinia skupnost prizadevala za sodelovan.|e z drugimi skupnostmi na našem območju. Vsi poskusi so v glavnem o.ftalS bre« haska, ali pa je bilo sodelovanje omejeno samo na daja- nje nasvetov. 1. marca letos pa Je na pobudo S7,DL prišlo do prvega regionalnega posveta, ki so se ga udelež.Me kulturne skup- nosti oh5In: Brežice, Laško, Sevnica, Slov. Konjice, Šentjur, i^marje pri .lelšah in Celje. Vabilu pa ^e ni.so odrvale skupno.sti iz Krškeg.i. Mozirja, 7alca In Velen.ja. Soglasia ugotovitev tega po.sveta ,|e bila, da so podobni regionalni posveti nujni zn bol.jjiie delo v.seh. za skupno uskla.jeuo delo in za skupno načrtovanje razvoja. Ker tarej« druge skupnosti kadrovske težave, je bilo na tem posvetu izglasovano celjski kulturni skupnosti pooblastilo «a sklicevanje podobnih posvetov. Strokovni službi celjske skupno- sti je bilo naloženo, da izdela osnutek pravilnflui ali dogovora o sklicevanju regionalnih posvetov kulturnih skupnosti širše celj- ske regije. Pri tem .so bile mišljene tudi skupnosti Iz Zasav.ja In Posav.ja. kamor prav tako sega dejavnost celjskih kulturnih za- vodov regionalnega značaja. Naša strokovna služba je osnutek pravilnika izdelala v nekaj dneh in ga razposlala rsem skupno- stim T regiji v obnavnavo potrditev. Odgovor smo dobili sa- mo od Kulturne skupnosti Hrastnik. Tn pri tem Je ostalo. Celj- ska skupno.st nikakor noče in ne sme vsil.jevatl svojih stališč, saj .te enaka med enakimi. O vzrokih, zaradi katerih še vedno ni prišlo do sklenitve družbene.ga dogovora o načinu sklit*vanja regionalnih posvetov in s tem v zvezi tudi regionalnega sodelo- vanja, lahko zdaj samo ugibamo. T>omnevamo, da Je eden Ixmed vzrokov tudi počasno organizacijsko utrjevan,|e drugih skupnosti (kad"ovske zagate) in za zdaj prešibak učinek slovenske kultur- ne skupnosti. V ilustraclfo naj navetlem umo, da niti naša skupnost (oddala Je jMjtrebno gradivo prva v Sloveniji 24. aprila 1972) niti katerakoli druga letos še nima sklen.fenega in potrie- neifa družbenega dogovora s IS SR Slovenije • financiranju. Ta- ko poča.sno reševanje osnovnih vsakoletnih družbenih dogovoro» v okviru vse Slovenije močno zavira in ogroža normalno delova- n.ie temeljnih kulturnih skupntosti In s tem tudi njegove*« regio- nalnega poveravanja. JURO KISLINGER. direktor strokovne službe K9C 8. stran NOVI TEDNIK 5t. 32 — 9. avgust 1972 Vrtiljak dogodkov MOZIRJE Cvetlični park v šoli Mozirjaiii so se tokrat j>ostavili. Šesto cvetlk-iM» razstavo m pri- pravili tako, da so nanjo upravičeno ponosni. Nova Sola se je za tri dni si>renienila v cvetlični park, v pi;činski skupšč-ini v Slovenskih Konjicah obiskali vodstva delovnih kolektivov, so sklenili, da boodo ziulevo pravoča-sno uredili. V akcijo se je vključil tudi odbor krajevne organizacije SZDl., ki bo skušal prido- biti za to humano akcijo čim več kmetov in drugih oln'-anov, ki niso zaiHisleni. Za krvodajalski dan «»o dolmili torek 1,5. avgusta; LAŠKO Več usposobljenih za prvo pomoč v kratkem se bo v I,Aškem pričel tečaj prve pomoči za voznike motornih vozil. Vsako leto usposobijo za prvo pomoč približno 150 voznikov, to je v štirih letih 600. (Tako dolgo tečaje že pripravljajo). Tečaj se bo pričel takoj, ko bo število kandidatov zadostno. Do konca leta nameravajo pripraviti še dva tečaja. Za devetdeset di- narjev so tečajniki deležni trikratnega tr In pol urnega predavanja zdravnika. Razumljivo je, da sledi preizkušnja. Na iz))itu da.jejo prednost praktičnemu delu, seveda pa je pomembno tudi teoretično ■Wljc. M1>B Celje Bojan Volk O BODOČI SKUPŠČINI Delegatski sistem in razmerja SAMOORGANI- ZIRANJE IN MEDSEBOJNO POVEZOVANJE DELOVNIH LJUDI IN OBČANOV NA RAVNI OBČINE Delegatsko načelo je la- stno resničnemu, vsebin- sko polnemu samouprav- ljanju. Kajti samouprav- ljanje ne ynore biti ome- jeno le na človekove te- meljne samoupravne sku- pnosti, torej na raven, kjer lahko tudi formalno soodloča, temveč mora biti čimbolj celovito, raz- širjeno na življenje in de- lovanje celotne družbene skupnosti. To celovitost človekovega samoupravlja- nja na vseh ravneh pa naj nam pomagajo orga- nizirano dosegati prav uresničevani delegatski odnosi med samoupravno organiziranim človekom in njegovimi odposlanci. (Iz gradiva za seminar v Slatini Radencih, od 11. do 13. junija 1972) Predlog tez o skupščin- skem sistemu, ki jih je pripravila delovna skupina za skupščinski sistem (In- formativni bilten Zvezne skupščine, leto IV. štev. 79) dajejo okvirni odgovor na to, kako uresničiti in v praksi izpeljati ta na- čela v občini (in seveda yadi v republiki in federa- ciji). Seveda pa v predlo- gu tez niso izčrpno obde- lana vsa pomembna vpra- šanja celovitega skupščin- skega sistema. Zlasti pa tista, ki jih bo morala ob- čina urediti s statutom. Sem spadata predvsem dve področji: pristojnosti skupščine na ravni občine in izpeljava volilnega si- stema s tehniko volitev. Obe ti področji bo morala občina podrobneje urediti s svojim statutom, ki vse bolj postaja listina najšir- šega družbenega dogovora delovnih ljudi in občanov, torej listina samoupralja- nja. Pričujoča razmišljanja gredo v to smer: kako v občini uresničevati dele- gatski sistem in razvijati razmerja, da bi zagotovili vodilno vlogo delavskega razreda ter samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov v sistemu druž- benega (Kiločanja in v po- litični oblasti v kar naj- bolj neposrednem sodelo- vanju pri sprejemanju od- ločitev ter usklajevanju njihovih odnosov in inte- resov. Kako »pripeljati« avten- tični interes delovnih ljudi in občanov v skupščino občine, slej ko prej osta- ne ključno vprašanje se- stave in dela skupščine. Iz tega izvirata dve na- daljnji vprašanji: prvo, kako omogočiti izražati specifične interese in dru- go, kako uslimi besedami, katere zbore naj ima občinska skupščina, njihov sestav, odnosi med ljudmi, pristojnosti posa meznih zborov in skupšči ne kot celote. če skušamo specifične interese vnaprej opredeli- ti, bi — poenostavljeno si- cer — lahko izhajali iz strukture zaposlenih, skup- nih interesov znotraj po- sameznih proizvodnih pa- nog, po ustvarjanju vred- nosti njihovega dela in drugem. Analiziranje teh komponent kaže, da se te interese da strniti in iz- raziti z enim samim kri- terijem — s številom za- poslenih. Izhajajoč iz te- ga predstavimo našo obči- no po tem kriteriju: po posameznih dejavnostih je zaposleno tole število de. lavcev: (Se nadaljuje) Fran Ros SPOMINI NA OKUPACIJO ŠOLA JE BILA KASARNA iN JEČA Tisto zimo je štirinajsta divizija šla mimo Celja in Nemcem v mestu so se tresle hlače. Topovi so gr- meli okrog, nas, železniški proge so bile pretrgane, partizani sploh niso več zapuščali okolice. Skoraj ni bilo dneva brez letalskega alarma. Tudi na Celje so padle bombe, šolskega pouka je bilo le še malo in to sa- mo v zgodnjih jutranjih urah. Starši so ob alar- mih prihiteli v šolo in svoje otroke odvedli do- mov, potem pa so jih le redkeje še puščali k pou- ku. Prestolnica Jugoslavije Beogrtid je bil spet prost! Titova vojska je povsod zmagovala! Vesel sem bil vseh teh znamenj konca Hitlerjeve moči. Le ena skrb nas je vse tri mu- čila: kaj je z našim Milo- šerp, ki o njem že dolgo ni bilo glasu? Nekega dne se je na šo- li pojavila nova, mlada učiteljica. V Savinjski do- lini .]e učila, bila je Du najčanka pa so jo parti- zani ujeh in odfKJljali s seboj v gozd. Morala jim je obljubiti, da na Slo- venskem ne bo več pouče- vala in pvotujčevala naših otrok. Izpustili so jo. Okupatorjeva oblast jo je nato poslala na to našo šolo v Celju. Toda tu ni hotela učiti, češ da je par- tizanom tako obljubila. Upravitelj je besnel nad njo, ona pa je še tisti dan odpotovala najbrž domov. Le v večjih krajih oko li Celja, kjer je učitelje varovala nem.ška vojska, je bilo še nekaj tujega pouka. Na osvobojenem Kozjanskem in v Gornji Savinjski dolini so delale že slovenske šole. Ni tra- jalo dolgo, ko so celo v Celju nemške učiteljice samo še nogavice pJetle za zadnje vojake, ki so jih zdaj sclicali pod orož- je: bili so t-) že priletni možje in mladi fantički. Ti naj bi rešili rajh! V tem času so nam šolo spet spremenili v ječo, ki so vanjo pošiliali zavedne Slovence. Nekaj prejšnjih sloven- skih učiteljic je še ostalo v Celju, teh niso pregnali. Te so zdaj po svojih do- movih učile slovenske ot- roke v niiho-'em materin skem jeziku, da bodo pri- pravljeni za ^stop v slo- vensko šolo, (iO se odpro njena vrata. Tudi naš Ivanček se je pripravljal. Še prej pa je prišel ti- sti orni dan . . . Opoldne sem se vrnil iz mesta. Do- ma sem našel ženo, ki je ležala na postelji in krče- vito jokala. Ob ajej ie ves v solzah stal Ivanček. Kaj se je bilo zgodilo? Neka kurirka je bila prinesla pismo z novico, da je naš Miloš že ored štirimi meseci padel na Dolenjskem, Bil e hraber partizanski oficir, dvakrat odlikovan. Neznosna cole čina ,:e prevzela tuii me- ne. in venda. — tudi ta žrtev je bila potrebna za svobodo naše d.'>m:>vine! S to mislijo sem se sku- šal tolažiti. Teden kasneje so k nam prihi-umeli trije ;x)licisti — Kje ie vaš sin? so — Tukaj je, sem poka- zal 'a Iv",nčr:a. — Ne ta! Se enega ima- te! Tistega, ki je partizan! Vsi skupaj -;te banditi! Prava golazen! Vsi trije takoj z nami! Jamo pol ure č^ts.i .so nam pustili da pois- kali iiapotrebriejšo oliile- ko. Zaklenili so nam sta- novanje, nas pa so cd- gnah dve nadstropji više tja, kjer je bilo že več sob polnih Ji^^n-.iirancev. Tako smo p>ostaii jetmki cTav v tem naše.n poslop JU. ludi moja žena .n Ivanček sta to junaško prenesla in bilo nam je nekako sladko trpeti zara- di našega ljubega Miloša. Ali so tudi Nemci te ve- deli za njegovo smrt? Nas bodo zdaj nemara ustreli- li kot talce, vsaj mene? Potem sem slišal, da nas nameravajo poslati v nem- ška taborišča, kakor prej že tisoče, če bodo le ime li še toliko časa, ko j'.a zavezniki že z vseh stra- ni vdirajo v rajh! Kakor blisk se je m'^'-l zaporniki razširila no\ ica: Hitler je mrtev! Samo še nekaj dni in trpljenja bo konec! Že 5. maja 1945 so iz- ginili stražarji, vsa njego- va vrata pa so ostala od- prta. Jetnikom je pot bil i prosta! Mi trije smo se vrnili v pritličje, v naše staro stanovanje. Vse v njem smo našli premeta- no in marsikatera reč je manjkala. Napočil je tudi 8. maj! V zgodnjem jutru so nem- ški vojaki in policisti, ki so še prebivali v šoli, po brali svoje orožje in od šli. Po šolskih sobah so pustili nekaj opreme in mnogo municije. Z njimi so odhajali še zadnji nem- ški učitelji in učiteljice. Poslovili se niso. Moja družina je bila zdaj sama v vsem poslopju. Ti ljuba naša šola! Oddahni si zdaj, ko sije nad Celjem to zlato majsko sonce svobode! Pohitel sem na pod- strešje k skritim sloven- skim knjigam, zavitim v staro jugoslovansko zasta- vo. Vsa prašna je bila, a njene barve so še živo ža- rele. V omari nemškega upravitelja sem našel kos rdečega blaga, najbrž pri- pravljenega za nacistične zastavice. Iz tega le moja žena izrezala petokrako zvezdo in jo prisila na na- šo zastavo. Ivanček je pritekel do- mov z novicami: Nemčija bo vsak čas kapitulirala! Mestu se bližajo tolpe us- tašev na svojem umiku! S hiš vise že naše zastave! Pred magistrat je privozii avtomobil s partizani! Še isti večer je s šole zavihrala mogočna jugo- slovanska zastava! Že dan kasneje, 9. maja. je skozi Celje prikora kala zmagovita partizan- ska vojska. Ljudje so jo obsipavali s svežim po- mladanskim cvetjem. Vi- del sem stotine solznih oči. Svoboda je bila tu! O, ko bi bili z osvobodil no vojsko prispel tudi naš ljubi Miloš! Vendar: ni se boril zaman, ni umrl zaman! Partizanska brigiuia se je začasno nastanila v na- šem poslopju. Po njego- vih prostorih se je spet oglasila slovenska beseda pomešana z bratsko srb sko in hrvatsko. Zadone 'a je naša lepa pesem. Iz pregnanstva, iz tabo- nšč so se vračali sloven ski učitelji in učiteijir-e, s niso se vrnili vsi. Sloven ska šola je poklicala mla dino in ta se je odzvala z ''eseljem in močnj Vvi Ijo, da se uči zdaj v svo jem ljubljenem jeziku, ki s<-! ga naši sovražniki ob soo'li na smrt. Na; ži"! svobodna Titova lugoslu vija Takšni so spomini nok danjega šolskega služite Ija Mihe Škorca, dobrejja in poštenega Slovenca, Zdaj je že starček, a še mu v živem ognju zamo- rijo oči, kadar se spomni najtežjih dni svojega živ- ljenja ... KONEC St. 32 — 9. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 9 Njihovo življenje je materinstvo VESEL IN SREČEN Ko sem med kmetije pod Raduho zahajaj še peš, se mi nikoli ni pri- merilo, da bi zašel. To- krat pa sem se podal ix> novi avtomobilski cesti, pa sem zgrešil. Ceste sicer ne, ker bi se to kaj klavrno končalo, vsaj za avto, če tudi zame ne, temveč kme- tijo. Namesto na gornje Tevčevo sem privozil na Modrakoa'0 dvorišče in ta- ko hitro, kot sem pribr- zel, sem tudi že odrajžal. Malo, ker se mi je mudilo (kdaj pa se ne?!), malo, ker me je bilo sram ... Skoraj vsa družina (manjkal je oče in dvoje otrok) je bila zbrana v kuhinji in najstarejši med otroci, ki so se zgrinjali okoli mize, je reševal kri- žanko. Ostali so mu vne- to pomagali, drugi pa na- gajali. Prisedel sem, pa ne zavoljo križanke, tem- več zavoljo pričujočega re- portažnega zapisa. Sprva sta BERTA BE- ZOVNIK, stara je 50 let in njen mož Jože živela na njenem domu, na Miklav- cu, kjer sta si postavila novo hiško. Pa so njegovi starši rekli, da bodo grunt prodali, če ne prideta do- mov, in sta prdšla in pri- čela gospodariti. Kmetija je lepa, čeprav je vse v bregeh, obsega pa skoraj 30 hektarjev. V hlevu ima- jo šest repov in konja, prašičev pa ponavadii oko- li pet. Kljub temu, da je na kmetiji veliko dela, se je mož ^poslil pri Gozd- ni upravi. Vsak dinar prav pride ... Otroci So se jima v za- konu rojevali kar lepo po vrsti in zadnja punčka je stara le 19 mesecev. Tako je BERTA BEZOVNIK prav gotovo med najmlaj- šimi materami, ki so bile doslej objavljene v naši rubriki, ki se, kot vse ka- že, še ne bo tako kmalu iztekla, čeprav bi se po predvidevanjih kolege Ju- reta morala že letos apri- la. Vsi smo zmotljivi ... Toda vrnimo se k mami Berti. Vse porode je opra- vila kar doma in nikoli ni bilo nikakršnih zapletov. Dokler so bili otroci še majhni, je rekla, je bilo že težko, potem pa so drug drugemu jKwnagali, pa je nekako kar šlo. Le dva sta že odšla od hiše, ostali so še vsi doma, štir- je pa hodijo še v šolo. Tretji po starosti je letos končal gimnazijo v Celju in jeseni bo odrajžal proti Sarajevu, saj se je navdu- šil za vojno aviaoijo. No, višine se mu ni treba bati, saj so je tod v teh strmih bregeh na južnih obronkih Raduhe vsi vajeni,.. Pri hiši je veliko vese- lja, zadovoljstva in po- manjkanja niso nikoli trpeli. Vedno so pridelali dovolj, da so imeli vsega, kar so potrebovali. Leta so tekla in otroci doraščali, še malo, pa bo odrastla tu- di najmlajša izmed desete- ro Bertinih otrok. Prve kaplje so padale z neba, ko sem stopil v breg proti cesti in se še enkrat ozrl na zbrano družino na pragu. Kot šopek rož so stali ob njej, ki jim je darovala življenje in znali ji bodo povrniti ljubezen in dobroto ... Prepričan sem v to! Bemi Strmčnik PIŠE MILAN SENIČAR XV. nadaljevanje Otroci so naše največje bogfiStvo, naša skrb in ljubezen. Dokrer so mali, imajo z njimi majhne skrbi, potem, ko so večji, pa velike; 5ako modrujejo stare mamice. Nekateri imajo z majhnimi otroki resnično male skrbi. Tako na primer tisti direktor, ki si je belil glavo s tem, kje naj njegov otrok letuje, da se bo njegovemu žepu najmanj po- znalo, nadebudni malček pa bo kljub temu užival. Domislil si je, oziroma ne on, am- pak tisti okoli njega, s katerimi se pozna že dolgo vrsto let. Poslali so di- rektorjevega sina v čudovito kolonijo, kjer so se zbrali otroci z vsega sveta. Tu je lahko spoznal Japoiičke, Avstrijč- ke, Amerikančke in druge. vsi so bili zadovoljni, direktor, sin- ček in organizacija, ki ga je izbrala. Jasno, najmanj direktorjev sin je mo- ral biti, da je lahko letoval v takšni mednarodni družbi. Delavčev sin ali kmetov tega ne bi 'zmogel, pa čeprav ima enake ocene v šoli m je prav tako bister. Zmogel ne bi zato, ker njegov oče nima zvez. Zato se bo lahko po- tikal p>o zanikrnih ulicah predmestja, drugi pa po polju, gozdu, nabirajoč gobe, da si bo lahko kupil šolske stvari. Iz malega raste veliko. Tako je tudi s tistim fantom, ki je pred dnevi se- del v bifeju največje veleblagovnice v Ceytonu. Z njim sta bila starejša žen- ska in moški, verjetno oče in mati, če- prav njegovo obnašanje ni bilo sinov- sko. Sedli so 7& mizo. Starejša sta govo- rila slovensko, dvajsetletnik pa nem- ško. Nato se je razjezila mati: »Mule, z mano boš že govoril po naše.« Oče ju je samo nesrečno pogledal in molčal. Brezkrvni in z mozolji posuti fant ni odnehal. Nekaj je zakrulil nazaj, kar je mater še bolj razjezilo. Znova mu je prigovarjala, tako dolgo, da je bilo moč slišati prve naše besede: »Kaj le hočeš, kaj mi na čelu piše, da ser^ Slovenec?« ji je jezno zabrusil. Dragi fantek, k sreči ti resnično ne piše na čelu, da si Slovenec, k sreči namreč za vse druge, ki so. Takšni kot si ti, nam niso potrebni, ljudi, ki so se sramovali ali zatajili materin je- zik, se še spominjamo, vendar ti niso ostali, ostali so tisti, ki so ponosno izgovarjali slovenske besede. še to, ni vse zilato, kar. se sveti, pravi star pregovor. V nadaljevanju ix>govora je družbica ugotavljala pred- nosti velike trgovine, obleko natakaric in še marsikaj drugega. Medtem, ko je bila mati navdušena, je on vedno znova ponavljal: »To ni nič, pri nas je bolje.« * (Peyton se je pogospodil, tako kot so- sedov cucek, kaLeremu morajo po opravilu s toaletnim papirjem obri?ati rit. Namreč, kamorkoli prideš, nikjer te ne ogovorijo drugače kot gospod. Razen miličniki, zanje si še vedno to- variš. Nekateri pa se počutijo še uža- ljene, če jim nedolžno rečeš »Veste, tovariš...« Mrko te pogledajo in si mislijo, midva da bi bila tovariša? Najhuje je v gostinstvu. Sicer pa so tam nekateri res »gospodje«. (nadaljevanje sledi) Ali poznate svoj kraj? 0) Ali poznate svoj kraj? No, to bomo videli! Začenjamo z novo rubriko. Vsak te- den bomo objavili foto.grafijo kraja, ceste, doma, spomenika ali kake druge zna- čilnosti iz vašega domačega kraja in vi boste morali ugotoviti, kaj predstavlja foto- grafi,ja. Dane,« je uganka nekoliko lažja. Za začetek — seveda! Do ponedeljka, 14, avgusta 1972 nam na dopisnici pošljite odgovor, kateri kraj predstavlja naša fotografija! Žreb bo razdelil tri nagrade: 1. 30 din, 2. 20 din, 3. 10 din. Pričakujemo mnogo dopisnic! Skupina mladih iz Esslingena (ZRN) pred vstopom na vlak Celje—Velenje, kamor odha- jajo na štirinajstdnevni mldih. Na povratku se jim bo priključila skupina mladincev iz Velenja, ki je eno izmed šestih mest evropskih držav, ki ima z Esslingenoni organizirano izmenjavo mladinskih skupin. Foto: D- Medved Dragi sosed, ve?n^ da te bo to moje pismo presenetilo, saj med nama ni vladala navada, da bi si dopisovala. Ob srečanjih na stopnicah sva si rekla zdravo in morda še kakšen vljuden stavek, kako je vroče, koliko je dela in kako so se dvigni- le cene. Porekel boš, da zaradi tega ni vredno, da ti pi- šem. Res je in prav imaš, dragi sosed. Pišem ti za- radi čisto druge zadeve. Pišem ti zaradi tvojega psa. Ja, ja, prav si pre- bral, tistega tvojega sko- raj meter visokega črnega kosmatinca, ki si ga pred leti privlekel v stanovanje. Vem, vem, dragi sosed, to je tvoja stvar, kaj imaš ti v stanovanju. Lahko imaš tudi kravo ali slona, to je tvoja stvar. Vem, tu- di ta tvoj pes ni ljudem nič naredil, čeprav jih ne- kam postrani gleda. No, pa enega psa bi že še ne- kako prenesli v hiši, prav- zaprav konkretneje v blo- ku. Anpam, poglej! Vaše- ga psa neguje tvoja hčer- ka, pelje ga na sprehod, gladi ga in poskuša dose- či, da bi preskočil počez postavljeno palico. To so videli drugi otroci in — zahotelo se je tudi njim imeti psa ali vsaj psička. In eden ga je že dobil. Vem, dragi sosed, da bi najraje raztrgal to pismo in na jezo spil vinjak ali vsaj pokadil cigaro, ven- dar potrpi. Vidiš, ti si bil iniciator, da so v našem bloku začeli dobivati sta- novanjsko pravico tudi psi. Nihče nima nič proti njim, saj navsezadnje pre- govor pravi, da je pes naj- boljši človekov prijatelj. Zdaj pa pomisli, da bi si vsaka izmed dvajsetih strank umislila nekaj po- dobnega: eni bi začeli v drvarnici gojiti kokoši, za preganjanje podgan bi mo- rala obvezno vsaka dru- žina kupiti mačko in za- njo bi pripravili tečaj, ka- ko se lovi podganjo in mišjo golazen, dru^ bi se odločili za prašiče, morda celo kaj hujšega. In veš kaj bi postali? Živalski vrt! Ne verjameš? Praviš, da pretiravam in da ne razumem ljubiteljstva do živali? Razumem, razu- mem, dragi sosed. Samo to mi ni všeč. Blok je za ljudi, ne pa za živali, dra- gi sosed, pa čeprav ti- odstopaš svojo spalnico ti- stemu skoraj meter viso- kemu kosmatincu. In — ali si prepričan, da je do- voljeno imeti v bloku psa? Sosedovsko te pozdrav- lja sosed! mini reportaža Na širšem celjskem območju obsta- jata dve radijski postaji. Prva oddaja v Celju, druga pa v Šmarju pri Jelšah. Radijska postaja je last prizadevnega društva Ljudske tehnike. Znano pa je, da se program šmarske radijske posta- je sliši celo do Novega mesta in Kra- nja. Radijski program te postaje se uvršča med boljše v Sloveniji, saj vrte glasbo vseh žanrov. Radijska postaja zaposluje štiri na- povedovalce, od teh so trije honorarni. Najbolj popularen napovedovalec je Caci Cerjak. Radijska postaja oddaja trikrat tedensko: v torek in četrtek (od 16. do 18. ure) in v nedeljo (od 13.30 do 14.30). Šmarski radio oddaja na področju občin Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju in Slovenske Konji- ce. Te občine so odobrile radijski po- staji razne dotacije. Najbolj popularna oddaja je Veseli jukebox, ki jo poslu- šajo mlajši in starejši poslušalci. V tej oddaji, ki jo vodi Caci Cerjak, vrtijo predvsem hit-popevke, ki jih mladi tudi najraje poslušajo. Oddaja je na sporedu vsako nedeljo, takoj po čestitkah. Po priljubljenosti sledi od- daja Šopek domačih, ki je na sporedu vsak četrtek ob 17.30. Ze naslov oddaje nam pove, da v oddaji vrtijo »domače« skladbe, ki jim kmečki človek tako rad prisluhne. Zelo poslušani sta tudi informativni oddaji Iz naših krajev in od Pohorja do Sotle. Poskrbljeno pa je za ljubitelje resne glasbe; za te je torkova oddaja Naš mali koncert. Pa še nekaj besed o najbolj priljubljeni oddaji Veseli jukebox: Najbolj zažele- ne so skladbe tujih izvajalcev, pa tudi domači so priljubljeni. Oddaja traja dvajset minut, popestrena pa je s tele- fonskimi pogovori s poslušalci. Pri bra- nju teksta pomaga včasih Caciju napo- vedovalka Mimica Kidrič. Pred slabim letom so uvedli tudi javne radijske oddaje, vsakokrat v drugem kraju. Na vsako oddajo so povabili tudi neznane talente iz tistega kraja. Tudi v prihodnje pripravljajo na šmar- ski radijski postaji vrsto zanimivosti, ki bodo radijski spored še bolj pope- strile, tako da bo še kvaliteinejši. BRANKO JERANKO VELIKE PRIPRAVE — za gradnjo hitre ceste. Posnetek je narejen pri Žicah, temelje za barake pa je naredilo gradbeno podjetje Ingrad Iz Celja za delavce trboveljskega RUDISA, ki bo v bližini gradilo velik predor za hitro cesto. Prve lastovke so priletele ... (Foto: D. Medved) v. m r . v— -.cLi Vprašuje : Branko Jeranko Odgovarja: JOŽICA Ratej V naši rubriki pišemo o ljudeh z različnimi poklici in dejavnostmi. Tokrat predstav- ljamo delavko celjske tovar- ne »žična«, Jožico Ratej. Kaj ste po poklicu? Sem sestav- Ijalka avtomobilskih sedežev. Za to delo ni potrebna poseb- na strokovna usposobljenost in zato imam le prakso. Kako ste z delom zadovoljni? Z de- lom sem zadovoljna in ga z veseljem opravljam. Delam pa_ le dopoldne zaradi zveze z vlak;om, ker se vozim iz Po- nikve. Kaj pa osebni prejem- ki? Zaenkrat je še kar v redu, saj so plače pred kratkim ne- koliko zvišali. S plačo sha- jam, saj je povprečna. Kako je z delavskim samoupravlja- njem v vašem podjetju? Mi- slim, da je v redu, lahko bi pa seveda bilo še boljše. Ima- mo seje delavskega sveta, ki pa se jih vsi ne udeležujejo in zato ni vedno tako, kot bi moralo biti. Kako ste ali še boste preživeli dopust? Na dopustu še nisem bila, a bom kmalu odšla. Planiram Veli Lošinj, kjer ima naša organi- zacija svoj počitniški dom, kar nam omogoča regres. Imate težave s stanovanjem? Problemov s stanovanjem za- enkrat še nimam, kajti stanu- jem na Ponikvi, pri svojih starših. Pred kratkim pa sem začela z gradnjo svoje hiše. Berete Novi tednik? Na Novi tednik sem naročena že 10 let in sem z njim zelo zado- voljna, saj če ne bi bila, ga ne bi naročevala že tako dol- go. Najraje pa berem pisma bralcev, dobre podlistke, So- sed sosedu, rada pa rešujem tudi križanke. SUTJESKA 1972 V ponedeljek, 31. avgusta 1972 smo se vrnili v Slov. Konjice udeleženci tabora bratstva in edinstva SUTJE- SKA 1972, ki je bil na Pun- tiželi pri Puli. Zbrani smo bili pionirji iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Sku- paj smo preživeli nepozabnih 21 dni. Naučili smo se mno- go novih pesmi. Vsak večer smo ob spuščanju zastave peli pesem o Sutjeski. Stka- lo se je mnogo iskrenih pri- jateljskih vezi. Podrobno smo spoznali zgo- dovino Istre. Tako smo si ogledali znamenitosti I»ule, Poreča, Rovinja Motovima, Pazina, Učke, Rijeke, Opati- je In Raše. Taborjenje je ta- ko vse prehitro minilo. Slo- vo od pionirjev in od vzgoji- teljev je bilo zelo težko. Red- no si bomo dopisovali s svo- jimi prijatelji, da bomo oh- ranili bratstvo, ki se je skova- lo na taborjenju. Udeleženka tabora Jožica Kokot KDAJ TRGOVINA V SPODNJIH PRELOGAH? Vaščani SiK>dnjih Prelog so že večkrat predlagali in izra- zili željo po samostojni trgo- vini. Vas sama je namreč tri kilometre oddaljena od Slo- venskih Konjic, zato je njiho- va želja po trgovini upravi- čena. Vaščani so dobili že tu- di primeren prostor, podjet- je Dravinjski dom pa je pri- pravljeno prispevati opremo in urediti trgovinico. Težava pa je v tem, ker bodo morali izseliti stranko, ki se nahaja v stavbi, kjer naj bi bila tr- govina. PRIPRAVE NA ZDRUŽITEV Izvršni odbor občinske kon- ference SZDL je na nedavni seji sklenili, da bodo na pr- vem jesenskem posvetu s predstavniki krajevnih orga- nizacij SZDL razpravljali o pripravah na združitev delav- skega in kmečkega zavarova- nja. Menili so, da bo treba to akcijo intenzivneje razvi- jati v mesecu oktobru, tik pred referendumom. V UPU PREDSEDNIK IVAN BENC Na prvem zasedanju novo izvoljenega centralnega delav- skega sveta lesno industrij- skega podjetja v Slovenskih Konjicah so za predsednika izbrali Ivana Benca iz obra- ta v Slovenski Bistrici. Vo- dilni delavci so ga seznanili s sedanjim stanjem podjetja, ki ima za razliko od drugih podjetij proizvodne obrate v sosednji občini. Izvolili so še nove člane izvršilnega odbo- ra in več komisij, katerih čla- ni so izvoljeni tako, da zasto- pajo vse obrate. V NOVI PREOBLEKI Gradbena dela na drugi os- novni šoli se bližajo koncu. Nedavno tega so napeljali centralno kurjavo, vzporedno z njo pa so opravili še manj- ša dela po razredih in hod- nikih. Zato upravičeno upa- mo, da bodo vsa dela oprav- ljena do začetka šole, ko bo- do otroci radostno vstopili v prenovljene učilnice. POLITIČNA ŠOLA Ker v aktivih ZM in v ob- činskih organizacijah ZMS primanjkuje usposobljenih mladih ljudi, se je Republiška konferenca ZMS odločila za p>oletno politično šolo. Zače- tek politične šole bo 20. av- gusta in bo trajala teden dni v študentskem naselju v Lju- bljani. V njej bo sodelovalo okrog 400 mladincev iz vse Slovenije. Poleg rednih pre- davanj bodo ob večerih pri- pravili več tribim, na katerih bodo sodelovali tudi predstav- niki našega političnega živ- ljenja. Iz Celja se bodo poletne politične šole udeležili na- slednji mladinci: Jelka Ceg- nar, Kobe Jelena, Kotnik Pric, Oset Branko, Krajnc Viki, Riva Otmar, Ramšak Franci in Bratec Milan. STATISTIČNI KOLEDARČEK Vedno več je interesentov ki želijo različne podatke stanju v naši občini, kater« zbira statistična in upravi^ služba skupšč^ine občine Ce. Ije. Tako je pred dnevi izš«] Statistični koledarček 197Q katerega izdajatelj je Skup! ščina občine Celje. V kole darčiku so po določenem raj poredjju prikazani podatJii 1965/70, ki najbolj zanimajo strokovne službe delovnih or, ganizacij, kakor tudi člane sa tnoupravnih organov in druge' Izdajatelj se je odločil, dj prične z redno vsakoletno ij dajo statističnega koledarčkj v okviru občine. Vsekakor je ta odločitev na mestu in pohvalna. Letos bila naklada 500 kom. kole darčkov po 25 ND. Ob teti podatku pia se bo v©rjet;nc marsikdo zamisUl. Postavlja ta se dve \'prašanji. cemu za celjske razmere tako majhna naklada in s tem v zvezi tudj visoka cena koledarčka. Po trebe so vsekakor velike! Ii če se že odločamo za vsako letno izdajo statističnega ko ledarčka, potem je treba zbra ti prednaročnike, obvestit javnost o izdaji, stremeti z! čim cenejšim tiskom in z! pri vlačnejšo zunanjo in not ranjo obliko. V vSdk dom NOVI TEDNIK TEKMOVANJE GASILSKIH VETERANOV Pod pokroviteljstvom Ob- činske gasilske zveze Celje je bilo prejšnji mesec peto tek- movanje gasilskih veteranov, Prvo je pripravilo Industrij- sko gasilsko društvo železar- ne Štore — 1968 pri Mlinar- jevem Janezu, drugo je biLo v Slivnici pri Celju, tretje ob 100-letnici gasilstva v Laškem, četrto v Gaberju in letos v Škof ji vas.i pn Celju. Pravico tekmovanja so ime- li gasilci stari nad 40 let. Tek- movali so v hitrem oblačenju, testiranju za desetarje in strojnike, ostali v metanju rešilnega pasu, vezanju vo- zlov in vaji z vedrovko. Poleg hitrostne izvedbe so upoštevali tudi povprečno sta- rost enote. V škofji vasi se je organi- zatorjem prijavilo 12 enot po 9 m'Ož. V skupni starosti so bili najstarejši gasilci iz Mengša I., ki so imeli sku- paj 593 let, nato iz šaleka 589 let in Gaberja 582 let. Najstfr rejši posameznik je bil gasi- lec Franc Dolinšek, upokojed rudar, star 78 let, iz enote škof j a vas. Tekmovanje je motilo mož- no deževje, vendar je bilo do konca izvedeno. Prvo mesto so zasedli gasilci iz šalekJ pri Velenju, ki so po dogo- voru prevzeli pripravo tekmo- vanja gasilskih veteranov 2«. leto 1973. J Tekmovanja so se udeležili! gasilci iz EMO Celje, škofj«. vasi, Slivnice pri Celju, Meng. ša I. in II., Trbovelj-mestO'1 TKI Hrastnika, Tovarne u^j nja Šoštanja, Vojnika, Gabef'j ja in Cinkarne Celje. POSVETOVANJE PREDSEDNIKOV SZDL Na posvetovanju pred- sednikov KO SZDL, ki bo v Laškem, 15. t. m. v ho- telu Savinja, bodo razpra- vljali predvsem o slede- čem. O oblikah in meto- dah informiranja občanov ali vsaj krajevnih pred- stavnikov društev in orga- nizacij, o dosedanjih pri- pravah na drugo fazo us- ustavnih sprememb s pou- darkom na delegatskem sistemu. Dalje bodo infor- mirali javnost o namenu in p>omenu stalnih kadrov- skih priprav, razpravljali pa bodo še o združitvi de- lavskega in kmečkega za- varovanja. Šentjur JESENI KLUB Sedaj, v poletnem času, je delo mladine v Šentjurju ne- koliko zaspano. Popestrijo ga le plesi vsako soboto na baze- nu. Toda jeseni bomo goto- vo več slišali o mladih šent- jurčanih, saj bodo dobili svo- je klubske prostore v nekda- njem Zdravstvenem domu. Lahko bodo bodj razširili svojo dejavnost, posebno za- to, ker nameravajo ustanovi- ti pri predsedstvu občinske konference kmetijsko sekcijo in taborniško zvezo. V letošnjem letu se je mla- dina v vsej šentjurski obči- ni udeležila raznih pohodov in tako so bolj popestrili in obogatili program. No, ker smo že pri pohodih, ki ter- jajo kar precej vztrajnosti in športne vitalnosti, naj po- vem, da je imajo v Šentjur- ju dovolj, saj mladi pridno mečejo žogo na dveh košar- kaških in na enem rokomet- nem igrišču. Tisti najbolj navdušeni pa lahko delajo pri košarkaškem klubu v okviru TVD Partizan. Mladi v šent- jurski občini pa niso le šport- niki. Razvizajo mnogo kultur-^ nih dejavnosti, saj sodeluje- jo v amaterskih gledaliških skupinah, ki na leto pripra- vijo dve igri. Radi tudi ple- šejo narodne plese, večkrat pa zapojejo v pevskih zborih. Veliko mladinskih aktivov v občini potrebuje nove prosto- re, ker so zdajšnji že dotra- jani. Mlade bi bilo potrebno tudi bolj vzpodbujati pri de- lu, da ne bi prehitro odneha- li. Vlogo mentorjev bi lahko sprejeli prosvetni delavci. Mladim bi pomagali z novi- mi zamislimi. V Šentjurju bodo posvetili večjo skrb mladim, ki so spre- jeti v ZM. Tudi stiki s Kme- tijsko šolo bi se lahko bolj poglobili. V Šentjurju so sklenili, da bodo v prihodnosti izvoljeni v krajevne organe tudi mla- di, saj do sedaj tam njihove udeležbe sploh ni bilo. D. J. PRIZNANJA HMELJARJEM nanj a za dolgoletno )vno in požrtvovalno hmeljarstvu so na so- prireditvi Dneva iime- y v Šempetru prejeli inj i: Slavko Britovšek iz ■ja, Janez Boziak iz Marko Božnik iz Sod- pranc Breznikar iz Orle Stanko Cerovšek iz etra, Štefan Cizej iz Cilči Cizelj iz Kaplje va- an Čremožnik iz Dj'bri- inko Cetinaiz iz Podlo- ilavko Dovečar iz Bra- Franc Dobnik iz Letu- /an Dobrišek iz Gornjih Kari Erbart i Gornjih Martin Florjan iz Loči- ranc Jezerni iz Ponikve, Jerneje iz Grajske vasi, 1 Kampuš iz Vojnika, ; Kovše iz Loč, Katu C iz Gornje vasi, Ludvik r iz Zavrča, Miga Kut- iz Latkove vasi, Ivan ;nik iz Spodnjih Gmšo- Marija Lesjak iz Ojstri- vasi, Leopold Leskovšek igojnic, Jaka Pajmant iz je vasi, Ivan Rakun iz » ob Paki, Anton škafar otovelj^ Anton švegelj iz Anton Turinek iz Pod- 1, Ivan Uratnik iz Pod- Zofija Ukman iz Za- ca, Franc Zužej iz Arje Jože Zupane iz Levca in lo »Hmeljar« za 25 letni- diajanja. ŽALEC ZA POMURJE žalski občini so se v go- larstvu odločili, da bodo ižek enega dne dali po- Ijenemu Pomurju. če se seh delovnih organizaci- ne bi odločili, da bi de- en dan za Pomurje, te- bodo zbrali toliko sred- . da bo celotna pomoč ke občine Pomurju znesla Bg 30 starih milijonov. te, lep zgled! POMOČ PREKMURCEM f laški občini so se odlo- I da bodo stari in mladi fegali prebivalcem naše- ^rekmurja, ki jih je pri- «a poplava. 2e minuli te- • so šolarji zbirali s kan- denar, ki ga bodo prizadetim. Zbrali ni- ' "eliko, sicer pa je bila % bolj vzgojnega pome- ^ V kratkem se bodo zbi- ja ^otili tudi odrasli. Ob- ^ odbor Rdečega križa ^ bo v kratkem sklepal j^tavniki podjetij o pri- delavcev. V kolikor Jklep pozitiven, bodo de- 2a Prekmurje prispevali ^^a odstotka od svojca r^'ii^a dohodka. Tisti pa, L^o v delovnem razmerju, I* denarne prispevke dali ^kim nabiralcem. šoštanjski usnjarji z bogato delavsko tradicijo so pričeli s pripravami na 185-letni jubilej najstarejšega industrijskega objekta v Šoštanju. Najstarejša tovarna usnja v Sloveniji je nedvomno šoštanjska usnjarna, ki je bila ustanovljena že leta 1788. Tovarna, ki se je iz male usnjarna ob levi strani reke Pake razvila v veliko in pomembno industrijsko podjetje, bo prihodnje leto slavila 185-letniGo svojega obstoja. Da bi ta častitljivi jubilej širom Jugoslavije in celo evropsko priznanega podjetja kar najbolj dostojno proslavili, so v tovarni že začeli s pripravami, na kar nas je opozoril komercialni direktor Franjo Hlačar. Za začetek so se najprej lotili obnovitve fasade stavbe, ki je brez dvoma najlepša na Glavnem trgu v šoštanju. Pred dnevi so podrli zidarske odre in tako je pročelje Tovarne usnja zablestelo v vsej svoji lepoti. Vsekakor je Šoštanj z obnovo tovar- niške fasade pridobil na lepoti, ki bo dala starinskemu trgu pod strmo skalo markantne razvaline Pustega gradu še privlačnejšo podobo. Viktor Kojc VEJE NA CESTI Nedolgo tega so nas šoferji, ki vozijo na progi C-elje—Kozje pre- ko Prevorja opozorili na malomar- nost, zaradi katere so že večkrat intervenirali pri cestnem podjetju v Celju, vendar kljub temu do sedaj šc ni ničesar ukrenilo. Naj- brž bo po stari navadi treba po- čakati, da pride do nesreče. Cesta, ki je že tako ali tako slaba, da bolj biti ne more, pred. vsem zaradi vožnje avtobusov, u- poštevati moramo, da to progo dnevno prevozi 27 avtobusov, je vsa v nekak.šnem pragozdu, kot so to divjo rast krstili šoferji. Na- mreč, veje dreves segajo žc čez cesto, tako da ovirajo normalne vožnjo in zastirajo pregled na o- vinkili, zaradi česar bo kdaj pri- šlo do nesreče. Ne razumemo od- nos cestnega podjetja, da kljub opozorilom tega ne odpravi. To je vendarle majima stvar in razumeli bi, da zavlačujejo, če bi problem bij večji. Ce se že za nemogoče luknje nihče ne zmeni, potem bi Se vsaj za to lahko. ATOMSKE TOPLICE — ODLIČNO Investicija, ki jo je v Atomske toplice pri Podčetrtku vložilo /luruzeno železnišiK:o transportno podjetje iz I^jubljane, oddelek za turizem, gostinstvo in transport, že kaže svojo upravičenost. Obisk v teh toplicah narašča iz dneva v dan; tako da tudi nedavna popla- va ni bistveno prizadela obiska gostov. Ob sobotah i« nedeljan, ce je le količkaj lepo vreme, zabe. ležijo okoli 3500 gostov, navadne dni pa jih naštejejo okoli 2000 D- goiovljeno je, da so Atomske to- plice, kar se obiska tiče, pred Laškim, Rimskimi toplicami iu Uobrno in da Imajo toliko obiska kot vsa navedena zdravilišča sku- paj. imajo samo 800 nočitve- nih kapacitet, nekaj sto jih je pri privatnikih, nekaj pa jih je po vsej verjetnosti takšnih, ki niso nikjer registrirana. Te dni z vso naglico postavljajo blizu novega bazena, ki je vedno poln, samopostrežno restavracijo, ki bo po predvidevanju končana do konca meseca, če jih seveda ne bo zmotilo vreme, kot se ^ t« že zgodilo. Z2TP Ljubljana je za nadaljnjo razširitev Atomskih to- plic že zaprosilo pri skladu za ne- razvite za kredit, s katerim bod« še povečali kapacitete in postavili potrebne objekte. Upokojenci v Kozjem DOBILI PRAPOR Podpis k sliki: Lado Najžar, direktor lesno industrijskega podjetja Bohor Šentjur pri Celju izroča prapor upokojen- cem V nedeljo je bilo v Kozjem nadvse slovesno. V veliki dvo- rani novega gasilskega doma, na katerega so Kozjani nad- vse ponosni, se je zbralo okoli sto upokojencev, da bi pri- sostvovali slavnostni predaji in razvitju prapora svojega društva, ki je, po besedah slavnostnega govornika, zelo pridno. Upokojencem je prapor izročil direktor lesne indu- strije Bohor, Lado Najžar ob viharnem ploskanju vseh pri- sotnih. Lesna industrija Bohor je upokojencem pomagala s svojimi sredstvi, da so prišli do toliko zaželenega pra- pora, pomagali pa so še razni posamezniki z manjšimi pri- spevki, med njimi tudi botra prapora Olga Resnik, ki je na proslavo prišla v narodni noši. Po razvitju so se upoko- jenci zadržali v dvorani gasilskega doma ob veselem igra- nju narodnozabavnega ansambla. Na slavju so bili prisotni tudi vsi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Ko- zjem in predstavniki občinske skupščine Šmarje pri Jel- šah na čelu z njenim predsednikom Benom Božičkom. Milenko Strašek S FLOSARil - MODERNIMI Trpeli so flosarji v starih časih. Maio pred Beogra- dom pa so trčili v kamen in splav se je razletel, da še sam sveti duh ne bi več našel skupaj razbitih hlodov. Za- služek je splaval po vodi. Tudi danes še lahko najdete flosarje, toda le na Ljubnem v Savinjski dolini. To so sodobni flosarji in v nedeljo jim je kljub zajez-Jni vodi splav nasedel. Mladi so morali do kolen v vodo ter ga s palicami tiščati po vodi navzdol. Bilo je preklinjanja in pota, krmaniš pa je vseeno priganjal. Takšni so naši mo- demi flosarji, katere pride vsako leto obiskat množica turistov, ki občudujejo mlade fante na splavu, stare mame pa se kar stresejo, ko novokrščenemu zlijejo vedro navad ne vode za vrat. RADO CER^R (ravno je odslužil vojaški rok, danes pa so ga »stari« flosarji krstili); Kakšni so bili vaši občutku ob krstu? Kaj menite o flo- sarskem balu? »Občutku so bili zelo mokri. Sreča, da takšen krst ni vsak dan, ne vem, kje bi jemal suho pe rilo. Flosarski bal se mi zdi zelo originalen in rad sodelu- jem na njem. Je lepa zabava za mlade, poleg tega pa vidi- jo vsaj pribhžno, kako so ži- veli splavarji.« STANKO PODMENINŠEK (na balu je prodajal pijačo) Koliko pijače boste prodali, česa največ? »Po mojem bo šlo pijače mnogo več kot lan- sko leto, saj smo se tudi pri- pravljali bolj in je zato zalo- ga precej večja. Ljudje, ki nas obiščejo, največ popijejo piva, tako odprtega, kot za- prtega, sa jih danes veči- na pije pivo. Seveda bodo šle tudi druge pijače. Nekateri sežejo po vinu, precej pa po sadnih sokovih ali podob- nem.« DARJA DRUŠKOVIC (na balu je prodajala vstopnice in se jezila, ker sem plesal z aparatom okoli nje. Kaj me- nite o flosarskem balu kot predstavnica mladih? »Vseka- kor je to pridobitev za naš kraj, saj na ta dan pride v Ljubno mnogo turistov, žal je program vsako leto isti in se tudi pozna, ker je ljudi manj. Morali si bodo izmosliti ne kaj novega. Stvar je zelo za- nimiva, saj ohranja staro tradicijo flosarjev.« ANDREJ JOVAN (kar pre- cej časa je že hodil od šanika do šanka na zaba,višču. Kaj temu sledi, veste.) Kaj misli- te o perspektivi za turizem na Ljubnem? »Veš kaj, tu je za turizem kar dobro. Perspek- tiva je. Ce je tu ne bo, kje pa potem bo? Sploh pa tale naš flosarski bal, ta privabi največ ljudi iz vseh krajev, še boljša vaba so gostilne. Kar vse so pri nas najboljše! Pa hotel in tiste majhne ošta- rije.« IVAN MENIH (turist iz Maribora) Kakšno je vaše mnenje o flosarskem balu? »Zelo rad ga obiščem in mi ni nikoli žal. Mnogo raje kot bo- hinjski kravji bal, sicer je da- leč, toda za kaj takega se splača potruditi. Tudi okolje je lepo. Zelo rad zahajam v Savinjsko. Kadar ni bala, pa k Igli ali Rinki. Tukajšen sveži zrak mi puja. Dobro bi bilo, ko bi bal še dolgo pri- pravljali in taHo ohranjali staro splavarsko tradicijo.« Takšen je bil naš obisk pri fiosarjih, razgovor z obi- skovalci flosarskega bala. Program bi res lahko malo spremeniU, nekoliko postrvi na ražnju pocenili, pa bi ga ljudje še več v grlo zlili. Poskusite, mogoče bo pa šlo, saj ni tako hudo. Tako! Flosarski bal je za nami. Drugo leto pa spet vsi zbrani ga pridemo obiskat. Boris Mlinar 12. stran NOVI TEDNIK 5t. 32 — 9. avgust 1972 Ljubno ob Savinji KDOR HOČE FLOSAR BIT'.. ... Po Savci, po Dravci, po beli Donavi. .. Toda, tokrat samo po Savinji in še ta je bila prenizka, pa je flos nasedel... Vsako leto v tem času je Gornja Savinjska dolina v svojem elementu. Vse zaradi flosarije, zaradi spominov na tista leta, ko so od tod m iz Zadrečke doline spravljali les po Savinji in Savi pa tudi po Donavi. Danes živi nekdanje savinj- sko splavarstvo samo še v spominih, pa še ti izginjajo. kot umirajo ljudje, ki so se pred drugo svetovno vojno ukvarjali s to dejavnostjo. Savinjsko splavarstvo je zdaj le še narodopisna zna- čilnost, ki enkrat na leto za- živi na tradicionalnem flosar- skem balu. Hkrati s tem pa je bal tudi osrednja turistič- na prireditev v času, ko je v Gornji Savinjski dolini m tako tudi na Ljubnem največ gostov. Letos jih je vse pol no in mnogi so morali oditi, ker zanje Hi bilo prostora, škoda le, da je sezona v tem predelu tako kratka. Dvanajsti flosarski bal, v soboto in nedeljo, je bil tak kot le malokateri doslej. Bil pa je tudi tisti redek primer, da vreme ni ponagajalo. Razgibana je bila že sobo- ta. Večer med flosarji je vno- vič oživel nekdanje spomine. In teh ni malo. Dolga poto- vanja do Beograda in naprej so nudila neMete priložnosti za takšne ali drugačne dogo- divščine. Flosarji pa so bili veseli ljudje. Radi so bili mo- kri, zlasti znotraj, radi so zapeli in kakšno zagodli, to- da vselej v mejah dostojno- sti, poštenosti. Ime savinj- skega splavarja je nekaj po- menilo, in še danes! Organizatorji f lesarskega bala se iz leta v leto srečuje- jo z večjimi težavami. Starej- ši delavci se umikajo, mla- dih ni, četudi jih letos ni manjkalo. Program je uspel zlasti po njihovi zaslugi. »Flosarski bal bo ostal naša osrednja turistična priredi- tev,« je v pomenku dejal predsednik turističnega dru- štva Jože Mermal, »le to bi radi, da bi mu zagotovili ma- terialno bazo. Naša prizade- vanja gredo v to smer, da bi vsaj pokroviteljstvo nad ba- lom prevzel kolektiv GLIN iz Nazarij.« Zanimivost letošnjega bala je bila vsekakor v tem, da so glavno besedo v osrednjem delu sporeda prevzeli mladi. Nekaj težav so imeli s spla- vom, preden so ga spravili na predvideno mesto. Savinja je bila preplitka in tako je ne- kaj kubikov lesa nasedlo. Hočeš nočeš so morali v vo- do in poriniti, dvigniti... Pa je šlo. Zunanji mokroti so kmalu dodali še drugo. Ob Štefanu so obujali spomine na savinjsko flosarijo. Pri tem niso pozabili na krst »pogana«. Vse je bilo tako kot nekoč. Smeha dovolj in dobre volje tudi, tako pri »splavarjih« kot pri številnih gledalcih. Vesovniki so zaškripali, savinjsko splavarstvo je zaži- velo, četudi samo za dva dni. .. M. B02JÖ In potem so se mladi flosarji zbrali ter obujali spomine na tiste dni, ki so jim ostali v spominu po pripovedovanju starejših splavarjev. (Foto: MB) Šempeter - Braslovče Letošnje hmeljarske prireditve se je udeležila tudi Bavarska princesa (na desni), sledi starešina Maks Hropot iz Goto- velj in letošnja princesa Milena Tominšek iz Vinske gore. Lepo vreme je privabilo več kot pet tisoč obiskovalcev. Nova hmeljarska princesa Milena Tominšek, starešina Maks Hropot. Praznovanje se je zavleklo tja do jutranjih ur. Letošnjega jubilejnega 10. hmeljarskega praznovanja se je udeležilo rekordno število obiskovalcev. Praznovanje se je pričelo že v soboto v Hme- ljarskem domu v Šempetru. Tam je bil sip rej em za sloven- ske hmeljarje, ki so bili tudi odlikovani, hmeljarske stare- šine, kandidatke za novo princeso in gostje iz Bavar- ske. Po pozdravnem govoru Vinka ing. Kolenca je dose- danji starešina predal svojo dolžnost novemu starešini Maksu Hropotu iz Gotoivelj. Za pester program so poskr- beli pevski zbor iz Tabora, folklorna skupina iz Šempet- ra in trije člani Mariborske- ga gledališča ter ansambel Borisa Terglava s pevci. Med najbolj »nai>ete točke« je so- dil izbor princese. Med šest najstimi dekleti je žirija iz- brala Mileno Tominšek iz Vinske gore. V nedeljo se je praznovanje nadaljevalo v Braslovčah, kjer je bil pisan sprevod, ki so ga organizatorji dobro pri- pravili. Posebno pozornost je vzbujala Bavarska godba na pihala, ki je s svojo pestrost- jo pritegnila številne gledal- ce. Na prireditvenem prosto- ru je bil kulturni program, v katerem so sodelovali pevski zbor France Prešeren iz Ce- lja, godbi na pihala iz Bavar- ske in Prebolda, folklorna skupina iz Braslovč in Mete Rajnerjeve iz Žalca, ki je za prireditev napisala lep recital. Za tem je sledila zabava, za vesele viže so skrbeli štirje Kovači, poskrbljeno pa je bi- lo za jedi in pijače, a tudi drugih stojnic ni manjkalo. Organizatorjem je letos kot že dolgo ne, streglo vreme, ki je pni pcigoj za uspešnost take prireditve. TEKST IN SLIKE: TO'NE TAVČAR, V sprevodu, ki je šel skozi Braslovče, je največ pozornosti priteg^nil v07, na kat^rein so se peljale kandidatke za hmeljsko princeso In starešine. l.< (O.s .so s.)del()\ale na izboni 7,a iiDVfi ini--!.i irskii jirmit so naslednjo kandidatke (z leve proti desni): Habjan Danica. Orni Vrh. Mija Vranic iz Trekopc- Marinka !^koilnfk ,7 Orle va,si Vlartina tlizelj iz Polzel« iiUTija A.i.uu 12 Braslovc, Mojca RaK iz 1'aj-izeij, siavica Manaciz i.ornje va.si, irena c;repinšek iz (Jornjih firušovelj, iVlarija Kunst iz .Spodnjih Griišovelj, Slayica üelakorda iz Ložnice, Zdeiika Sitar iz Velike r»" Sic«, Jožica Videnšek iz Smartnega v Rožni dolini, Milena Lenovšek iz Rečice. St. 32 — 9. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 13 TRIM VESTI riH'tekli tecit'll so pluvuli /e rvi »Trimovci« za športno iiačk(». Največ jih je bil'o iz ;>1<) in Cinkarne. Plavanje a 5<) m prosto se upošteva krati tudi za ekipno sindi- alno prvenstvo — posebej » člane — 5 so ekipa, sla- p,iše čalne — S so ekipa, lanice — 2 sta ekipa. Trim prot^a plavanja .je od- rta vsak dan ob 17.00 uri, ,restali so vedno močni. Tudi Šmartno se je močno pojačalo, posebno če bo lahko za njih igral Hri- bernik. Mi nastopamo v isti postavi kot lansko leto. Na novo so prišli v naše vrste samo Kitak iz Dravinje in Per- kovič ter Radovanovič iz Voj- nika. Sicer pa bomo nastopi- li s sledečimi igralci: Bevc, Brglez, Kitak (vratarji), Kač, Flis, Cretnik, Conradi, Majcen (branilci), Hojnik in Ubavič (vezna igralca) ter Muršič, Koštomaj, Prevol- nik, šket, Martin, Zuperl, Gorjub, Perkovšek, Radova- novič (napadalci). PROBLEMI IN 2EIJE? — Problemi nas ved- no spremljajo. Na te smo se že navadili. Trenutno mislimo, da je največji pro- blem ureditev centralnega športnega objekta v Celju. Tu bo potrebno čimprej zgra- diti tudi igrišče za nas. So- sednje tovarne počasi širijo svoje prostore na naše igri- šče in zaradi tega potrebuje- mo kmalu nova igrišča. Morda nam bi odgovarjala tudi Skalna klet. O tem se bomo morali kaj kmalu po- govoriti skupaj z ostalimi či- nitelji v Celju. želje pa so nam le te, da se čimprej vrnemo v republiško nogometno ligo. Igralcev imamo dovolj. Novi mladin- ski trener Popovič pa bo skr- bel za novi mladi naraščaj. Šport na področju Gaberja pa si želi, da bi naši fantje na- daljevali čimbolje tradicijo predvojnega Olimpa. J. KUZMA Na Igrišču Olimpa je te dni zelo živo. Mladi igralci gaberskega ligaša marljivo varti.jo. Ze- lena površina, ki .je lepo negovana pa nudi pri tej vatibi pravi užitek mladini Gaberja. (Foto: E. Krajnc) Avto rally CELJANI V VODSTVU Na republiškem turistič- nem pi*venstvu v rallyju so v Izlakah Celjani ponovno po- trdili svojo vodilno vlogo t letošnjem prvenstvu za na- grado Štajerske 72. Nastopi- lo je 22 posadk, ki so potrdi- le svoje mesto v končni raz- predelnici prvenstva. Ker pa je do kraja še nastop na noč- nem rallyju v Slov. Bistrici in na nočnem rallyju v Ce- lju, je o prvaku še težko go- voriti. Vsekakor pa bodo Ce- ljani imeli velike možnosti, za dosego vsaj treh naslovov od štirih. V Izlakah so Celjani po- novno potrdili svojo premoč v težjih kategorijah. V nacio- nalnem razredu pa je bila borba izenačena. Poglejmo: Kategorija do 750 ccm: Ce- rar (Mrb), Kranjc F. (Celje), Majcen (LI), 5. Blažun (Ce- lje)- Končna razpredelnica: 1. Franc Kranjc (Celje) 135, Cerar (Mrb) 132, Meden (Mrb)117, 5. Jože Kranjc (Ce) 110, 7. Blažun (Celje) 77, 8. škoflek (CE) 74 točk. Kategorija do 1.150 ccm: Veršr.ik (Lukavica), Dolinšek (CE), Vilhar (CE), Vodeb (CE), Hartman (CE), Grad (CE). Končna razpredelnica: Hartman (CE) 121, Dolinšek (CE) 119, Gosnik (CE) 111, Grad (CE) 107, Vilhar (CJE) 80, 8. Vrečar (CE) 66. Kategorija nad 1-150 ccm: 1. Dobrove (CE), 2. Arčan (CE), 3. Gumze (CE). Konč- na razpredelnica: Dobrove (Celje) 138, 3. Crtimze (CE) 124, Žirovnik (CE) 121, 6. Košak (CE) 110, 7. Arčan (CE) 88, 8. Metličar (CE) 74, 9. šmid (CE) 73, 10. Dr. Ko- pitar (CE) 30. V kategoriji ženskih po- sadk je v Izlakah zmagal celjski par. Vlasta Dolinšek in Glorija Planinšek sta zma- gali na Fiatu 750. Naslednji nastop bo septembra v Slo- venski BLstirici. jk Streljanje DOBOVIČNIK PRVAK! (k'Ijski strelci so ponovno potrdili svojo kako- vost. Na republiškem prvenstvu v streljanja z M K pištolo in MK puško so dosegli kar dve kolajni. Marjan Dobovičnik je presenetil vse nastopajoče in državne reprezentante in osvojil naslov prvaka v streljanju z MK pištolo Drullov. Dosegel je 511 krogov in premagal Tržana, Peternela in ostale. V moštveni konkurenci pa so Celjani drugi za Olini- pijo. Za Celjane so še streljali: 12. Lazar 477, 18. .la ger 463 in 21. Tržan Polde 458 krogov. V ostalih disciplinah .je Jager v MK puški stan- dard osvojil šesto mesto % 535 krogi, šira.|her pa je v MK pištoli proste izbire osvojil .sedmo meslo s 500 krogi. jk Športnevesti ATLETIKA Kot je znano so bile minuli teden v Turčiji (Smirna) letošnje balkanske atletske igre, na katerih je jugoiloviin, ska moška ekipa zasedla 2.—3. mesto, ženska pa tretje. V obeh naših vrstah so nastopili tudi nekateri atleti KJa- divarja. Najuspešnejša je bila edina ženska predstavnica Urbančičeva, ki je v metu kopja zasedla drugo mesto z metom 57,94 m, kar ji daje lepe obete tudi "ta nastop na olimpiadi. Kocuvan je kot član štafete 4 x -KK) m »i^aslužil« zlato kolajno. Svet in Lešek pa sta v svojih disciplinah (tek 5 km in skok ob palici) jsasedla šesti mesti in s tem prispevala vsak po eno točko k skupnemu seštevku jugo slovanse vrste. Vivod je bil slabši, saj je zasedel 7. me- sto. ROKOMET Prejšnji teden in v nedeljo so celjski rokomet^.ši, ki so se že začeli pripravljati za novo tekmovalno sezono odigrali dve tekmi proti reprezentanci Jugoslavije, ki se te dni nahaja v Ljubljani na pripravah za olimpijske igre. V obeh tekmah so bili (Celjani poraženi. Prvikrat je bil rezultat 21:15, drugič pa 39:23 za izbrance. Pri tem pa je treba omeniti, da so igrali vedno kar tri polčase, zaradi tega sta rezultata tudi dokaj visoka. V obeh srečanjih se je med Celjani izkazal Koren. PLAVANJE Na republiškem prvenstvu za mlajše pionirje, ki je bilo pretekli teden v Krškem je ekipa Neptuna osvojila 8. mesto, najboljši plasman med posamezniki pa je imel Jošt, ki je bil drugi na 50 m kravi s časom 34,4 sek. VATERPOLO v nadaljevanju vaterpolo prvenstva v B republiški ligi so v nedeljo vaterpolisti Trim Neptuna doživeli v Kranju visok poraz 12:3 proti ekipi »Vodovodni stolp«. V opravičilo Celjanom gre le dejstvo, da so nastopili močno oslabljeni, ko je zaradi bolezni in dragih vzrokov manjkalo kar šest igralcev prve postave. Tako so dobili priložnost mladi, ki bodo morali itak prej ali slej ;^ame- niati .stareišo eeneraciio neliskih vaternoli.st/>v Vaterpolisti Trim Neptuna so dobro startali, pozneje pa popustili v tekmovanju B slovenske lige (Foto: TT) TENIS v soboto in nedeljo je bilo v Celju odprto prvenstvo Celja. Nastopilo je kar dvajset tekmovalcev iz sedmih naj- močnejših klubov Slovenije. Kakor je bilo pričakovati sta se v finalu pomerila najboljša tekmovalca Branika Sven- šek in Jaušovec. Zmagal je Svenšek, ki je tako sprejel prehodni ix>kal občinske zveze za telesno kulturo. Zmago- valec je v letih 1970 in 1971 v finalu podlegel Vodebu, ki letos ni nastopil. Od celjskih tekmovalcev so nastopili Gi>dnik, Jazbec in mlada igralca Pipan ter Leskovar. Godnik je izgubil v kvalifikacijah proti Dolečeku (Olimpija) 3:6, C:6, Pipan proti Vengustu 4:9 in Leskovar proti zmagovalcu Svenšku 1:6, 2:6. Najdlje je prišel Jazbec, ki je premagal Hribarja 9:3 in podlegel četrtoplasiranemu Mironovu 0:6, 2:6. jk MODELARSTVO Modelarji celjskega aero kluba so v pret'?klih niesecih imeli bogat in pester program. Pri tem pa so osvojili ne- kaj vidnih mest ter s tem pyotrdili svoje vodilno mesto v republiki. Na republi.škem prvenstvu v jadralnih modeiih so osvojili v Ajdovščuni prvo mesto v moštveni konkurenci s 1260 točkami. Naslov prvaka med posamezniki je osvojil Karner, Leskovšek .je bil drugi in Starovič peti. Zbrali pa so sledeče število točk: Karner 1180, Leskovšek 1100 ter Starovič 1072. Na republiškem prvenstvu z motornimi modeli pa je sodeloval Branko leskovšek in osvojil naslov prvaka. Osvojil je 1260 točk, kar je maksimalno število. Vsa trojka je sodelovala tudi na državnem pivenstvu. Tu je pri modelih jedrilic celjska vrsta J'Svojiia v Vršcu osmo mesto. Zbrala je 3046 točk. Leskovšek je osvojil peto mesto s 1238 točkami, Karner je bil triindvajseti, Starovič pa triinštirideseti. Med motornimi modeli je Le- skovšek zbral 1150 točk. Končni plasma še žal ni znan. Pričakovati pa je uvrstitev med najboljšo .')smerico. jk PRVENSTVO PLAVALCEV Danes dopoldne se bo na kopališču Neptuna ob Ljubljanski cesti začelo letošnje republiško prven stvo v plavanju za starejše pionirje in pionirke Udeležilo se ga bo okrog 200 plavalcev iz desetih slovenskih klubov. Tekmovanje bo na sporedu tri dni (četrtek, petek, sobota) ob 10.30 in 16.30. Ker imajo v tej konkurenci tudi cel.j.ski plavalci močno zastopstvo, se obetajo tudi za domače ljubitelje pla- valnega športa zanimivi boji. 14. stran NOVI TEDNIK 5t. 32 — 9. avgust 1972 Preboldski jamarji so tudi letos pripravili dvodnevni ra- ziskovalni tabor. Za kraj ra ziskav so določili severovzhod- ni del Golt, pod katerim le- žita kraj šmihel in Bele vo- de. Ta predel Golt je bil do- sedaj še neraziskan in zato so se jamarji iz Prebolda od- ločili, da ga raziščejo. Sama organizacija razisko- valnega tabora je zahtevala kar precej priprav in tudi ma- terialne stroške, ki so jih v glavnem krili udeleženci sa- mi. Raziskovalnega tabora se je udeležilo 13 članov in čla- nic. Na pot so krenili v so- boto dopoldne in se odpeljali z osebnimi avtomobili do Šmihsla pod Golte, točneje do kmeta Plešnika pod domače. Od tu naprej pa je bilo tre- ba vzeti pod pod noge. S kmetom Plešnikom smo se dogovorili, da bo za nami pri- peljal del težje raziskovalne opreme. Mi pa smo si nalo- žili težke nahrbtnike in hajdi v hrib! Za vodiča do lovske koče, kjer bi naj bil naš glav- ni stan za dva dni, smo ime- li starega Plešnikovaga oče- ta, ki SI je nadel že .sedmi križ. Med raznimi zgodbica- mi in šalami, ki jih je pripo- vedoval, smo po uri in pol hoje po strmi poti v hrib ie zagledali na planini lovsko kočo. Okolica lovske koče je prav slikovita, v bližini je več pastirskih hišic in staj za živino, ki se pase na planini. Ta del Golt je še malo znan in prav preseneča s svojo svežo in neoskrunjeno nara- vo, Od lovske koče pa do Mo- zirske koče je po lepi poti le še dobro uro hoda. Po kratkem počitku smo razložili oprano in hrano ter se odpravili naprej do »Pleš- nikove prepadi«. Sam vhod v Plešnikovo prepad .se nahaja sredi gostega smrekovega go- zda na robu večje vrtače. Vhod ne kaže nič kaj prijaz- nega obraza in človeku gre- do kar mravljinci po hrbtu, db misli, da bi lahko pa- del noter. Fantje pa se niso nič kaj dolgo lovili okrog vho- tu so brž napeljali lestvi- I meritve m ostalo delo v jartii. i Medtem pa so naši intendan- 1 ti že pripravili malico in ve- I čerjo obenem ter urejevali j prenočišče za vso ekskurzijo. I Raziskava Plešnikove prepa- i di je bil le en del raziskoval- nega načrta, drugi del je ob- segal raziskave in meritve »Konečke jame« in »Konečke zijalke« nad Belimi vodami naslednji dan. Ko smo se vrnili iz Prepa- di, nas je že čakala topla ve- čerja, ki nam jo je pripravila intendantska ekipa. Posedli smo okrog tabornega ognja, večerjali in pričeli obujati sp>omine na razne prejšnje akcije. Vmes ni manjkalo raz- nih sočnih dovtipov na račun nekaterih članov, ki so pov- zročali pravi huronski smeh. Ker pa je bila večerja precej pikantna, smo jo zalili s pi- vom, ki nas je spravilo v dob- ro voljo. Nekateri bolj nadar- jeni pevci — ne pivci — so stopili skupaj in zapeli stare jamarske pesmi. Ker pa smo bili vsi skupaj precej utrujeni od naporne hoje v hrib in raziskovanja Prepadi, smo se kmalu izgubili na svoja le- če v globino ter pripravili vse potrebno za spust v glo- bino. Prvi se je spustil Sreč- ko Kvas, ki se je pritoževal, da ni šel še nikoli prvi v bre- zno. Predvidevali smo, da bo brezno globoko okoli 40 do 60 metrov. Kasnejše meritve so pokazale, da se nismo do- sti zmotili. Prepad je globok 51 m. Med spuščanjem v globino nam je Srečko sproti javljal, kaj vidi. Brezno je sprva pre- cej prostorno, v globini 30 m pa se zelo zoži, nakar se prič- ne zopet širiti v obliki zvona. V globini 40 m doseže zgor- nji rob dna, katerega pokriva debela plast snega in ledu, ki pokriva brezno do njegove najnižje točke. Na dnu smo našli razne odpadke s površ- ja, med njimi tudi deblo v premeru skoraj dveh metrov. V brezno se je spustilo še nekaj jamarjev, ki so izvedli žišča in zasanjali z mislimi na naslednji raziskovalni dan. Zjutraj, ko smo se prebu- dili, nas je presenetilo rahlo rosenje dežja, kar pa nam ni pobralo morale in smo se kljub temu odpravili s plani- ne proti šmihelu in od tam proti kmetu Konečniku, ki nam je pripovedoval, da je bila Konečka jama pred voj- no zelo obiskana in da se tudi sedaj večkrat oglasijo kakšni turisti, ki bi si jo radi ogle- dali. Pot do jame je precej strma in ob deževju tudi ni brez nevarnosti, da kdo ne zgrmi v globino. Sam vhod se odpira tik pod vrhom previsne stene in je precej velik. Za vhodom pa se rov strmo spušča 20 met- rov globoko po odpadlem drobirju v večje dvorane, ki se nadaljujejo levo in desno od vhodnega rova. Na desm se kar hitro konča s prelepim jezerom, katerega kristalno čista voda omogoča p>ogled na s sigo prevlečeno dno. Na levo pa se rov odpre v večjo dvorano, vso zasigano in E>okrito s kapniki snežno bele barve, ki pa so žal pre- cej pK)lomljeni. Od te dvorane se nadaljuje manjši rov v isti smeri naprej, le da je precej ožji in nižji in se konča po 30 metrih v ozki zasigani raz- poki. Ta rov je po svoje res edinstven, saj karnor pogle- daš, ne vidiš gole skale, am- pak samo sivo bele barve v raznih oblikah zaves, v obli- ki kapnikov, kaskad itd . .. Značilno za to jamo je izred- no dobro opazen ledeniški na- stanek vhodnega rova, notra- nje dele jame pa je ustvarila pronicujoča voda s površja. Skupna dolžina jame znaša 110 metrov in 20 metrov vi- šinske razlike. Z majhnimi sredstvi bi se jamo in pot do jame dalo lepK) urediti in jo odpreti širši javnosti za ogled. Takoj čez rob pobočja se nahaja veličasten vhod v Ko- nečko zijalko, ki je izrazito ledeniškega nastanka. Sama po sebi ni posebno zanimiva, ker je le 60 metrov dolg rov in brez vsakega sigastega okrasja. Zanimiv pa je njen nastanek, ki je zelo dobro opazen na njenih stenah. Da smo obe jami izmerili in izrisali, smo rabili kar pre- cej časa in truda. Končno pa je bilo tudd to delo končano. Med vračanjem do avtomo- bilov nas je pošteno namočilo, vendar nas ni dosti motilo, ker smo vedeli, da bomo kma- i lu na toplem doma. Moram ! še poudariti in se zahvaliti ^ za izredno prijaznost tamkajš- I njih kmetov, ki so nam nudih ! vso pomoč pri izvedbi razisko- valnega tabora. Z raziskavo treh novih jam smo zopet prispevali majhen delež zna- nosti in družbi in taiko upira- vičili svoj obstoj, v T. Vedenik luJcle/enci raziskovalnega tabora pred lovsko kočo na Gol- teh Srečko Kvas in Darko Naraprlav si o?;lodu.jeta zasiijane st<»- ne Jani*». Med nierjKinjem je treha včasih tudi v vodo. D. Naraglay med risanjem Na obisku pri oglarju Tako je dejai tudi zadnji oglar, ki prebiva pod Loško goro v Skomarjih št. 2. To je Ignac OŠLAK, poslednji v dvestoletni tradiciji kovaštva in oglar- stva. Zdaj je že petnajst let v službi v Kovaški industriji Zreče, kdaj pa kdaj pa še zavihti kladivo v svoji kovačnici, ki je sicer zaščitena in po- spravljena lepše kot marsikatera kuhinja. To pa zato, ker mojster Ignac dela sam in se nihče ne zanaša na drugega, da bi on pospravljal. Lepa makadamska cesta se vzpenja v hrib od Zreč. tja proti Skomarjem, na levo pa se strmo dviga Loška gora, Z vrhov ostalega hribovja so se spustile v dolino številne vode in tista, ki se vije ob cesti do Zreč, je bila svojčas Dravinja, ker po besedah moj stra Ignaca izvira pod doma čijo kmeta Dravšnika in je dobila tudi po njem ime Pa so jo kasneje preimenovali in zdaj je Dravinja tista, ki teče skozi Slovenske Konjice, nekateri pa jo imenujejo kar Hudinja, čeprav le-ta teče skozi Vitanje in mimo Vojni- , ka proti svojemu izlivu v Vo- glajno. Ignac Ošlak je iz tiste ko- vaške družine, kjer so kovači ob marljivem vihtenju težkih kladiv tudi pridno pih in ka- dili, pa vseeno vsi dočakali devetdeset let, in kakor pravi mojster Ignac, v njihovi hiši že desetletja ne poznajo smr- ti. Pod hribom je ob vodi stisnjen majhen prostor, rav- no prav velik, da na njem stoji kopa in nekaj drv. Iz kope se kadi in dim privablja tujčevo oko, da se ozre po prostoru in povpraša po go- spodarju. Mojster Ignac pri- žge cigareto in naredi nekaj novih luknjic pri vrhu kope, da se pokadi skoznje. Nato po lestvi stopi na vrh in ga potlači, da se v nostranjosti sesede. Ob vodi so zložena metrska drva. Najboljša je bukev, pa javor in jelša. Hrast ne velja. Ta drva Ignac pokončno zloži eno zraven druge, nanje pa polmetrska drva, da dobi lepo zaključeno kopo, ki ne sme imeti preostrega vrha. Vmes pusti od vrha do tal luknjo, v katero da nekaj tankega lesa, ki ga lahko podkuri. Ko je kopa sestavljena iz drv, vse skupaj lepo obloži s smreč- jem, da je videti kot Zeleni Jurij v svojem slavnostnem oblačilu. Ko je tudi to oprav- ljeno, obloži vse skupaj s prstjo, ki je v vseh letih po- stala mešanica zemlje, oglja in žagovine. Tako je kopa go- tova in samo prižgati jo je treba na vrhu. Počasi bo tlela od vrha navzdol in približno v osmih dneh bo Ignac dobil iz osem kubičnih metrov drv celo tono kvalitetnega suhega oglja za svojo kovačijo. Na kopi je na veliko zapisano: 27. VII, 1972, da se ve, kdaj je ogljar prižgal kopo. Ignac predstavlja že peti ; rod. Rodil se je 1921, leta oče- I tu Konradu in materi Kuni- I gundi. Pred njim je ogljaril ; in koval oče Konrad, še prej pa ded Jakob Hlastec, ki je umrl že ob koncu I. svetovne vojne, oče Konrad pa pred petnajstimi leti. Pri njem se je Ignac tudi izučil kovaštva in z osemnajstimi leti že sa- mostojno koval v veliki pro- storni kovačnici, ki ima še danes zunaj dve veliki kolesi. Eno poganja velike bruse, drugo pa težko kladivo. Ko bodo Ignacu roke omah- nile, bo vse utihnilo. Kljub trem sinovom ne bo nasledni- ka ne pri kopi ne pri kovaš- kem nakovalu. Vsi trije so šoferji in izbrali so si lažji kruh. Toda mojster Ignac pravi, da se še samega hudiča ne boji. Med smehom je dejal, da so njegovi predniki doča kali take visoke starosti, da bi jih le z ubojem spravil s sveta — sami niso hoteli iti. Tako spet prižge cigaret", pljune na cesto in se nasmeh- ne. Kot da je vase spravi' peklenščka ob kovanju isker na težkem železu. Pa vesel® stresa, da bi človek mislil, d» je bil vseskozi v življenju v»- sel muzikant, ne pa črni oS' larski mož, i Tekst in slike; Drago Medvea več ali manj počiva. Letnica nad vrati govori o času obnovitve. St. 32 — 9. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 15 VELEBLAGOVNICA DA, PRAV STE RAZUMELI. V VELEBLAGOVNICI J" BOSTE DOBILI VSE ZA ŠOLO! Ljudje, ki so zelo obremenjeni z delom, pravijo, da je čas denar. No, tem besedam prav rad pritrdi še marsikdo, največkrat pa rečemo, da je čas dragocen. To še posebej velja v današnjih dneh, ko živimo v stoletju, ki je prineslo človeštvu več kot prej nekaj stoletij skupaj. Mesta se širijo, promet je vedno bolj gost in v vsakdanjem življenju smo vedno bolj vezani na neke obveznosti in za malenkosti moramo opravljati številna pota. Napočil je tudi čas, ko bo treba poskrbeti za najmlajše, ki bodo prvič zakoračili skozi šolska vrata, pa tudi za tiste mlade nadobudneže,-ki so nekaj svoje učenosti že pokazali in bodo šli naprej v višje razrede. Vsi pa imajo enako potrebo: nove šolske potrebščine. Če smo odkriti, moramo priznati, da takale nakupovanja zahtevajo kar precejšnjo mero časa in potrpežljivosti, saj ne gre samo za nove zvezke in knjige, ampak še za celo vrsto stvari, ki jih otroci potrebujejo za šolo. Tako smo doslej tekali od knjigarne z zvezki in knjigami, pa v drugo trgovi- no po copate, pa v konfekcijo ali k šivilji po haljo, pa po torbico in še in še. IZ MALEGA RASTE VELIKO Ta stari ljudski pregovor nam veliko pove. Korak k uresničitvi njegove vsebine pa je vsekakor učenje in kot smo že omenili, otroci potrebujejo danes v šoli najrazličnejše stvari poleg volje in učenja, da lahko obvladajo vse naloge. In če smo prej govorili o naši vse večji časovni stiski, ki je že značilna za »atomsko dobo«, nas naj ne tarejo skrbi, kako bomo vse to pravočasno opravili. Nakup šolskih potrebščin bo odslej pravi užitek, saj bomo našli vse pod eno streho. Za to je poskrbelo Trgovsko podjetje TEHNO-MERCATOR v svoji veleblagovnici »T«. Sicer pa vas že od daleč opozarja velik pano pred samim vhodom v veleblagovnico »T«, da lahko dobite na posebnem oddelku takoj pri vhodu vse šolske potreb- ščine za svoje šolarčke. ABC ZA ŠOLO In kaj je to? Začnimo pri klasičnem seznamu šolskih potrebščin: — ZVEZKI. SVINČNIKI. GARNITURE BARVIC. NALIVNA PERESA ITD. — ŠOLSKE KNJIGE ZA VSE RAZREDE OSNOVNE ŠOLE — ŠOLSKE TORBICE VSEH VELIKOSTI IN OBLIK v najrazličnejših barvah — ŠOLSKE HALJE VSEH VELIKOSTI IN KROJEV pa še copate, najrazličnejše vrečke in še bi lahko naštevali do najmanjših drobnarij, ki se znajdejo na seznamu šolskih potrebščin. Torej ni je stvari, ki bi jo vaš otrok potreboval za šolo, pa je v vele- blagovnici »T« ne bi imeli. Še en dokaz več, da boste v dneh, ko, bodo številne trgovine prepolne obiskovalcev, željnih čimhitrejše postrežbe, opra- vili celoten nakup šolskih potrebščin na enem samem mestu, s tem pa vnm bo seveda prihranjeno mnogo dragocenega časa. Morda ste tako prišli do novega spoznanja: Veleblagovnica »T« je v vsakem trenutku tudi vaš svetovalec, ki vam pomaga vedno in povsod! Trgovsko podjetje »TEHNO-MERCATOR« želi vašim otrokom čimveč uspeha v šoli. vam. cenjeni potrošniki, pa čimmanj skrbi ob nakupu šolskih potrebščin — obisk v veleblagovnici »T« jih z lahkoto odpravlja. VELEBLAGOVNICA — VEDNO IN POVSOD — TUDI VAŠ SVETOVALE 16. stran NOVI TEDNIK 5t. 32 — 9. avgust 1972 -ocmi: PEGICE, PEGICE... Odločila sem se, da vam napišem nekaj težav. Zelo se mi zdi, da sem nesreč- na zaradi sončnih peg. Stara sem 13 let in peg Lmam vsak dan več. Po- vsod, po obrazu, nogah in rokah. Ko sem zadnjič čitala, da se dado pegice obeliti, me zanima, kje to napravijo Kako dolgo vse traja in ali se potem ta nadloga nikoli več ne po- kaže? Imam sestro staro tri leta, pa ima že pege po nosu. Ali bi se dalo I>omagati tudi njej, ki je še tako majhna? DARINKA Preljuba Darinka, ker te tvoje »rosne« pegice tako motijo, hitim z odgo- vorom. Oglasi se v najbliž- jem kozmetičnem salonu, kjer ti bodo nasvetovali, kako ravnaj Pa se zave- daš, da so pegice celo mo- deme, da jih ima znana italijanska pevka Rita Pa- vone, da se jih ne izogiba znana manekenka Twigy, da to sploti ni nobena ne- sreča? Morda pa boš ti le preprosila mamico, da ti ustreže in popelje tja, kjer ti bodo ublažili nevšečnost. Za svojo sestrico ne skrbi. Morda bo ona bolj pamet- na, pa ji pegice, ko dora- ste, niti ne bodo v napo- to?! Nataša BRADAVICE PO ROKAH To je malo nenavadno vprašanje in ne vem, če spada v vašo rubriko, ki je bolj »ljubezenska«, pa vas vseeno sprašujem za nasvet. Po rokah imam že nekaj let veliko nepri jetnih bradavic in sem preizkusila že, vse mogo- če recepte, da bi jih od- pravila. Pa so zelo trdo- vratne in se mi še kar de- lajo. Nisem pa dobila še strokovnega nasveta, zato se obračam k vam po po- moč. Boste vi morda ve- deli, kako naj jih odpra- vim? Poznam prijatelja, ki si je to nadlogo odpravil z operacijo. Bradavico za bradavico ali pa, če je bi- lo več manjših na kupu, pa jih je zdravnik operiral več naenkrat. Da bi kakšna maža pomagala ne vem, prav pa se mi zdi, da tudi vi stopite do zdravnika, ki vam bo povedal, kako ukrepajte. On bo tudi do- ločil, ali so bradavice pod- kožnega izvora ali pa so le novršinske. Nataša KAKO OZDRAVITI PLEŠAVOST? Kako ozdraviti plešavost nas sprašuje mnogo naših bralcev, zato naj velja vsem skupaj eni in isti nasvet. Znanost kljub velikim odkritjem še ni iznašla re- cepta, ki bi v vsakem pri- meru vrnil lase ali pa pre- prečil njih izpadanje. Od časa do časa se sicer po- javijo alarmantne vesti, ki naznanjajo, da se je našla »maža«, ki prepreču- je plešavost, a kmalu vse to tone v pozabo, plešastih moških pa je vedno več. zenin 3 vsakdan" POLETI DOMA Kot na cesti in v službi morate biti tudi doma urejene, seveda pa mora- te imeti tudi za domače delo in počitek primerne obleke. S tem, da se do- ma takoj preoblečete, do- sežete dvoje. Oblekam, ki jih nosite zunaj, podaljša- te življenje, doma pa ste urejene. Zjutraj boste ra- de vstale v ljubkih spalnih srajcah. Poleti se vam bo podal »baby-doll«. Zanj iz- berite blago, ki ga ni tre- ba likati. Preko spalne srajce »baby-dolla« oble. cite domačo haljo. Za po- letje jo lahko naredite iz navadnega grobega plat- na, ki ga na spodnjem delu kimono rokavov in halje poslikate aH izveze- te z živobarvnim vzorcem. Podnevi nosite kratko ob- leko iz pikeja. Obleka, po- sebno pa vi, boste še bolj ljubki, če bodo rokavi in velik žep, ki ga našijete na obleko, iz karirastega blaga. Vaša pričeska mora biti tudi doma urejena. Dolge lase spletite v kite, ki jih ob ušesih zvijete v »figi«. Lepo urejene Doste razve- selile in razvedrile druži- no, posebno pa vam bo za lep izgled hvaležen mož. Jana Vizjak St. 32 — 9. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 17 ZAKAJ JE ŠUŠLJANJE O CELJSKEM CESTNEM PODJETJU DOBILO MED OBČANI TAKO SKRIVNOSTEN PRIZVOK? ALI SI DELOVNI LJUDJE NE ZASLUŽIJO, DA BI BILI PRAVILNO OBVEŠČENI O DELU PODJETJA, KI SKRBI ZA TAKO OBČUTLJIVO PODROČJE, KOT SO NAŠE CESTE? Pn'O, kar sem čul pred pi- sanjem teh vrstic, je bilo, da je trenutno pisati o tem zelo delikatno, ker sodišče še ni izreklo svoje besede. Res je, da ne moremo niti ne želimo obsojati nikogar, preden ne bo pred sodiščem pojasnje- no, kaj vse se je dogajalo in dokler ns bo izrečena ta.kšna ali drugačna »sodba v imenu ljudstva«. Vendar, to ljudst- vo ima vso moralno pravico jzvedoti, kaj se je dogajalo v Cestnem podjetju Celje. Go- vorice so najrazličnejše in že daleč presegajo meje resnič- nosti. Stvari se napihujejo in to je nedvomno škodljivo in to tako za vso družbo, kot tu- di za tiste, čigar priimki so v teh dneh na ustnicah Ce- ljanov. Ce že neko podjetje upravlja z družbenim imet- jem, ima družba vso pravico do potankosti izvedeti, kaj se v tem podjetju dogaja, oziro- ma kaj se je v resnici 2^odi- k) v preteklosti. Tako pa je med nmogimi znova zavlada- k) prepričanje: saj iz vsega nič ne bo. Zanimivo je, da tistega, ki je ukradel na primer motor- no žago, javno razobesimo, ga pretipljemo do obisti ter nato obsodimo. Ce pa gre za mnogo večje stvari — s tem ni mišljeno cestno pod jot je — pa je redno vse zavito v meglo skrivnosti, zvez in ogovarjanj. Da se vrnem k cestnemu podjeju. Kako se počutijo danes ljudje v tistih odročnih krajih ob prašnih makadam- skih cestah, ko čujejo, da je nekaj narobe v omenjenem podjetju, nihče pa jim ne more naliti čistega vina. Na celjski Upravi javne varnosti so izredno skr.omni v svojih izjavah. Naj nave- dem že znano in objavljeno uradno izjavo UJV: »UJV Celje je preverila gla- sove o sumu, da gre v cest- nem podjetju za kazniva de- janja v smislu člena 140 ZKP. Poizvedbe je UJV kon- čala in podala kazenske ovad- be, iz katerih izhaja sum, da je več odgovornih delavcev cestnega podjetja storilo kazniva dejanja po členu 314 a KZ (zloraba urad- dnega položaja iz koristoljub- ja) po členu 319 KZ (pona- rejanje uradnih listin) in po členu 318 a (goljufija v služ- bi.« Kaj več noče nihče pove- dati. Vso zadevo ima sedaj v rokah sodišče, to pomeni, da je le nekaj narobe, saj si UJV prav gotovo ne bi pri- voščila in poslala ovadbe, če ce bi bila ta zvita iz trte. In za kaj še gre? Delno po- vzemamo po govoricah tistih, ki zadevo poznajo: — asfaltiranje določenih površin privatnim osebam, — zloraba v zvezi z grad- njo vikenda in kredita, — potovanje v inozemstvo, — dajanje daril večje vred- nosti, — škodljive i>ogodbe, — plačevanje neopravljenih strojnih ur. Posebej zanimivo naj bi bi- lo tisto poglavje, ki govori o pogodbah z obrtniki (morda je tudi same» en sa,m v opra- vičilo, če bi bilo kaj narobe). Neuradno smo izvedeli, da so izposojene delovne stroje v cestnem i>odjetju tudi po- pravljali, ne da bi to za- računali pravim lastnikom. Ali pa: po pogodbi bi morali lastniki strojev dati nanje svoje strojnike, cestno pod- jetje je dalo svoe, plačilo pa je bilo takšno kot po po- godbi. Pogodbeni odnos cestnega podjetja z Antonom Kavči- čem je (zanj) že dobil svoj epilog na sodišču. Vendar baje še ne dokončen. Da da cestno podjetje veli- ko na svoje poslovne partner- je, smo izvedeli v teh dneh. Sicer ta zadeva nima zveze z omenjenimi nepravičnostmi, je pa zanimiva. Svojim f>os1ov- nim partnerjem so omogoči- li letovaiiije v svojem počitni- škem domu z 20 odstotki po- pusta. So poslovni partnerju tudi vaščani na Kozjanskem, ki sklepajo pogodbe s cest- nim fKxijetjem za popravilo oziroma obnovo njihove ce- ste? Počakajmo na besedo sodi- šča, bodo dejali strpnejši. Res je, da bo ta beseda od- ločilna, vendar ali bi bilo resnično tako preuranjeno obvestiti javnost o dogodkih v cestnem podjetju? Ali niso za to zainteresirani tudi ti- sti, ki jim danes občani pri- pisujejo vse mogoče? Ali pa se jim zdi nepomembno ka- korkoli spregovoriti o vseh govoricah ljudi, ob zavesri, da stvari ne držijo ali pa se počutijo dovolj velike in močne, da si ne povzročajo skrbi? MILAN SDNICAR rešitev nagrradne križanke »Tehnomercator«, ki je bila objavljena v 30. šte- vilki Novega tednika. VODORAVNO: bit Avon, Mars. BL, šport, onesposobitev, IM, po- per, ustrahovalec, Hf, IO, RAI, teren. Jo. Ane, AE, krdelo, irada, ES, Nepal atom, 1, Qe, až, TS, CI, Stern, ate, Lna, Assisi, ST, R, AZ, rt. eter, tov, R. Alain, LPS, reka, Tehnomcrcator, O, lA, bala m, EK, CT, T, dolg, s kreditom T najceneje gre, otorinolaringologija, 1. In kdo so srečni nagrajenci? 1. nagrada 100,00 din — Marica Vodišek, Valentiničeva 20, Laško 5 nagrad po 30,00 din prejmejo: Velimir Fafija, Šmarje pri Jelšah 4 Fanika Iršič, Vitanje 47, Vinko Petelinšek, Dobje pri Planini 3, Alojz Zupanec, Kajuhova 9 Celje Vinko lagodič, Ponikva 14. rešitev nagradne križanke tkanine VODORAVNO: kava, Jaser, drops, Volga, onemelost, osem, Ot, alea, zgradba, rod, Ka, Mo, Tesla, Moore, Noe, agon, IP, Ignac, Ernest, ma- jor, očnik, Ana, Tainan, De- gas, arnika, TP, I, KA, AMI, Alpe, Mecen, EU, Kra, SL, Markos, O, ED, Bori, AO, miom, AD, MŽ, Atomic, Ba- er, Lars, I, A, adijo, čestita- mo občanom za, Iza, praznik obučine Celje, LJ, TM, Atar, arara, dojem. • Izžrebani nagrajenci so: I. nagrado 100 din prejme Jožica Dečman, Bolnica — Kuhinja, Celje. 5 nagrad po 30 din prejme- jo: Ljubo Lampret, Ulica tal- cev 5, Žalec, Egidij Pertre- tič, Kersnikova 7, Velenje, Jože Horvat, Trubarjeva 3, Celje, Ivanka Markovič, Vransko št. 145, Vransko, Rudi Mihelin, p, p. 15, Sev- niča. NAVADNA KP.HLIKA — RHAMNUS FRANGULA L. Navadna krhlika je en du več metrov visok, močno vej- nat grm ah nizko drevo Ve- je so nasprotne, okrogle, zu- naj temnosive ter belopikča- ste. Lubje je znotraj rumen kasto, KO je suho, pa je ru- meno. Listi so nasprotni, pe- cljati, široki, jajčastosuličasti, drobno napiljeni m včasih tu- di srčasto zaokroženi. Izza li- stov poženejo majhna, šopkom podobna socvetja, v katerih je do osem neznatnih, kratko pecljatih, zelenkastobelih cve- tov. Rastlina je dvodomna. Plod je kot grah debela, ko- ščičasta jagoda, ki je sprva zelena, pozneje rdeče in kon čno modrikastočrna. Navadna krhlika je znana tudi kot gadov les, kačje gro- zdje, nagnoj itd. Cveti od ma- ja do junija. Pn krhliki je zdi»iv':lno lu- bje. Nabiramo ga tedaj, ko je rastlina muževna, navadno od marca do aprila ali pa od avgusta do oktobra. Grmu odrežemo mlajše poganjke in olupimo lubje. Pri tem mora- mo paziti, da ne nabiramo lu- bja starih debel in vej. Iti že imajo skorjo. Lubje mora biti bre zlesenih ostankov. Posu- šimo ga hitro na topli peči, lahko pa tudi na soncu Iz 3 — 5 kg sveže olupi lenega lub- ja dobimo 1 kg suhe droge. Lubje vsebuje 3 — lOflo pro- stih in vezanih antrakinon?kih derivatov, ki povzročajo izpra- znenje debelega črevesja — deluje torej odvajalno. Za upo- rabo mora bi ti Inbie vsaj dve leti staro, da se tako uni- čijo snovi, ki povzročajo krče in bruhanje. Primerna droga se dobi tudi v lekarnah pod imenom Cortex Frangulae, Navadna krhlika služi kot odlično odvajalno sredstvo. 30 do 40 g skorje kuhamo v pol decilitra vode ter pijemo zvečer in zjutraj po eno sko- delico, Lahko pa tudi vzame- mo eno veliko žlico krhlike in in jo čez noč namočimo v treh skodelicah vode, zjutraj vse skupaj segrejemo do vre- nja in popijemo ohlajeno po požirkih večkrat na dan. Uči- nek se pojavi šele po 8 — 12 urah. Učinkuje predvsem pri lenivosti črevesja, pri kronič- nem zaprtju in omogoči meh- ko iztrebljanje. Seveda pa ne smemo piti prveč močnega ča- ja in ne prepogosto, kajti večje doze antrakinonskih de-iv -f-ov, ki so v krhlikinem lubju, lah- ko povzročijo hude krče in bruhanje. 18. stran NOVI TEDNIK 5t. 32 — 9. avgust 1972 St. 32 — 9. avgust 1972 NOVI TEDNIK stran 19 (egrad M V CENTRALNIH OBRATIH NOVA LOKACIJA VEGRADOVIH CENTRALNIH OBRATOV — ZGRADILI BODO TOVARNI ZA PREDNAPETE BETONE IN ZA MAVČNE PLOŠČE ^ okviru splošnega gradbe- na podjetja Vegrad v Ve- jiju zavzemajo centralni ob- jti pomembno mesto. To je 5ti olen, ki venomer dopol- juje proizvodnjo, in ki, vsaj tem primeru, povezuje več ^ličnih dejavnosti: pesko- obrat cementnin, delav- ice kovinarskih strok, sli- ,pleskarje, avto park, stroj- 3 investicijsko postajo, ele- trlkarje itd. Gre torej za jstavni del celotnega pre- vodnega procesa, za dejav- [)St, ki ji ni mogoče reči, da , podrejena drugi. Tu gre , sinhronizacijo, zato je ^k člen na svojem mestu aakovreden drugemu. In prav v tem, da bi de- ivnost centralnih obratov sboljšali, jo povezali med 5boj (obrati so zdaj raz- ropljeni), so se lotili dela, i zasluži vso pozornost. V skladu z urbanističnim ačrtom Velenja in ureditvi- ) industrijske cone so dobi- okoli 12 ha strnjenih zem- ljišč blizu peskoloma, pribli- žno 3 km od Velenja proti Selam. Tu že nastajajo prvi obrisi bodočega obrata, ki bo kot pravijo, 2xiružen znotraj ene ograje. Gre za koncen- tracijo vseh dejavnosti in zato tudi za boljšo in cenej- šo organizacijo dela, za več- je učinke in drugo. Tako so v prvi fazi že zgradili 2.400 kv. metrov be- tonske p>ovršine, na kateri izdelujejo zidake najrazličnej- ■ših velikosti in druge ele- mente, ki jih potrebuje grad- beništvo. »Poleg tega,« je dejal vod- ja centralnih obratov, Tine Ojsteršek,« imamo v načrtu zgraditev dveh tovarn. Da, tovarn v pravem pomenu be- sede. Vtem, ko so priprave sa izgradnjo prednapetih be- tonov že stekle, je tovarna za izdelavo mavčnih izdelkov v načrtu prihodnje leto. V tovarni prednapetih be- tonov bomo iadelovali ele- mente za montažne hale. De- lo bo teklo po italijanski li- cenci. Računamo, da bomo za to nujno potrebno investi- cijo potrosili okoli deset mi- lijonov dinarjev.« Druga tovarna mavčnih iz- delkov oziroma plošč je šele v idejni zasnovi, sicer pa naj bi prišla na vrsto prihodnje leto. Tudi v tem primeru gre za izdelke, ki jih potrebuje- jo sami in ki jih iščejo dru- gi kupci. Pri ureditvi celotnega zem- ljiškega kompleksa za potre- be centralnih obratov imajo nekaj težav zaradi utesnje- nega prostora in neregulira- ne Pake. Zaenkrat so var- nost pred poplavami zagoto- vili z gradnjo obrambnega nasipa na bregu reke, v pri- hodnje pa se bodo morali lo- titi še regulacije, da bi pri- dobili na prostoru. Skratka, nedaleč od Vele- nja, ob glavni o^ti, ki pelje proti Slovenjemu Gradcu, raste novi Vegradov obrat. Tu nastajajo novi in združe- na centralni obrati in tu bo- sta zrasli dve novi tovarni: za prednapete betone in za mavčne plošče, M. Božič Tine Ojsteršek Va lepo ui-ejeni ploščadi Vegradovih centralnih obratov že rase jo kup} novih zidakov in drugih gradbenih (lementov. POPRAVEK V tiskarni so pri po- stavljanju članka Repub- lika kasni v zadnjem No- vem tedniku napravili na- pako v drugem stavku. Vprašanje se pravilno gla- si takole: Kaj zahteva družbeni dogovor o nače- lih za izvajanje kadrov- ske politike v pravosod- nih organih, organih za kaznovanje prekrškov in v odvetništvu, ne pa kot je bilo napisano: Kaj zah- teva družbeni dogovor o načelih za izvajanje pre- krškov in v odvetništATi? V istem članku je še ena napaka. Vprašanja je svet osmih občin pretre- sal, ne pa prestregel. Prosimo za opravičilo. TRI URE V VODI v nedeljo popoldne so na kopališču v Rimskih Toplicah našli utopljenega 27-letnega JOŽETA ŠU- ŠTARJA, doma iz Zagrada 33 pn Celju. šuštar je bil pred tem z znancem, približno ob 14. un pa je odšel v vodo. Ob 17. uri ga je na dnu bazena odkrila neka kopalka. Predvidevajo, da je bil v vodi približno tri ure. Najverjetneje je, da je mladeniča, ko je bil v vodi, zadela kap. UTONIL V POTOKU v zgornjem delu potoka Ložnica je vedno precej kopalcev, predvsem otrok, ki se običajno kopljejo na prostoru, kjer so z dvema betonsicima pregra- dama naredili manjši bazen. Voda je globoka meter in pol. Prav ta bazen je bil usoden za sedemletnega DARKA TOPOLOVCA, doma iz Gotovelj 71 a. Deček se je kopal in nenadoma izginil, veudar nihče ni bil pozoren na to. Našel ga je ZLATKO KURET, ki mu je nudil prvo pomoč, vendar žal prepozno. ODNESEL VRTALNI STROJ Pred dnevi je neznani storilec ponoči vlomil na delovišču podjetja OBNOVA CJelje, cesta v Trnovlje., Splazil se je pod žično c^rajo in odprl priprto okno. Iz notranjosti je odnesel elekrnčm vrtalni stroj in motorno žago v vrednosti nekaj čez 6.300 dinarjev. Preko bližnjega hmeljišča je izginil v noč Za storilcem še poizvedujejo. GASILSKA VESELICA V soboto 5. in v nedeljo, 6. avgusta je prosto- voljno gasilsko društvo v Vitanju slavilo ÖS-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti so pripravili razne gasilske vaje, pri katerih so sodelovala ga- silska društva iz okoliških krajev. DOLGA VRSTA AVTOMOBILOV Čeprav se v Vitanje ne more priti po gladki ce- sti, pa je tod okoli vedno več avtomobilov, ki so zaradi neurejenih parkirnih prostorov postavljeni kjerkoli. V zadnjem času pa ugotavljajo vsi Vitanjčani, da imajo dobro pHDvezavo z občinskim središčem. Pred leti nazaj je bil prevoz res neurejen zdaj pa vozi iz CJelja skoza Vitanje v Slovenske Konjice av- tobus kar štirikrat na dan. Ker je dobro urejen avtobusni promet tudi proti (üelju v jutranjih in popoldanskih urah, so Vitanjčani zadovoljni s pre- vozi. V vsakj številki Novega tednika vam bomo postavili eno vprašan.je. Napisali ali obkrožili boste odgovor, za katerega boste prepričani 'da je pravilen. Odgovore na kupone pošljite na uredništvo Novi tednik Celje, Gregorčičeva 5, do ponedeljka. S tem že sodelujete pri žrebanju V žrebanje bomo uvrstili vse odgovore — pravilne m nepravilne. Toda z na- gradami LIBELE in KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE bodo nagrajeni le tis« izžrebanci ki bodo praviJno odgovorili. Pet izžrebaniii igralcev z nepravilnimi odgovori pa bo pre.jelo knjižne nagrade Torej — vsak teden 15 nagrad za naše bralce m bralke v novi NI igri. In še posebne nagrade za nove naročnike. Za vse nove naročnike, ki se bodo naročili na NT z naročilnico, ki jo bomo objavili vedno na tem prostoru pa borno pripravili vsake tri tedne še posebno žrebanje — za Libelino konvektorsko peč ali pa za maser Skupno torej čez 500 nagrad Libele in Keramične industri,ie Liboje za nove na- ročnike in bralce. In še 300 kn.jižnih nagrad NT.' Koliko res izvornih pobud!! Ko bomo v jesen. »ačeL izhajati z nekoliko bogatejšo vsebino tednika z novimi rubrikami, bomo upošteva-, tudi vaše predloge. Poglejte, kaj si želite- novr.ce 12 tujine, gospodinjski ko- tiček recepte, kmei^ke zgodbe, kmetijske na- svete rubriko najstarejši občan, pedagog staršem ljubezenske zgodTae, hopla, oprostite ali malo za šaio - maio zares, filmski- ko- mentar, zdravnik odgovarja, zanimivosti, ro- man humor m še marsikaj. Vsega seveda ne bomo mogli sprejeti v naš časnik, nekaj rub- rik Da br. zagotovo zagledalo luč sveta. In seda) k izžrel-ancem! Nagrade prejmejo: Frančiška Marren, Lopaca, Prevorje Petei Venk^ Oplotjiiška 13, Slovenske Ko- njice Norbert Dmigovič, Na otoku 13/11, Celje Jožel Lipovšek, Impoica, Sevnica p. p. 15 .Marija Gorjup, Zg Pre.oge 26, Slovenske Ko- njice Franc Dobrave, Nazarje 8ii Zoran Bei^.laj, Na otoku 8, Celje Rudi Oujež, Zavod za oožarno varnost Celje Stoletno pratiko dotfl||(i po pošti: Tončka Križmk. Botričnica 10, Šentjur pri Celju Peter Tiselj, Buče Mar.ir Ziipanec. Nova /as 37, Šentjur pri Celju Mito Nosan, -Maritoor'ika )7, Celje Helena Fntz .Ljubija, Mozirje Ko je poslaip. kupon 25, nam je Tončka Križni» Botričnica 10, Šentjur poslala tako- le pismo Oprostite, če vam bom odgovor za kupon št. 25 morala napisati na košček papiria. ker imam veliko želja, kaj vse bi na' napisab v naslednjih številkah Novega tednika- — o raznjh gosp >dinjskih nasvetih, — o na'bol] turističnih kraj6h. — o življenjskih poteh najstarejših občanov, — o deiu mladih na posameznih šolah — osnovnih tn srednjih, — o kmeč.kem življenju m politiki, , — o maršalu Titu m o dogodkih iz NOB « Tončka, hvala za vaš trud! Predlogi so do- bri. za konkretno vabilo pa smo še posebej hvaležni NOVO VPRAŠANJE ZA VAS Kateri sestavek v tedniku vam je najbolj všeč? Odgovore na dopisnic! s kuponi pošljite na uredništvo do 14. avgusta 1972. l2Žrebanci, istega dne se dobimo v uredništvo ob 17. uii. CVETLIČNI LONČKI — novih, so- dobnih oblik — bodo s cvetjem, ki ga gojite doma, dali dih svežine Za raz- lično vrsto cvetja — različne velikosti Po izvedbi se ujemajo s sodobnim po- hištvom in arhitekturo. Cvetlični lončki — izdelek keramič- ne industrije Liboje — so lahko po- stavljeni na ustrezno pohištvo ali sto jala v stanovanju, na okenske police So stabilni in trpežni. Največjo izbiro te in druge posode boste našli v industrijski prodajalni Keramične industrije Liboje. Prodajal- na je odprta ob delavnikih od 8. do 18. ure, tudi ob sobotah. "V juJiju se nismo mogli pohvaliti z lepimi dnevi. Vremenoslovci pravijo, da bo avgust sončen In vroč. To nazorno kaže naš posnetek, ki je zelo kontrasten. Zakaj? Cisto prepro- sto; krl'Va dekleta v bikinljii In v ozadju termoelektrarna. Foto: R. Pogorevc Ce bi lahko tonsko posneli, bi s tega posnetka poslušali »Po jezeru ..Iz »domačega kota, na mozirski cvetlični razstavi se je tu in tam, ob spremljavi citer, ogla.sila tudi slovenska narodna pesem ... (Foto: MB) MOKA, OLJE IN LUBJE Pri »Mlinarju«, kakor se je po domače reklo v Pobrežu domačiji Gosnikovega Maksa, so v času, ko je še živel njegov ded Ferdinand in oče, ki je bil prav tako Ferdi- nand, mleli V mlinu moko, na stopah pa tolkli smrekovo lubje, ki so ga dali v Konjice tovarni usnja za tanin in imeli so še eno prešo, s pomočjo katere so pridobivali bučno olje. Z glavne ceste proti Ma- riboru zavije pri Tepanju bela cesta na levo proti Oplotnici in prvi kraj ob cesti se imenuje Pobrež, mimo katerega teče bistra voda Oplotniščica. Tu ob njej je nastal tudi dom Gosnikov, ki mu je go- spodaril praded današnje- ga gospodarja Maksa Fer- dinanda, ki je imel sina Ferdinanda in ta še ene- ga sina Ferdinanda. Pa ni samo ime šlo iz roda v rod. Tudi mlinarji so se tako vrstili, pri hiši jih nikoli ni manjkalo, saj je gospodar Maks imel še dva brata in vsi trije so mleli, najstarejši — spet Ferdinand pa je naredil celo izpit in je tako po- stal eden redkih poklicnih mlinarjev Ko je Maks prevzel go- spodarstvo od svojega oče- ta, ki je umrl pred osmi- mi leti, so pri hiši prido. bivali tudi bučno olje in na stopah mleli smrekovo lubje, ki so ga vozili v vrečah v Slovenske Konji- ce pa na Hrvaško in še ce- lo nekam na Madžarsko za tovarne, ki so izdelovale usnje. Stope so se ohrani- se še do danes in so ne- ma priča tej nenavadni gospodarski panogi, ki se je obdržala vse do začetka druge svetovne vojne. Bil pa ie to tudi kar donosen posel, saj »furmani« na- enkrat od,)eljali kar po petdeset do šestdeset vreč zdrobljenega smrekovega lubja. Seveda pa je bilo precej dela s tem, ker so morali najprej spraviti kmetje les v dolino, pa z vozovi do Gosnika, kjer so vedno bili dvorišče in po- slopja napolnjena z lub- jem. Mlin so pc^anjala štiri kolesa. Največ so mleli pšenico in koruzo pa ječ- men. V kotu še zelo dobro ohranjenega mlina pa sa- meva posebna naprava, ki je služila za pridobivanje bučnega olja. Bučnice so najprej stisnili v veliki preši, ki je ohranjena še danes, nato pa so jih s posebno napravo zmleli, da je nastala zmes podob- na testu. To zmes so v posebnih velikih ponvah prekuhavali in dodajali vodo. Tako je olje dobilo svojo pravo barvo in pra- vilen in značilen okus. Med vojno so se vrtela samo mlinska kolesa. Bili so to težki časi, ki so pji. nesli marsikaj hudega. Zdaj ko je vse drugače, so se ostala kolesa ustavi- la, le mlinsko se kdaj pa kdaj zavrti, da domači zmeljejo kakšno malen- kost zase. E>oma znajo si- cer mleti vsi, a kljub te- mu, je dejal Maks Gosnik, je bodočnost mlina nego- tova, ker so prišli časi, ko ni kaj mleti na takšnem mlinu, popravila pa so draga. Tako je končana tudi ta zgodba Podobna mnogim, ki smo jih doslej prebra- li. In vedno več jih bo s takšnim koncem. Maks Grosnik Ene izmed redkih stop, ki so v mlinih .še ohranjene. Na teh so drobili smrekovo lubje. To pa je priprava, s katero so mešali »testo« pri pri- dobivanju bučnega olja. 32 NOVI TEDNIK - Glasilo otjčmskib organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Iraško Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn -Jelšah m 2alec - Uredništvo: Celje. Gregorčičeva 5, poÄtnj predai 161; Naročnina m ^lasi Trg V Kongresa 10 - Glavm in odgovorni urednik Jože Voüand; Tehnični urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Božič Ekii Goršič Jure Krašovec, Milan Semčar Zdenka Stopar Milenko Strašek Bemj Strmčnik — Izhaja vsak četrtek ' Izdaja ga CGP »Delo« — Tisk m kiišeji: CGP »Delo« Ljubljana — flokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 1 din - Tekoči račtm: 501-1-167/2 CGP tDELO« Ljubljana - Tel uredništvo 23-69 in 31-05 mali oglasi in narnčnme 2«-00