im txiv. št,
Upravmitvo: Llubliana. Puccimjeva ulica 5.
Telet On št. 31-22. 31-23. 31-24
luscr-uoj oddelek: Liubliaaa. Puccuujeva ulica 5 — Telefon 4t 31-25. 31-26 Pocružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno sastopstvo a oslase «2 Italije in mozemsrvo UPI S A-. MILANO
Računi en Ljublianskc pokraiinc pn poštno čekovnem zavodu 4t. 17.749, za ostale kraje Iraliie- Servizio Conti Corr. Post. No U-3118
plačana v gotovini
Po^tgehiiht bai bezahli
Preis - Cena 5Lr* ti
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Uredništvo: Ljubljana — Puccimjeva ulica St. & Telefon SL 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopisi se oe vračajo.
kenkopf we$t!Ich rne welter eingeengt
Fidsetauig des Stonm^feuer gegen London — Schwere "Verluste der Invasionsfktte — AbwehrscMacht in Mittel-italien fofet In unverminderter Starke
Aus dem Fuhrerhauptguartier, 21. Juni. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt
bekannt:
Jn der Normandie vvurde der feindliche Briickenkopf vvestlieh der Orne vveiter eicigeengt. Feindliche Angriffe siidvvest-lich Tilly vvurden zerschlagen, 15 Pan-zer da bei abgeschossen. Angriffe des Gegners siidiieh Valognes scheiterten. Gegen die Siidfront der Festung Cherbourg fiihlte der Feind mit schvvacheren Kraften vor, die abgev/iesen vvurden. Mehrere gepanzerte Spahvvagen vvurden in Brand geschossen. Bei den Kiimpfen im Landekopf hat sieh die Besatzung eines Stutzpunktes der Luftnachrichten-truppe unter dem Kommandanten Ober-leutnant Egle durch besondere Tapfer-keit ausgezeichnet.
Das Storungsfeuer gegen London vvird fortgesetzt.
Kampfflugzeuge erzielten in der Nacht Bombentreffer auf feindliche Schiffsan-sammlungen vor der normannischen Kiiste. Seit dem 6. Juni versenkten Luftvvaffe, Kriegsmarine sovvie Heeres- und Marine-Kiistenbatterien vor der normannischen Kiiste und im Kanal, nicht eingereehnet d!'e feindlichen Verluste d;;rch Minentreffer, 2 Kreuzer, 14 Zerstorer, 4 Schnellboote, 27 Fracht- und Transportschiffe mit 167.000 ERT und 12 Panzervvagenlandungsschiffe mit 18.300 BRT. Durch Bomben-, Torpedo- und Ar-tiilerielreffer vvuden 3 schvvere Kreuzer, dazu 3 vveitere Kreuzer, 21 Zerstorer, 9 Schnellboote, 68 HanfieJs und Transport-schiffe mit 287.000 BRT, 2 Landungsfahr-zeuge mit 4000 BRT und 1 Darnpfer mittlerer Grosse besehadigt.
Auf einer Frontbreile von iiber 140 km tobte auch a m vergangenen Tage in Mittelitalien die grosse Abvvehrschlacht in unverminderter Starke. Immer vvieder
versuehte der Gegner, unter scharfer Zu-sammenfassung seiner Krafte unsere Front aufzureissen. An dem harten Wi-derstand unserer Truppen scheiterten alle Durchbruchsversuche des Feindes. Nach Bereinigung .ortlicher Einbruche war die Hauptkampflinie am Abend voli in unserer Hand. Lediglich im Raum nordvvestlich Perugia kamen die Kampfe noch nicht zur Ruhe. Die blutigen Verluste des Feindes vvaren besonders hoeh.
VVahrend der gestern gemeldeten Riick-fiihrung unserer Truppen von der Insel Elba vvurden bei der Abvvehr von See-und Luftangriffcn 2 feindliche Schnellboote versenkt, 2 vveitere schwer besehadigt und 2 Jagdbomber abgeschossen. Dabei haben sieh die unter Fiihrung des Korvetenkapitans Wehrmann stehenden Kampffahren und die Marinekiistenbatte-rie Piombino besonders ausgezeichnet.
An der siidlichen Ostfront, siidiieh der Smolensker Rollbahn und siidostlich Wi-tebsk scheiterten ortliche Vorstosse der Bolschevvisten.
Sicherungsstreitkrafte der Kriegsmarine versenkten am 19. und 20. Juni im Finnischen Meerbusen in harten See- und Luftgefechten 5 sovvjetische Schnellboote, beschadigten 6 vveitere, von denen ein Teli in Brand geriet und schossen neun feindliche Flugzeuge ab. Ein eigenes Fahrzeug ging verloren.
Starke nordameri&aniscbe Bomberver-bande fiihrten am gestrigen Vormittag Terrorangriffe auf die Stadte Hamburg, Hannover, Magdeburg und Stettin. Es entstanden Schaden und Personenverlu-ste. Luftverteidigungskrafte vernichteten 58 feindliche Flugzeuge, darunten 49 vier-motorige Bomber. Weitere 23 viermotori-ge Bomber mussten nach Angriffen unserer Jager und Zerstorer auf schvvedischen Gebiet notlanden.
o
&TI
borb v Normandiji
V Normandiji ge tudi velika bitka še nI pričela
Berlin, 21. junija. V Normandiji so se
oblikovala trj težišča. Prv0 je vzhodno cd Orne. kjer se stalno vrste nemški napadi, drugo pr: Tillvju. kjer poskušajo Britanci s podporo Američanov vdreti v notranjost dežele. T po jkusi se ponavljajo že nekaj dni z močnimi strni enim: napadi, a kljub nastopu številnih divizij niso imeli nekakega uspeha. Tretje težišče borb je na Cotentinu. kjer je Američanom uspelo razširiti svoj ozk; koridor ter prodreti v prednje črte cherbourške trdnjave. Napadalni klini ameriških oddelkov so tamkaj v stiku z nemško obrambo. Položaj na Cotentinu označujejo tako. da se morajo sedaj Američani boriti na dveh straneh.
Velika bitka, ki jo pričakujejo, se še vedno n! razvila. Kljub temu. da sc boji zelo hudi. še ni prišlo do velikih operacij. Tudi napad c krog Cherbourga se za sedaj šele pripravlja. O nemških namerah so v Berlinu prej ko slej tiho, prav tako ničesar ne povedo o jakosti na invazijskem bojišču uporabljanih oddelkov. Zastopnik nemškega vrhovnega poveljništva se je bavil s Churchillovo trditvijo, da stoji na obeh straneh invazijskega bojišča v boju približno en milijon mož. Dejal je. da je to precej pretirano in izjavil, da so Anglo-Američani •izkrca! kak;h 25 divizij, pri čemer spada rrnC'£f> vojakov k pratežnim in oskrbovalnim edinicam.
O bojih za Cherbourg je b;lo še javljeno. da obstreljujejo napadalci trdnjavo z morja in da je prišlo do nekaterih izkrcevalnih akcij. Vendar bodo to verjetno le izvidniški poskusi, ki naj u gotove položaj nemških obrambah baterij. Zaradi tega so Nemci tudi odgovorili le s takimi ukrepi, ki ustrezajo podobnim poskusom ter so se zadovoljili z njihov© zavrnitvijo.
Berlin. 21. jun. Mednarodni poročevalski
urad poroča: Ameriške čete se sedaj na sever-nozapadnem deilu predmestja na novo razporejajo na področju St. Sauveur le Viconte— Barneville ter jih pripravljajo na nove podvige. Glavni del ameriške vojske ima najbrž nalogo napasti trdnjavo Cherbourg. medtem ko naj bi se zaščitni oddelki na južni strani polotoka Cotentina utrdili ter krili hrbet armadi, ki bo napadala Cherbourg. Nemci pa so s svoje strani pritegnili čete ki so bile na področju Mon-tebourg—Quineville, v razširjeno trdnjavsko območje Cherbourga, pri čemer s« pustili močne zaščitnice še na starih postojankah z nalogo da te šele po odločnem odporu počasi umaknejo proti severu in severozapadu.
S tem so Nemci prekrižali sovražnikove račune. Nemške zaščitnice so se1 močnim ameriškim napadalnim oddelkom med Montebour-gom in Valognem upirali ter so v teh bojih uničile okiopnik vrste Sherman. Trije nadaljnji sovražnikovi oklepniki so naleteli na mine ter obtičali. Napadalni pionirji so v bojih iz bližine uničili štiri Shermanove oklopnike. Nadaljnje občutne izgube so utrpel; ameriški izvidniški oddelki, ki so prodirali s francoske narodne ceste št. 800 preko Bricjuebeca proti severu Nemške prednje zaščitnice so uničle tri izvid«iške oklopnike ter zažgale dva prevozna avtomobila z moštvom vred.
Uspehi nemških nočnih lovcev
Berlin, 20. jun. Neka skupina nemških lovcev je zabeležila svojo 350. nočno zma. go. Njeni letalci so sestrelili skoraj same štirimotorne teroristične bombnike, mnogo izmed njih še pred doletom nad nemško ozemlje, torej še preden so mogli odvreči svoje bombe na nemška tla.
Boji v srednji Italiji
Berlin, 21. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča o italijanskem bojišču:
Po večurnih hudih bojih so danes zadnje nemške zaščitnice izpraznile mesto Perugio na srednjem odseku italijanskega bojišča. 52apadno in južno od mesta operirajoče nemške čete so zasedle nove višine severno od mesta. Britanci so še popoldne pričeli z napadom na te nove nemške črte ter so navalili nanje s strnjenimi oklopniškimi in pehotnimi oddelki. Snoči so bili boji v polnem teku. Večje zbiranje oklopnikov vzhodno od Tibere priča, da nameravajo Britanci tam ponovno poizkusiti, da bi z velikopotezno akcijo prebili nemške črte in vpadli v bok in za hrbet levemu krilu nemške obrambne fronte.
Berlin, 20. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča o vojni v Italiji:
Nedelja je bila na italijanskem bojišču dan prvorazrednih velikih borb. Na široki črti so napadali Američani, degolisti in Britanci vse od Grosseta do Perugije. V srditih bojih, ki so trajali ves dan, so sicer ponekod potisnili nemške črte nazaj, vendar je nemško vodstvo.z naglim premikanjem svojih rezerv preprečilo vse poizkuse, da bi se fronta prebila, in tako po načrtu nadaljevalo predvidene pekrete.
Podrobno poročajo, da je uspelo Američanom vzhodno od Grosseta in severno od Ombrona pridobiti nekaj km ozemlja ter potisniti nemške zaščitnice na neko novo višino. Ameriški poizkusi, da bi zavzela tudi te nove postojankte, so se krvavo izjalovili.
Bolj v notranjosti dežele je uspelo nemškim obrambnim silam, da so vkljub vsem
napadom uspešno obdržale svoje postojanke. Zlasti niso mogle nikjer napredovati francoske pomožne čete, ki so napadale južno od Transimenskega jezera. Pri Pe-rugiji so morali Nemci po večurnih hudih bojih na nekm mestu prestaviti svojo črto, da so tako preprečili prodor britanskih oklopniških oddelkov. Severno od mesta pa so se vsi oklopniški napadi zaustavili v srditih bojih iz bližine. Angleži so tam izgubili 17 bojnih voz. Na vzhodnem delu italijanskega bojišča ni prišlo nikjer do Obsežnejših bojev.
Stotisoci Grkov odgnani v Sibirijo
Solun, 21. jun. O priliki protiboljševiške-ga tedna je bilo v tukajšnjem gledališču prvo veliko protikornunistično zborovanje. V dvorani je bilo nad 2000 ljudi. Nadaljnji tisoči so poslušali prenos zborovanja po radiju na raznih trgih po mestu. Zborovanja so se udeleželi razen guvernerja Simo-nidesa ter solunskega župana tudi vodilni zastopniki javne uprave, gospodarstev, znanosti ter narodni oddelki.
Grški novinar Janapulos, ki je živel več let v Rusiji, je podal poročilo o Sovjetski zvezi. Izreden vtis so napravile na poslušalce izjave o trpljenju Grkov v Sovjetski zvezi. Leta 1937 se je pričelo strašno preganjanje Grkov. Vsi moški so bili aretirani, grške šole zaprte, grška imena mest in vasi pa spremenjena. Ko je izbruhnila vojna proti Nemčiji, so odvlekli v Sibirijo vse grške družine, približno 200 do 300 tisoč ljudi. Njihova usoda je povsem neznana.
Nadaljnje zoženje predmestja zapadno od Orne
Nadaljevanje motllnega ognja na Londan — Velike Izgube invazijske mornarice — Obrambna bitka v srednji Italiji divja z nezmanjšano silovitostjo
Fuhrerjev glavni stan, 21. jun. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja:
V Normandiji smo nadalje zožili sovražnikovo predmostje zapadno od Orne. Sovražnikove napade južnozapadno od Til-lyja smo razbili in pri tem uničili 15 oklopnikov. Nasprotnikovi napadt južno od Valognesa so se izjalovili. Proti južnim črtam trdnjave Cherbourg je tipal sovražnik s slabotnimi silami, ki so bile zavrnjene. Naši vojaki so zažgali več izvidniških oklopnih voz. V bojih na predmostju se je s posebnim junaštvom cdlikovaia posadka nekega oporišča letalskih poročevalskih čet pod poveljstvom nadporočntka Egleja.
Motilni ogenj na London se nadaljuje.
Bojna letala so ponoči z bombami napadla sovražnikova zbirališča ladij pred obalo Normandije. Od 6. junija dalje so potopili letalstvo, vojna mornarica ter vojaške in mornariške obalne baterije pred nor-mandijsko obalo in v Rokavskem prelivu 2 križarki, 14 rušilcev, 4 brze čolne, 27 tovornih in prevoznih ladij s 167.000 tonami in 12 izkrcevalnih ladij za oklopnike s 18.300 tonami. V tem niso vštete izgube, nastale zaradi min. Z bombami, torpedi in granatami so bile poškodovane 3 težke križarke in 3 nadaljnjih krfžark, 21 rušilcev, 9 brzih čolnov, 68 trgovskih in prevoznih ladij z 287.000 tonami, 2 izkrceval-ni ladji s 4000 tonami in parnik srednje velikosti.
Na bojišču, širokem nad 140 km, je divjala v srednji Italiji tudi včeraj velika obrambna bitka z nezmanjšano jakostjo. Vedno znova je poskušal sovražnik, da bi s svojimi osredotočenimi silami raztrgal
/
našo bojno črto. Vsi njegovi probojni poizkusi pa so se izjalovili ob trdnem odporu naših čet. Po očiščenju krajevnih vdorov je bila glavna bojna črta zvečer popolnoma v naših rokah. Le na področju severnozapadno od Perugie boji niso ponehali. Sovražnikove krvne izgube so bile posebno visoke.
Med včeraj javljenim odvozom naših čet z otoka Elbe smo v obrambi pred pomorskimi in letalskimi napadi potopili dva sovražnikova brza čolna, dva nadaljnja težko poškodovali ter sestrelili 2 lovska bombnika. Pri tem so se posebno odlikovali bojni čolni pod vodstvom korvetnega kapetana \Vehrmanna ter mornariška obalna baterija v Piombinu.
Na južnem delu vzhodnega boj šča, južno od smolenske avtomobilske ceste in južno-vzhodno od Vitebska so se izjalovili krajevni boljševiški sunki.
Zaščitne edinice vojne mornarice so 19. in 20. junija v hudih pomorskih in letalskih borbah potopile v Finskem zalivu 5 sovjetskih brzih čolnov, 6 nadaljnjih, iz^ied katerih se jih je nekaj vžgalo, pa poškodovale. Vrh tega so sestrelile 9 sovražnih letal. Eno ladjo smo izgubili.
Močni sovražnikovi bombniški oddelki so včeraj dopoldne teroristično napadli mesta Hamburg, Hannover, Magdeburg in Stettin. Nastala je škoda. Prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalske obrambne sile so uničile 58 sovražnikovih letal, med njimi 49 štirimotornih bombnikov. Nadaljnjih 23 štirimotornih bombnikov je moralo po napadih naših lovcev in rušilcev zasilno pristati na švedskem ozemlju.
Neprestano obstreljevanje Anglije
Angleži še zmeram ne vedo, kako bi se obranili tajbistvenega nemškega orožja
Berlin, 21. jun. Obstreljevanje Londona in južne Anglije z novim nemškim orožjem se nadaljuje brez pmstanka. Zastopnik nemškega vrhovnega poveljništva ni hotel zavzeti ni-kakega stališča glede na Reuterjevo izjavo o projektilnih letalih, kakor imenujejo Angleži nove nemške izstrelke. Pcudaril je le, da se ta pr'kaz popolnoma razlikuje od prejšnjega Morrisonovega in vseh drugih, ki so jih rabili na raznih angleških mestih. Iz tega izhaja, da je maščevalno orožje angleško vlado popolnoma presenetilo in da angleški obrambni krogi še sedaj tavajo v temi in ne morejo naj tj primernih ukrepov. Vsekakor je bila obramba, ki so jo organizirali v zadnjih pet;h dneh. povsem brezuspešna. Osredotočila se je predvsem na preureditev protiletalskega topništva, kf je skušalo z neprestanim obrambnim ognjem izstrelke sestreliti. V Berlinu pa označujejo tako trajno obrambo za problematično, ker bi vodila ne giede na neverjetno porabo municije tudi do izrabe topovskih cevi. Zaradi tega bodo najbrže v kratkem prisiljeni opustiti tako taktiko. Razen tega nameravajo ogroženo ozemlje zaščititi z večjo balonsko mrežo. Toda preden bo gotova, bo preteklo toliko časa. da o kaki uspešni obramb; ne bo mogoče več govoriti. Slednjič po<skušajo britanski lovci sestreliti izstrelke.
V Berlinu slej ko prej odklanjajo, da b! objavili kakršne kol; tehnične podatke o novem orožju. Ne izključujejo pa možnosti, da bi polagoma ne objavili različnih podrobnosti. V ostalem pa so v Berlinu mnenja, da v Angliji ne bodo mogli dolgo zadrževati vestj o razdejanjih, ki so tamkaj nastala ker slednja tako naraščajo, da bo vsako nadaljnje molčanje nesmisel.
Sicer je vzbudila v Berlinu različne komentarje vest »Exchange Telegrapha«, da se je morala včeraj invazijska oskrba zaradi slabega vremena boriti z velikimi težavami in da je
bila mnogo manjša kakor prejšnje dni. V tem vidijo tudi že eventualni učinek novega orožja, ki ruši invazijske luke in oskrbovalne železnice v Angliji.
Glede daljave, k-i jo lahko doseže nemško maščevalno orožje, pripominjajo na pristojnem mestu, da so nepravilne angleške navedbe, ki govore o nekih 200 km. Angleži bi radi trdili, da so bili ti izstrelki izstreljeni nekako iz te daljave. V Berlinu pa pripominjajo, da bi to, če bi bilo resnično pomenilo le. da premerijo izstrelki trenutno to pot, nikakor pa ne, da bi ne mogli preleteti tudi večjih razdalj.
Že nad loo ur
Berlin, 21. jun. V ponedeljek in v noči na torek je na London in njegove zunanje okraje zopet deževal hud motilni ogenj. Že nad sto ur pretresajo eksplozije padajočih izstrelkov središče britanskega imperija.
Stockholm, 21. jun. Po poročilih iz britanske prestolnice so se tudi včeraj nadaljevali napadi »robotnih letal« na južno Anglijo. Pri tem je prišlo do novih eksplozij. Poudarjajo, da imajo trenutno protiletalske baterije, balonske posadke in krdela lovskih letal več dela, kakor kdajkoli prej v vojni. Nekaj baterij je zaposlenih neprestano že 72 ur.
V nadaljnjih poročilih opozarjajo, da se proizvodnja že manjša delno vsled direktne prekinitve dela delno vsled preutrujenosti prebivalstva. Vsled tega se je razvila živahna diskusija o reorganizaciji varnostnega in obrambnega sistema. Predlagajo, naj bi se lokalno alarmiralo prebivalstvo v onih krajih, nad katerimi se izstrelki pojavijo. Poleg tega so bili podani predlogi za različne alarme v primeru napada robotnih in navadnih letal, ker pošiljajo Nemci nad An-prekinitve dela delno vsled preutrujenosti glijo izmenoma nove izstrelke ali pa navadna letala. V ostalem je prebivalstvo baje dobilo nasvet, naj spi s kovčki ob zglavju.
»Napadalna vojna edina možnost svetovne
revolucije"
Berlinsko časopisje o vojni s Sovjetsko zvezo in prikritih
namerah boljševikov
Berlin. 21. jun. Berlinsko jutranje časopisje se v uvodnikih bavi z že triletnim sporom med Nemčijo in Sovjetsko zvezo.
List »Volkischer Beobachter« navaja uvodno Leninov stavek, ki ga je napisal v avgustu 1. 1915 v svojem članku »O vprašanju Združenih evropskih držav«, ki jasno kaže svetovno-revolucionarni program Sovjetske zveze: 1.) zmaga revolucionarnega marksizma najprej v eni deželi; 2.) podpiranje uporov v drugih deželah; 3.) oboroženi podvigi, torej vojna proti kapitalističnim deželam, da sc sproži svetovna revolucija. »Volkischer Beobachter« navaja nadalje različne poskuse boljševiških vlastodrž-cev, da b: se razširila svetovna revolucija v druge dežele. To so predvsem ustanavljanje republik 1919 na Bavarskem in Madžarskem, revolucionarni boji v Saški in Turinškj kakor tudi v Bolgariji leta 1923. stavke 5 milijonov delavcev v maju v maju 1926 v Angliji, upor na Dunaju 1. 1927 ter kitajska revolucija v letih 1925—1927. Nato navaja Stalinov izrek o priliki desetletnice oktobrske revolucije: »Oktobrska revolucija je revolucija svetovnega pomena.«
»Napadalna vojna je edina možnost za razvoj svetovne revolucije.« To pravilo se je vedno jasneje odražalo v vsej notranji in zunanji politiki Sovjetske zveze. Razumljivo je torej. da se je naperilo vse sovraštvo boljševi-ških mogotcev protj državi, ki &e je leta 1933 ckrenlla od komunistične prozagande, se no-
tranje uredila ter postavila močno vojaško silo, da bi bila kos vsakemu napadu na Nemčijo«
List navaja nadalje razne ukrepe sovjetske vlade ki je storila vse. tako v vojaškem kot v gospodarskem pogledu, da bi postala sovjetska vojska čim bolj udarna. V političnem in propagandnem oziru pa so storili vse. da bi prikrili prave namere Sovjetske zveze. List zaključuje: »V resnici pa je cilj ostal isti. namreč uresničenje komunistične svetovne revolucije Stalinova vojna jc le točno izvajanje Leninovega programa svetovne revolucije z uporabo OTOŽja proti buržujskim državam.«
»Dcutsche Allgemeine Zeitung« objavlja pregled bojev proti Sovjetski zvezi ter končno ugotavlja: »Nemško vodstvo si je povsem na jasnem, da je računati z novimi sovjetskimi napadi. Izdani so bil vsi ukrepi, da se učinkovito upremo temu napadu. Nemške čete vedo>, zakaj so morale zapustiti obširna področja na vzhodu kj so jih zmagovito zavojev?le v prvih dveh letih vojne. Trdno zaupajo v Fiihrerja jn v domovino, ki bosta storila vse. kar je potrebno za obrambo domače zemlje in za dosego končne zmage.«
Finsko vojno poročilo
Helsinki, 21. jun. Finsko vojno poročilo z dne 20. junija javlja:
»Na zapadnem delu Karelijske ožine je bil sovražnikov pritisk posebno močan v smeri proti Viipuriju. Izpraznili smo Jo-
Proslava bitke pri Sisku
Ljubljana, 22. junija.
Slovensko domobranstvo je prav posrečeno navezalo svoj obstoj na naše davno in slavno zgodovinsko izročilo. Ob spominu na odločilni poraz turške sile ob Kolpi 1. 1593. vsakomur nehote pride na misel primera današnjih dogodkov s strahotami davnih dni, ki jih je naš narod zmagovito prebredel in prestal. Kakor takrat, ko se je turška sila zaganjala v nas, morila, plenila, požigala ter odvajala najkrepkejše ljudi v sužnost, naš moški podmladek pa v janičarska prevzgajališča, tako se je tudi danes pojavil sovražnik, ki je celo azi-jate prekosil po nasilju, podlosti in podivjanosti. Kakor pred tristo petedesetimi leti, ko je bila »stran dolenjska turška«, tako so se zadnja tri leta na našo krotko Dolenjsko zrušile grozote, ki so ne samo strašnejše, pogubnejše in silovitejše, nego so bili turški napadi, marveč jih prekašajo tudi v tem, da vise nad narodom zdržema že dobra tri leta, dočim so se turški razbojniki pojavljali bliskoma in so navadno tudi jadrno odbrzeli. Tako si je narod lahko nekoliko opomogel od enega navala do drugega, tudi je imel dobra zatočišča v nepristopnih krajih, danes pa mu rablji sede neprestano na vratu in se potikajo ravno po nepristopnih krajih, odkoder ustrahujejo nesrečno ljudstvo.
KakGr pred davnimi leti, tako je tudi v današnji težki preizkušnji naš narod spoznal, da se mora zateči le k svoji lastni sili in se zanesti samo nase. Na vso srečo pretežna večina naših ljudi še ni okužena, zato je iz srede ljudstva v uri največje potrebe vzniknila misel samoobrambe. Misel se je uresničila, ko je stopil na čelo novega pokreta g. prezident Rupn;k ter je v razmeroma kratkem času zbral zaščitnike domobrance. Sprva se je morala mlada četa boriti za uveljavljenje s predsodki, podvalami in lažmi. Kmalu pa je bil led prebit, ko se je izkazalo, da stoji za domobranstvom vse naše ljudstvo, ki je pohitelo ped prezidentov prapor, da da prave vsebine domoljubnemu domebran-stvu.
S tem pa je bila že zajamčena rešitev in pisana sodba onim, ki so dvignili zločinsko roko nad svojo lastno kri, loveč se za blaznimi utvarami tujih prišepetoval-cev. Delo rešitve in obnove našega narodnega življenja je v najlepšem teku, sovražnik bega preplašen od poraza do poraza in ni več daleč dan. ko bo za vselej izbrisana z naših slovenskih tal komunistična sramota, ki nam je prizadela toliko žalosti in nesreče.
V tem odločilnem trenutku je dolžnost nas vseh, da se strnemo v bratski slogi pod domobranske prapore ter vsak po svojih močeh doprinesemo k dokončni rešitvi domovine.
hanne, Kyyrolo in Muolac. Do silovitih bojev je prišlo ob obalnih cestah in pri železniški postaji Kamaraji, kjer je bilo uničenih 7 sovražnikovih oklopnikov. Na ožini med Ayrapaanjarvijem in Vuokse-nom so odbile včeraj naše čete več po siloviti topniški pripravi izvršenih napadov.
Na Aunuški cžini sta napadla na dveh mestih dva sovražna bataljona. Pri Ru-kajarviju so naše čete na treh mestih odbile sovražnikove napade. Največji sovražnikov oddelek je tu štel dve četi.
Utrdbe na otokih Koivisto so preprečile sovražnikovim mornariškim edinicam njihove približevalne poskuse. Finske mornariške sile so skupno z nemškimi ladjami uspešno posegle v obrambo.
Na zapadnem delu Karelijske ožine so naši bombniki in nemški strmoglavci v pretekli noči napadli sovražnikova^ zbirališča ladij, oklopniške grupacije in* motorizirane kolone.
Sovražno letalstvo je bilo v zadnjih 24 urah posebno intenzivno na ozemlju med Koivistom in severno obalo Finskega zaliva. Posamezna sovražnikova letala so priletela do Kotke, kjer so odvrgla bombe.
Naša lovska in protiletalska obramba je sestrelila dva opazovalna balona in 47 sovražnikovih letal, izmed katerih so jih 25 sestrelile nemške letalske in mornariške edinice.«
med Marianskfmi otoki Velika bitka
Tokio, 21. jun. V skupini Marianskih otokov divja srdita pomorska bitka med japonskim in zavezniškim brodovjem. Uradni zastopnik japonske vlade je izjavil na sestanku novinarjev, da bo imela ta bitka velike posledice za vojni položaj na Pacifiku.
Omejitve diplamatskega poslovanja v Angliji ukinjene
Stockholm, 21. jun. Britansko zunanje r inistrstvo je ukinilo omejitve v svobodnem poslovanju diplomatskih zastopstev, ki jih je uvedlo 17. aprila.
Wallace v čungkingu
ženeva, 21. jun. Po vesteh iz Čungkinga je v torek tjakaj prispel ameriški podpredsednik H. Wallace.
Rezultati napada
na Titov stan
Berlin, 21. jun. Mednarodni poročevalski urad je izvedel zanimive podrobnosti o uspešni nemški akciji preti središču Titovih tolp. Pri presenetljivem udarcu je bilo okrog 10.000 boljševiških tolovajev ubitih, kakih 400 je bilo ujetih. Neki an-gloameriški zvezni štab. v katerem je bilo mnogo častnikov, radijskih strokovnjakov in drugih specialistov, je do zadnjega moža padel v boju. Nemci so zaplenili 4 oklopnike, 30 topov, mnogo težkega in lahkega pehotnega orožja ter 31 modernih ameriških radijskih postaj, vrh tega še znatne množine živil, večje črede živine, ki je bila pokradena domaČemu prebivalstvu, ter drug material. Odkar je bil uničen tolovajski štab. vlada na srednjem hrvaškem področju mir, tako da se doslej od tolovajev terorizirano prebivalstvo zopet lahko posveča svojemu delu.
== tfJTJTRO« st m ..
J
Našim političnim zaplecnikoin
CetrteS, 22. VI19«
Pomen novega nemškega orožja
Državni tiskovni vodja dr. Dietrich jc podal o tem važne
Izjave švicarskemu novinarju
K-dar dva šahovska mojstra igrata partijo
ha, se po navadi zberejo okoli njune deske dušeni prijatelji kraljevske igre in opazu-boj. Malo je med opazovalci tak:h, ki bi i a me! i posamezne poteze obeh igralcev. Oni s pač nad raznimi potezami navdušujejo, ne vidijo pa njihovega pravega smisla. Šele po nadaljnjih potezah, po razbistritvi položaja, spoznavajo smisel prej storjenih potez. Opazovalcem mojstri tega ne zamerjajo. Pravijo jim zaplečniki in za take ljubitelje šahovske jgre se ve. da ne morejo pravilno oceniti položaja na 64 poljih in da je že prva poteza, ki jo napravijo, običajno pogrešna.
Ampak to ni nič hudega! Čim večjo neumnost napravijo ali rečejo, toliko več je smeha. Skrbijo za razvedrilo in za odpočitek živcev močnih igralcev. Sicer pa so popolnoma brezpomembni in kar je najvažnejše: tudi popolnoma neškodljivi, tako za okolico kakor tudi za sebe same. In čim močnejši partnerji se spopadejo, toliko več je seveda zaplečnikcv in toliko manj je onih, ki bi igro razumeli.
Danes dosega pred našimi očmi vrhunec do sedaj največja igra na svetu, na žalost ne šahovska, temveč igra na življenje in smrt. Igra najtežja, najbolj zamotana in tudi najbolj krvava, ki si jo moremo zamisliti. Igra, od katere //'da je odvisna usoda vseh zdravih in mladih narodov v Evrop; kakor tudi izven nje.' da, usoda vsega človeštva brez izjeme.
Ni torej čudno, da hoče v tej, tudi za vsakega poedinca usodni igri vsakdo tudi sam sodelovati, vsaj z besedami, če že ne more drugače. Prirodno je torej, da imamo v tej igri ogromno večino ljudi, zaplečnikov, ki ne morejo presoditi niti samega današnjega položaja \ svetu, še manj pa predvideti poteze, ki bodo p'edile. in njihove posledice.
Podčrtati maramo bistveno razliko med šahovsko in našo igro. Zmaga enega ali drugega igralca v šahu niti ne škodi niti ne koristi njegovi okolici kakor tudi ne njemu samemu. Večje ali manjše nerazumevanje igre zaplečnikcv prav tako ne.
V	našem primeru pa ne samo to. da cd izida igre zavisi vse, ampak utegne nerazumevanje zaplečnikov usodno vplivati tudi na sam izid. prav gotovo pa na usodo samih opazovalcev in nanje vezane okolice.
V	šahu je z gledalci prav lahko priti na jasno. S potezami na pozornici borbe mu pri-kažeš ves smisel potez in rezultat, do katerega one same dovedejo. In neposvečeni se popolnoma zaveda svoje nemoči" presojanja.
Z našimi opazovalci pa je bistveno drugače. Oni se najprej ne zavedajo svoje nemoči. M sleč. da so jim vse poteze in njih smisel popolnoma jasni, verujejo celo v moč svojega »prodornega« duha. Ko jim kdo poskuša odkrivati tajnosti, ozadje, pravi smisel posameznih potez in rezultat, do katerega bodo privedle. mu odgovarjajo s pomilovanjem, po navadi pa z največjo jezo in sovraštvom: »Temu revežu se je pa že popolnoma zmešalo! Danes, ko že vsi vidijo, kako je in kako bo, ta še vedno misli drugače!«
Ljubljani je bilo na veliko srečo doslej še prizanešeno. da n: doživela v tej vojni nobenega letalskega napada. Časopisje pa povsem upravičeno neprestano svari Ljubljančane, naj ne bodo lahkomiselni ter naj se tudi ob letal-sk h poplahih dobro zavedajo, da smo v vojni. Ljubljančani niso nič boljši od prebivalcev dnigih velikih evropskih mest, kakršni so bil', dokler niso doživela ognjenega krsta. Tudi v drugih mestih, kjer sicer prebivalstvo slovi kot zelo disciplinirano, so se ljudje vedli ob letalskih poplahih prav tako- nespametno kakor pri nas. Vsa svarila niso skoraj nič zalegla. Učinkuje pa takoj že prva bomba; po prvem letalskem napadu, čeprav ni hud. se ljudje spametujejo te.r takoj ob vsakem poplahu hitijo v zaklonišča.
Organizacija zaščite pred' letalskimi napadi v Ljubljani si prizadeva zelo vestno in skrbno, da bi bila Ljubljana ob letalskem napadu pripravljena v vsakem pogledu. Doslej je bilo storjeno za zaščito prebivalstva vse, kar je pač mogoče in kar je storjeno v drugih, pred letalskimi napadi dobro zaščitenih evropskih mestih. Organizacija je storila vse, a Ljubljana bo povsem pripravljena šele. ko se bo tudi prebivalstvo zavedalo svojih dolžnosti — ne le do sebe. temveč tudi do mesta.
Na to smo dolžni opozarjati Ljubljančane ob vsaki priliki in zato je bil tudj potreben sestanek zastopnkev organizacije letalske zaščite z zastopniki časopisja, k; ga je bilo včeraj sklicalo na magistratu mestno županstvo. Generalni tajnik, namestnih mestnega župana g. Fr. Jančigaj, je pozdravil novinarje in spregovoril o pomenu sestanka, nakar je načelnik mestnega zaščitnega urada, višji mestni komisar dr. A. Graselli opisal organizacijo zaščite proti letalskim napadom v Ljubljani.
Zaščita pred letalskimi napadi pri nas je bila v zadnjih vojn'h letih zadovoljivo izpopolnjena. Ljubljana je imela v tem pogledu veliko sreče da ji je bilo prizanešeno največje gorje vojne ter da je lahko izpopolnjevala svojo zaščitno službo po skušnjah drugih, manj srečnih mest. Organizatorji so pa morali seveda premagati nešteto raznih težav, da zdaj lahko rečejo z zadoščenjem: Ljubljana je pripravljena. Mestni zaščitni urad je bil ustanovljen po predpisih pred sedanjo vojno. Pozneje je bilo treba njegovo organizacijo prilago-ati, ko je nastopila italijanska oblast, zdaj so jo ps tudi že primerno preuredili po nemških strokovnih navodilih. Pri tem je bilo seveda treba upoštevati naše posebne razmere. Vsekakor se je tudi v tem primeru zopet Ispo izkazala znana slovenska organizatorna sposobnost.
Organizacija zaščite pred letalskimi napadi v Ljubljani je po pristojnosti ter vodstvu razdeljena na upravo policije in mestno županstvo. Policij: je prepuščena obveščevalna služba in tri stroke nalog, ki se jih je treba lotiti takoj ob letalskem napadu: gasilska, tehnična in zdravstvena služba. Ob letalskem napadu prevzame službo takoj policijski varnostni zbor, nastopijo mestni poklicni in prostovoljni gasilci, zdravstvena služba pa je poverjena mestnemu fizikatu, ki jo vod: s številnim zdravstveni tj .osebjem s pomočjo Rdečega križa. Vse stroke zaščitne službe so vzorno organizirane po edinicah. tako da ve sleherni pripadnik že vnaprej kaj mora storit; takoj cb letalskem poplahu. Načelniki teh edinic se
Težava je pač v tem, da tem modrijanom ne moremo tudi v stvamostj takoj odigrati vseh nadaljnjih potez, dla bi tako lahko videli njihov rezultat. Tragedija pa je v tem, da utegne to neznanje biti usodno ne za enega ali za drugega partnerja, pač pa za samega vsevede/a in vso njegovo sorodno okolico, ako nočejo spoznati pravega smisla igre.
Ne bom se sedaj spuščal v praktično razjasnitev današnjega političnega in vojaškega položaja, kakršen je v resnici, in onega, kakršnega si predstavljajo zakotni politiki. O tem prihodnjič! Pač pa bom danes poskušal malo podrobneje opsat; psihozo, duhovno razpoloženje in način mišljenja teh naših »politikov«. To najprej zaradi tega. da bi laže razumeli nje same in potem, da bi se v bodeče mogli izogniti napakam, katerim smo do sedaj tako radi podlegali.
Prvi pogoj, da bi mogli presoditi položaj in spoznati resnico, je: imeti ljubezen do iskanja resnice. Potrebno je spoznati resnico na vsak način, ne oziraje se. ali nam je mila ali ne! Bolje je poznati tudi najgrenkejšo resnico, kakor varati se z neresnico/ Strašno je razočaranje. ko spoznamo, da je to, v kar smo verjeli, samo laž in prevara. In kar je najusodnejše: razočaranju sledi navadno tudi polom, iz katerega se običajno le težko dvignemo.
Drugi, nič manj važen pogoj pa je: imeti hrabrost za priznanje resnice. Resnico lahko že najdemo, pa nimamo hrabrosti, da bi jo priznali. Težko je namreč priznati resnico, če večina lj*di drugače govori in misli. Za priznanje mora biti človek hraber.
Odvrzimo iz svojega srca sovraštvo, pozabimo na vse osebno simpatično ali antipatično, na svoje želje in sanje! Vse to nas onesposab-Ija. da bi videli resnico.
Bodimo hrabri, ne ozirajmo se na mišljenje večine! Kar spoznamo za resnico, krepko iz-povejmo, četudi jo vidimo sami in četudi bodo bodo vsi dragi zagnali farizejski krik in v:k. Če bi se bili ljudje, ki so našli največje resnice, ozirali na mišljenje večine, bi se še danes za nas vrtelo sonce okoli zemlje, bj b:la zemlja plošča in še danes ne bi imeli vseh mnogih dobrin, ki sq nam jih da!: možje, ki so resnico videli in imeli tudi dovolj hrabrosti izpovedati jo in jo s ceno svojega življenja dovesti do zm3ge.
Še enkrat: napolnimo svoje srce z ljubeznijo, svojo dušo pa s hrabrostjo, da bi tudi mi. zaplečniki. mogli razumeti položaj jn smisel potez in tako najti resnico in pot, po kateri mo-ramo hoditi. Edino pot resnice je pot zmago-vanja. Vsaka druga pot pa nas mora prej ali siej dovesti do popolnega uničenja.
Toda naša ljubezen in hrabrost se ne smeta nositi samo na ustih! Vsako naše delo naj bo izraz tako enega kakor drugega! Nič ni pod-lejšega, kskcT biti farizej: eno govoriti, drugo delati; druge obsojati za to. kar sami delamo; skratka, videtj samo tuje. ne pa svojih grehov.
Z ljubeznijo in hrabrostjo spoznajmo resnico. da ne bi tudi za nas veljale besede: »Imajo očj in ne vidijo, imajo sluh in ne slišijo.'«
Skitek Stojan.
zberejo takoj ob letalskem napadu v varnem prostoru, od koder vodijo kot reševalno poveljstvo vse reševalno in zaščitno delo. Obveščevalno, reševalno, tehnČno in zdravstveno delo neposredno ob letalskem napadu spada pod pristojnost uprave policije, po napadu pa, ko so že opravljena prva najnujnejša dela, prevzame županstvo cbnovo rednega življenja mesta: obnovitev prometa obnova hiš, socialna pomoč prizadetemu prebivalstvu itd.
Organizacija zaščitnega dela po letalskem napadu je za županstvo novost; v ta namen nj bilo doslej pri nas nobenih predpisov in organizacijo je bilo treba začeti od samega začetka. Največji težavi, ki so ju morali premagati pri tem, sta bili: ni bilo organizacije, kakršna je na primer v Nemčiji stranka, da bi prevzela številne naloge in nudila sredstva, razen tega pa je bilo treba računati s tesnim ozemljem ljubljanskega bloka. Zato so morali najprej iskati osebje za zaščitno službo, potem pa primerne pro&tore za zbirališča prenočišča, gostišča itd., ki so potrebna ob letalskem napadu. Mesto so razdelili na devet okrajev, kj so neodvisni med seboj, tako dia je v vsakem preskrbljeno za pomoč prebivalstvu po napadu v zdravstvenem in socialnem pogledu. Ti okraji se krijejo v glavnem z mestnimi policijskimi rajoni, tako da ima vsak okraj svojo policijsko stražnico. V vsakem okraju je po eno osrednje zbirališče prizadetega prebivalstva, razen tega pa še nadomestno zbirališče. V zbirališčih ob napadu posluje mestno uradništvo. Sleherni prebivalec, ki bo hotel bit; deležen pomoči: hrane. prenoč'šča ali obleke, se bo moral oglasiti v zb'rališču. -Vsako zbiral;šče ima po eno glavno in več pomožnih gostišč, kjer bodo prizadeti prebivalci prejemali hrano. Vsa gosrišča imajo zalogo živil za prehranjevanje prebivalstva prve dni po napadu. Določena so tudi poslopja za začasna prenočišča; skupnih ležišč je 3500. Za prebivalce, k; bi ostali del j časa brez stalnega bivališča, je doslej priskrbljenih okrog 2000 postelj pri zasebnikih, ki so javili sobe Rdečemu križu.
Skrbijo tudi da bi bilo za obnovitvena dela čim več gradiva. V zalegi imajo šip vsaj za prve potrebe. Potrebno je zlasti, da je v zalogi čim več dobre strešne lepenke za začasno popravilo streh. Stavbna podjetja so dolžna hraniti v zalegi razno gradivo, ki bo potrebno pri obnovi, če tudi Ljubljani ne bo prizanešeno.
Glede zaklonišč smo lahko povsem pom:r-jeni. V tem pogledu so razmeTe mnogo boljše kakor v nekaterih drugih mestih. Ljubljanska zaklonišča so delali: občina, država in pokrajinska uprava. Nekatera večja zaklonišča so še v delu. V tehničnem pogledu imamo v Ljubljani tri vrste zaklonišč: rovna. mešana in cevna. Mešana zaklonišča imenujemo ona v poslopjih. Povsem zanesljiva, to Se pravi varna tudi pred neposredmmi zadetki najtežjih bomb so rovna zaklonišča, sicer pa povsem ustrezajo svojemu namenu tudi dniga zaklonišča. V cevnih zakloniščih so prebivalci varni pred zračnim pritiskom, pred izstrelki protiletalske obrambe in pred obstreljevanjem sovražnih letalcev s strojnicami. Verjetnost, da bo zaklonišče zadeto, je zelo majhna. Zavedati se moramo, da nam med napadom na prostem preti cela vrsta nevarnosti, ki se jim izognemo če se zatečemo v zaklonišče, V splošnem bi se
===== SI =====
morafi ravnati po načelu, da bi se vsak zatekel
v domače zaklonišče, če je že doma in če hiša zaklonišče ima, da bi v javnih zakloniščih bilo čim več prostora. Računati smemo, da v javnih zakloniščih lahko najde prostora petina ljubljanskega prebivalstva, saj je v njih trikrat več prostora, kakor je uradno določeno.
O zdravstveni zaščitni službi v Ljubljani je poročal njen vodja mestni fizik dr. M. Rus. Ljubljana ima 11 krajevnih zdravstvenih postaj (zdravstvenih postaj za prvo pomoč). Tri med njimi so večje ter imajo prave bolnišnico v maiem. Prepričali smo se. da so vst dobio opremljene, v večjih je pa tudi vse urejeno za kirurške operacije. V večjih postajah je pripravljenih večje število bolniških postelj. Te postaje so v odlično urejenih, zanesljivih zakloniščih. Zdravstvena služba je vzorno organizirana in organizacijski stroj se sproži ob vsakem letalskem poplahu kar sam od sebe. Za zaščitno službo je določenih 90 zdravnikov in številno zdravstveno osebje.
Kundmachungen
Abgabe von Obstsaften und Seile
Verbraucher in der Stadt Laibach bekommen bei ihren standigen Handlern vom 26. d. M. vveiter auf den Abschnitt »74-Jun« je 10 Dg Obstsafte und 10 Dg Seife.
Handler und Genosisenschaften beheben d'e Anvveisungen beim »Prevod«, Novi trg 4-II. in nachstehender Reihenfolge: am Donnerstag, den 22. d. M. mit den Anfangsbuchsiaben A bil L und am Freitag, den 23. d. m., vom M bis Ž.
Gleichzeitig vverden Handler und Genoesen-schaften. die das FIe;schschma!z ins Prevcd-lager riickgegeben haben, aufgefordert am 22. oder 23. d. M. beim »Prevod« Novi trg No. 4, I. Lagerabteilung, den cntsprcchcnden Gcgenwert zu beheben.
Abgabe von Wurstwaren
Verbraucher, die Fleisch bei den Metz-gern mit den Anfangsbuchstaben L bis einschliesslich P und den Metzgern Kru-šič Ivan, Kumer Matija, Remic, Franc, Remžgar Anton, Rezar Franc, Rode Avgust und Rode Franc. Zaloška beziehen, bekommen am 22. d. M. je 5 Dg Salami auf den Abschnitt »53 — Jun« der vom SVA in Laibach ausgegebenen Junigrund-lebensmittelkarte.
Samtliche betroffenen Metzger haben sich am 22. d. M. Punkt 11 Uhr in der Stadtischen Schlachthalle, zwecks Zutei-lung von Salami, einzufinden.
Die Metzger vverden Salami zum Preis von 20.— Lire fiir 1 kg von 15 — 19 Uhr verkaufen. Die Metzger, die am 20. d. M. Salami verkauft haben. bringen die Ab-schnitte No 53 den 22. d. M. spatestens bis 11 Uhr der Kontrollabteilung des »Prevod«, Zimmer No 10.
©ftvssClla »Prevsila«
Delitev sadnih sokov in mila
Delitev salam
Odjemalci, ki prejemajo meso pri mesarjih z začetnimi črkami od L — vključno s črko P in pri mesarjih Kru-šič Ivan, Kumer Matija, Remic Franc, Remžgar Anton, Rezar Franc, Rode Avgust in Rode Franc, Zaloška, bodo prejeli dne 22. t. m. 5 dkg salame na odrezek »št. 53 Jun« junijske živilske nakaznice, izdane od Mestnega preskrbovalnega urada v Ljubljani.
Vsi prizadeti mesarji morajo biti dne 22. t m. točno ob 11. na Mestni klavnici zaradi dodelitve salame.
Mesarji bodo prodajali salame po 20.— Lir za 1 kg od 15. do 19. ure.
Mesarji, ki so prodajali salame dne 20. t. m., naj prinesejo odrezke »št. 53« — 22. t. m. najkasneje do 11. Kontrolnemu odseku Prevoda, soba št. 10.
Mlekarice
Dvignite kavni nadomestek do 28. t. m. pri svoji zadrugi »Mlekotrg«.
Podpora risskim
vojnim invalidom
V Službenem listu je bila včeraj objavljena naslednja naredba o spremembi odločbe o državni denarni prdpori ruskim vojnim invalidom in njihovim družinam:
Na podlagi pooblastila Vrhovnega komisarja z dne 9" maja 1944 GZ I 2 4865 in na osnovi čl. 1 naredbe o upravljanju Ljubljanske pokrajine z dne 20. septembra 1D43, št. 4, SI. 1. št. 273/86 iz 1. 1943 o d-rejam :
čl. 1. čl. 5. odločbe ministrskega sveta bivše kraljevine Jugoslavije o državni denarni p:dpori ruskim vojnim invalidom in njihovim družinam z dne 1. febr. 1910. M. S. 131 Služb. Novine kraljevine Jugoslavije št. 114 50-XIII z dne 2. marca 1910 se spremeni in se glasi:
»Ruskim vojnim invalidom pripada tale državna denarna podpora:
1.	častnikom in vojaškim uradnikom: a) I. kategorija po 800 (osemsto) lir mesečno, b) II. kategorija po 400 (štiristo) lir mesečno, c) III. kategorija po 250 (dvestopetdeset) lir mesečno;
2.	podčastnikom, kadetom, vojakom in usmiljenim sestram: a) I. kategorija po 450 (štiristopetdeset) lir mesečno, b) II. kategorija po 200 (dvesto) lir mesečno, c) lil. kategorija po 100 (sto) lir mesečno.
čl. 2. Ta naredba stopi v veljavo prvega dne prihodnjega meseca po objavj v Službenem listu šefa Pokrajinske uprave v Ljubljani. 1
Prezident, div. general: Rupnik s. r.
Curih, 21. jun. »Neue Zurcher Zeitung« je objavil včeraj na prvi strani razgovor svojega berlinskega poročevalca Ernsta Lemnerja z državnim tiskovnim vodjo dr. Dietrichom o novem nemškem orožju. Na pripombo poročevalca, Nemci označujejo novo orožje za izredno učinkovito, Angleži pa da to zanikujejo, je odgovoril državni tiskovni vodja: Dve vrsti udeležencev sta, ki natančno poznata učinke t»ga novega nemškega orožja. To so prvič oni, ki so bili s tem orožjem neposredno prizadeti, ker dnevno sami občutijo njegov učinek, in drugič so to oni, ki orožje uporabljajo, ki so dolga leta preizkušali in ugotovili učinek orožja, če trdi notranji minister Morrison, da je izdal strog nalog, da se ne sme nič poročati o učinku tega orožja le zaradi tega, da ne bi Nemcem s tem izdal vojaške tajne, je iz tega jasno razvidno, da ne misli s tem puščati v negotovosti Nemcev, ki že itak poznajo učinek orožja, pač pa da hoče prikriti resnico angleškemu narodu ter varati svetovno javnost o učinku tega orožja.
Vprašanje: Angleži poročajo, da jim je že dolga leta znano slično orožje, da ga pa iz človekoljubnih ozirov niso hoteli izpopolniti in uporabiti.
Odgovor: Vsakomur je znano, da se ravno Angleži nikdar niso obotavljali uporabljati kakršnega koli učinkovitega orožja, ki so ga imeli na razpolago. Mi Nemci se čudimo, da se inozemstvo šele sedaj zanima za človečanski način letalske vojne. čudimo se, da se je to zgodilo šele sedaj, ko je bilo prizadeto angleško ozemlje, in ne že pred dveml leti, ko so pričeli uporabljati Britanci fosforne bombe in ko so imenovali bombe, ki so jih metali na nemška mesta — uničevalce stanovanjskih blokov. Tudi ko so Angloameričani obstreljevali iz svojih letal kmete na polju, je bilo po svetu le malo ljudi, ki bi se vprašali, če ni to način borbe, ki ni vreden britanskega in ameriškega naroda. Mi Nemci nikakor ne moremo razumeti, da obstoja z ozirom na zračno vojno na svetu dvojna morala: ena za Anglcameri-čane, druga za Nemce.
Vprašanje: V Angliji pa izjavljajo, da je bilo bombardiranje nemških mest in krajev kljub velikim izgubam civilnega prebivalstva za vojno važnega pomena, medtem ko novo nemško orožje sploh ni naperjeno na vojaške objekte, pač pa je to zgolj strahovalno orožje.
Odgovor: Vi sami ste videli barbarsko razdejanje v mestih, kakor v Berlinu, Hamburgu, Kolnu, Frankfurtu, Aachenu itd. ter ste si sami lahko ustvarili sodbo, če so stanovanjski predeli ter kulturni spomeniki, ki so jih brez premisleka uničevali, za vojno važni objekti. Ali pa hočejo morda v Angliji tajiti in ali niso o tem cele mesece pisali angleški časopisi, da sta namreč London in južna Anglija p*enapolnjena s četami in vojnim materialom? Ni dvoma, da je obstreljevanje takšnega področja z novimi izstrelki vojaška nujnest. če pa je s tem obenem zvezano maščevanje za vsa dejanja, ki so jih Angloameričani napravili nemškemu civilnemu prebivalstvu, potem bo moral vsak pravično misleči človek na svetu to potrditi.
Vprašanje: V Londonu izjavljajo, da nima novo orožje vojaškega značaja, ker se ga ne da uporabljati za določene objekte.
Odgovor: Novi nemški izstrelki imajo
najmanj takšno gotovost zadetka kakor angleške bombe, ki jih mečejo iz višine 10.000 m in iznad oblakov. Kako natančno zadenejo angleške bombe, smo prav dobro videli v pnmeiu Schaffhausena.
Sedaj pa človekoljubje
Zagreb, 21. jun. Znani hrvatski pisatelj Stipe Tomičič odgovarja v uvodniku lista »Hrvatski narod« na angloameriške pozive k človekoljubju, ki so se pojavili po uporabi novega nemškega orožja.
Med ostalim piše: »Ko so prihajali takšni pozivi k humanosti iz Nemčije, Francije, Belgije, Hrvatske, Rumunije, Bolgarije, jih je angloameriški tabor brez nadaljnjega preslišal. Opravičevali so svoj način bombardiranja ter obstreljevanja ranjencev in bolnic kot vojaško nujnost. Z zmagoslavnim krikom so razglašali vsemu svetu uničenje evropskih mest.
Ko sedaj nastajajo na njihovi strani žrtve vsled uporabe novega nemškega orožja, pa naenkrat zahtevajo človekoljubje. Angloameričani so črtali iz mednarodnega vojnega prava načelo človekoljubnosti do prebivalstva, do žena, starčkov in otrok. Mednarodno vojno pravo izhaja iz naravnega prava. Vendar je nasprotnik nanj vezan le, dokler ga vpoštevajo tudi na nasprotni strani. »As voul« (hotel si), to je edini odgovor Nemcev na pozive človekoljubja iz angloamei iškega tabora.
Strela z jasnega za londonske borzijance
= pomanjkanje maščob v Švici, švicarski vojni industrijski urad sporoča, da se je oskrba z maščobami v zadnjem času v splošnem poslabšala. Industrija mila je morala prehranjevalnemu sektorju odstopiti večje količine maščob in olja. ki so bile potrebne, da se obdrži minimalni obrok maščob za prehrano. Pri nadaljnjem poslabšanju oskibe na področju maščob je računati, da bodo v prihodnjem četrtletju odpadle dodelitve mila in morajo gospodinje zaradi tega že sedaj varčevati z milom.
= Rumunija bo izdala srebrnike po 500 lejev. Rumunija je spadala v jeseni 1939. med one države jugovzhoda, kjer je bilo življenje najcenejše. Ob izbruhu vojne so cene v Rurnuniji še vedno zaostajale za onimi v letu 1929., ker padec cen v dobi svetovne gospodarske krize še ni bil docela popravljen. V teku vojne pa so cene pričele naglo naraščati. V prvi polovici leta 1941. je bil uradni indeks cen še enkrat večji kakor ob koncu leta 1939. Pozneje uradni indeks ni bil več objavljen. Cene pa so nadalje naraščale. Rumunski gospodarski list »Argus« ugotavlja, da je nivo cen sedaj petkrat višji kakor v avgustu 1939., pri čemer so upoštevane le uradno določene cene. Na črni borzi pa so seveda cene še neprimerno višje. Rumunske železnice so od leta 1939. povišale tarifo za 450%. Če se vzame za podlago uradni tečaj med lejemin nemško marko, tedaj so sedanje železniške tarife v Rurnuniji sedemkrat višje kakor v Nemčiji. Nesorazmerje med klirinškimi tečaji in izvoznimi cenami rumunskega blaga je dovedlo do uvedbe maksimalnih izvoznih cen. Dobra letina v letu 1939. je povzročila, da so cene kmetijskim proizvodom navzlic dviganju precej zaostajale za cenami industrijskih izdelkov. To razmerje se je v poznejših letih nekoliko popravilo, lani pa je izredno obilna letina znova povzročila povečanje te napetosti. Za dosedanji razvoj cen je značilno najnovejše pooblastilo, ki je bilo izdano finančnemu ministru glede kovanja srebrnih novcev. V Rurnuniji bodo pričeli kovati srebrnike po 500 lejev. Keaaj bodo ti srebrniki prišli v promet, bo odločil državni vodja s posebnim dekretom.
= Indija mora prispevati za vojne stroške. Angleški minister za Indijo Amery je v spodnji zbornici med drugim navedel, da je Indija doslej prispevala 7« vojne stroške 600 milijonov funtov, odslej pa bo prispevala na leto po 225 milijonov funtov. Poleg tega mora Indija sama nositi stroške za plače v Indiji stacioniranih angleških čet, nadalje mora kriti stroške za gradnjo letilišč in vojaških naprav v Indiji in stroške za »indijsko« vojno mornarico. K temp je še pripomniti, da mora Indija prispevati za vojne stroške še na dr*ig način, in sicer z odplačilom svoje predvojne zadolžitve v Angliji in z nalaganjem dobro-imetij v Londonu, kar se lahko smatra kot vojno posojilo Angliji. V teku vojnih let se je indijski dolg v Angliji zmanjkal od 350 na 26 milijonov funtov, indijska ao-broimetja v Londonu pa so se v istem času dvignila od 55 na 754 milijonov funtov.	______
Protiletalska zaščita našega mesta
CMličao urejena zaklonišča in postaja za prvo pcottoč — Smrtma organizacija zaščite
Potrošnik v Ljubljani prejmejo prj svojih trgovcih cd 26. t. m. dalje na odrezek »74-Jun«• po 10 dkg sadnih sokov in 10 dkg mila.
Trgom in zadruge naj dvignejo nakazila pri »Prevodu«, Novi trg 4-II.. po naslednjem redu: v četrtek, 22. t. m., z začetnicami A—L in v petek, dr.e 23. t. m., od M do 2.
Istočasno pozivamo trgovce in zadruge, ki so vrnile zaseko v Prevodovo skladišče, da dne 22. ali 23. dvignejo pri »Prevodu«, Novi trg 4. I., skladiščni cdsek. ustrezajočo protivrednost.
Naročite se m romane »DOBRE KNJIGE«!
Berlin, 21. jun. »United Press« objavlja vest iz Londona, da so novi nemški letalski napadi na južno Anglijo povzročili na londonski borz: precej razmišljanja. Tečaji delnic so sc pričeli baš najlepše dvigati. Dnevno je bilo preko 8(100 zaključkov, ko je kot strela z jasnega udarila na borzo vest o nemških. letalih brez po-acik. B vzni špekulanti so takoj opustili svoje kupčije, da bi počakali na nove podatke o nevarnosti iz zraka. Rezultat je bil. da so zadnjo soboto zabeležil; lc še 3S47 zaključkov namesto prejšnj h 8000.
Baruchavo navsfušeuje
Stockholm, 21. jun. Iz poročil newyorške-ga židovskega časopisa »Forvverts« je razvidno, da je žid Bernard Baruch, najožji Rooseveltov svetovalec, zračne napade na civilno prebivalstvo s posebnim navdušenjem imenoval glavni sestavni del sovražnikovega vojnega vodstva, ki naj »spremeni Nemčijo v pogorišče«.
Prekrižani Invazljski računi
Barcelona. 21. jun. »Nemško vodstvo je uporabilo novo orožje v psihološko pravilnem trenutku«, pravi veliki katalonski list »Vanguardia«. »V trenutku, ko je pričela bledeti prva senzacija o izkrcanju Anglo-američanov ter je svet že skoraj izgubil upanje, da bo Nemčija držala svojo obljubo, je napravila uporaba novih izstrelkov v svetovni javnosti vtis, da so angloameriški računi prekrižani.«
Gospodm
0
= Iz zadružnega registra. Pri Nabavni zadrugi urarjev in zlatarjev za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani je bil zaradi smrti izbrisan član upravnega odbora Alojzij Fuchs, vpisan pa Ludvik Černe, zlatar in juvelir v Ljubljani. — Pri Nabavni in prodajni zadrugi knjigovezov v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega odbora Ivan Lenarčič, vpisan pa Viktor Barlič, izdelovalec usnjene galanterije v Ljubljani. — Pri zadrugi prvih ljubljanskih postreščkov v Ljubljani sta bila izbrisana člana upravnega odbora Janez Starman in Alojzij Blažič. vpisana pa Pavel Ropret, postrešček štev. 21. in Franc Gričar, postrešček štev. 8.
Letni račun glavnega odbora za obdelovanje barja v Ljubljani za leto 1943 je razgrnjen in vsem interesentom na vpogled v pisarni glavnega odbora v Ljubljani, Novi trg štev. 1, in to ob sobotah in sredah od 9. do 11. ure.
= Delniška družba pipovarne Union v
Ljubljani objavlja v Službenem listu svojo bilanco za preteklo leto. Pri delniški glavnici 9.12 milijona lir in rezervah v višini 12.4 milijona lir je družba lani zabeležila čisti dobiček 0.96 milijona lir. Skupaj s prenosom iz prejšnjega leta pa znaša čisti dobiček 1.02 milijona lir. Družba izplačuje dividendo v višini 3 lire na delnico.
= Beograjska Jugobanka bo zvišala glavnico. Iz Beograda poročajo, da je nova Jugobanka (Siidbank) kot naslednica prejšnje Jugoslavenske banke in beograjske podružnice Hrvatske deželne banke v kratkem času pokazala velik razvoj poslov. Poleg Bančnega društva je Jugobanka druga velika nemška banka na beograjskem trgu, na kateri sta udeleženi Dresdner bank in dunajska Landerbank v razmerju 2:1. Ob ustanovitvi nove banke je bila določena glavnica na 12 milijonov mark. 2e takrat je bilo predvideno, da se glavnica poviša, čim se posli razširijo. Po najnovejših vesteh bo spričo ugodnega razvoja poslov te banke v kratkem izvršeno to predvideno povišanje glavnice. Predsednik nove Jugobanke je prof. dr. Meyer kot predstavnik Dresdner banke, njegov namestnik pa je ravnatelj Franz Gold, kot predstavnik dunajske Landerbank.
= Izkoriščanje starega materiala v Nemčiji. Nemška vojska je na Dunaju priredila razstavo, ki prikazuje izkoriščanje starega materiala, iz katerega se znova pridobivajo surovine. Med drugim so prikazani rezultati štirimesečne zbirke starega materiala, ki so jo priredili vojaki, enega samega vojaškega okrožja. Ti vojaki so zbrali 15.600 kilogramov gumija, 20.400 kilogramov tekstilnih odpadkov. 61.500 kilogramov kosti, 255.000 kilogramov starega papirja in 16 milijona kilogramov starega železa. Zbrani tekstilni odoadki bodo omogočili izdelavo 16.900 uniform, staro železo, ki so ga nabrali na področju tega vojaškega okrožja, pa bo omogočilo izdelavo 408 protiletalskih topov ali pa 41 težkih oklopnikov.
:nai£AIMJT£ V „JUTRU"
B?! ti*«
L1593
V naši zgodovini je Ahacijev dan zn amenita obletnica. Letos se obnavlja že 351 tič, odkar so naši fantje pri Sisku odločilno posegli v bitko proti Turkom in jim zadali smrtonosni sunek, ki je rešil takratno krščansko Evropo. Ko se zdaj po vsej pravici obnavlja počaščenje tega znamenitega zgodovinskega dne, obudimo na kratko spomin na takratne razmere in si oglejmo, kako se je razvila in končala bitka pri Sisku leta 15932
Razmah turške sile
V 16. stoletju, kj pomeni višek turškega razmaha — vsaj v Evropi — »o Turkj prizadeli za sultanovanja Sulejmana II. Veličastnega krščanskim deželam toliko gorja, neprilik in porazov, da je zlepa ni biJo dežele ali države. ki bi ne trepetala že pred samim turškim imenom. Saj So evropske države kaj kmalu zapazile sultanove težnje po nadvladi nad Srednjo Evropo, kjer si je pridobil ključ za nadaljnja osvajanja z zavzetjem trdnjave Beograda (1521). Nato sledi pcTaz kralja Ludovi-ka II. pri Mohaču (1526); spretno izkoristi sultan razklanost na Ogrskem zaradi vladarja, oblega Dunaj (1529). oblega Kiseg. ki ga brani
Andreas Auersperg — Andrej Turjaški
Juri=ič (1532), porazi Kacijanarja pri Oseku (1537), odpravi se še dvakrat na Ogrsko, dokler ne umre pred S'getom (1566) zaradi one-mogle jeze. ker se ni trdnjava hotela podati. B;tka pri Lepantu. kjer jc združeno krščansko brodevje pod poveljstvom admirala dona Jua-na dAustria strlo turško pomorsko silo, je prvi poizkus evropske ofenzive. Sicer po Sulejma-novi smrt; naših in hrvatskih dežel niso napadale redne turške čete a zato so bili tem bolj predrzni posamezni sultanovi poveljniki in paše.
To je slednjič prisililo avstrijske kroge k razmišljanju. Na posvetu v Brucku, kjer so razpravljal; o turškem vprašanju, so sklenili, da je treba začeti borbo s Turki na drugačne načine, saj bi bile sicer lahko ogrožene tudi nemške dežele. Res pa je. da je divjala v Avstriji in na Nemškem reformacija, ki je ovirala in celo preprečevala vsako odločno nastopanje. Slednjič so le zgradili močno trdnjavo — po nadvojvodi Karlu imenovano Karlovec — ob sotočju rek Kolpe, Dobre in Korane. V njej So nastanili močno po-adko in so tudi drugim trdnjavam povečali število vojakov. V začetku so se Turki Karlovca og:bali. A ko je leta 1591. postal bosenski pokrajinski namestnik (beglerbeg) bojeviti in nasilni H a san p a š a se jg nevarnost takf/j povečala. Še istega leta je dal napraviti most čez Savo nedaleč od Bosanske Gradiške in tako si je odprl po<t v Slavonijo in na Hrvatsko. Tu pa mu je bil na poti S i s e k.
Sisek — močna trdnjava
Sisek je bila z močnim zidov jem in tudi po naravi dobro utrjena trdnjava ob sotočju rek Kolpe. Save in Odre; tako ga je b'lo mogoče naskočiti prav za prav le z ene strani. Ko je po vel jn k trdnjave — posadka je bila v službi zagrebškega stolnega kapitlja — zapazil turške namere, je začel še bolj utrjevati trdnjavo in je prosii 1 pomoči, ki jo je tudi dob'l. V resnici so bile vse oči na Hrvatskem in v Avstriji uprte le v Sisek, ker so vedeli, da bo ta trdnjava odločala o usodi teh dežel, estale trdnjave pa 90 zanemarjali.
Ko je Hasanu izpodletelo. da bi s podkupnino pretental si.saško posadko, naj odpro vrata, se je naslednje leto 1502 vrgel na B i h a č , močno utrjeno postojanko, ki pa se je s svojo 400 mož broječo posadko po samo osemdnevnem odporu po nemalj zaslugi omahljivega poveljnika predala in so Trnki nato poklali 2000 mož, 1000 pa jih odvedli v sužnost. To je bila vel;ka izguba in sramota in se da opravičiti le s tem. da so vsi pazili le na Sisek.
Leta 1593. se je napad na Sisek ponovil. Slovenci. Hrvati in A\«strijci so pokazali lepo d sciplino. zbrali so se hitro in brez obotavljanja. Vrhovni poveljnik je bil kranjski pleme-ntaš Andrej Turjaški, oeneral iz Karlovca, k- pa je vodil tudi kranjske čete. Hrvatom ie poveljeval Tomaž Erdodi. Nemcem (po večini Štajercem) pa Rupcrt pl. Eggenbcrg.
Hssan paša napade
Hasan pa"a je hotel one stranice obzidja ki jih je krila voda zbijat; s topništvom, glavni naskok pa bi napravil ob oni stranici, ki je b la obdana le z jarkom. Zato je dal napraviti most čez Kolpo in je prepeljal na drugo stran vso konjenico, pehoto pa je pustil na desnem bregu. Nato je začel silovito tolči s topovi obzidje in je skoraj popolnoma porušil veliki obrambni stnlp ob K^ipi in je ttid: sicer tako zdelal obzidje da je zaradi širokih lukenj in razpok postal po'*aj resen. Turjaški, ki je videl veliko nevarnr»;t. je odposlal v Zagreb sle po pomoč, ker bi sc sicer trdnjava verjetno morala prej aji slej predati.
Medtem sc je Hasan — videč, da je trenutek ugoden — odločil 7S napad. Razdelil je vojsko na tri dele: enemu je poveljeval sam in je bil v popolnoma boini opremi pripravljen na takojšnjo akcijo, drugi oddelek, kj ga je vodil hercegovski vrhovni poveljnik Mehemd-beg. pa je o.stal kot rezerva prikrit med ločjem. Sprednji straži je bil na čelu beg iz Vučidola.
Ko je b;la vojska razpostavljena, je hotel Hasan sam začet; ofenzivo, toda ker je bil prepričan, da bodo nblesanj mirno čakali svoje usode, ni niti pomislil, da 2a utegnejo presenetiti. In tako sc je tudi zgodilo. Pravijo, da je bil paša ravno pri obedu, ko so mu ofeirji prinesli vest. da so ob'eganci postavili bojno črto in da misijo napasti. Izprva se za to ni zmenil. Tc-da ko so se vračal vsi izvidn:ki s to vestjo, je dal poslednja navodila in povelja in bitka se je začela.
Prvo besedo so imeli Hrvati, kj pa niso znali dovolj hitro napasti, tako da so imeli pred seboj že popolnoma v bo:n: red postavljenega nasprotnika. Dasi so se junaško bili. so le morali popuščati pod pritiskom turšk h sabelj in pušk Ko je to videl vrhovni poveljnk. je nemudoma ukazal topovski osenj v turške črte (za to So ga prosili tudi Hrvati) in jim je zavrtal težke luknje, saj so tcpnČarj; kar dobro zadevali.
Kranjska in koroška konjenica je odločila bitko
Ko so se morali Hrvati še nekolko umakniti. so se pa Turki — veseli nad že ;koraj dobljeno zmago — nenadno znašli pred strnjenimi četami kranjske in koroške konjenice ter kar-lovšlkih arkebuzirjev. Turjarki in Ravbar sta ognjev'to nagovorila svoje vojake in se spustila v boj. Tedaj so Turkj občutili pravo vojno si »tehničnim1« sredstvi. Pod silnimi udarci izurjenih vojakov so mora'i odstopati. V tem I so se tudi Hrvati vrnili v boj in se neusmiljeno maščevali za prvi neuspeh.
Vojskovodja Turjaški k; je bil vedno povsod. je videl, da bodo Turki kmalu poraženi in jim je hotel odsekati unvk na drugi breg. Zato ie ukazal dvema četama r-rkebuzirjev (poveljnika sta bila kap:tana Jakob P ra nk in Štefan B I a g a j, oba iz vrst kranjskega plemstva). naj zasedeta most. To sc je obema po hudi brobi s sovražnikom ki jc vedel, kaj brani. z velikimi žrtvamj posrečilo in tako je bil Turkom um k odrezan. Ko je to zapazila krščanska vojska, se je je polotilo navdušenje, Turke pa je navdal obup. Vendar niso odvrgli orožja, dasi so se hoteli rešiti s plavanjem. Ali takrat je bila Kolpa ravno narasla in skoraj vsi Turki, ki so jih kristjani neusmiljeno gnali
v valove, so utonili. Tudi Hasan in Mehmed
sta delila s svojim; ofic'rji m moštvom nenaklonjeno usodo. Turki ki so pa ostali na drugem bregu, so nemudno zažgali smodn;k in pobegnili. Ali Turjaški, ki je hotel Turke popolnoma un čiti. je poslal konjen:co na zasledovanje in ta jih je mnogo pobila in nagnala v Odro. kjer so utonil'. Le malo jih je ušlo.
Velik p!en po slavni zmagi
Kristjani so dobil1' ogromen vojni p!en: okrog 40 topov raznh kalibrov, medtem nekaj prav ve!ik'h in orjaški top »kacij.marico««. ki so jo Turk; vzel; v b tki pri Oseku 1538: nadalje 2000 konj, ogromno šotorov in drugega vojaškega blaga. Hasanovo truplo so na ukaz poveljništva potegnili iz vode in ga pokopali. Glavo pa. ki so mu jo odrezali, so Turki odnesli v Bosno
Po tej bitki, k' je za vedno odstranila nevarnost polmeseca od takratnih habsburških dežel, jc vsa vojska šla trikrat zapored okrog obzidja, da jse zihvali za zmago. Dne 28. junija pa so krajišk-. po'k: slavili svoj zmagoslavni vhod v trdnjavo Karlovac ob navdušenih klicih ljudstva. Na čelu je jahal Andrej Turjaški in nosli -o uplenjene trofeje.
Iz rdečega Hasanovegi p'ašča z vtkanimi zlatimi jabo!k: s-> napravili mašni plašč, s katerim so v ljubljanrki stolnici maševali vse do leta 1909.. vsako leto* na Ahaccv dan. Zdaj pa je plašč v ljubljanskem muzeju. Zmaga pr' Sisku je povzročila po vsej Evropi veliko veselje in \-sj so se oddahnili. Zlasti veliko veselje je bilo v A%'striji in v Nemčija, od koder je hrvatski ban prejemal mnogo čestitk in daril, prav tako tudi iz z^nadne Evrope. Največje veselje pa jc zbud la zmaga v Italiji. Oddahn:lc so se z'asti Benetke, ki so imele posesti in vpliv v Istri in Dalmaciji. V Rimu je vest o zmafi povzročila veliko slavje in pa-rež Klemen VIII. je lastnoročne pisal Andreju Turjaškemu in se mu zahvalil v imenu Cerkve in krščanskih narodov za zmago.
Ta zmaga ie seveda tudi pri nas sprožila val navdušenja. Še danes se more kje čuti pesem, k; slavi Adama Ravbaria, vlastel:na na Krum-perku pri Domžalah, ki je prišel na pomoč Sisku, ker je čul
da je prišel turški blisek, ki nam hoče vzeti Sisek.
Razni na.ši pesniki sc opevali to zmago (Aškerc), najlepše ka se je je spomnil naš pesniški prvak France Prešeren, k; je v »Sonetih ljubezni« vso bitko stisnil v dva prelepa stiha, kjer je navedel:
kako pri Sisku Kolpe So p:jani omagali pred Kranjci Otoman!...
Jf
Od Turjaka d® Sfska — turjaški konj vriska . .
Jugovzhodno od Ljubljane, komaj 26 km oddaljen od nje, je neznaten trg Turjak. Ponaša se s starodavnim in zgodovinsko znanim gradom, po katerem je trg tudi dobil svoje ima Turjak je bil do nedavna skoraj popolnoma pozabljen, le redki so bili izletniki, ki so se v poletnih mesecih pomudili na svojem nedeljskem izletu za kakšno urico tudi v gradu, kjer so si lahko ogledali muz^j turjaške slave in nekdanje moči,
Vzlic temu pa se je vredno ozreti nazaj na ono dobo, ko so Turjačani ponesli svoje slavno ime po vsej slovenski in hrvatski zemlji. Dasi so bili grofje Turjaški tujega rodu, je njih življenje in delovanje tako tesno povezano z življenjem slovenskega naroda, da jih moremo poleg slavnih in stremuških celjskih grofov vpoštevati med čini tel je, ki so v nemali meri soodločali pri važnih zgodovinskih dogodkih v slovenski povestnici. Vse borbe, ki so jih v teku stoletij bojevali v čast svojega imena, so bile izvojevane predvsem s pomočjo in sodelovanjem slovenskih in hrvatskih mož, ki so pod poveljstvom Turjačanov prelivali svojo kri za slovensko in hrvat-sk ozemljo. Vse. kar moremo danes pohvalnega čitati v kroniki turjaških grofov, je predvsem zasluga teh neznanih junakov, slovenskih in hrvatskih kmetov, ki so v preteklih stoletjih žrtvovali svojo kri, boreč se za svoje skromne domačije in vero svojih dedov.
Znameniti
Tunačam
Najsi je turjaški grad ves srednji vek dajal može. ki so branili našo zemljo nred turškimi vpadi, gospoda iz gradu vendarle ni ostala pri našem kmetskem ljudstvu v dobrem spominu. Z zatonom fevdalne dobe so grofje izgubili tisti neposredni vpliv na naše ljudstvo, zaradi katerega nam še danes vedo starejši ljudje na Turjaku marši* aj povedati o bogatem življenju v turjaškem gradu. Menda tudi ni slučaj, da je preprosto slovensko Ij jd t -o navezalo na to življenje toliko svojih pesmi in pripovedk, ki pripovedujejo o
Petrolej, ki ste ga prejeli za rezervno razsvetljavo v zaklonišču, ni dovoljeno uporabljati za privatno uporabo. Od časa do časa bodo policijski organi vršil! niul-zor, če imate še dobljeno količino petroleja.
Ne samo stanovanja, temveč tudi stopnišča in hodnikj morajo biti zatemnjeni, ker v primeju alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnfšča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili, še mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti. da je čimprej v zaklonišču.
zlatih kronah zakletih grajskih kontes, o zakletih grofičih s kupi zlata v grajskem podzemlju, a le včasih tudi kaj malega o kakšnem ubogem kmetiču, ki je slučajno zašel v grad in bil tako srečen, da je imel priliko spoznati neizmerno bogastvo. Tako je pač naš narod navezal svoje misli in slike na stvarno življenje v gradu, ki mu je bilo več ali manj prikrito.
V turjaški orožarni so do nedavna hranili železne viteške obleke in orožje, s katerim so so nekoč borili Turjačani za slavo turjaškega tura. Od vseh številnih Turjačanov, ki so skozi vrata turjaškega gradu hodili na boje proti Turkom, sta si grofa Hcrbart in Andrej pridobila v zgodovini
Herbcrt Auersperg — Ilcrbort Turjaški
izredno slavo. Herbart Turjaški je pa-Iel v bitki s Ferhad-pašo pri Budačkem. Sorodniki so njegovo truplo slovesna pokopali. Pozneje se jim je posrečilo, da so za odkupnino 30.000 zlatnikov pridobili tudi nagačeni glavi Herbarta in njegovega sina Volka Engelberta. Obe nagsčini glavi sta bili vse do novejšega časa shranjeni v orožarnici turjaškega gradu, spravljeni v skrinjico iz cipreanega lesa, ki jo omenja že Valvasor.
Po nesrečni smrti Herbarta Turjaškega je postal vrhovni poveljnik in general Vojaške krajine njegov brat Ivan Vajkard Turjaški, ki je v tem svojstvu prvi stanoval v novozgrajenem K?r!ovcu.
Turki so kmalu spoznali, da ne bodo mogli več prodirati preko Kolpe na plen v hrvatske in sloven-ke dežele. Trdnjava Karlovec je b:la preskrbljena z vsem potrebnim in je bila zanje pač pretrd oreh. Zato so svojo bojno taktiko preusmerili
tako, da so osredotočili vse bojne pohode
proti Sisku, ki je bil poleg Karlovca in Bihača najpomembnejša tfdnjava v Vojaški krajini. Največji boji so se vneli leta 1693., ko je Andrej Turjaški premagal pri Sisku Hasanovo vojsko ter se s to sijajno zmago proslavil po vsej Evropi. O poteku bitke čitate na drugem mestu. Ves boj je trajal komaj pičlo uro. Ko so Turki opazili, kako ginevajo njihovi tovariši v mrzlih valovih reke Kolpe, so v divjem begu zapustili bojišče. Andreju Turjaškemu je zapadel velik plen v živežu, strelivu in turških zastavah. Dan oo bitki so našli tudi truplo utopljenega Hasan-paše. Andrej Turjaški je ukazal truplo pokopati, prilastil pa si je Hasanov plašč, ki ga je daroval ljubljanski stolnici. Škof Hren je dal iz tega plašča napraviti mašni plašč, da so ga rabili sleherno leto na dan sv. Ahacija pri maši v ljubljanski stolnici. Blago plašča je svileno, temnordeče. vezenina na njem pa je zlata in srebrna z rdečimi in modrimi cveticami.
Vest o zmagi pri Sisku
je razveselila vso Evropo. Slavni dan zmage so sodobniki poveličevali v pesmih in podobah. Badjura omenja v knjžici »Sto izletov«, da so stene v dvorani kriške graščine pri Kamniku pokrite s prekrasnimi freskami slikarja Josipa Mayerja. Med njimi je tudi slika bitke pri Sisku. Papež Klemen VIII. je pisal Andreju Turjaškemu lastnoročno pohvalno pismo za dobljeno zmago. Se bolj ko papež pa sta se sijajne zmage veselila slovenski in hrvatski kmet, ki sta največ trpela in edina doprinašaia žrtve v tem boju.
Andrej Turjaški je umrl v mesecu oktobru istega leta, ko je proslavil svoje ime z zmago nad Turki. Del plena iz te bitke pa je bil prenešen v orožarnico turjaškega gradu. Tako že Valvasor poroča o uplenjenih turških zastavah in šotorjih ter o veliki množini raznega turškega in drugega orožja (čelade, oklepi itd.). Danes je od vsega ostalo le še nekaj malega. Sedanji Turjačani domnevajo, da je moralo biti tega uplenjenega blaga toliko, da so njih dedje večje količine turškega orožja prodali za staro železo... Posetnikom gradu so še pred kratkim razkazovali globoko grajsko ječo. Ječa pa je že precej zasuta in je bila včasih za kakih 8 do 10 m globlja Kakor poroča Valvasor, so jo Turjačani rabili le za turške ujetnike.
V	spomin na slavno zmago Andreja Turjaškega pri Sisku, so Turjačani uvedli vsakoletne zahvalne službe božje v cerkvici sv. Ahacija na istoimenskem hribu. To cerkvico je • leta 1485. sezidal grof Pan-kracij Turjaški, skupno s soprogo Ano Frankopansko. Cerkvica je posvečena Materi Božji, a zaradi vsakoletne spominske slovesnosti na dan sv. Ahacija oz. na nedeljo po 22. juniju, se je ljudstvu ohranila v spominu pod imenom sv. Ahacija. Njena gradnja spominja na srednjeveški tabor in je zaradi ločenega zvonika od cerkvice same redkost zgodovinskih ostankov izza turških časov. Seveda si je ljudstvo sčasoma ustvarilo svojo posebno razlago o postanku te znamenite cerkvice. Tako so znane sledeče pripovedke iz Turjaških gora:
Tri pripovedke in ljudska pesem
Pod cerkvico sv. Ahacija je jezerce, cerkvica sama pa je sezidana na mnogih kolih, ki so zabiti v dno tega jezera. Pri šel pa bo čas, ko bodo ti koli strohneli, takrat pa se bo tudi cerkvica pogrezniia v jezero. V okolici Turjaka izvira 99 stu-denčkov, vsi pa prihajajo iz jezerca izpod gore sv. Ahacija. Ko so še Turki napadali Turjak, so se kmetje vselej umaknili na goro v to cerkvico. Nekoč pa je njihovo skrivališče izsledil turški konjenik. Pognal je konja proti cerkvici ter hotel po-jezditi naravnost vanjo. Toda na cerkvenem pragu se je konju vdrlo kopito, da ni mogel naprej. Še dans se vidi na kamnitem pragu vstisnjeno konjsko kopito.
V	turških časih, ko so Turjačani bežali pred Turki v cerkvico sv. Ahacija, so s seboj jemali tudi ves denar in ga zakopavali v podzemeljsko jamo za cerkvenim obzidjem. Nekoč so vsi kristjani v cerkvici pomrli, ker se niso pustili ujeti krivro-verskim Turkom. Zaklad pa je ostal zakopan. Zanj je zvedel neki graničar. Napotil se je iz Vojne krajine proti Turjaku in povpraševal po cerkvici sv. Ahacija. Spotoma je svojo tajno zaupal grajskemu lovcu. Ta pa ga ie krivo napotil, ko mu je pokazal cerkvico na Kureščku, rekoč: »Tamkaj je sv. Ahac.« On sam pa je pohitel za obzidek cerkvice sv. Ahacija. Pričel je kopati. Kmalu je izsledil zakopani denar. Ker pa je vedel, da se sam zakopanega denarja ne sme dotakniti z roko, je nagnal svojega psa, da mu ga je privlekel iz jame. Tako je postal bogat. Sezidal si je lepo hišo v turjaški tekavi, a ze čez leto in dan je umrl...
Vaciav Držaj:
In šel je v noč • •.
Ob šesti obletnici Petruškorve smrti
Trikrat je nalahko potrkalo na steklena viata moje sobe, nu, za trkanje sc nisem zmenil. Obrnil sem se v postelji ter dremal dalje in zdi se mi, da sem zamrmral: »Nikomur nisem ničesar dolžan, zato mi vsaj v neči privoščite miru!«
Pa je ponovno trikrat potrkalo, zdaj malo močneje. Dvignil sem glavo ter glasno zaklical v temno sobo: »Ce si božji, vstopi; če so te poslala peklenska vrata, ne nadleguj! Duše do danes nisem zapisal vragu!«
Pa je še krepkeje udarilo po steklu in oglasilo se je: »Prijateljček, čemu ta ne-volja, saj me moraš poznati, prijateljček; vsaj po glasu me moraš spoznati!«
Ej, spak, pa nisi Petruška, moj stari Petruška ?
»Uganil si. Odpri, da te po dolgem času zopet vidim in pozdravim!«
Prižgal sem nočno svetilko ter šel odkleniti vrata. Resnično: na pragu je stal moj stari prijateljček Petruška — naš večni popotnik. Nasmejana, polna, rdeča lica so me pozdravljala, v pozdrav pa je iztegnil tudi desnico ter prisrtavil: »I*rašni so moji čevlji, prašna mi je obleka, pa to naj te ne mdti! Veš, glad me malo muči, zakaj pot je bila dolga, cesta trda in prašna. Prijateljček, malo solate se bo dobilo pr; tebi. .. Solate s fižolom, prijatelj.ek, in tri čebule, in tri glavice češnjaka pri. maknl!«
Krepko sva si stisnila roko, nakar sem ga peljal v sobo ter smejoč dodal: »Pe-trun, vse se bo dobilo. Sedi, da se odpočije!: vse drugo sledi!«
Vrhano skledo sočne, zelene solate s fižolom, čebulo in česnom obložene in s pra-
Pod goro sv. Ahacija je kamen. Podoben je stolu. Turjaška pripovedka pripoveduje, da sta v davnih, davnih časih potovala na goro Marija in Jezušček. Ker pa sta bila utrujena, sta pod goro sedla na kamen in počivala. Še danes se pozna v kamnu vtisnjena dlan. kamor se je Marija oprla, ko je vstala ter nadaljevala pot. Kdor ne verjame, naj gre pogledat!...
Tako pripovedke. Resnica pa je, da še danes živi v Turjaku spomin na slavno bitko Andreja Turjaškega s Turki, ki jih je tako sijajno premagal pri Sisku. Ko sem pred leti pisal knjigo o Turjačamh in zbiral zanjo podatke v turjaškem gradu in v okolici gradu, mi je stara Murnova mama, ki je imela v posebnih čislih nekdanjega turjaškega župnika pesnika Antona Medveda, povedala mnogo zanimivega o Turjačanih. Za nameček pa mi je zapela lepo narodno pesem, ki proslavlja grofa Turjaškega, zmagovalca pri Sisku:
Od Turjaka do Siska, turjaški konj vriska, Andreas Turjaški na konju sedi.
V Sisku se bitva vname krvava in hrabri Turjačan Turka podi.
Andreas Turjaški se žmahtno smeji, ko Hasan se paša v Kolpo vtopi.
Dolgo že nisem bil na Turjaku. Čital pa sem v časnikih, da je letošnjo pomlad turjaški grad pogorel in da so uničene starinske slike, staro orožje, freske in mnogi drugi zgodovinski spomini na slavno dobo, ko so Turjačani. vklenjeni v življenjsko spiralo slovenskega kmetskega ljudstva živahno spremljali dogodke, ko se je slovenski srednjeveški tiačan boril za svojo svobodo. Kot najstarejša plemiška družina, naseljena na Slovenskem, pa so biLi turjaški grofje po vsem svojem delu konec koncev le režiserji dela slovenskih in hrvatskih kmetov. Prav zaradi tega moremo samo obžalovati, da je z uničenjem turjaškega gradu izgubil slovenski narod marsikaj, kar ga ie spominjalo na slavno dobo naših dedov k: so z orožjem v rokah branili evropsko civilizacijo pred barbarskimi vpadi srednjeveških Turkov.
Lojze Zupane
Anton Aškerc:
„Mea Ktslpa!"
Kaj baba se Hašan paša? On kristjane oponaša: »Mea culpa — mca Kulpa!«
Tam, kjer Sava Kulpo pije, tabor turški polje krije.
Nad šotori poleg Siska polumesec, glej, se bliska.
Sred ostroga šotor krasen, pod šotorom pir je glasen.
Hasan paša god praznuje, zmag sijajnih se raduje. Gostom pravi, beseduje:
»Hej junaki, vince pijte! Korana se mar bojite?
»Alah sam je vino ustvaril, nam v veselje ga podaril.
»Bil menih benediktinski, znal moliti sem latinski.
»Zdaj molitve so mi bitve, druge zabil sem molitve.
»Danes pomnim le še eno, kratko, ali preiskreno.
»Ko končana dnes bo bitev, staro molil bom molitev: Mea culpa — mea Kulpa!«...
»»Brž na nege. v boj na Sisek! Džaur bliža se ko blisek«« —
Memi-beg pred pašo plane, to mu reče ... nem obstane.
Ni še noč na Kulpo pala, bitev že se je končala.
Cuj, s Hrvatom sredi Sisk3 brat Slovenec uka, vriska.
Teče Kulpa vsa krvava — Hasan paša mrtev plava.
Sred tovarišev naokoli, sred mrličev Hasan moli: »Mea Kulpa — mea culpa!«
vim olivnim oljem zabeljene sem čez nekaj trenutkov postavil pred njega ter k skledi prislonil otep kruha. In že je moj prijateljček pričel cmokati in hrustati.
»že dolgo nisem tako gosposki jedel!« — je momljal ter cmokaje goltal rajsko jedačo.
»Jej in ne daj se motiti! Ko pospraviš, se pomeniva!«
»Sem že, je že pospravljeno. Imenitno, prijateljček, preimenitno je bilo... In zdravo, prijateljček! Čebula in česen, fižol in solata so pol življenja.«
»Dejal si, da je bila dolga pot, da je cesta bila trda in prašna. Kje si kolovratu?«
»Gnalo me je tja, kjer sem že bil... Na cesti in stepi sem se po dolgem času zopet znašel. Stari in star potepuh Pe-
Ci eden ktafel am Geburtshaus in S(eln — Spominska plošča na rojstni hiši v Kam« niku
t
Kronika
*	Smrt generala Parodija. y Genovi Je na tragičen način umrl prefekt mesta general Silvio Parodi. Mož se je navzlic 70 letom svojega življenja prostovoljno prijavil za vstop v fašistično republikansko vojsko.
*	Zvišanje invalidnih in starostnih pokojnin v Italiji. S 1. julijem bodo v Italiji »opet zvišane pokojnine invalidom in starostnim rentnikom. Povišek bo znašal 30 odstotkov od sedanjih prejemkov.
*	Žrtve letalskega napada na Bratislavo. Do ponedeljka se je zvišalo števil6 smrtnih žrtev petkovega angloameriškega terorističnega napada na Bratislavo na 132. V bolnicah leži 157 težkih ranjencev. 584 oseb je bilo lažje ranjenih.
*	Uradovanje tudi ob sobotah popoldne bodo uvedli v vseh javnih uradih italijanske fašistične republikanske vlade. Ministrski svet je že sprejel tozadevni predlo.? ter izdelal v tem smislu odlok, ki bo uveljavljen v najkrajšem času.
*	72.00G litrov mleka več nego po predpisu. Gorska občina Tauplitz na Štajer-sko-donavski meji se je posebno odlikovala s tem, da je v Lanskem letu oddala 72.00C litrov mleka več nego ji je bilo predpisano.
*	židje v Bukarešti pri letalski zaščita, časopisi poročajo, da bodo vsi židje, bivajoči v rumunski prestolnici, v starosti od 16. do 17. leta in od 51. do 55. leta uvrščeni v vrste protiletalske zaščite v
. Bukarešti.
*	Ciklon v Minnesoti. Po vesti iz Wa-shingtona je divjal v soboto v Minnesoti močan ciklon. Poleg pomembne škode, uničenja prometnih zvez »in stavb javljajo tudi o smrti, oziroma težkih ranah številnih oseb.
*	Badoglio je odslovil mnogo oficirjcv.
Agencija Štefani poroča iz Milana, da je od stop i vš i predsednik italijanske vads maršal Badoglio izvršil številne upokojitve v vrstah častniškega zbora. Zaradi naklonjenosti fašistični smeri je dal upokojiti 129 generalov, 31 polkovnikov. 78 višjih častnikov ter 9496 častnikov nižjih stopenj.
u— žrtev "letalskega napada v Tr*tu.
Ljubljanski gostilničar g. Vladimir N a -z o r je bil včeraj popoldne položen k večnemu počitku pri Sv. Križu. Pokojnik jc bil v Ljubljani splošno znan. zato se je pogreba udeležilo mnogo ljudi, še zlasti njegovi cžji rojaki in stanovski tovariši. Bil je v najlepših letih, star 43 let. Po ro. du jc bil iz Krila pri Splitu. Mrzlična podjetnost mu je bila v krvi in ko je še mlad prišel v Ljubljano, je tvegal vse, cla se je iz skromnih razmer preboril do lepega obstanka. Za družico si je izbral Slovenko. ki mu je bila zvesta opera. V srečnem zakonu sta se mu rodila sin in hčerka. V Trstu, kamor je večkrat poslovno potoval, je hotelo usodno naključje, da ga je smrt zadela prav tam, kjer je upal najti varno zavetje. Svojcem je bil najboljši skrbnik in ga bo družina bridko pogrešala. Izrekamo ji odkritosrčno sožalje!
u— Ob svoji petdesetletnici mladeniško čil, krepak in podjeten je g. Tone Tome. 18. junija 1894 se je rodil v sončnih Delnicah nad Ljubljano kot sin ugledne in številne kmečke rodbine. Letos slivi tudi 20-letnico samostojnosti kot sedlarski mojster iz Šiške, znan daleč po domovini pa tudi na tujem. Obenem je 15 let, odkar se je poročil s prijazno družico Angelo iz sp"šfo-vane Drenikove družine iz Mirne peč', s katero vzgaja v narodnem duhu s'nka Tončka in hčerko Mirico. 2e dolga leta je naročnik »slov. Naroda« in zdaj tudi »Jutra«. Prijatelji in znanci mu želimo ob trojne-m jubileju še mnogo let zdravja, zadovoljstva in uspeha v obrti in družini.
u— Nabirka papirja. Slovenski Rdeči križ prosi: Vse stranke, ki so pripravile papir za splošno nabirko papirja, pa ga pri njih šolska mladina ni pcbrala, naj pismeno ali telefonično javijo svoj naslov, približno količino pripravljenega papirja in dnevni čas, v katerem bi Slovenski Rdeči križ lahko poslal po papir. Pismene prijave naj se pošljejo na, naslov: Slovenski Rdeči križ, gospodarski oddelek, šola pri Sv. Jakobu, tel. št. 21-29.
u— V poletje bomo stopdli danes na Sv. Ahaca dan ob 14 30. To je pričetek astro, nemškega poletja, medtem ko se je meteorološko poletje pričelo že s 1. junijem. Prehod v poletje letos ni baš najsrečnejši. Že vrsto dni imamo deževje in sonce le kdaj pa k d tj pokuka izmed oblakov. Ozračje je shlajeno. V torek srno zabeležili 18.6n C, včeraj zjutraj pa 13o C. Deževje precej škoduje žitu, ki je marsikod poleglo ter onemogoča spravilo sena. Po travnikih vidiš kopice, kjer seno polagoma gnije, čim se nekoliko zvedri, hite kmetje na travnike, cla bi rešili, kar se da rešiti, teda ponovni nalivi iim večidel preprečijo spravilo. Sadjarji tožijo, da sadje le slabo zori in da češnje pokajo in gni-jejo. namesto da bi sočno dozorele in nas sladils. Vrtninarji se pritožujejo zlasti nad polžki, ki jih je po solati vse polno. Vsekakor je zdaj dežja že dovolj in bi bilo
prav, če bi nam Janez Krstnik prinesel
spet sonca, kakor se za kresni čas spodobi.
u— III. sklepna produkcija Glasbene akademije in Srednje glasbene šole bo v petek 23. junija ob pol 18. uri v veliki Fil-harmonični dvorani. Spored obsega vokalne in instrumentalne skladbe, med drugimi dva stavka iz Haydnovega kcncerta za violončelo, ki ju izvaja g. Poljanšek Ivan iz šole prof. Šedibauerja. Sporedi po 6 in 3 lire bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) pričenjajo 20. in 21. junija. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji in izbiri obiskovalcev. Moderna strojepisnica," desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje vsakomur koristno v zasebnem ali javnem poklicu. Informacije, prospekti: Trgovko učilišče »Chris.ofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Za slepega mladeniča, ki si hoče kupiti harmoniko, je daroval neimenovani dobrotnik 70 lir. Denar je pri blagajni »Jutra«
u— Gospodinjam, ki hočejo pravočasno štediti s kurivom, priporočamo, da si nabavijo ali same napravijo zaboj za kuhanie ali mrzli štedilnik. Zato si nabavite v knjigarni Tiskovne zadruge knjižico »Najnujnejše znanje o sodobnem kuhanju«, kjer najdete tudi v?a potrebna navodila za napravo in uporabo zaboja za kuhanje, v katerem kuhate brez kuriva.
Iz Novega mes^n
šolske vesti. Novomeška realna gimnazija in meščanska šola sta končal' rer1ni pouk v soboto 17. junija, nakar se bodo začeli končni izpiti in matura.
Naš živilski trg je bil običajno ob tem času silno živahen, še v vojnem času, kaj šele pred vojno. Okoličani so prinašali in vozili v Novo mesto vse m~gcče dobrote. Brežanke tudi niso zaostajale. Ugodni legi vrtov na B'egu, skrbni obdelavi in marljivosti vrtnaric se irrajo Novomeščani zahvaliti, da so dobivali z Brega prvo zelenjavo, izvzemši kmetijske šole na Grmu, ki je vedila z najzgodnejšimi pridelki. Zaradi zaprtih blokov je bilo življenje na Florjanovem trgu manj živahno. Največ je bilo solate, cena je bila temu primerna od 0.50 do 1 L za glavo. Zelena kolerabi-ca je bila po liri. šopek korenčka, ali pe-teršiljčka tudi 1 L. Zelenka mleka 15 L, skodelica smetane 20 L, lepe jagode so po 25 L liter, češnje pa 20—25 L za kg. Ku-povalci si zelo želijo bTsniških češenj, ki jih pa še ni na trgu. špinače je bilo manj, nič pa mlade čebule in česna. A ljudje si znajo pomagati. Gosr>orlini° hodijo na bloke, kjer je mnogo bolj živahna kupčija kot na pravem trgu.
ts
Nad 5,0v0 000 lir v prid oškodovanem
zaradi letalskega napada na Trst 10. junija je zbral Trst do 19. junija, kakor poročajo tržaški dnevniki. Samo dne 19. junija ste prejela tržaški prefekt in župan 315.952 lir. Zbirka se nadnlirne.
Nov tednik v Trstu. V kratkem prične izhajati v Trstu nov tednik, ki bo posvečil svojo pažnjo vsem aktua^nm vprašanjem Trsta in sodobnega živi jen ia.
Cene na tržaškem trgu. Tržaško prehranjevalno ravnateljstvo razglaša sledeč? cene. veljavne na tržaškem trgu z ve1 javno? t jo 20. junija- česen 5 lir v prodaji na debelo. 6.20 v nadrobni prodaji, peca 4 cz. 5 lir. korenje 4 oz. 5 lir, češ"je I. vrste 8.30 ks?, v nadrobni prodaji 10.40, zelje 5 oz. 6.20. kumare 5 oz. 6 20. beb *.60 oz. 7, hruške 8.60 oz. 11, paradižniki 7.20 oz. 8.80,
Kretanje ob alarmu je dovoljeno 10 minut po znaku alarmnih siren. Teh 10 minut je namenjenih za to, da morejo pasanti doreči najbližje, bodisi zasebno zaklonišče ali da se morejo stanovalci hiš, kjer ni zaklonišča, podati v sosedno privatno ali najbližje javno zaklonišče. Nujno se priporoča, da se prebivalci ravnajo po teh navodilih in ne begajo po znaku alarma predaleč. Samo ob sebi je tudi umljivo, da to kretanje ni več dopustno, če bi se že pred potekom 10 minut pojavila sovražna letala.
rdeče grozdičje 8.30 oz. 10.40, buče 2.80
oz. 3.60.
Razdeljevanje sira. Od 20. junija dalje prejmejo tržasiu pouošniki pive skupine po 100 gramov sira na piecipi&ane odreže. Od 22. junija dalje pa bo razdeljevanje sira za potrošnike ostalih ireh skupin.
Spremembe v odpuanju in ^apir<u*ju trgovin. Pieiekt tržaške pak.rajiue razglaša nekatere jprememoe k svojeca»nemu odloku o odpiranju m zapiranju trgovin. Trgovine z živili (med njimi tucu pieKaJe-valnice, prodajalnice siia, oija, vu.a, mila, žiit in semen; ter mirodnnice couo odpne od poneueijka do petka od a. ao 13. in od io-30 ao 18.30, ob sobotah pa od 8. do lci. m od 15. ao 20. Vse ostale doiočoe že navedenega ooleka ostanejo nespremenjene.
Ljudsko gibanje v Trstu. Dne 18. in 19.
jun.ja je bno v Trstu 14 rojstev, 32 &mit-n.h primerov in 6 porok.
Umrli so v Irnu zaradi sovražnega le-talsKega napada ane 1U. junija: i_*mun Rudoii, Dapisin Marij, Darini Anton, De-gra^si Ivan, Dell Un.iveisii.a ^-.igji, Dell Liniversita Anten. Deli' Un.vei&iia Trna, Di Giegono Jakob, l>odič Franc, Doria Anton, Diioii Marija, Ermacora Ana, Fabb-o Marija, Fakin Ema, Fakin Frančiška, Facdda Dominika. Faedda Frančiška, Farar.i Fuivi, Feiigutti Sergij, Fonda Giooro.amo, Fra-giacomo Bruno, Funani Kana, Gaijanič Antonija, Gaspaiutti Antonija, Gattinoli Armad, Gazzelli Terezija, Kemperle Alice, Kempene Karo!, Gcntue Si.o, Giai Josip, Gionalla Gizeia, GUvina Mirko, Godas Jožef, Godim Ida, C-oijup Hedvika, Gra-ochi Ba.ldtti.sare. Giegori Albina, Grezar Jožef, Giiicn Karol, Gubtoia Elizabtla, Guiii Francija, Gulli Jožefina, Gulliai Evelina, Guštin Fianc, Gustinčč Jožef, Hrovatin Edvard, Jakopič Zjfija, Jamšek Karol. Jenko Oktavij, Jubiačič Ana-Pe o-sa, Ive Pavel, Klučerek Giandino, Krenk Lidija-Zeheniiofer, Krenk Alojzija, Kuček Ana, Kuček Ivan, Lant;eri Adolf, Lenar-don Elvira, Lichert Lucija, Licuasi Natal, Ljubic Karmen, Ljubič Marija, Lorenzi Renato, Loy Atilij, Lucano Atilij, LudvJc Marija, Luži Verginija.
Himen. Te dni so se poročili v Trstu slaščičar R. Azarelli in gospodinja Libeia Ooiak; delavec Marcel Barovina in Hermana Kolavčič vd. Rijavec; mehanik Zvo-nimir Pislak in gospodinja Julijana Humar; mehanik Peter Sterle in gospodinja Antonija Delavela; električar Bruno Brajko in šivilja Norma Marin; uradnik Siivano Fabbri in gospodinja E. Zudtč; delavec Orest Steicer in zasebnica A. Pipan; uradnik Armand Furlan in gospodinja Olga Kašič; pomorski kurjač Ernest Conlento m šivlja Štefanija Stenovec.
Iz Gorice
Smrt znanega goriškega duhovnika.
Nepričakovano je umri duhovnik v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici Jožef Jug, star 56 let. Pokojnik je upravljal dolgo vrsto let po smrti župtjika mons. viteza Baubele župnijo Sv. Roka Pod turnom. Pokojnikovega pogreba se je udelež la go-rišl^a duhovščina v velikem številu s kapiteljskim vikarjem mons. Della Tollajem kot zastopnikom goriškega nadškofa ter generalnim vikarjem mons. Buttojem. V mrtvaškem sprevodu so stopali številni verniki žuonije Sv. Roka, ki so pokojnika zelo vzljubili.
Smrten padec s kelesa. Na Tržaški cesti v Gorici je padel s kolesa 451etni goriški legionar Arigo De Bas?a, star 45 let. Obležal je negiben na cesti. Prenesli so ga v bližnjo hišo, kjer je kmalu za tem izdihnil. Zdravnik je dognal, da je umrl za posledicami srčne kapi.
Nezgode v m^stu in okejici. Pri sekanju drv si je ranil levico 511etni Anton Cendem iz Tuniške ulice 27. 40letna Angela Polidor iz Morala je našla na polju izstrelek, ki je eksplodiral; ima ranjeno desnico. V Ravnah se je ponesrečil Slletni kmetovalec Alojzij Černe; padel je s češnje in obležal z zlomljeno desno nogo. Z avtokarja je padel med vožnjo v bližini Fare ob Soci 62-letni Maks D.bon iz Gorice; ima poškodbe po glavi in po vsem tedesu. 5yletna Kaio-liina Turk iz Rihemberka si je pri padcu zlomila desno ključnico. Levico ima ranjeno 46letni poštni uslužbenec Alojz Peric iz Carduccijeve ulice 1. Levo nogo si je poškodoval med delom na polju 521etni kmetovalec Alojzij Remec iz Šempasa. 41 letna kmetica Aurora Moro iz Fogliana se je opekla z vrelo vodo po obeh rokah in vratu. Ponesrečenci se zdravijo v gorski bolnišnici.
Nezgoda v Brdih. 15letna Karmen Simo- j netti iz Dolenjega v Brdih je padla z drevesa in si zlomila desno nogo. Ima tudi druge poškodbe. Ponesrečerka se zdravi v krminski bolnišnici.
Zaradi kolesarjenja po 20.30 so se morali zagovarjati pred pristojn;m goriškim obla-stvom 231etni šofer Darij Frazarin, stanujoč na Verdijevem korzu 15. 23letna Alojzija Briško iz Šempetra 34 in 23letna Emilija Bula iz Gros^ijeve ul. št. 5.
Tatvina kolega. 29!etni krojrč Gvcrin K^-čina. ki stanuje v Gozdni ulici, je pu=til
pred cerkvijo sv. Srca svoje ko'o in stopil v cerkev. Ko se je vrnil iz cerkve, ni bilo več kolesa.
Iz Postojne
Novi komisar postojnske občine. Postojnski župan Julij Loccarda, je zaprosil za razrešitev svojih dolžnosti. Tržaški prefekt se mu je zahvalil za njegovo delovanje v prid postojnski občini. Na njegovo mesto je bil imenovan za prefektovnega komisarja ofočine Postojna Rihard Schbberl Wal-ter.
Iz Hmfete
Letošnji umetniški nagrajenci. Prosvetni minister je na Antonovo razglasil odlo. čitev posebne strokovne komisije, ki je podelila letošnja odlikovanja za najboljša literarna, znanstvena, umetniška in glasbena dela. Nagrado za najboljšo pesniško zbirko je debil Gustav Kriklet za svoje »Darove brezimencem«. Najboljšo zbirko novel je napisal Nikolaj šopf v knjigi »Tajinstvena pevska soba«. Za roman je bil nagrajen Zvonimir Remeta, za ese.i in monografijo pa sta prejela nagradi Pavel Orgeč (Razvoj hrvaške narodne pesmi) in Albert Halers za »Doživetje lepote«. Kot najboljše delo na polju splošne znanosti je bila odlikovana knjiga Orga Novaka »Preteklost Dalmacije«. Najboljša letošnja prevoda sta napravila Slavko Ba-tušič, ki je prevedel Timmermannovega »Petra Bruegla« in Romislav Prpič Papič za Rncincvo »Andromaho". Za najboljše umetniško delo je bil odlike van An ion Medžič.« ki je naslikal oljnato sliko »Delo ob reki«, najboljši akt pa je napravil Julij Papič. Za glasbena dela so dobili državne nagrade: Jovan Bielovučič za slav. nostno skladbo »Glas stoletja«. Štabu'j«c za pastirsko igro »Poroka na soncu«. Boris Papandopulo za koncert za vio'iro in orkester. Vrano Ljubič za svojo »Missa jubilaris«. Milo Cipra za sonato za klavir in violino, Rudolf Mac za svojo »Pasa-caglio«, dr. Josip Andrič za kompozicijo za zbor in tamburaški orkester in Vito-mil Vidošič za svojo vojaško koračnico »Dalmatinka«.
truška ljubi cesto in stepo pa če je bisa-ga polna, ali prazna, pa naj je cesta trda in prašna. Potrkaš na vrata, pozdraviš in zamrmraš: Popoten človek; žejen in lačen je, usmiljeno naj bo tvoje srce... Pa pade belič, kos belega kruha: včasih pa te pozdravi jezen pogled — kaj češ, prijateljček. taka je usoda potepuha ...«
»Petrun, kako je bilo tistikrat, ko si obiskal Odeso?«
»Davno je že. prijateljček, davno... Tri dni, prijateljček, sem romal po prašni cesti brez zalogaja v ustih. Tri dni, prijateljček, prazen želodec, tako prazen, da je krulilo v želodcu . ..«
»Prijateljček, želodec ima svojo pamet. Otroku in starcu, dekletu in ženi lahko ukazuieš, želodcu ne. želodec zahteva svoje. lit ker ie tako, j£ tistikrat malo manjkalo, da nisem omagal ob cestnem kamnu... Nu. pa sem se vseeno privlekel do mesta. Odesa! Hvala Bogu, sem vzkliknil. Prepričan sem bil, da me bo Odesa rešila ... Prijateljček, glad je nekai groznega; noge omahujejo, težke postajajo, telo pa je cunjasto. .. Pred očmi se ti megli, oči postanejo pekoče. Občutek imaš. da se vrtijo v votlinah, da se bodo zdaj zdai po-o-reznile v votlinah. Priiateliček. v ušesih ti prične brneti, brez nehanm brni . .. Zakričal bi rad, pa jezik ne da, nabrekel ie, odebeli se ker mu orimanikuie sline. Sapa ti pohaja in občutek imaš. d* ti bo zdaj zdaj zmanikalo tal ... In tistikrat bi se to prav gotovo zgodilo, da ni v zadnjem trenutku prišlo odrešenje ... Ko sem
se vlekel, stepen od dolge poti. gladen do skrajnih meja, po ulicah pisanega mesta, sem zagledal pred seboj podc-barsko delavnico. Spomnil sem se očetove delavnice v Kamniku, kjer so bili prav tako obešeni po stenah okviri vseh mogočih velikosti in oblik. In zamrmral sem: Tu poskusi, mogoče uspeš! Povej človeku, da se snoznaš na delo. da si izučen pozlatarske obrti. ..«
Petruška je premolknil, potem nadaljeval :
»In stopil sem v delavnico. Za mizo je stal majhen, debeluškast Žid. ,Pogum!' — mi je nekdo narekoval. Nu, pa sem zbral .vse sile ter povedal človeku, da sem po-zlatarski pomočnik,* da sem se izučil obrti v Kamniku, da je Kamnik daleč od Odese . .. Debeluškast! židek se ni zmenil za moje pripovedovanje, pač pa je snel s klina velik pozlačen okvir, ga položil pred mene na mizo ter velel: .Prijateljček, okvir imaš zgladiti, da bo zlato dobilo svoj blesk. Ko končaš, ti odkažem drugo delo.'. .. Nasmehnil sem se, se zahvalil Židu za delo ter pričel s ki po drgniti po okviru. Drgnil sem in drgnil tako močno in urno, da je s čela curljal znoj. Naenkrat zapazim — o nesreča! — da je zlato izginilo z okvira. Mojster, debeluškast! židek, me je zvedavo pogledal, stopil je k meni, potrkal z desnico po moji rami ter dejal: .Prijateljček, pozlatarske obrti se
* Prijatelju Cvetku Golarju je znan ta Fetruškov doživljaj.
nisi nikoli učil, prav tako kakor se iaz zlata ske nikoli nisem!'... Segel je v žep, izvlekel je svetal novec, položil ga pred me rekoč: .Prijateljček, pojdi, pa se nasiti!' »Zgrabil sem rubelj ter urnih nog zapustil delavnico. Stopil sem brzo v malo točilnico, ki me je vabila z nasprotne strani delavnice. Tam sem si. prijateljček, naročil tri obroke solate s fižolom te*- prosil za tri čebule in tri glavice češnjaka ... Prijateljček, glad je huda zver... in želodec ima svojo pamet...«
»Dober si, Petruška!« — sem pegel v besedo. »Pa zakaj se nisi lotil drugega posla?«
»Kaj bi, prijateljček! Bilke se oprime potapljajoči, pa se jaz ne bi predstavil za pozlatarskega pomočnika! Smešen si, prijateljček! Podbevškov Tone me je napravil celo za zlatarskega pomočnika ...«
Krepko se je zasmejal Petruška ob zadnjih besedah. Nato je vstal in pričel nemirno begati po sobi. Naenkrat je obstal in rekel: »Na pot bom moral, prijateljček! Skoraj se bo zdanilo, pred menoj pa je še dolga, dolga pot. Ob priliki te spet po-iščem. Za ta obisk pripravi trikrat toliko solate s fižolom kakor danes. In na česen in čebulo ne pozabi! Tri glavice češnjaka in tri čebule —«
Stopil je do vrat, prijel je za kluko, se okrenil ter zašepetal: »Pozdravi mi Jagodo! Reci ji, da želim, naj se danes kar najlepše ln kar najboljše vezuje!«
In šel je v noč, moj nocojšnji nočni gost.
Beleinica
KOLEDAR:
Četrtek, 22 iunija: Ahaoij.
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kin° Matica; šramel.
Kino Sloga: Moji št rie mladi.
Kino Un'nn: Marija Stuart.
Kino Moste: Poročna noč.
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek, Res!jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Nada Komo-tar, Vič — Tržaška cesta.
ZATEMNITEV
je strogo obvezna od 22. do 4. ure.
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Četrtek, 22. junija, ob 18: Zemlja. Red B. Petek, 23. junija: Zaprto.
»Zemlja«. Trideianka. ki jo je spisal K. Schonherr in prevedel M. Skrbinšek. prinaša na oder utrip kmečkega življenja in nekaj značilnih tipov in življenjskih konfliktov iz njega. Borba starega gospodarja za zdravje in gospodarstvo ter hrepenenje od njega odvisnih ljudi po prevzemu grunta so osnova dejanja, ki se razpleta v resnih in šegavih prizorih. V glavnih vlogah: M. Skrbinšek, P. Kovič, P. Juva-nova. Kraljeva in Lipah. Režiser: M. Skrbinšek. Scena: inž. Franz. Kostumi: J. Vilfanova.
Zadnji* premiera v letošnji sezoni v drami bo Friedrich Schillerjeva tragedija v prtih dejanjih »Marijo Stuart«. S porabo
Cegnarjevega prevoda poslovenil Oton Zupančič. Osebe: Marija Stuart, škotska kraljica, jetnica na Angleškem — šariče-va, Elizabeta, angleška kraljica — Marija Vera, Robert Dudley, grof Leicestrski — Jan. Juri Talbolt, grof Shrevvsburvski — Debevec, Viljem Cecil, baron Burleighski, veliki blagajnik — M. Skrbinšek. Viljem Davison, državni tajnik — Linah, Amija Paulet, vitez. Marijin čuvaj — Cesar, Mor-timer, njegov stričnik — Bitenc, grof Au-bespine, francoski poslanik — Nak?rst, grof Bellievre, izredni francoski poslaneo — Verdonik, Okelli, Mortimerjev prijatelj — Korošec, Melvil. njen dvornik — Gregorin, Hana Kennedy, njena dojka — Kraljeva. Margareta Kuri, njena hišna — Pugljeva. častnik telesne straže — Raz-trešsen. — Režiser: C. Debevec.
OPERA
Četrtek, 22. junija, ob 18: Baletni večer.
Red Četrtek. Petek. 23. junija: Zaprto.
»Baletni večer« obsega tri dele: skrajšani in zgoščeni balet Dohnany Erncst: »Pieretin pajčolan« z Bravničarjevo, Po-gačarjem in Kiirbosom v glavnih vlogah. 2. Griegovo suito: »Peer Gynt«, ki obsega osem plesnih točk kot vsebinsko zaključeno enoto z Wisiakovo, Japljevo in Kiirbo-som v glavnih vlogah ter 3. Ravelov: »Bo-lero« z Bravničarjevo, Japljevo, Kiirbosom in Pogačarjem kot solisti. Sodeloval bo celokupni balet in baletni naraščaj. Koreografija je inž. P. Golovina. Dirigent: D. Žebre. Kortumi: J. Vilfanova.
Sddajniška skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
ČETRTEK, 22. JUNIJA
7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40: poročila v slovenščini. 9.00—910: Poročila v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.). 12.00— 12.10: Govor prezidenta generala Leona Rupnika. 12.10—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slov. 12.45—14.: Koncert Malega orkestra, vodi A. Dermelj. 14—14.10: Poročila v nemščini in slovenščini. 14.10—15.00: Vsakemu nekaj. 17.00—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—18.00: Dobra volja v duru in molu. 18.45—19.00: Narodopisna ura — dr. F. Kotnik: O kresu. 19.00—19.30: Za dobo enega poletja. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45— 20 00: Prenos državnega sporeda (predavanje). 20—20.15: Poročila v nemščini. 20.15 —21.15: Glasba ob večerni uri. 21.15—22: Slovenska glasba (rad. orkester vodi D. M. Sijanec. 22.00—22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23 00: Plesni orkester vodi Dušan Prevoršek. 23.00—24.00: Prenos državnega sporeda.
Kresni škopmk
»škopnjaki naj želik žene
v loge letajo zelene,
Kresu hvalo spevlajo«.
(Urban Jarnik).
Na«te stihe nas je opozoril France Kotnik v »Storijah« (I., VIII.) in so za naše baje-slovje zelo važni. 2alik žene nas tu ne zanimajo, pač pa skopnjak-škopnik, ki o Kresu leta »v loge zelene«. To tajnostno bitje ima ime po svojem pojavljanju v podobi skopa (nem. Schaub, it. scopa), to je snopa, šopa(!), metle, in nastopa na Štajerskem pod imenom Metalo (Kelemina. Bajke, štev. 178.) in na Kranjskem kot mi-talo (Valvasor) ali mital (Dav. Trstenjak), vedno pa kot hudobno bitje v tej podobi. Med kresnimi običaji je znano metanje gorečih svežnjev šib ali otepov slame v zrak. Te goreče metle so podobe gorečega Škon-nika. Goreče kepe, obroči, kolesa so pa lahko podoba škopnikove odrezane — glave, ker očividno goreči snopi niso nič drugega kakor maliki iz slame ali kultni zadnji snop na njivi. Ta običaj vezanja zadnjega snopa v podobi človeka je znan po vsem slovanskem svetu (»vezanje brade Voiosu«).
To nam bo takoj jasno in samo po sebi umevno, če vemo, da je škopnik umrli Kresnik, ker nastopa ta kot Brezglavec. »Potuje tako brzo, da ga je mogoče videti le en hip. Pravijo, da potujoč nosi glavo v roki, iz vratu pa mu švigajo plameni, da se vse sveti, koder hodi« (Kelemina, Bajke, št. 1-IX.).
Za tega Brezglavca smo se doslej premalo brigali, a je ena izmed najvažnejših in najznačilnejših potez boga ognja in mesca. Gunter Tossmann (»Menschen ohne Gott«) je našel med Indijanci (Ucayali^ ljudstvo, ki ne veruje v boga, ampak pozna samo »pravljice« o »ljudeh brez glave«. V resnici pa ne gre za pravljice, ampak za vero v lunarnega boga brez glave, ker mu jo je hudobni nasprotnik — odsekal. Ti ljudje torej niso nikakor »brez bogas, ker v tako ljudstvo moderna etnologija ne ver-/ame več. ampak so oboževalci mesca v temni fazi, v mlaju. V tega boga so verjeli tudi naši predniki: v mrtvega boga, ki bo spet prišel, in vzpostavil stare dobre čase, zlato dobo. Kakor Kresniku, tako sovražni temni bog odseče glavo Izidi, Ozirisu, Ho-rusu. Koren te bajke je običaj pokopavanja glave in dolgih mozgatih kosti že pri lovcih iz paleolitika, ker je v teh delih življenje (možgani, mozeg), ki ne sme prenehati, ne sme biti uničeno (pojedeno), ampak mora samo preiti v zemljo in v zrak! Samo tisto bitje ob svojem času zopet zaživi novo življenje, ki mu je bila ostala glava nedotaknjena. V nekem svetem egipčanskem tekstu čitamo: »Ti si Horiss, ki mu je bila vrnjena glava!« In kakor po egipčanski veri mrtvec vstaja iz mumije, »da vidi vzhod sonca« in se potem vrne v svoje zavoje, tako se tudi naš umrli Kresnik kot Brezglavec vrača ponoči na nobo, nesoč s seboj svojo »glavo« (mesec) in čaka sonca. To je škopnik, goreča metla — brez glave. In o Kresu se škopnik najraje pojavlja, ker blagodejno sonce, s katerim je postal istoveten (Horus), je v tem času na višku svoje moči. Brezglavec Indijanec Cama, ki jim torej Tessmann po krivem odreka vero v boga, ker jo ta broz-glavec njih bog, je verjetno sam umrli Oziris. Risbe, ki jih prinaša Tessmann, predstavljajo človeka z obrazom na prsih in z dvignjenima rokama. To pa je znana egipčanska značilna drža vsakega bitja, ko gleda V7,ha,janjo sonca. Naš Škopnik. ki »Kresu hvalo spevla« .(I rban Jarnik) je torej slovensko umrlo božanstvo, ki se veseli skorajšnjega vzhoda sonca v najkrajši nočil
Tudi mi imamo nekaj slik. četudi preprostih in naivnih, boga z glavo v roki. Ker pa je upodobljon z glavo, pomeni verjetno vstalega od smrti (Zbirka Sponholtz). Da je ta predstava v Afriki še živa. dokazuje lepa plastika iz Nigerije: na mrtvaški glavi stoji jezdec (Horus?) noseč v desnici glavo (Frobenius, Kulturgeschichte Afri-kas, si. 81.). Versko-kulturne stike med Egiptom in staro centralno Ameriko dokazujeta Siecke in Kunicke < Globus«;). Do nas so egipčanski vplivi prišli posredno po trgovcih jantarja (eg. šakal — slov. sklo »steklo«).
Kresno slavje torej ni kar sončni praznik, ampak tudi spomin na obglavljenega boga, ki se javlja baš ob tem času ker je kot bog ognja sam izvor in kovač sonca, kot boga, ampak kot izdelek boga ognja — kovača (Briickner). S kresovi so ljudje hoteli podaljšati dobo vročine in moči sonca. Zato so metali proti nebu goreče butare, metle, obroče, to je: goreče simbole boga »škopnika«-Kresnika. Vse to izraža željo. da bi ta bog okrepil moč sonca.
Ker pa je že stara mitološka šola (Tr-stenjak-Krek) učila, da so krščanski svetniki nadomestili poganska božanstva in se v zadnjem času podčrtava vpliv krščanstva (Orel-Kotnik) na pogansko tradicijo, nastane vprašanje, ali ni Kresnik kot Brezglavec novejša, krščanska poteza, ker jo bil pač Ivan Krstnik obglavljen.
Po izrazito poganskem značaju našega Brezglavca, ki je lunarni bog ognja, je pa izključeno, da bi si ljudstvo predstavljalo svetnika kot zlobnega Škopnika ali kot nevarnega vampirja Kresnika (Bajke, št. 1/XI.). To možnost moramo pa odklanjati tudi, ker je brezglavost brez vsakega dvoma znak, da se gibamo v lunarni mitologiji. in če nočemo načenjati vprašanja, ali je ta svetnik zgodovinska oseba ali ne.
Ce danes narodna pesem o kresu poje o svetem Ivanu, ta Ivan ni nikakor krščanski svetnik iz evangelijev, ampak pogan, in ne kopanje, ne skakanje čez ogenj, ne blago-slavljanje cvetlic ni krščansko. Kam je to mešanje dveh verskih nazorov privedlo, nam je jasen primer prav kresno slavje, a danes je to zrastlo v živo vero ljudstva, ki je pač njegova vera in kot taki gre vse naše spoštovanje in ljubezen! A. M.
Z Gorerm&esa
Tkalski tečaj so priredile ženske in dekleta v Celovcu, kjer so dobile novinke napotke za izdelavo domačega sukna, pa tudi platna iz sirovin, ki so pri kmetih na razpolago. Ob zaključku tečaja so priredile gojenke proslavo, katere se je udeležil Gauleiterjev namestnik Thimmel, okrožni vodja dr. Pototschnig. okrožni vodja Bauer in drugi predstavniki oblasti. Voditeljica deklet Lora Peterschineggova je tolmačila predstavnikom stranke in oblasti dosežene uspehe ter pojasnjevala, kako so domače žene in dekleta napredovale v tkalski spretnosti. Po tečaju so se žene in dekleta vrnile na svoje domove, kjer bodo s svojim znanjem koristile tudi tistim. ki niso mogle biti na poučnem tečaju v koroški prestolnici.
»JUTRO« ST, T$T
5
CefrftS, 22. YL
Vse pričujoča plesen
Menda je ni bolj nezaželene stvari v gospodinjstvu. nego je plesen. Ne smemo si sicer predstavljati, da so te glivice samo tam, kjer jih slučajno in večinoma s priličnim gnevom oparmo, n. pr. v kozarcu z marelično mezgo, v vrečici, kjer hran:mo suhe skorje kruha, na slabo spravljenih suh;h slivah ali pa celo — Beg nas varuj! — v kleti med krompirjem in čebulo. Ne, čisto mirno sj lahko povemo, da ima plesen vsaj eno božjo lastnost: to namreč. da je vsepričujoča, še vse bolj pričujoča, nego si človek na splošno in gospod:nja pcse-be predstavljata. Nje življenjski prostor sega namreč čez vse zemljepisne širine in gor do pasu pasatnih vetrov, ki jo nosijo v nekakšnem stalno kro/ečem letalskem prometu okrog vse zemlje. To je treba vedeti, druoače ne bomo življenjske zgodbe plesni nikoli prav razumeli.
Iz oglatega jajčeca
Če ma svojo življenjsko zgodbo, se je seveda tudi rodila ali, točneje povedano, izlegla se je iz jajčeca. Kajti trosi, iz katerega nastajajo glive, so prav za prav neka vrsta jajčec, kj pa n:so bela in jajčaste oblike, temveč zelenkasto modra, podolgovato pecijata, oglata in na oba kor.ca koničasta. Ta glivična jajčeca So neznansko drobna, valilne dobe pa jim ni treba, temveč samo sledu vlage. Če pridejo do via^e. sc razpočijo kakor lupina pri mandljih, torej po dolgem, a iz njih zlezejo glivice, ki pa niso morda že popolne, temveč samo brezbarvne klice. Iz klice s>e, n. pr. na površini slabo zaprte marelične mezge, stvori ze!o rahla 'n zamotana, kakor porcelan bela štrena nitk, ki jo vidimo samo pod drobnogledom in se obnaša takoj kakor kakšne korenine. Iz teh »ko-Tcnin« se ločijo takoj prav tako zamotane ;*rene debelejših cevk. ki jih znanost imenuje »hife«. Kjer sladkorja obiluje, tam gre razvoj po bliskovo svojo pot. Vse plesni So namreč rojene tatice sladkorja in ga »vohajo« najmanj teko zanesljivo kakor jazbečarji lisičji brlog. 3led drugim so napravili n. pr. zabavni poskus. da so v poljuben list vbrizgali nekoliko kapljic trstnega sladkorja. In kaj se je zgodilo?
Plesen, ki je klila kakor povsod tudi na površji lista, si je takoj utrla pot do sladke Indije Krromandije. Njene hife so rasle ne same s povečano brzino, temveč so se usmerile proti dihalnim odprtinam v listu — kajti njegove trdne površnice nis0- mogle predre t — in skozi te odprtne so prodirale, čim hitreje so mogle, v tkivo, da bi si privoščile sladkih »grižljajev« Zdaj vemo. zakaj se plesen tako rada naseli na sladkih stvareh — sladkor je pač plesnobinam najpopolnejša hrana. Star kruh, klej ali druge, moko vsebujoče snovi pa so jim enako dobrodošle samo zato. ker znajo bolje kakor vsi kemiki spreminjat'' ogljikove vodane v sladkor.
V nebesih marelične mezge sc počuti glivica torej neverjetno udobno, zato ni čudno, da uspeva, kakcr morejo takšna pritlikava bitja spLh uspevati in da spreminja svojo nežno porcelansko belino v krepko zelenkasto modrino. Po!eg hif pa poganja sedaj še nekaj, kar j je pripomoglo do znanstvenega imena »peni-cTiium crustaccum«, ali po naše »čop'časta plesen«. Ta nekaj so kakor filigran nežna stebelca. k; Se razraščajo namesto v veje in vejice v čopke togih, bisematih vršičkov. Človek b: si težk-r predstavljal kaj mičnejšega. nego so t.: izrastki plesni. Vse b: jih občudovale, da niso, na žalost, neoboroženemu očesu vidni le kot nekakšna rahla, temno pikčasta bata sumljive barve zelenega volka., ki se nazadnje, če Se ne pobrigamo zanjo, spremeni v zelo grdo, sivo rjavo, netečno glivasto tvar.
Izrastki prav za prav nimajo drugega namena nego da rab'jo kot ogrodje razmnoževanju. Plesni namreč še nimajo spola. Nekaj časa so raz:skoaalc: pač menili, da se poedine hife zra-ščajo v nekakšnem primitivnem objemu in si pri tem izmenjavajo svoje moške in ženske stan'čne tvari. Pa to ni zanesljivo degnano in tako verjamemo rajši samo v nespelno deFtev, ki se izvrši v bisernih vejicah, tu in tam pa opažamo tvorbo tako imenovanih »plodov«, ki se izkažejo, če jih pobliže pogledamo, kot goste, oranžno omrežje s trosi napolnjenih hif.
Življenje, ki uspeva rajši v senci
Razen sladkorja in malo vlage nimajo plesni nobenih posebnih zahtev. Niti svetlobe nimajo posebno rade. pa se povsod rajši sel:jc na senčno stran, ki jim bolje ustreza. To si velja zapomniti, kajti v tem bi bil način, da jim življenje v naši bliž:ni. zlasti pa v bližani naših živilskih zalog in drugih stvari, ki se j'h lotevajo, zagrenimo. Kolikor mogoče svetla, pa seveda zračna in suha jed:ina shramba jim je mi vrat na.
Ne smemo pa misliti, da so plesni samo za škodo na svetu. Po vsej Vzhodni Aziji je kultura soje navezana n. pr. na sodelovanje plesni iz vrste »aspergillus orvcae«. Z njeno pomočjo izdelujejo sojeve omake. znamenti sir in sake, japonsko žganje, a celo sojevo celulozo spreminja vrli aspergillus v sladkor, proteinske snovi :n pepsin. Malo, ckrogloglavo bitje upo-
rabljajo nekako kot laboranta, H mu samo
delo nadzorujejo, a mu potem njegove proz-
vode brezobzirno poberejo.
Pri nas so plesen dolgo časa uporabljali samo pri izdelavi roquefortskega sdra, njena drugačna dela pa so ji hudo zamerjali. Kratko-stebclni plesni so n. pr. očital1, da se naseljuje najrajši v kleju, s katerim lepimo opone na stene. Ker so namreč v tapetni industriji v prejšnjih časih zaradi lepe zelene barve uporabljali precej lahkomiselno arzen vsebujoča barvila, je to plesen izkoriščala tako, da je iz njih tvorila -arzenov vod^k, ki prehaja v zrak in utegne povzročiti smrtne zastrupitve.
Glivice — spretni kemiki
Vedeti pa moramo, da so vse te glivice po drugi strani bolj ali manj spretni kenvki, ki sodelujejo n. pr. z uspehom pr naravni dest'-
Jadjl aScohok in izdelujejo med drughn aksai-
no ter precej vredno citronorvo kislino iz slad-kornh snovi. Človek bi jih za zadnji namen prav rad izkoristi, če bi mu le megle pridelati zadostne količine kisline. Vidimo torej, da so plesni lahko prav koristne. A v zadnjem času so stopile nenadno v prvo vrsto med uničevalci škodljvih bakterij in zdravniška veda jih uporablja v vseh mogočih oblikah zlasti v obliki injekcij proti tem starim sovražnicam človeškega rodu.
To odkritje je prišlo s svetovno vojno, in sicer na prav zan miv način. Pri nekem nemškem letalskem napadu na London — pravijo — je zadela bomba laboratorij, v katerem so imeli za opazovalne namene mnoge kulture vseh mogočih povzročiteljev bolezni. Cevke s temi kulturami so se razbile :n ko je eden izmed asistentov čez nekaj časa pregledoval
ostanke laboratorija, je odkril, da so gl:vice
plesni iz zraka pokončale vse bolezenske klice. To je bil namigljaj, ki so ga izkoristili za nadaljnje preučevanje, in danes ve ves svet, da obstoje za zdravljenje ran in zoper težke nalezljive bolezni čudcžir leki, »penalini«, »pe-nicilijcva k'slina« in »notadini«, ki obetajo še prave čudeže.
Tako sc uesničuje tudi glede plesni stari rek, da je temu belo, kar je drugemu črno. Gospodinje sc z njo gotovo ne bodo n:koli sprijaznile, ker jim povzroča preveč sitnosti. Tem bolj jih bodo č:slali kemiki in zdravniki, a tudi stvarni ljubitelji narave morajo priznati, da spada čopičasta plesen s svojimi sorodni-cami med najlepše, kar jc ustvarilo življenje, in da zasluž'' na seznamu bitij v tem, kakor v marsikaterem drugem zanirhvem pogledu častno mesto.
POLOTOK COTENTIN
HUDIH IN VAZI JSKIH BORB
Jlr"Grave!inesi Berjauei
Z J	i U.r
iT ' 5.0mer\// \
Nemški vojn; dopisnik Dietrich Friese objavlja v tržaškem listu »Deutsche Adria Zei-tung« naslednji opis:
Polotok Cotentin. k; sega od Carentana ter cd izliva Douve do Cherbourškega zaliva, ni nikjer širok nad 50 km. V širini 40 do 45 km se vijeta obe nabrežji z mnogimi zarezami in zalivi proti Rokavskemu prelivu dokler se ne združita pri rtu de la Hague. Ozek je polotok, ozko je tudi bojišče, na katerem stoje sedaj invazij.-ka krdela. Narava pa je obdarila ta ozek pas zemlje z velikimi razno! i kostmi. Cotentin je polotok nasprotij. Tu najdeš strmo padajoče obale, prepade in stepi podobno ozemlje, pa zopet lepa pobočja, pisane travnike in ljubke dolince.
Še zanimivejša ob tej pestrosti pa je menjava obrežnega skalovja in dun. Za napadalca so pač nedosegljive čeri, ki štrle iz morja pri Jo-bourgu, r-a severnozapadni strani Cherbourga. Tam padajo proti morju v strmih črtah ogromne skale, o katerih se zdi. kakor da jih je v sivi davnini kiklop stresel tik morja. Ponekod dosežejo skale 128 m višine.
Ti skaloviti stolpi se vlečejo dolgo proti jugu. Po nekaj kilometrih pa se podoba nabrežja nenadoma spremeni. Že pri Cauvilleu se pojavijo najlepše dune. Pri Divilleu So že tako razprostranjene jn ploske, da jih domačini na-zivajo »peščeno morje«. Od! Divillea do Slou-villea pa se razprostira v dolžino 6 km najfinejša peščina. Potem pri Dielletteu naletimo na novo spremembo. Na 8 km dolgem obrežju se pojavijo granitne skale ter pri Flamanvilleu dosežejo višino do 80 metrov. In zopet se lice nabrežja spremeni, skalovje sc umakne dunam, ki segajo od Granvillea do slovitega zaliva pri Mount St. Michelu.
Takšna je zapadna obala polotoka Cotentina. Doslej se na tem nabrežju še nihče ni izkrcal. Severno in vzhodno nabrežje sta za vpad iz Anglije prikladnejša. Tam tudj ni pred kopni-no ncbenlh otokov kakor je to na zapadu, kjer leže Jersey. Guernsey in Alderney.
Na severni in vzhodni strani polotoka dobi obala zopet drugačen značaj. Sicer je tudi tamkaj nck.£y skalovitih nabrežij, ki pa se razlikujejo tako v profilu kakor tudi po sestavinah od zapadnega nabrežja. Skalovje se tod okrog le polagoma dviga in stopnjuje. Pred skalovitim nabrežjem so ploskejše skale, ki se vidijo posebno ob oseki daleč ven. To skalovje pa ni več iz granita. Pokriva ga humozna zemlja. Nekateri zalivi, n. pr. zaliv Sv. Martina. so čisto drugačni kakor zalivi na zapadu.
Na severnovzhodnem prestoru ob nabrežju Naccevillea in Urvillea so se Anglež; izkrcali
avgusta meseca 1. 1778. To je bilo takrat, ko so zadnjič v svoji večstoletni borbi proti Franciji zavzeli Cherbourg. Zgodovinska izkrceva-lišča ne leže na obali s čelom proti Angliji. Večina izkrcanj se je izvršila podobno kakor sedaj na vzhodnem bregu Co-tentinskega polotoka.
Na severni polovici, skoraj v Isti višini kakor Cherbourg, leži majhno pristanišče Barfleur. Tam so se borili okoli leta 1000. Angleži proti Normanom, tamkaj je gradil Viljem 1. 1066. svoje ladje, s katerimi je nameraval suniti v Angl;jo. V Barfleurju sta se izkrcala tudi Henrik II. in Rihard Levjesrčni. V juliju 1346 je vojska Edvarda III. oplcnila ter zažgala mesto. Angleška vojska je štela 40.000 mož. s katerimi se; je Edvard izkrcal v St. Vaastu le Hou-ge. kakšnih 15 km južno od Barfleurja in približno 15 km scvernozapadno cd Mountebcur-ga ter 25 km od kraja St. Mere Eglise. S to vojsko so Angleži potem porazili Francoze pri Crecyju.
Na bregu Cotentina se odpira lep razgled v daljavo. Drugače pa je na ozkem hrbtu Cotentina v sredini polotoka. Tamkaj je vsak razgled za tistega, ki se ozira na desno in levo, nemogoč. Gričevje se prepleta na vse strani, vsepovsod se pojavljajo jezovi in prav malo prijaznih poti se nudi za izhod iz te pasti. Polotok seka po sredini cesta, Id prihaja od Saint Lea preko poplavljenega ozemlja pri Caren-tanu naprej proti St. Mere Eglise. Montcbour-gu, Valognesu ln slednjič do Cherbourga. Ta cesta je ozka, ima na desni in levi strani okope ter vse polno živih mejic. Na nekaterih mestih ima cesta tudi prav nevšečne okljuke, ki omogočajo zaradi svoje lege uspešno obrambo dolinskih predelov.
Na obeh straneh ceste delijo žive mejice zemljo na majhne parcele. Stranska pota pa so prave stezice. Ozemlje polotoka Cotentina ni prav nič hvaležno za oklopnlške borbe, in sicer zategadelj ne. ker ovira razvoj motoriziranih oddelkov. Pokrajinska slika je v popolnem nasprotju z ravninskim prostorom okoli Baycuxa in Caena. kjer jc teren kakor nalašč za spopade z oklopniki. Zato pa so ti kraji kakcr ustvarjeni za pehotne spopade. Vendar pa strojnice nimajo dovolj prikladnega prostora za streljanje, zaradi česar
vojaki uporabljajo na tem ozemlju prvenstveno strojne pištole.
Polotok Cotentin je obljuden kakor Normandija v splošnem. Upravno ne tvori nika-kega posebnega okrožja, če izvzamemo Cherbourg ter mesteci St. Maalo in St. Lo. Vsa druga naselja na Četen t in u so vasice in naselbine. Carentan in Valognes imata le po nekaj
Jože Vrbovšek:
Bukova vefa
Dostikrat v življenju nanese. da se spomnim nanjo. Gre za rešitev problema, ki bi ga kar r-ad vzporedil z gordijs.Vm
vozlom.
Dogodek beležim še iz prve svetove vojne, bil pa ni objavljen v nobenem vojnem poročilu in ne v ooročil',0 vojnih poročevalcev, ki pomagajo zbirati gradivo za bodoče zgodovinske spise. Morda je celo škoda, da jim je ušel izpred oči. Meni, ki sem bil star 'akrat dobrih dvajset let, se je vtisnil v apomin prav neizbrisno. Zato bi ga rad otel pozabi, tudi zato, ker sem mu morda še edina živa priča.
Bilo je v Karpatih. Zima ie še bila. Sli smo, četa vojakov, s popolno bojno opremo po nekem bregu, po katerem se je vijugala izhojena gozdna pot. Na nasprotnem bregu so imeli Rusi svoje postojanke, kar pa ni važ»io za okvir tega dogodka. V četi so bili z vojaki tudi šarži vseh činov in stopenj, ki spadajo k četi.
Poveljnik čete je bil rezervni nadporočnik.
Takole, ako ga ni bilo kje blizu in ako je med moštvom nanesel oogovor nanj, bodisi, da smo stali v vrsti, ko so delili menažo, ali pa, ako smo si obirali uši za kakšnim grmom, je rekel kateri, da je od zlodja. Jaz sem kar prebledel, tak vtis je napravila name ta oznaka. Seveda, ni še bil dolgo pri četi, pa ga zato še nismo dobro poznali. Nisem bil bojazljiv, vendar sem nekoliko osupnil. Vtis je bil zame premočan, da bi si bil dej-
stva lahko takoj pravilno razporedil. Zamislil sem se in iskal primerjavo z zlod-jem iz krščanskega nauka, pa iz pridig pri šolskih mašah, pa iz lesoreznih podob v naših starih nabožnih knjigah, kjer zlodej preži na dušo, upodobljeno kot vitko astralno telo z belo srajčko, pa nikjer v spominu nisem našel nič takega, kar bi mi biio moglo pomagati zbližati predstavo ali primerjavo z našim četnim poveljnikom. Tako sem prišel sam zase do zaključka, da nima nadporočnik, poveljnik čete, ki je bil lep, še mlad mož strumnega, odločnega nastopa, ki častniku tako lepo pristoja, nobene skupne poteze z zlodjem.
Nad potjo je visela bukova veja. Samo v napotje je bila. Vsi smo vedeli to, ki smo šli po poti pod njo, nikomur izmed nas pa ni prišlo na um, da bi jo bil odlomil toliko, da ne bi delala več napot-ja. Pot je bila stara, bukev jo je s svojo vejo samo prerasla. Ne morem reči zato, da je bila pot nerodno izbrana in izhojena, saj je hodilo življenje po njej po svojem tiru, še preden jo je prerasla bukev s svojo vejo. Nerodno je bilo samo to, da je veja oplazila po glavi in po plečih in po puškini cevi vsakogar izmed nas, ki je šel Po stezi. Bukev ni bila kriva, da je pognala vejo prav čez stezo. Tam, kjer je stala, ni bilo poti. Razvijala se je tako, kakor ji je dano in kakor ji je v prostoru, zraku in soncu določena meja njene rasti .
Na vse te okoliščine pa ni oomislil prav gotovo nihče iz čete, ne mi navadni vojaki, ne šarži. kar nam je bilo treua pač oprostiti, ker se v Karpate nismo podali na nobeno botanično ekskurzijo. Zato si tudi nobeden izmed nas ni storil
ničesar iz tega, ako ga je veja oplazila. Prava reč, kaj takega, v vojni so drugi, hujši štrapaci, kakor pa, če te veja oplazi! V vojni ne potrebuješ angleškega ob-liža! Ali vendar! Zakaj to? Treba bi bilo samo majhne domisli, majhnega napo-na volje, majhne kretnje z roko, pa bi bila ovira odstranjena. In ako že oplazi veja mene, ni treba zato, da ODi-azi tudi drugega, ki gre za menoj. Dolžnost je moja, napoto odstraniti in olajšati pot temu, ki bo šel za menoj. Na tole ni nihče iz čete pomislil, ne šarži, ne vojaki, kakor sam poveljnik, ki je stopal za četo. Preden je bil na vrsti, da oplazi veja njega, kakor vse druge pred njim, jo je prijel, upognil, odlomil in s prožno kretnjo vrgel kraj poti.
»Poglejte,« mi je rekel, »dvestopetinšti-rideset mož je šlo mimo te veje, pa ni prišlo nobenemu od njih na um, da bi jo bil odlomil, če že ne zaradi sebe. pa vsaj zaradi tistih, ki so šli za njim! Ali vidite, kako človek malo misli na druge? Dvestopetinštirideset oslov, ki se rajši puste oplaziti od veje ,kakor pa, da bi jo z majhnim naponom volje in z majhnim trudom odstranili! Ali ne more človeka razjeziti taka površnost, taka nemarnost, taka brezbrižnost do drugih?«
Takrat mi je postalo jasno, ;:akaj mu je oni rekel, da je od zlodja. Zavist, ker ga je ta nadkriljeval po bistrini duha. Res, ni ne v vsaki tornistri maršalske palice! Pridržana je samo duhovom z vo-diteljskim darom.
Po povratku iz kužne bolnišnice v Wa-dowicah pri Krakovvu so mi povedali, da je nadporočnik padel v boju. Kar žal mi je bilo za njim.
tisoč ljudi. Montebourg je komaj večji trg. Nešteto naselij na Cotentinu nima niti značaja vasic, raztresene hiše se vlečejo v verigi samo vzdolž glavne ceste. Navadno stoje po tri do štiri hiše skupaj.
Cherbourg je bil že od nekdaj najvažnejši kraj Cotentina in tudi v sedanjem ča-^u ni izgubil svoje veljave. Ugodna lega jc napravila iz tega mesta prvovrstno pristanišče. Pred kakimi 200 leti so začeli graditi tukaj pristaniške naprave, toda za vlade francotsk'h kraljev niso storili do*ti. Sclc Napoleon je dal pobudo za razvoj Cherbourga. Odredil je, da se mora veliki jez nasuti in šele s tem je Cherbourg dobil značaj ladjedelniškega mesta. Na to svoje delo je mislil Napoleon še tedaj, ko je sameval v pregnanstvu na otoku Sv. Helene. V svoj dnevnik jc tedaj zapisal, da je hotel v Cherbourgu obnoviti čudeže Egipta. Naprava umetnega pristanišča, ki je bilo dograjeno leta 1933., je pripomogla k temu. da je postal Cherbourg drugo največje trgovinsko pristanišče Francije. Tukaj se je vsako leto vkrcalo in izkrcalo do 200.000 potnikov, v pristanišču pa se je zasidralo ogromno število ladij. V Cherbourgu so pristajali najponosnejši prekomorniki vsega sveta.
To pristanišče, ki razpolaga s širokimi In najmodernejšimi napravami, je prvi in najvažnejši cilj, katerega bi želeli doseči Anglo-Ame-ričani na evropski celini. Toda čeprav so pripravili za zavzetje Cherbourga nadmočne edinice, ga doslej še niso mogli napasti z morske strani. Prav gotovo slutijo in vedo. kako uč n-kovita lahko postane obrambna sila cherbour-ške trdnjave. Zaradi tega poizkušajo priti Cherbourgu za hrbet. Nekaj kilometrov pred Cher-bourgom se vije cesta proti mestu v serpentinah. V tem je dohod s kopnine v Cherbourg nekoliko podoben Scvastopolju, samo s to razliko, da je svet na Krimu stepnat. ozemlje v Normandiji pa zeleno.
Ozka dolinica Divette. v katero se iztekajo železnice, je na obeh straneh obdana z zelenimi griči. Od tod
branilci lahko prav uspešeno podvze-majo sunke proti notranjosti. Nedvomno bodo oddelki, ki branijo Cherbourg proti napadalcem, tudi v pristanišču samem pokazali tisti junaški duh. ki jih je doslej vedno odlikoval pri onemogočanju sovražnih mvazijskih načrtov.
Mlad! piščanci sad letalskega napada
V Frankfurtu ob Meni so strahovalnl letalci pred dobrimi 14 dnevi izvršili terorističen napad. Ko so po dveh tednih začeli odkopavati porušene zgradbe, so pod neko razvalino odkrili lonec vloženih jajc. Delavci so se hoteli prepričati, kaj se je zgodilo z jajci v veliki vročini, povzročeni po fosfornih bombah. In niso bili malo osupli, ki so prebili lupino prvega jajca, pa se je oglasilo iz lupine nežno čivkanje. Tudi v ostalih jajcih so odkrili mlade piščančke. Znanstveniki se za to odkritje silno zanimajo kajti podobni primeri so doslej tudi znanosti neznani in še nepojasnjeni.
Naročite se na romane »Dobre knjige"
Ničemurne veličine
Medtem ko je ponos prave osebnosti nekatj upravičenega, preti ničemumosti nevarnost, da postane smešna. A vendar se nam vidi nekam tešljivo, če kažejo tudi veliki duhovi nekaj te slabosti, ki nam dokazuje, da niso tako hudo odmaknjena od vsega človeškega.
Znano je n. pr., kako domišljav je bil eden izmed ustvariteljev nemške romantike, August Wilhelm von Schlegel. Ta se je nad vse rad lepotičil, in sicer z rožnatimi mažami, a slikarsko delo, ki ga je dovršil tako na svojem obrazu, je občudoval v zrcalu, ki je bilo vdelano v pokrov njegove tobačnice. — Razen tega je nosil lasuljo — to se pravi, ne ene, temveč deset! S temi desetimi lasuljami je hotel ljudi varati, da mu lasje rasejo naravno, kakor bi moralo pač biti Zato so bili iasje vsake izmed lasulj za nekoliko milimetrov daljši Kadar si je nataknil lasuljo št. 10, je imel navado, da je govoril zamišljeno: »Mislim, da je že čas, da si dam spet ostrici lase!« Naslednji dan se je kazal ljudem z lasuljo št. 1...
Sloviti francoski skladatelj Rameau je slišal nekoč, ko je stopal po neki pariški ulici, papigo, ki je oponašala njegovo arijo »Trastes apprčts! Pales flambeaux!« To ga je tako razveselilo, da je kupil ptico za ceno, s katero bi lahko drugače dobil najmanj sto papig. Žival je postala njegova ljubljenka in je ravnal z njo z najbolj čudaško nežnostjo. Ko je poginila, je za njo baje dosti bolj žaloval nego za svojo ženo.
O Lamartinu pripovedujejo, da je vprašal nekoč nekoga: »Ali ste že prebrali mojo zadnjo knjigo?« — »Seveda,« je odgovoril dotični. »Kolikokrat?« — »Samo enkrat.« — »Potem mi dovolite povedati, da je še ne poznate.« je dejal pesnik. »Jaz sam sem jo prebral štirikrat in sem v njej odkrival vsakokrat nove resnice.«
E. T. A. Hoffmann, mojster fantastične pripovesti, bi rad veljal za dobrega lovca. V svojo beležnico si je zapisoval vestno vsako žival, o kateri je mislil, da jo je položil s svojo puško. Nekoč se je hudo razsrdil, ko je nekdo iz lovske družbe trdil, da neke srne ni ustrelil pisatelj, temveč tamkajšnji gozdar. Da bi ga pomiril, je gozdar sam »lažnivca« zavrnil in je ostalim gospodom pomežiknil, naj dado isto-tako Hoffmanu prav.
Najbolj pa jo je pihnil sloviti heidel-berški filozof Kuno Fischer. Slovel je za vnetega ljubitelja zunanjih častnih znakov, zlasti pa mu je ugajal naslov eksce-lence, ki so mu ga nekoč podelili. Študenti, ki so poznali to njegovo ničemuroost. so se dogovorili, da ga bodo kolikor mogoče pogosto nagovarjali s tem naslovom. Ko je nekoč eden izmed njih pri izpitu vendarle malo preveč pretiraval, ga je skuša] Fischer zadržati z besedam'": »Nikar neprestano ,ekscelenca, efccelenca', mladi mož — le tu pa tam malo!«
Hitra obnova
psrulenlh mest
»Der Vierjahresplan« objavlja smernice glede obnove po angloameriških strahoval-nih letalcih razdejanih mest, kjer piše Her-mann Hendinger, da je Fuhrer že dal po-velije, naj se že zdaj uvedejo potrebni postopki za obnovitvena dela. Vojna še brani, da bi graditelji takoj prijeli za krampe in lopate, zato pa pojdejo vse razpoložljive sile takoj po zmagi na delo. da se porušena mesta nanovo zgradijo. Gradbeni minister Speer je že dal navodila stavbenikom in arhitektom. Po vojni bo uveljavljeno načelo, da je treba najpoprej zgraditi stanovanjske hiše. Gauleiterji bodo dobili v tem pogledu posebna pooblastila. Splošno bo obveljalo načelo, da se morajo ulice in trgi razširiti in da se morajo obnovitvena dela čimprej izvršiti.
Ali veste, kako Je ravnati z ročno briz-galnieo, gasilsko metlo in kako sc gasi s peskom? če niste, skušajte dobiti zadevna navodila, izvežbajte se! Najboljši pripomočki nam nič ne koristijo, če jih ne znamo uporabljati.
Kako se boš obvaroval mraza, ki prihaja iz betonskih tal v zaklonišču? Izoliramo ga na ta način, da na, tla položimo par plasti časopisnega papirja, preko tega pa stare preproge, linolej, desko ali podobno.
Križanka št. 45
Besede pomenijo:
Vodoravno: 1. na prireditvah pomeni uspeh, v šoli običajno neuspeh. 8. od središča zelo oddaljen, 15. žensko ime, 16. hišni bog pri Rimljanih. 18. zapreka, napotje, 19. španski spolnik, 21. pesem, 22. zli duh. 24. turški fcvdalec, 25. nada. 26 kratica za evropsko valutno enofo. 28 ljubek, privlačen, 30. pod-rednj veznik. 31. del pohištva. 32. manj kot celota. 33. pečat. 34. je voda pri 100° C, 35. veznik, 37. priden, marljiv 41. oseba iz Gotovčevc opere. 42. ploskovna mera. 43 razdobje. 45. hotenje, smoter. 46. del prostora, 48. itali janski spolnik, 49. gospodinjska potrebščina. 51. rimski vojskovodja v starem veku, 52. brez nje ni življenja. 54. zastopnik tuje države. 55. občutljiv, nežen.
Navpično: 1. prireditev, izvedba, 2. predlog. 3. osebni zaimek 4. znanost. 5. ime slovenske filmske igralke. 6. kazalni zaimek, 7. prometno sredstvo. 8. bcsedica. kj z njo izrazimo naše soglasje, 9. grška črka. 10. žensko ime. 11. južno sadje. 12. glej 43. vodoravno. 13. egipčanski sončn' bog, 14. delen, nedovršen. 17. puščava v Južni Ameriki. 20 enota tekočin, mere, 22. zelo velik, izreden, 23.
občutljiv, neodporen. 25. šolske kazni, 27. neumen. 28. sladka jed. 29. mestece v Dalmaciji, 30. predplačila. 36. ogenj veselja, 38. francoska luka (fon.), 39. vas v ljubljanski okolici, 40. rastlina ovijalka. 43. žensko ime 44. mestece v Poadižju, 46. število, 47. žensko ime. 49. predlog. 50. predlog. 52. v pahljači, 53. arabski žrebec.
Rešitev križanke št. 44
Vodoravno: l. Bosna, 5. Savona, 10. obala. 14. konj, 16. beda, 17. očak, 18. Ek 20. stek, 21. Ra, 22. Obir. 23. fa, 24. gos," 26. en, 27. so. 28. era. 29. Err. 30. Anton, 32. Kanada. 34. puran, 36. lj.eta, 37. Apatin, 38. omika. 39. nag. 40. Una. 41. Ir, 45. sura, 47. si. 48. zlom, 50. ri. 51. besi, 52. seja, 54. Abel, 56. aroma. 57. kolera. 58. Atena.
Navpično: 1. Bregalnica, 2. Sk. 3. nos, 4 antena. 6. ab, 7. Verona. 8. oda. 9. na, 10. oči. 11. bar. 12. ak, 13. Akarnanija, 15. jen, 17. oba, 19. konjar. 22. Oran, 23. frakar, 25. steg, 27. sapa. 28. edil. 29. Erik, 31. ot, 32. Kana. 33. atelje. 34. podoba. 35. mu, 40. Uri. 42. Ala. 45 sem. 46. USA. 47. sel, 49. met. 51. bo, 52. so, 53. ar, .55. le.
ŠPORT
Dodatki k drobižu po svetu
Izmed športnih dogodkov in zanimivosti zadnjih dni bi bilo med važnejšimi zabeležiti vsaj naslednje:
Prekinjena tekma v Benetkah
V	Benetkah sta nastopili enajstorici Venezie in Ampelee v zadnji izločilni tekmi za vstop v ožje tekmovanje za državno nogometno prvenstvo Italije. Igra je potekala precej medlo z obeh strani in vse do 20. minute pred koncem ni bilo na nobeni strani nobenega številčnega uspeha. Takrat je levo krilo Venezie iz presenetljivega napada zadelo v vrata, toda sodnik je odločil, da je bil gol dosežen iz off sida. Moštvo Venezie je dvignilo velik krik in vik nad stranskim sodnikom, ki se je slednjič dal omehčati in je pojasnil sodniku, da je bil gol dosežen pravilno, na kar je sodnik priznal zg odlitek v korist Venezie. To pa je dalo zopet nasprotnikom povod, da so se najprej z besedami, nato pa tudi z dejanji lotili nasprotnikov in slednjič na splošno ogorčenje občinstva zapustili igrišče. Pristojni športni forumi v Trstu bodo imeli tako v kratkem razdobju 14 dni že drugič opravka z nesport-nimi dogodki na njihovem področju.
V	Turinu sta se sestala stara nasprotnika Juventus in dosedanji italijanski nogometni prvak Torino. Tekma se je končala s 3 : 3 (1 : 1) neodločeno. Ambro-siana je z lahkoto premagala Varese s 3 : 0. Vpiašanje zmagovalca v tej skupini še ni rešeno in teoretično je tudi še celo Ambrosiana lahko prvak in najres-nejši kandidat za drž. prvaka.
Bratislava — slovaški nogometni prvak
Kakor je bilo pričakovati, si je nogometno moštvo SK Bratislave letos spet priborilo slovaško državno prvenstvo. To se je zgodilo v nedeljski tekmi proti TSS Trenčinu, nad katerim je zmagalo gladko s 3:0 in si osvojilo še manjkajočo točko v prvenstveni tabeli.
Ferencvarosi TK in Kološvar — finalista za madžarski pokal
Tekmovanje za madžarski nogometni pokal je doseglo vrhunec. Dne 25. junija bosta v finalni igri nastopila v Budimpešti Ferencvarosi TK in moštvo iz Kološ-vara. V semifinalnem kolu je premagal Ferenzvarosi TK moštvo Ujpesta v lepi igri s 5:2 (2:0), medtem ko je Kološvar v težki borbi premagal lanskega pokalnega zmagovalca Csepela z 1:0 (1:0).
Ženski met kopja do 42,75 m.
Na tekmovanju v Trieru je dosegla znana nemška atletinja Anneliese Steinhauf v metu kopja rezultat, ki že dolgo ni bil dosežen: 42,75 m! Ista tekmovalka je zmagala tudi v metu krogle z metom 11,96 m.
Holandski lahkoatleti med seboj
V olimpijskem stadionu je bila v nedeljo zbrana elita holandskega lahkoatlet-skega športa. Doseženi so bili nekateri prav dobri uspehi, kar je razvidno na primer iz naslednjih: 100 m je pretekel Zwaang v času 10.8; 400 m Blok v 50,8; S0O m Bouman v 1.58; 1500 m van Heeren v 4:06; 3000 m Slijkhuis v 8:39,8. V švedski štafeti je zmagalo moštvo Amsterda-mer SC v 2:06. V teku čez zapreke na 100 m je zmagal Kaan v času 16,2; v skoku v daljino J. Houtman s 6,79 m; v višino isti z 175 cm, v metu diska A. De Bruyn s 43.16 m in v metu kopja Lutve-yeld s 53,00 m.
Kaegg proti Anderssonu
Velika švedska rekorderja Gundar Ha-egg in Arne Andersson se bosta prvič letos sestala na večerni lahkoatletski prireditvi dne 28. junija v stockholmskem stadionu. Zadnjič sta se merila med seboj v teku na 2000 m pred dvema letoma; takrat je zmagal Haegg z novim svetovnim rekordom 5:11.8. Tokrat bosta tekla 1500 m in ni izključeno, da bo spet »padel« rekord. ki ga brani Andersson s časom 3:45. *
Predsednik CONI-a je imenoval naslednje nove športne vodje v Italiji ,in sicer Emilija Gallija za tenis, grofa Antonija Sormani-Verrija za boks, Ausonija Aleti-cha za rugby in dr. Enrika Ruregija za plavanje.
Zaradi reorganizacije slovaškega športa je bila razpuščena dosedanja športna centrala. Za komisarja športnih poslov je bil imenovan vodja oddelka za telesno vzgojo na slovaški univerzi dr. Binowsky.
Po znaku alarma je prepovedano gledati skozi okna, postajati po balkonih, dvoriščih in vežah.
Nadzoruj od časa do časa sam, če je zatemnitev tvojega stanovanja v redu. Pojdi iz hiše in se prepričaj, če iz stanovanja ne prihaja kaka svetloba. Poškodovane zatemnitvene naprave popravi takoj.
Nespametni so oni, ki se smejejo tistim, ki se vestno drže navodil za zaščito pred letalskimi napadi, ker se ravno njim lahko zgodi, da bodo bridko obžalovali svojo . neumestno junaštvo in vsevednost.
MALI OGL
Kdor išče službo plača za vsake Desedo L —JO, za drž. ln prov. takso —.G0, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženitve ln dopisovanja je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo. za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—.
Službo dobi
SOBARICA
dobi stalno službo z vso oskrbo v gostilni Mr«k, Rimska 4.	15369-la
FRIZERSKO pomočnico spreimem takoj ali po dogovoru. Cen], ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača«.
14707-la SKDOMNO DEKLE srednjih let, sprejme mala družina Za lahka hišna dela. Nastop 1 julija. Slomškova ul 31.
15252 lo
FRIZERKA
doora, tudi mlajša, dobi službo proti dobri plači. Salon Vena Gr di-šče 4.	15102 la
KUHARICO samostojno, za tričlansko odraslo družino, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«-. 15321-la
POSTREŽNICO snažno za pospravljanje sobo in predsobe, iščem takoj od pol 8. do 10. ure dnevno. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15309 la
KUHARICO
veščo samostojnega dela, pridno in snažno, ki želi ostati dalj časa pri mirni dvočlanski rodbini. iščem. Pogoji po do-govoru. Predstavi nuj se med 9. in 11. uro donoldne. Ulica 3. maja 2/IV.	15334-la
POSTREŽNICO za popoldanske ure. iščemo v središču, proti do. bremu plačilu. Naslov v ogl. odd. Jutra.
i 5340-1 a
KUHARICO
za nekai ur dnevno in postrežnico z>. ves din, ali samo popoldne, iščem za gostilno. Naslov v ogl. Odd. Jutra.	15348 1a
MLADO DEKLE iščem z t lahko delo čez dan. Naslov v og!. odd. Jutra.	15359-to
RETUŠER
dober sprejme retuše na dom. Ponudbe ni og!. odd. Jutra pod »Retuša«.
15353 3
PREŠIVALKA
sprejme delo na dom. Naslov v ogl. odd .Jutra.	15363 3
USPEŠNO POMOČ pri učenju nudi za nizfcp nagrado mlajšim dijakinjam med počitnicami dijakinja klasične gimnazije, zlasti iz latinščine in nemščine. Naslov V ogl. odd. Jutra.
15365-3
Mssnsm
KOPALNO OBLEKO
temnomodro, popolnoma novo iz čiste volne, za močno, večjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	1475S 6
VENECI JANKO intaktno, vse železne dele, ugodno prodam. Ileršič, Ljubljana, R Hiška cesta 13. 15229-6
i>lAKMOi-iJ\A KREDA bela, kalciiev karbonat 0, 00, 000, 0000, Plasticol, Sintexpomice, karbolinei katran, olie za lermena — stalno na zalogi. »Petro natta«, Ljubljana, Ciril-Metodova 35a. prei Tyrševa.
J-376 6 PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traia, ugodno naprodai. »Petro-nafta«, Liubliana, Ciril-Me todova 35a. prei Tyrševa.
1-377-6 HUBERTUS PLAŠČ nov in dve frizerski halji, že rabljeni ter moške škornje št. 43, prodam. Florjanska 23 II.
15326-6
RADiOAPARAT
5-cevni, nov, ugodno proda Stanko Karlov, šek Kn-:fljeva 8 (preje Dvofakova).	15325 6
ŽENSKO OBLEKO volneno, fino, drap barve, malo nošeno, za vitko postavo, in črn/e ženske sandale, moderne, št. 38. prodam za ugodno ceno. N .slov v ogl. odd. Jutra.
15322-6
ROLLEIFLEKS
obj. Zeiss-tes=ar 1:2.8. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15317-6
POSTELJICO otroško, belo. železno, 3 žimnico, prodam. Na. slov v ogl. cdd. Jutra.
15313-6
ČEVLJE
ženske in moške, rb-ljene, več parov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15319-6
RADIO prodam. Snežniška 1/IT.
15320 6 MLADO KRAVO prodam ali z- menjam za konja ali žrebe. Naslov v ogl. odd. Jutro.
15307-6 ŠPORTNI VOZIČEK
predvojni ter skoraj no. vo rjuhe, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
15308-6
KOLESI
moško in žensko, prodam. Iz prijaznosti ogled v trgovini s čevlji: Medvedova ulica 12.
15318-6
KINO SLOGA	Tel. 27-30
Visoka pesem materinske ljubezni v usodi prave žene in matere v globokem dramatičnem TOBIS-ovem filmu
MOJI ŠTIRJE MLADI
Kathe Haack, slavna gledališka igralka v glavm vlogi, dalje John Pauls-Harding, Heinz Lauseh, Gerhard Bom-bal, Bruni Lobel, Hermann Speelmans DODATEK: KULTURNI FILM »MLADINA MUZICIRA«
Predstave ob 16. in 19. uri
KINO MATICA	Telefon li-41
Največji šlager sezone! — Zgodba o nastanku ,šramel-kvarteta', polna naj-sijajnejših popevk m humorja
ŠRAMEL
Hans Moser, Paul Horbiger, Marte Harell, Hans Holt Predstave ob 16. in 19. uri
KINO UNION	Telefon i'4-21
Strastna ljubezen škotske kraljice in njena nesrečna usoda v monumental-nem velefilmu
MARIJA STUART
Žarah Leander, YVilly Birgel, Axel v. Ambesser, Lotte Koch, Fr. Benfer Predstave ob 17. in 19.15 uri
Naročite se na romane Jobre knjige"
>♦«♦♦•004. «♦<>*«
ŠIVALNI STROJ
nov, pogrezljiv. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15332-6 RJUHE in KAPNE
ter pregrinjalo zi 2 postelji (etamin), vse predvojno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15329-6
UGODNO PRODAM kep ilno čepico, čevlje, nove, predvojne, dober pliš za tapeciranje in volneno blago za moško obleko ali kostum. Naslov v ogl. odd. Jutr«.
15337-6
ŠIVALNI STROJ
Jax, z dolgim čolničkom, zelo dober, poceni prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	15338-6
DEŽNI PLAŠČ moški, gumi. nov, za večjo postavo, prodam. Vprašati: škof pri Potrato & Kune, Frančiškanska.	15343-6
OTROŠKI VOZIČEK globok ugodno naprodaj. Vidic, Vrazov trg 4.
153-44-6
DEŽNI PLAŠČ
ženski, doubl. b i Ionska svila, zelo dobro ohranjen. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15350-6
BLAGO drap rižasto, za mor-ko obleko ali domski kostum, zamenjam za ve. liko serijo pokrajinskh znamk. Krojač, Celovška c. 8.	15351 6
2 KOLESI damsko in moško, kot v novem stanju, zelo ugodno prodam. Merkur, Puhnrjeva 6. 15354 6
2 TR1KOLICI nosilnost 500 kg. druga 1500 kg, pripravni tudi za vožnjo peska, še v novem stanju, zelo ugodno prodom. Merkur, Puhnrjeva 6. 15355-6
FOSTELJO z mrežo, nočno omarico in omaro, prodamo. Rojina, Slomškova 16.
15356-6 SREBRNO LISICO
kr sen eksemplar. novo. prodam. Milen Božič, Krakovski nasip 18/1. Od 13. do 15. ure.
15357-6 »INGELEN« RADIO
3-cevni. kot nov. naprodaj za izredno ceno Ur 2895. V četrtek med 13. in 14. uro. Naslov v ogl. odd Jutra.	15353-6
SALON brivsko-frizerski, v Ljub. ljani, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«.
14708 6 ŠIVALNI STROJ
Singer, nov. pogrezljiv, prodam za 18000 lir. — Ponudbe na ogl- odd. Jutra pod »Singer«.
15292-6
PNEVMATIKO
za bicikel in velik ve-leur predpražnik, pro. dam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15361-6
MASAŽNI APARAT in žensko kolo, poceni prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	15367-6
NALIVNO PERO znamke Soenecken. ugodno prodam. Ogled pri vratarju »Jutra«, Pucci-nijeva ul. 5 15366-6
5 m FI.ANELE po ugodni ceni prodnm. Naslov v ogl. cdd Jutra.	15368-6
PEGE IN LIŠAJ V.im zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane, Židovska ulica 1
15222 6
MRČES IN GOLAZEN:
uši. stenice, bolhe, ščurke molje, miši, podgane, voluharje in brnmorje zanesljivo pokončate s st-rupom ki ga dobite v drcureriji KANC Žid >v. ska ulica 1. 15221 6
ZNAMKE
kompletno 2foirko ali posamezne partije, tudi prekomorske in pokrajinske, kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod ^Znamke«.	14552-7
LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Ljubljanski Zvon« 14553-7
LJUBLJANSKI ZVON 18S! do 1900. 1911 in 1916, Dom :n svet 1888 do 199o in 1911 zelo dobro plačam. — Knjigarna Žužek, pa^aia
15080-7
STEKLENICE
različnih vrst. kupuiemo. Dobro plačamo Na Vašo želio iih prevzemamo na domu B Guštin, Vodnikov trg 2	I 318-N-7
AVIONSKE znamke Ljublj nske po krajine. tudi posame zne komade kupi-n. Po. nuabe na ogl odd Ju tra pod »A. G. 1944«.
15302 7
ČEVLJE
r■-.bi jene kupujem in prodajam ali zamenjan manjie in večje števil ke Klavžar, Vošnjakova ul. 4.	15261-7
RJUHE kapne blazin^ke prevle ke in drupo posteljnino kup m in pla am d bro. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 15257 7
VREČE
prazne cementne in sli£ne, papirnate, kupuje PETRO NAFTA, Ciril-Metodova cesta it	J-380-7
KOLESA damska. moška, dečja, trlcikle in druga vozila, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. — Hnko Privšek, Kolo dvorska 7.	15256 7
OTROŠKE VOZIČKE globoke in športne, ku-pujem stalno ali prevzamem v komisijsko produ jo. Hmko Privšek, Kolodvorska 7. 15255-7
HRASTOVE SODE od 300 do 7001, dobro ohranene, kupim. Po-nudoe na ogl. odd. Jutra pod »St. 1612«.
15197-7
AI.TO FRAN KO T. B. C., letalsko 1941 in Co. Ci., kupim. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Alto«.	14724-7
2 KOLESI moško in žensko ter šivalni stroj, vse dobro ohranjeno, kupim, ev. dam tudi protivrednost. Ponudbe z navedbo zna-rke in cene na ogl. odd. Jutra pod »Ugcdna prodaja«.	15323-7
OTROŠKI VOZIČEK dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd Jutra pod -»Ot-oški voz;ček«.
15333 7
DELNICE
Trboveljske premogokop-ne družbe in vevških papirnic, kupim. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Navesti ceno*.
15341-7
ELEKTR. ŠTEDILNIK
s pečaami (El. Tisch-herd), kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »štedilnik dobro plačam'.	15342-7
KUPIM: večjo množino rjuh ln druge posteljnine. Plačam najvišjo ceno. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Novo podjetje«.
15346-7
ŽENSKO KOLO
v dobrem stanju, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žensko«	15352-7
KRZNENE PLAŠČE isičje boe. dobro ohranjene, kupuje krznarstvo Rot. Mestni trg 5. Sprejem samo dopoldne. Vhod skozi vežo.
J-401-7
ZNAMKE
pokrajinske, 1 serijo malo. a vi Ionsko in 1 kompl. 53 kom"dov, kupim. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Pokrajinske 4878-. 15360-7
RADIOAPARAT prenosljiv, prvorazredni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rndto« _153B4-7
HOBESE!!
TRGOVSKI LOKAL
z opremo ali brez, sprejmem v najem. Po. nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija«.
15312-17
Pdsest
NAKUP In PRODAJO
NEPREMIČNIN posreduje najhitreje n najvestneje ter iste prevzame tudi v upravljanje:
Realitetna pisarna
ZAJEC ANDREJ Tavčarjeva ul. 10.
TRAVNIK
reč hektarjev — Vič — naprodaj na.boljšemij ponuiniku. Kuflov v ogi. oddelka Ji.'ra.
150-25-30
40.000 kv. m.
smrekovega gozda ob cesti. 20 minut hodi od žel. postaje, kot stoji in leži, po Lir 8 za kvadratni meter, prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mlada smre-kovina«.	15276 20
VILO Z VRTOM takoj kupim v lepi vil-ski četrti LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. Ju-tra pod »Do 2.500000 lir«.	15045 20
LEPO PARCELO
1300 kv. m. na najlepši sončni legi periferije, takoj prodam po 145 lir Za kv. m Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Le. pa prilika«.	15347-20
m
ipii

POSEST"
realitetna pisarna, družba z o. z.,
Ljubljana, Miklošičeva c. 4-II,
posreduje:
pri prodaji, nakupu in zamenjavi nepremičnin hitro, točno in solidno.	J-393-I
Sobe išče
SOBO ali SOBICO
preprosto, s posebnim vhodom, išče ves dan odsoten gospod. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Plačam naprej«.
1525'*-23a 2 OPREMLJENI SOBI z upor bo kuhinje, išče tričlanska odrasla druži, na. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1000 lir mesečno«.	15239-23a
SOBO
z vso oskrbo išče mlad g ispod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2000«.
15328 23a
KUPUJEMO in NAJBOLJŠE PLAČAMO
posušeno in sveže:
Milnica koren Srčna moč koren CikoriJa koren Tavžent rože št. Janžove rože Sv. Bened tk- rože Urhovke rastlina Gladišnik rastlina Zlata drozga rastlina Materna dušica rastlina Mi j ar on rastlina Prvenec rastlina Timijan rastlina Peteršil rastlina Dobra misel rastlina šetrnj rastlina Krhlikovo lubje Divji oreh lubje Hrastovo lubje
Lipovo cvetje Arnika cvetje Bezgovo cvetje Kamilica cvetje Borovnica list Borovnica Jagod6 Jagoda list Lapuhov list Trpotec list Kopriva list Robida list Malina list Melesa list Češnjeve peclje Kumna seme Gozdni koren Baidrijan koren Kompava koren Kolmež koren Sladke koreninice
kakor tudi vse ostale vrste zdravilnih in dišavnib zelišč
Vse vrste povrtnine ln gobe vseh užitnih vrst Prevzemamo dnevno od 9 do 12 in od 14. do 18. ure v skladišču
»A L P A« hranilni proizvodi, Ljubljana, Vidovdanska cesta 18.
Bodi kmet,
itudeni. gospod, krema RAPIDA oovsod
JLLUSTR1ERTE
DVA PROSTORA
prazna, iščem pri dobrosrčni družini (v enem bi na elektriko kuhali). Plačam do 400 lir. Po-nube prosim poslati na ogl. odd. Jutra »Dvakrat pregnani — štirje brezdomcu. 15315-23a SOBO
za dve osebi, z vhodom s stopnic, s hrano ali brez. išče mirni par za takoj ali 1. julij. Ponudbe na ogl cdd. Jutra pod »Takoj aH 1. julij«.
15330-23,1 ENO SOBO ALI DVE brez perila., s souporabo kuhinje, po možnosti na periferiji, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna zakonca«.	15314-23a
PRAZNO SOBO za samsko spalnico. Išče mlad gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Indiferenten«.
15327-231
Soho odda.
SOSTANOVALCA
sprejmem takoj Prednost z lastnimi rjuhami. Gradišče 8a visoko pritličje. (Za Dramo. 1
15339-23
Vse denarne
in trgovske posle
izvršim hitro, točno ln solidno. Priporoča se:
RUDOLF ZOR£, LJUBLJANA,
Gledališka ulica 12
Tel. 38-10
VAŠE ROKAVICE in usnjene čevlje, vse 12 delke iz usnia barvamo in semiJ čevlje čistimo po najnižji ceni. Džemal Hai-rula. Mestnj trg 11.
J-340-N 37
PAPIGI
modra in zelena, sta ušli v bližini nove cerkve v šiški. Vrnitev proti nagradi. Dreniko. va 12	15289-37
ŽIVIL. NAKAZNICE za krompir na ime Miloševi (dve), na škuf-ca (1). -^m našla. Zgla-siti v ogl. odd. Jutra.
15316-37
Za bančne ln denarste posle,
nakup in prodajo raznih premičnin in nepremičnin se priporoča
Al. Planinšek,
LJUBLJANA, Dvorakova ulica 3/1.
DEŽNIK
le izgub.1 deček v Vr-hovčevi ulici. Pošten najditelj se naproša, d?, g t vrne proti nagradi v og'. cdd Jutra. 15349-37
PRAŠIČKA enega ali dva, dam takoj v rejo proti delitvi <,li plačilu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15331-37
Prevodi, proSnje, prepisi, razmnoževanja, informacije
»SERVIS BIRO«,
Selen burpova ulica 4 telefon št. 2109
Del svili urad v Ljubil srni nudi ugodno nameščenje:
15 prevajalcem (tolmačem) nemško-sloven-sko, nemško-italijansko. — Večjemu številu šoferjev v starosti 20 do 30 let. Godl>eni-kom za les, pihala, :n fanfare. — Sprejmejo se mladeniči v šofersko šolo, prednost imajo izučeni kovinarji. — Vsa pojasnila in prijave pri
DELOVNEM URADU, LJUBLJANA, Delavski dom od do 12. ure.
Zahvala ______
Vsem, ki ste na katerikoli na- | čin sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje in spremili k večnemu počitku našega nepozabnega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
rJlTl^F1
KURJAČA DRŽ. ŽELEZNIC
in obsuli njegov prezgodnji grob s cvetjem, se toplo zahvaljujemo, t.. 4
Posebno zahvalo izražamo dr. s Janežu in čč. sestram Splošne bolnišnice za skrb in nego v zad- | njih dneh njegovega življenja.
Sv. maša zadušnica se bo da- f * rovala 26. junija t 1. ob 7. uri v t i cerkvi sv. Frančiška v šiški.
Ljubljana, Trog:ir, Split, dne 21. junija 1944.
Globoko žalujoči: TINCA, žena;	p j
MIRKO in IDA, otroka; JELA,	^ 1
sestra; MATE, brat; DUŠAN	g&t
VOJVODIČ, svak in ostalo sorodstvo	i |
HHHH Zahvala
Vsem, ki ste ob bridki izgubi našega ljubljenega
JANEZA
z nami sočustvovali, se ga z dobrimi deli in molitvijo spominjali, mu poklonili toliko cvetja in ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti tako v Velikih Laščah kakor v Ljubljani, prav prisrčen Bog plačaj! Nadaje se zahvaljujemo poveljstvu Slovenskih domobrancev in vsem, ki so nam omogočili prevoz dragega v Ljubljano, čč. duhovščini, posebno še voditelju Mladinskega doma g. Matku za vso sočutno razumevanje, pevcem za ganljivo petje, godbi za zadnji pozdrav in predsedniku Fantovskega krožka na Rakovniku za tolažilne poslovilne besede.
Sv. maše za blagega pokojnika se do 26. junija darujejo vsak dan ob 7. uri v cerkvi na Rakovniku. Slovesna zadušnica pa bo prav tam 27. junija t. L ob 6. uri. Ljubljana, 21. junija 1944.


L. Frick:
31
Usoda pri telefonu
Roman
Ta mah pride gostiIničarka z juho, razdeli krožnike in pribor ter vpraša, ali sme prinesti kaj pijače. »Imamo dobro rdeče vino.«
»Da, prinesite ga steklenko in štiri kozarce!« Gerhard odhiti venkaj k vozu in da znamenje s trobljo, kakor so se dogovorili.
Med jedjo se suče pomenek okrog šole in bodočega poklica, nato pa mora sitric Gerhard kaj povedati o enodružinskih hišicah, ki jih bo poleti gradil.
»Naša vila bi morala stati sredi zelenja, s skupino visokih jelk v ozadju.«
»In jaz bi hotel imeti eno sobo čisto zase, čeprav ne bi bila velika, samo da je moja.« Tako se bolj in bolj razvnemajo ob svojih osebnih željah.
»Mamica bi dobila sobo na vogalu, kjer bi bilo mnogo vzidanih omar.«
»In veliko kopalnico bi bilo treba napraviti, s pogreznjeno kadjo.«
»Sobe za gospode menda ne potrebujeta, kaj?« povpraša Gerhard, ko ga pa Kristina roteče pogleda, se udirži nadaljnih na-
tem so pojedli in izpraznili kozarce.
»Zdaj bi rekel, da se vsi skupaj ne!:o'iko izprehodimo po gozdu in se poiem h kavi vrnemo semkaj; ta čas naročim, dobro črno.« Fanta pozdravita stričev pr d.og z burnim navdušenjem in tudi že zvihrata venkaj, prešerna kakor žrebička.
»Kaj se utegneš tako dolgo odtrgati?« se Kristina začudi.
»Seveda, danes imam.ves dan počitnice. Misliš, da bi po taki neči sirprl v pisirni ali da bi v obče zmogel kaj prida dela? Samo v tvoji družbi je vse to zno. no, da, celo osvobajajoče — in lepo. Piime jo zi roko in dolgo, goreče pritiska ustnice nanjo.
Ali ne rdi kakor mlado dekle in re ne ozira v zadregi po svojih fantih, češ. nemara sta videla? Ne, ta dva se pediia d j leč spredaj po majhni jasi.
»Jaz moram popoldne vseka ko d~mov.« Kristina niašteje vse mogoče domače opravke, ki jo še čakajo.
»Dovoljeno, toda s pogojem, da sva zvečer spet skupaj. Bi te mikalo iti z menoj v opero? Priznati moram namreč, da sem že dopoldne oskrbel dve vstopnici.«
Koliko <&sa že ni bila več v gledali.Vhi, nikar že v operi! Ali ta človek čita njen? najbolj skrivne želje? Ali je mar tako, da ju izpreletavijo oba hkratu iste misli in nagnjenja in ju tako vodijo drugega k drugemu?
»,Nižavo' dajejo. Jo poznaš, Kristin-?«
>Z možem ?em jo enkiat v.dela in poslušala, pa jo že dolfo te^a. Spominjam se, da je napravila r.ame gl bok vtis, simbolična vsebina mi .ie šla p se.no do živega. V svoji mladi sreči sva se čutila takrat vzvišena nad vsakršno človeško nižino.« Vzdih se ji izvije. »Danes me je taka zane.?enost zdavnaj minila.«
»Nikake zane.-enosti ne z hte.am in ne pričakujem od tebe, Kristina. Najljubša ;:i mi taka. kakršno te poznam, s svojim dobrim, tihim, ja-nim značajem.«----
*
S'ikar W3gmiiller bi bil vzhičen, ko bi te dni vidsl svoj bivši model, g:spo Kri tino Gebhaidovo. Plavnost njenih g b:.v, za-maknjčini smehljaj na njenem obr.:zu, od-svit blažene sanjavcsfi, ki se zdi, da ozarjia njeno bitje, vse to jo poirJajuje in p^lsp-šuje. Mo:da bi jo umetnik nasikal. kako se pravkar nežno sklanja k šopku šmarnic. ki zdaj zavzema v njeni sobi častno nr?Fto. dehteč spomin na večer, ki ga je prebila z Gerhardom v operi. Ali pa bi h'tel ujeti mehki, sproščeni izraz njenega obličja, ko stoji pri oknu in čaka, čaka--
Cesa neki čaka? Ali ni sama prosila ljubljenega prijatelja, naj se za nekaj dni odpove svidenju, da se najprej oba nekoliko osvestila in se ne prenaglita, ko gre za tako usodno odločitev? Oh. ko bi vedel,
kako grenka ji je zdaj ta odločitev! Smejal bi se njeni prepovedi in prihitel k nji, in ena bi se v brezmiselnem blaženstvu spustila v škrlatno brezno, ki se ji je snoči odprlo ob njegovi strani.
Ne Gerharda ni. Gotovo sedi spet poln vneme pri svojem delu, svojih načrtih in osnutk h, ali pa se bo šele pozno zvečer vrnil s stavbišč v pi-arno, ki mu mora v tej prehodni dobi nadomestovati tudi stanovanje. Po stokrat na dan vidi Kristina njegov dragi obraz pred seboj in ga sliši, kako ji z globokim glasom govori nežne besede, da jo ovijajo kakor prelestno mehak in topel plašč. Potem spet dvomi o vsem, neumno in predrzno se ji zdi, da bi verjela sreči, ki je priletela k nji kakor tuja, pisana ptica: občuduješ jo in jo razvajaš. in vendar moraš vsak hip trepetati, da ne bi odletela.
V teh dneh. ki se vzpenjajo do neba in spet strmoglavljajo v najgloblje prepade, do roba polni burje in nemira, Gerharda Meisingerja ni h Kristini. Zato pa se nekega dne pozno popoldne docela nepričakovano pojavi — Liza Meisingerjeva. A to ni elegantna, spretna svetska dama, ki prihaja k prijateljici na obisk, ne, temveč strastno razburjena, do skrajnosti zbegana žena. iščoča pomoči pri edini duši, v katero še ima zaupanje. Kristina pa je nad tem
tako prestrašena in notranje osupla, da komaj spravi iz sebe nekaj praznih besed v pozdrav.
K sreči sta šLa Aleks in Dieter na športno vežbališče, kajti izpoved gospe Lize ne bi bila nič za njuna ušesa. S solzami in vročimi zatrdili, prekinjaje se z vzkliki in samoobtožbami, pripoveduje Kristini tako .dramatično, da je slišati kakor v gledališču. Ali naj verjame Lizi, da je Oltena sicer v kratki zaslepljenosti strastno vzljubila, da pa nikakor ni zagrešila prešuštva, ki ji ga očitajo?
»Kar sem imela pri njem za odkritosrčno nagnjenje, je bilo, tako zdaj vidim, zgolj račun in podla zvijača, da bi prišel do denarja. Sj moreš zamisliti to ponižanje za žensko, Kristina? Nerodno past mi je hotel nastaviti, lopov, da bi dobil orodje, s katerim bi mogel uničiti moj zakon in se na ta način okoristiti. Da bi se mi bile oči odprle, dokler je bilo čas! Zdaj je vse končano. Kristina, Gerhard mi ne verjame več, nobenega prijatelja nimam, nobene žive duše razen tebe, ti mi moraš pomagati.« Nov potok solz prekine te obupane besede.
In Kristina? V dnu duše jo Lizin izbruh odbija. Gerhard jd je vse to čisto drugače orpisal, in Kristina se postavlja na njegovo stran, seveda pa si daje v mislih besedo, da tega niti z besedico ne pokaže.
Fttr das Ronsortlum »Jutro« als Verlag • Za tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den
konzorcij »Jutra« kot izdajatelja. Stanko Vlrant — Fttr »Narodna tiskarna A. G.« als Druckstelle _ Za »Narodno tiskarno d. d.« kot
InseratentelJ verantvvortiich - Za Lmoratni oddelek odgovarja: Ljubocair VolčiA