138. številka. I llikllail, i fotrtrt, A iiiiii IM. XLUI. lelo. .Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: telo leto. •••••• K 24 — pol leta •••••♦. . 12-~ ćetrt leta • •••». . 6-— sa mesec • •••«. 9 2*— v upravniStvu prejeman: ćelo leto. . . . # . . K 22 — pol leta .«••••• . 11*— četrt leta*.......550 na mesec •••*•« » l'9O Donfsl naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraćajo. Vredntttroi Knaflava mlica *L 3 (v prftličju levo.) toUfon «. 34. Isfcafa vtak šam xv*6er livimil »*4tlJ« hi prualkt. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin, Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L ti, to je administrativne stvarL ——— Posameina fttevllka velja 10 rUuuiev. —^— Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tUkarna« talafoa *t ti. .Slovenski Narod* velia po pošti: za AvstroOgrsko: < ćelo leto .*••••• K 25*— I pol leta .*••••• „ 13'— četrt leta •••••• • 650 na mesec • •••«• • 2-30 I za Nemčljo: I ćelo leto ... . . K 30*— I za Ameriko in vse druge delele: ■ ćelo leto.......K 35,— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. UpraTnićtvo (»podaj, dvorišče levo). Knafiova ulica £L 5, telefon St 85* Državni zbor. Parlamentarna kriza. — Nemška komedija. — Ubogi uradniki. — Ob-^trukcija. — Nova nezaupnica justič-nemu ministru. — Klenkalci v zagati. Dunaj, 18. juni ja. V parlamentu se je kar čez noč pojavila kriza, ki grozi tik ob zaključku predpoletnega zasedanja z novinu komplikacijami. Na snočnjem posvetovanju z za-stopniki strank je proponirala viada, da se z ozirom na odpor Rusinov in čeških agrarcev iulijsko zasedanje odloži in da naj se parlament sestane sele v oktobru, da izvede iinančno reformo. Predfogom. da naj se urad-ništvo za zavlačevanje službene pragmatike, katere uveljavljenje je, kakor znano, odvisno od novih davc-nih zakonov, odškoduie s posebnimi dokladami, se je vlada odzvala na silno skromen način. Pod pogojem, da odobri parlament v razpravi se naha-iajoče davčne predloge saj do konca tega leta, je pripravljena, priznati uradništvu materijalne ugodnosti, ki izviralo zanj iz službene pragmatike v tem obsegu, kakor bi se to zgodilo, če bi stopila pragmatika s 1. oktobrom v veljavo. Načelniki strank so vzeft to iz-iavo vlade ad referendum na znanje. Zdelo se je. da se bodo posamezni klubi ž njo zadovoljili ter skušaii le se doseći ugodnejše koncesije za uradništvo. Situacija skoraj ni nudila drugega izhoda: Rusini perhoresci-rajo iulijsko zasedanje zaradi nego-tovih izgledov gališke volilne reforme, češki agrarci izjavljajo, da pod nobenim pogojem ne dovolijo novih davkov Stugkhovi vladi. V teh okol-nostih bi se bila morala torej finanč-na reforma uveljaviti v ostrem boju proti obstrukciii dveh velikih parlamentarnih organizacij — kar je z ozirom na kompliciranost predloženih davčnih zakonov toliko kakor izklju-*eno. Toda danes dopoldne je sklenil nemški »Nationalverjand- v splošno cresenečenje, da propozicije vlade nišo sprejemljive in da vztraja pri zahtevi po juliiskem zasedanju. Nem-%kemu »Nationalverbandu< sa se rridružili kršćanski socijalisti. V zbornici sami bi bilo prišlo do glasovanja, ali se naj julijsko zasedanje vrsi, ali ne in naravno je, da bi se većina ne upala coram publico in že v naprej priznati svoje kapitulacije pred grozečo obstrukcijo. Predlog, naj se julijsko zasedanje vrši, bi bil brezdvomno sprejet. Da preprečijo, oziroma zavleče-jo to odločitev in znova demonstri-rajo resnost svojih groženj, so odgovorili češki agrarci na to namcro s takojšnjo obnovitvijo svoje obstruk-cijonistične taktike. Njihov zastopnik poslanec Zahradnik je pričel popol-dne govoriti in obljublja, da bo govo-ril, če treba 24 ur. Vsi agrarni po-slanci so se priglasili k stvarnim popravkom in Rusini mobiliziralo svoje moči, da podprejo češke tovariše. Ni izkijučeno. da bi se dobro ojgani-zirani obstrukciji posrečilo zavlečl razpravo o budgetnem provizoriju preko prvega julija. ko poteče tako scdania indemniteta, kakor tuđi ve-Ijavnost provizoričnega poslovnika. Obstrukcijonisti so proglasili načelo aut — aut: oni nočejo odne-hati, dokler se ne odgodi finančno vprašanje do jeseni. Vlada pravi: ako ji obstrukcija zavleče začasni proračun in onemo-goči pravočasno obnovitev provizoričnega poslovnika, odgodim parlament in si preskrbim potrebno s paragrafom 14- Pri Nemcih je odločitev, ki nika-kor ni lahka. kajti ne iz kakih stvarnih, jiradništvu posebno prijaznih razlogov. temveč le iz strahu pred ogorčenjem uradništva se je odločil nemški »Nationalverband< k taki taktiki. — Panes se vrši na Dunaju veliko uradniško zborovanje, in na to zborovanje bi prišli radi National-verbandovci z novim, lepim spriče-valom, češ, glejte, mi edini smo sto-rili vse, kar smo mogli. Ultra posse nemo tenetur. Toda uradništvo pozna svoje »prijatelje«, ki so inu za časa volitev obliubovali zlate gradove, dovolj, ve, da je baš njihova ne-odkntosrčna taktika kriva, dti se je uradniško vprašanje tako žalostno zavleklo in se v svoji sodbi navzlic najnoveišemu triku nemških poslan-cevr ne bo dalo iritirati. Ob 5. popoldne so se sestali za-stopniki većinskih strank pri grofu Stiirgkhu. \bda je vztraiala na svojem včeraišnjem stališču, Natinualver-bandovci pri svrojem današnjem skle-pu. Toda pogajanja se nišo t rekinila in Nemci so si izposlovali šc 24 ur, »da si premislijo". Z drugimi bese- dami: danes zvečer se hočejo postaviti pred uradništvom, jutri dopoldne pa bodo svoj sklep revidirali. — To je smatrati za skoraj gotovo, ker je grof Stiirgkh jasno namignil, da bi si-cer zaključit parlament . . . V zbornici govori medtem posl. Zahradnik s silnim glasom in popol-noma stvarno. V debati se je danes oglasil tuđi poslanec Vukotić, kot zastopnik avstrijskih Srbov. * * Brzojavno smo že poročali o predlogu, ki ga stavi poslanec dr. Ravnihar k budgetnemu provizoriju. Predlog se glasi: Z ozirom na dejstvo, da se y zadnjem času uveljavlja taka konfi-skačna praksa, da postaja po državnih temeljnih zakonih zajamčena svoboda tiska popolnoma iiuzorična, ter glede na dejstvo, da namerava justični minister s svojimi predlogi v tiskovnem odseku takozvano svobo-do tuđi z zakonskimi določbami tako omejiti, da postane državijanska svoboda prazna beseda, skleni slavna zbornica: Justičnemu ministru se Izreka za niesovo tiskovno svobodo ogrožujo-če postopanje nezaupnica. Ravniharjev predlog so podpisa-li napredni Jugoslovairi, Čeki, Rusini, češki socijalni demokratje. Poslanec dr. Ravnihar skuša s svojim predlogom popraviti narodno izdajstvo, ki so ga slovenski klerikalci v budgetnem odseku za-Srešili. Bilo je težavno nafti formulo, s katero se naj to zgodi. Dogodki v proračunskem odseku so Nemce na ćelo akcijo opozorili in obnoviti predlog z narodnega stališča, bi bilo popoinoma brezuspešno. Enkrat za-mujena ugodna konstelacija se ne vrne več. Eksistira pa pot, po kateri se bo morda prišlo do istega efekta. To pot je izbral poslanec dr. Ravnihar, ki se obraća proti justičnemu ministru, ne toliko kot zatiralcu narodnih pravic, kakor državljanskih svoboščin. Ta obtožba je ravno tako upravičena, kakor prva, njej pa se morejo sedaj pridružiti tuđi one stranke, ki bi se sicer ustavljale, izrekati Hochenbur-gerju kot nasprotniku Slovanov ne-zaupnico. Kakor rečeno, situacija je danes mnogo težavnejša, kakor je bila v proračunskem odseku. Ni se gotovo, ali dobi Ravniharjev predlog većino, ali ne, vsekakor pa bo glasovala zanj ogromna manjšina in taka demonstracija ne ostane brez vtiska. Ravniharjev predlog bo za Nemce velika zadrega, in čim bo jutri vložen, se razvije v kuloarjih strastno barantr*-nje od osebe do osebe, od stranke do stranke, Nemci in vlada store vse, da upropastijo spretno pripravljeno in izvedeno potezo našega poslanca. Klerikalci bodo morali, ako so količ-kaj pošteni in konsekventni, glasovati proti predlogu, oni, ki so smatrali v budgetnem odseku. da Ho-chenburger z narodnega stališča ne zasluži graje, ga ne bodo mogli v plenumu obsojati z naprednega stališča. Z Nemci vred se bodo triorali postaviti kot varuhi pred ministrski stol — žalosten in značilen prizor! Ali pa se bodo morda le zbali obsodbe slo-venskega in celega slovanskega naroda in glasovali za nezaupnico? — Prizor za bogove! Đe profundis! Dva dogodka v klerikalnem taboru, ki sta se zgodila v najnovejšem času, sta mi prav proti moji volji še enkrat potisnila pero v roke. Dr. Krek je iz svojega skrivališča zapel dr. Šusteršiču ob njegovi petdesetlet-nici slavospev, načelstvo »Ljudske posojilnice- pa je obelodanilo izjavo, s katero potrjuje dr. Šusteršiču, da je v tem zavodu vedno deloval samo na korist ljudstva, ter ga pozivlja, naj se ne zmeni za moje obtožbe. Dasi sem smatrala svoja polemična razpravljanja proti dr. Susteršiču in tovarišem za sedaj za končana, ven-dar teh dveh dogodkov ne morem rnolče prezreti. Torej dr. Krek prijavlja slavo-speve na čast dr. Šusteršiča in Pov-še posvedočuje temu gospodu, da je bilo njegovo poslovanje v »Ljudski posojilnici« vedno neoporečno. Ta članek in to spričevalo kazeta z uprav strašno jasnostjo. na kako niz-ki nravni in umstveni stopnii ie klerikalna stranka s svoiiini voditelji. Komu pač naj taki članki in take izjave nasujejo peska v oči? Ražen nekaj kmeckih župnikov in nekaj pobožnih ovčic, živečih po vaseh, ki so ločene od vsega sveta, ne bo pač noben človek, ki hoče veljati za um-stveno polnovrednega, teh člankov in izjav drugače ocenil, kakor zaslu-žijo, namreč za laži, izsiljene s stran-karsko disciplino in morda še ćelo z drugimi sredstvi. Krekov članek in Povšetova izjava pa kazeta s pre-pričevalno silo še nekaj drugega: dr. Šusteršič ve, da je zanj udarila V heure douloureuse, kakor Francozi tako točno imenujejo uro zadnjega obračuna. Da, jaz trdim ćelo, da se je tega zavedal od prvega začetka, za-kaj tako, kakor se je on bojeval in se še bojuje, tako se bori samo človek, ki se potaplja in ki mu voda že v grlo teče in ki se v svojem obupanju opriiema bilke, ker nikjer ne vidi re-šilne deske. Za dr. Šusteršiča in njegovo stranko je bila od prvega tre-notka mojega boja samo ena mož-nost rešitve: Da takoj v sodni dvorani ovržejo moje obtožbe. Takih cbtožb, kakor sem jih jaz izrekla, se ne izpodbije z osebnimi psovkami in ravno tako ne z naročenimi slavospev i in izsilienimi častnimi izjavami lastnih pristašev, vsaj ne v očeh ti-stih ljudi, katerih sodba je odločilna. Posezanje po takih pripomočkih samo kaže, da imajo obtoženci vse vzroke bati se rontgeniziranja na javni sodni obravnavi. Dr. Šusteršič ne more iti v sodno dvorano, kakor tuđi ne odgovorni urednik »Slovenca«, ker bi jo oba zapustila kot mo-ralična mrliča. Pod silo prisege in v ozadju stoječo grožnio kaznilnice za vedoma krivo pričevanje bodo ti Krek!, Povšeti in kakor se že imenujejo ti, od Dioniziia njihove stranke vstrahovani zajčki, drugače govorili, kakor pa zdaj pišejo v predalih strankarskega glasila. Pronicava svetloba objektivne javne sodne ob-ravnave posveti neusmiljeno notri v najtajnejše kotičke srca in možgan in razsvetli vse, kar zakrivata do-slej strankarska disciplina in obzirnost. V sodni dvorani bodo stali po vrsti v vsi svoji odurnosti, dr. šusteršič in njegovi zaplečniki, in dokazane jim bodo vse njihove intrige, obrekovanja in brezčastnosti. Med nebom in med peklom je ni moči, ki bi mogla obvarovati dr. Šusteršiča in njegove tovariše pred tem mora-ličnim obglavljenjem na objektivni javni sodni obravnavi, kvečjemu se zacno poprej skesano trkati na prsa in izvedejo iz izjecljanega pater pec-cavi naravne posledice. Pomoč od vlade? Dr. Šusteršič in tovariš! vedo že danes prav do- LISTEK. Bolga roda. M. Gardenhire. (Dalje.) »Bojim se, da ne popolnoma,« je odgovorili poslanik. »Vsaj vi niti ne veste, kako nezaupljivo opazujejo v tej deželi vsak moj korak. Čudni od-nošaji Združenih držav napram ge-neralnemu guvernementu prav posebno otežkočujejo moje stališče, kajti vsak član kongresa in vsak vladni uradnik mi more povzročiti resne neprijetnosti. Niti enemu se ne morem zaupati — brez orožja, z zvezanimi rokami stojim tu. Prisle-parjene zneske bi pač lahko nadome-stil in imam tuđi trdno voljo, to Sto-riti. Ker sta pa rnoja oseba in moja služba nerazločljivo zvezani, bi lahko tak moj korak razlagali kot priznanje nekake sokrivde. V uradnem oziru ne srne biti niti najmanjše zve-?e med mojo osebo in ono sleparijo. Kaj naj torej storim?« >Kar se tiče mojega delovanja, seveda ne priđe vpoštev vaša name-ra, da povrnete vso škodo,« je odgo-voril Conners. »Moja naloga je, vam na drug način pomagati.« »Seveda, ljubi prijatelj, seveda! Voda kako?< »To je meni samemu zazdaj še nejasno,« je odgovoril Conners. »Predvsem moramo konstatirati de-janski položaj ter poiskati storilce; na to moremo sele ukreniti nadaljne korake. Zdaj hodimo še vedno v temi.« »Oh,' je vskliknil poslanik, »najhujšega vam niti povedal še ni-sem. Jaz poznam hudodelca.« > S tem smo seveda napravili velik korak naprej,« je rekel Conners, ne da bi bil le nekoliko iznenađen. »Zdi se. da so vaši agenti dobro in premišljeno začeli svoje delo, kajti poštni ravnatelj mi ni ničesar povedal o tem odkritju. < »Za to diskrecijo sem mu prav iz srca hvaležen.« je vzdihnil poslanik. -Ali so sleparja aretirali?« >Ne, in če ne bo vložena nobena tožba, se to tuđi ne bo zgodilo. Mi moramo pa z ozirom na javen skandal vse sile napeti, da preprečimo eventuelen proces.« »Predvsem moramo dognati osebo ali osebe, ki so pri omenjenem poštnem oddelku sprejemali pošiljat-ve,* je menil Conners. »Najbrže so bili storilci v zvezi s poštnirni uradniki. Jaz sem že go-voril z ravnateljem o tej možnosti, vendar pa je bil zelo malobeseden. Ker pa so — kakor pravite — sleparja že zasledili, tedaj bo pač mogo-če tuđi omenjene zveze odkriti.« »Po pošiljatve je hodil navadno neki mlad mož, ki se je pripeljal z iz-voščkom in ki se ni prav nič prikri-val.« »To je v resnici zelo čudno,« je pripomnil Conners zamišljeno. »Sle-parji so morali vendarle popolnoma natančno vedeti, da je ravno tu naj-nevarnejša točka njihovega celega nacrta. Vsakdo bi torej mislil, da so bili najbolj previdni ravno tedaj, ko so hodili po pisma.« »Da, če bi imeli opraviti z na-vadnim zločinom in z navadnimi zločinci,« je mrmral poslanik. »Ker pa je stvar drugačna ...« »Stvar postaja vedno intere-santnejša,« je vskliknil Conners živahno. »Prosim, nadaljujte!« »Osebo mlađega moža si je vsakdo lahko za pomnih« je nadalje-val poslanik svoje poročilo. »Nosil je uniformo poslaniškega tajnika — kakor st je pozneje izvedelo, je bil seveda le preoblečen — nadalje sivo lasuljo in ravnotake brke. Posebno značilni pa so bili naočniki izvanredno obrušeni, ki naj bi pač zakri-vali desno oko, ki je nepoliko škililo. Na levi dlani je imel modrikasto ma-rogo.« »Ki bi jo z rokavico prav lahko zakril,« je zamrmral Conners. '>Seveda,<< je odgovoril poslanik s tihim glasom. »Česar pa ni mogel skriti, je bila napaka pri govorje-n]u, ki so jo poštni uradniki tuđi vsa-kokrat zapazili.« >^Hm, gospodje sleparji so si vsekakor zbrali čudnega zaupnika,« je menil Conners ter zmajeval z glavo. »Vendar moram še enkrat govoriti z ravnateijem. v< »Ni potrebno,« je odgovoril poslanik, »sled mlađega moža so že do sem izsledili — moj sin je.« Ni se mogel več zdrževati, ves potrt si je z rokama zakril obraz. »Kar ste mi povedali, je popolnoma nemogoče!« je vskliknil Conners z dolocnim glasom. Poslanik je privzdignil glavo. Kakor medla iskrica upanja se je za-hip zasvetilo v njegovih očeh, toda takoj na to se ga je zopet polastil prejšnji obup. > Zahvaljujem se vam za vaše dobro mnenje, dragi prijatelj,« je rekel medio; »toda iz ust ravnateljevih vem natančno, da se na dejstvu žal ne da ničesar izpremeniti. Sporočilo je došlo naprej na poslaniško tajništvo in od tam sem je jaz dobil.« »Je-h mladi mož že priznal?« »Nisem imel dozdaj še poguma, da bi ga pozval k obračunu.« »Upam, da tuđi svoji gospej so-progi še niste ničesar povedali o stvarlc Zopet je bilo videti, kako je Con-nersov glas nekako poživljajoče učinkcval na poslanika, ki je bil popolnoma potrt, kajti vzravnal se je nekoliko ter odgovoril odločnejše: »Se ne. Skandal ji je že itak preveč škodoval; tako odkritje bi pomenja-lo njeno smrt — vsaj je ta zadeva skoraj že mene privedla na rob obupa.« >Predno mladi mož sam vsega ne prizna, nisem nikakor prepričan o njegovi krivdi,« je rekel Conners. »Sicer še nimam časti ga poznati, vendar pa si ne morem misliti, da bi se sin poslanika spuščal v take sle-parske manevre, ki bi — četudi bi se njegova krivda ne razkrila — vendar težko škodovali uradni časti njegovega očeta.« »To vse sem si tuđi sam že mislil,« je odgovoril vsega obžalova-nja vreden mož. »Vendar pa je že mnegokrat riskantno in nesrečno igral, tako da je moje zaupanje v njega zelo omajano.« »To ga seveda zelo obreme-njuje,« je mrmral Conners. »TGda jaz bi navzlic temu ne verjel, da je kriv, če bi mi trditve poštnega ravnatelja ne odvzele vsa-kega dvoma in vsake nade,« je vskliknil poslanik. ^Kako se je vaš sin napram vam obnašai, ko so sleparijo odkrili?« .(Dalje pnHoOnJtO Strtn 2. SLOVENSKI NAROD. id© stev. bro, da to pot na vladno pomoć oi več računati. Če bi dr. Šusteršič tega ne vedel — Čemu bi se potem tako plaho agi bal sej državnega zbora, na katere ga zdaj namenoma ni. Trd-no sem prepričana, da bo vlada po-stopala strogo postavno in da'ne bo V obvarovanje dr. Susteršiča in njegovih prijateljev nobenega prsta ga-nila: Čemu naj bi to tuđi storila, saj gotovo nima nobene pravice do hva-ležnosti ne od strani vlade, ne od strani strank večine. In če bi vlada kaj ta kesa že hotela, bi tega ne mogla storiti, zakaj Krekova pisma v mojih rokah so sredstvo, s katerim iahko vsak čas izsilim popolno nepristranost, če bi, kar pa smatram za popolnoma izključeno, grešili proti njej. To je ravno le secret de poli-chinelle, da pri nas ne napravi v visokih in najvišjih krogih nobena stvar tako mučnega vtiska, kakor cerkven skandal z vsem kar ga ne-izogibno spretnija in ki se vedno strogo kaznuje, ne samo na tistih, ki so ga provzročili, marveč skoro se bolj na tistih, ki so imeli moč, ga pre-prečiti, pa te svoje nravne doižnosti nišo izpolnili. Iz tega vzroka je tuđi težko verjeti, da bi morebitni posku-si zavlačevati tiskovni proces, ki sem ga začela, mogli imeti kak uspeh... V ostalem pa je deželni zbor ustavna tribuna za razpravljanje o vseh, proti sedanjim tnogočnikom izrečenih obtožbah in jaz ne verjamem, da bi vlada dr. Šusteršiču na ljubav onemogočila zborovanje dež. zbora. Resnica je na potu in nobena moč je ne bo zadržala. Tista znana sredstveca in tište male zvijače ne bodo nič pomagale. Zdaj je treba se postaviti za odkrit boj pred nasprot-rrika. Tuđi na pomoč prijateljev ni več računati. Očitno ali tajno že od-padajo drug za drugim, kajti vsak beži od zaznamenovanega, kdor le more. Moj gospod deželni glavar na Kranjskem: mrtvaški zvonček je že začel peti, vam in tuđi vašim tovari-šem, ki se ne bodo pravočasno od vas ločili... Vi rnonja mrtvaskega zvončka še ne slišite, a moj sluh je ostrejši in jaz čujem vse razločneje in razločneie zvoniti: »De profun-dis-. ki ga poje mrtvaški zvonček :Vam. gospod dr. Susteršič. Kamilla Theimer. Dogodili na Balkanu. Vojna nevarnost. Nade. ki jih je stavilo Slovan-stvo, ki jih je stavil ves civilizirani svet v Balkansko zvezo, so začele pclagoma izginjati. Ljubosumnost in nevoščljivost. zanetena od tujih, Slovanstvu sovražnih elementov, sta se polastili src vodilnih krogov za-vezniških balkanskih držav. Zopet se udeistvuje Svatoplukova oporoka ... Na merodajnem mestu v Sofiji se nečejo brezpogojno podvreči car-jevemu razsodišču. Bolgarska zahte-va. predno se podvrže temu razsodi-* šču, od Srbije garancije, da pusti Srbija v ona bolgarska ozemlja. ki so jih Srbi zasedli. bolgarske čete. da se na ta način ustvari neka kondominij, ki naj bi do razsodbe carjeve saj formalno zadostil principu enako-pravnosti. Srbija pa je mnenja. da zavezniska pogodba pravzaprav ne obstoja več, vendar pa ravno premi-šljeno Pasićevo delovanje kaže, da Srbija noče vojne. Seveda so pa tuđi v Srbiji gotovi šovinistični krogi, ki dražijo javno mnenje ter hujskajo. In ne motimo se, če trdimo, da so ravno ti hujskači, šovinistični krogi v Srbiji in Bolgarski pod vplivom ene jn iste zunanje moči, ki hoče pripraviti s svojim intrigiranjem slovan. balkanske države ob one sadove, ki so si jih pribojevale s svojimi slav-»imi zmagami. Belgrajska »Samouprava« izjav-lja, da se bolgarskega predloga glede ruskega razsodišča ne more smatrati kot odgovor na zadnjo srbsko noto. S tem predlogom se izogiba Bolgarska direktnemu odgovoru na srb-ski predlog glede demobilizacije. Rok sedmih dni, kakor ga navaja Bolgarska, je prekratek, da se revidira srb-ska zavezniska pogodba, ki pravno ni več v veljavi. Od bolgarske strani se vedno poudarjajo le pravice Bolgarske, ki rezultirajo iz pogodbe, pri tem pa se pozablja, da Bolgarska ni izpolnila doižnosti, s katerimi bi si morala pridobiti pogodbeno pravico. Srbija in Bolgarska sta v razmerju dveh kompanjonov, od katerih eden fcahteva, naj se mu prepusti pogodbeni del dobička, čeprav ni vplačal za podjetje onega kapitala, ki bi ga moral plačati po pogodbi. Popolnoma neverjetno je, da bi moglo kakšno sodišče na svetu tako monstrozno zahtevo priznati kot opravičeno. Prestolonaslednik Aleksander je nenadoma prišel iz Skoplja v Bel-# grad in je z generalom Putnikom pri-sostvoval ministrskemu svetu. Za-stopal bo baje stališče armade, ki noće popustiti iV slučaju potrebe bo baje prestolonaslednik spremljal Pa-sića v Petrograd, da tam na merodajnem mestu osebno nastopi za srbske interese. »Jugoslovanska korespon-denca« poroča, da sta prestolonaslednik Aleksander in general Putnik zaradi tega prišla v Belgrad, da in-formirata vlado in kralja o razpolo-ženju v srbskem častniškem zboru. V vojaških krogih so že več tednov vedno bolj nezadovoljni vsled neod-Iočnega postopanja vlade in že pred časom so sporočili v Belgrad, da ar-mada ne bo zapustila osvojenega ozemlja brez boja. V Skoplju in v drugih garnizijah so se vršila zboro-vanja častnikov, ki nastopajo za in-avguracijo energične politike na-pram Bolgarski. Kralju Petru so taka zborovanja poslala posebne spomenice. Prestolonasledniku Aleksandru pa so vedno zaupno sporočali nara-Ščajoče vznemirjenje vr častniškem zboru. * »Neue Freie Presse< poroča iz Sofije: Bolgarska vlada je sklenila, da nikogar ne odpošlje v Petrograd in da bo le pet dni čakala. Če Srbija do tedaj ne izpolni bolgarske zahte-ve, da se razsodba izvrši na podlagi pogodbe, tedaj bo položaj zelo kri-ticen. Iz Sofije poročajo, da splošno označujejo položaj kot izredno kriti-čen. In bati se je, da se bo v najkraj-šem Času situacija neugodno odio-čila. Bolgarski vladni krogi so mnema, da bi mogla morda edinole hitra razsodba preprečiti vojni konflikt. Odločitev je tem bolj potrebna, ker se sleherni dan vrše resni spopadi. Vsled teh okolišcin je ministrski svet neprenehorna v zvezi z glavnim voiaškim taboriščem. V kraljevi palači se vrše važna posvetovanja. Petrograjska konferenca dvomljiva. V Petrogradu zelo dvomijo, če bo sploh prišlo do ministrske konfe-rence. Bolgarska do sedaj še ni definitivno odgovorila na Sasonovo vabilo. x .. * Pred svetovno vojno? V petrograjskih diplomatičnih krogih zasledujejo razvoj srbsko-bolgarskega spora in njega poostrovanje tem bolj sumljivo, ker so prepričani, da trmo podpihujejo od zunaj in da skoraj ni misliti na to, da bo vojna, ako izbruhne, omejena le na Balkan. Nekateri dogodki zadnjih ča-sov dokazujejo, da ponekod izven Balkana direktno žele to vojno, ki naj bi daJa povod drugi vojni, iz katere bi se mogel razviti le splošen evropski konflikt. >Rječ' pa komentira reskript carja Nikolaja na zunanjega ministra Sasonova sledeče: Tuđi na vpraša-nje, ki se samo ob sebi pojavi, kaj bo z mirom Evrope, če bodo balkanski vladarji svoj spor hoteli resiti z orož-jem, daje reskript jasen odgovor. — Karkoli naj se na Balkanu zgodi, evropski mir se ne bo rušil. Balkanski požar bo tuđi v sedanjem nevarnem stadiju, kakor meseca septembra p. 1-, ostat lokaliziran. Štajersko. Honjiski okraj. (K v o 1 i * v a m za okrajni zašto p.) Dru^od so si v laseh Nemci in Slovenci, i \\ kle-rikalci in liberalci, pri nas pa si sto-jijo nasproti takozvani gornji in spod-nji ali z ozirom na većino pripadni-kov, akademiki in obrtniki. Ta boj, ki se je uveljavil pri občinskih volitvah v Konjicah, kjer so zmagali gornji, se je prenesel tuđi na volitev konji-škega okrajnega zastopa. Gornji kandidirajo v načelništvo okrajnega zastopa Posseka, kandidat spodnjih pa je Rupnik, ki si je izprosil milost in pomoč pri slovenskih duhovnikih. Mi liberalci, — ali če hočete — šta-jercijanci, antikristi in vsi tišti, katere bi že zdavnej imel hudič v kremp-Ijih, ako bi imeli odločati nekateri mladi prenapetneži v talarju, se ne potegujemo ne za prvega in ne za drugega, pač pa nasprotujemo, da bi bil izvoljen za načelnika Rupnik. Samo zaradi Rupnika so izstopili po-leg drugih tuđi v skupini kmečkih ob-čin izvoljeni štirje ugledni Slovenci: dr. Rudolf, Clarici, Winter in Zidan-šek in samo zaradi Rupnika so nekateri volilci želeli zopet na novo izvo-liti imenovane zastopnike, izmed katerih sta tuđi Clarici in VVinter zma-gala, ostala dva pa propadla s častno manjšino. Če je torej zrečki g. na-d-učitelj Schell glasom »Slov. Gosp.« izjavil, »saj se gre samo za to, da čr-nuhe premagamo,< ne pove to vsega, ampak jako malo, ker je te besede, — če je še le res, — izgovoril gosp. Schell nepooblaščen, — za svojo osebo, — in se vsled tega ne more sklepati, »kakšnega mišljenja so še drugi možje z odličnim nastopom naprednega duha.« Ta trditev }e r^v- no tako neumna, kakor v »Slov. Qo-spodarju« svoj čas izražena misel, da so le pristaši »Kmečke zveze^ — ali v predstojećem slučaju Rupnikovi volilci — kremenitega in zanesljive-ga značaja. — Sploh pa ali bi bilo pri sedanjih razmerah kaj čudnega, ako bi se šio učiteljem za to, da premaga-jo duhovnike? — Vprašamo, kdo pa hoče učitelje premagati? — Ni li duhovnik Korosec s svojo duhovni-ško stranko največji sovražnik uči-teljstva na Štajerskem? Duhovniki seveda smejo nasprotovati učiteljskim zahtevam, smejo učitelja sovra-žiti, zasmehovati, mu škodovati, ti, učiteljska para pa imaš smrtni greh, če se predrzneš ziniti besedico proti politikujočemu duhovniku! — Grož-nje, »o marsičem drugem pa prihod-njic, ali bo komu prav ali ne,« se ne ustrašimo! Le začnite, pravične in poštene kritike se ne bojimo; pred-vsem pa pometajte pred svojim pragom, sicer borno začeli pometati mi! Iz Celja. Redni občni zbor »Slo-venskega trgovskega društva« v Celju se vrši z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 22. junija ob 11. uri dopoldne v knjižnici Narodne či-talnice. V slučaju, da bi ta dan občni zbor ne bil skle
To je namrec oni Taufer, ki plačuje svojim delavcem po 1 K 20 v na dan za delo od petih ziutraj do osmih z večer.-
Izjavljam pod častno besedo, če mi kdorkoli dokaže, da jaz svojim delavcem plačujem za delo od petih zjutrai in do osmih zvečer po 1 K 20 v. izplačam en tisoč kron v gotovini za »Zarjo^ ali nasprotno dotič-nemu na roke. če to želi.
Izjavljam na tuđi. da sem letos brez vsake zahteve od strani delav-stva, vsakateremu zholjšal prejemke, bodisi dnevno dni ali pa potom viia-grade in to v toliko kolikor je letoš-nia obeutna kriza dopustila, in to le samo vsled tega ker sem uvidel to neznosno draginjo.
Upam, da bode »Zarja < v toliko poštena, ter popravila prostovoljno to opazko, s katero je bila mistificirana. Lahko bi se in tuđi opravičeno skliceval na § 19. tiskovnega zakona ter zahteval od »Zarje popravek, ker pa vem, kakšno sodbo da ima o tem paragrafu javnost, se ga ne poslužujem. Mislim pa, da so v uredništvu »Zarje v toliko poštenja ki, da bodo kot svohodni list to uvaže-vali, ter popravili laž. Ce pa ne, naj si pa javnost sama naredi o teh po-štenjakih svojo lastno sodbo.
Na vse drugo pripomnim le to-le: Meni kot zavednemu Slovencu mi ni vse eno, če se naš slovenski delavec ne zaveda svojega materi-nega jezika in da naj bi bil v narod-nem oziru popolnoma indiferenten.
Življenjska potreba nas Sloven-cev je. da dobijo naši sinovi, bodisi delavec ali uradnik. na naši domaći zemlji svoj zaslužek. Dolžnost slo-venskega delavca je pa tuđi, da se on razredno organizira svojemu no-klicu primerno, ter si bode s tem iz-boljšal svoj socijalni položaj.
Će pa se tuđi jaz za to gibanje, v kolikor mi čas pripušča, zanimam, mislim, da kot svobodni Slovenec je moja dolžnost to in s tem zdravi stvari nič ne škodujem. — Vsikdar pa se bodem po svojih močeh, v kolikor mi bode moje zdravje dopuščalo, posvetil temu gibanju in če me še v toliko blatite po vaših plaćanih agentih.
K drugi notici >Iz Zagorja ob Savi«, pod katero se je zaškriboval M. Cobal pa prav kratko: Zamorec se ne more oprati, da bi postal bel, kljub tišti zasebni izjavi g. Slanca. Povem pa tuđi, da sem Čobalu vedno na razpolago za dostojno polemiko in tuđi pripomnim, da marsikaj vem, česar še danes delavci ne vedo o njem — imam ćelo še eno pismo na razpolago za vse slučaje.
Ivan Tiufer, posestnik apnenic.
Zagorje ob Savi, dne 17. rožnika 1913.
Dnevne vesti.
+ Elektrani* ob Ljubljanici. V
ti zadevi naš deželni odbor ne more hoditi po ravnih stezah. Leta enkrat tja, enkrat sem, z eno besedo, skače »kljuke*, kakor zajec, če je v nevar-nosti. Ali nekaj nelojalnosti, ali recimo jasnejše, nekaj Lampetovstva je vedno vmes! Sedaj so ukazali gospodu Sbrizaju, da jim piše: Ljubi dežel-ni odbor, nas v močvirskem odboru je pričelo skrbeti, kdo bo plačal prekoračenje 2,000.000 K, katero so osu-ševalna dela že sedaj dosegla? Deželni odbor je na ta ginljiv dopis takoj staknil svoje očetovsko srce, ter javkal, da se skliče seja glavnega močvirskega odbora na prihodnjo nedeljo. Pri ti seji bo dr. Lampe solz-nih oči v imenu predobrega dežel-nega odbora izjavil, da prevzame dežela 30rr zgoraj omenjenega prekoračenja — ostalih 70r< pa naj intere-sentje iščejo, kjer hočejo! — pa le pod pogojem, da se močvirski odbor zaveže, da zatvornico v Ljubljanici prepusti izključno le za deželno elek-trarno! To smešno komedijo je upri-zoril deželni odbor. Zatvornica v Ljubljanici se bo po končanih osuše-valnih delih izročila mestni občini, da jo popravlja, in če treba, tuđi nanovo napravlja, in to do sodnesa dne! Ljubljani stroške, koristi pa de-želi. Bodite pametni, gospodje v močvirskem odboru: o uporabi zatvor-niče ima mesto Ljubljana prvo besedo, ker jo bo moralo vse večne čaše vzdržavati!
+ Krek in Šusteršič. Z Dunaja se nam piše od posebne strani: Pri razpravljanju o malem, manjšem in najmanišem finančnem nacrtu se je primerila mala ekstrasenzacija. Na-enkrat sta se roka v roki prikazala najnovejša pobratima dr. Krek in dr. Šusteršič. Kakor znano, se doslej iz tehtnih vzrokov skoro ništa pokazala v parlamentu. Dr. Krek se je v tej sesiji sploh samo otvoritvene seje udeležil. Ofieijalni vzrok nepričako-vanega prihoda dr. šusteršiča je, da hoće prisustvovati odločitvi zaradi julijske sesije poslanske zbornice, neoficijalni vzrok pa je. da more vsakemu. kdor ga posluša, pripove-dovati. da g. Theimerjeve zaradi tega ne toži, ker mu njegova viteška čustva branijo. izpostaviti damo mu-kam javne sodne ohravnave. To viteško mislienje dr. Šusterši-Ia je toliko višje ceniti, ker mora biti vseka-ko zelo mlado, saj g. Theimerjeva dolži dr. Sustcršiča. da je nieno čast na grd način žalil pod plaščem »Slo-venčeve« anonimnosti. Za streljanje izza Slovenčevega plota vsekakor ili treba toliko poguma, kakor za oči-ten boj pred sodiščem. Dr. Krek še ni našel svojega izgublienega viteštva, zato pa ic rašel drugo, tuđi zelo potrebno moško lastnost, ki mu je bila v zadnjem času kar zmanj-kala, namreč: pogum. Hotel je pač s svojo nsebno navzočnostjo ovreči razširjeno govorico, da so ga duhov-niki v neki samostan zaprli. Radi bi le vedeli. če je ta nenadoma porojen pogum tako velik, da bo prenesel javno sodno obravnavo. pri kateri bo neizogibno. da se bodo producirala prav nič velečastna pisma tega vele-častnega gospoda.
4- Zaupnice. Nevredna slepariia z zaupnieami se lepo nadaljuje. Pri-capljal ic zdaj občinski odbor v Med-vodah. Ta je skienil. da se zgraža nad pisanjem liberalnega časopisfa nasproti visokorodnemu gospodu de-želnemu glavarju.« To je jako lepo in zelo energično. Da. da, v Medvo-dah. tam so še korenine! V duhu jih vidimo, kako so skupaj stopili in sklenili. da se bodo zgražali- In po-tem so se zgražali. Ena, dve — tri — pa jih je začelo rukati, da so skoro 17 škornjev padli. A. so možje, in či-to vseeno jim je, če je res. kar se piše o visokorodnem g. deželncm gla-varju. ali če ni res. Na komando sto-re vse, ćelo zgražajo se, in mi se le čudimo, da zadostujejo takim hru-stom značajnosti samo po dve nogi. Tuđi občinski zastop na Ježići je sklenil zaupnico njegovi visokorod-nosti. Kaj pa odlašajo druge občine? Hitro, hitro, visokorodnosti se mudi, saj bodo s temi zaupnieami poskusili dokazati, da jim res ni treba izpostaviti se nevarnostint sodne obrav-nave.
+ Jeza v nemškem taboru. V
nemškem taboru vlada velika jeza, ker se avstrijski parlament ni pridruži! čestilcem nemškega cesarja in mu ni vdano in ponizno čestital k njegovemu jubileju. Posebno razjar-jena je stara Zidinja »Neue Freie Presse«, ki je ćelo zavohala, da je strašilo panslavizma zakrivilo, da avstrijski parlament ni položil ob vzno-žje nemškega prestola svojih poniznih čestitk. »Neue Freie Presse« piše v včerajšnjem uvodniku med drugim: »Ali je bilo to, kar se je zgodilo, panslavističen vlom, poskus, uvelja-viti se na tleh naše domovine? Naj-bolj razumljiv^ in pojmljiva oznaČba za panslavistično politiko je, neizpro-
sna mržnja proti monarhiji, smrtno sovraŠtvo proti naši državi in zarota proti varnosti naših meja . • . Kdor v Evropi razširja mnenje, da je naša zveza z Nemčijo samo stvar dvora in ne sloni na veliki većini prebival-stva, kdor to resnico taji, ta odpira vrata vojni proti monarhiji.« Torej zato, ker avstrijski parlament, ki ima pretežno većino slovansko, ni Čestital nemškemu cesarju, je nastala ne-varnost, da se avstro-ogrska država zaplete v vojno. Naše mnenje pa je, da bo vojno prej provzročila brez-glava zunanja politika, ki jo v zadnjem času tirajo gotovi krogi, ti pa so v najtesnjši zvezi z onimi elementi, ki se sedaj zgražajo, ker avstrijski parlament ni hotel vstopiti med specialne čestjlce nemškega vla-darja.
— Slovenski realci v Ljubljani
so ob bridki izgubi svojega dragega profesorja gospoda Milana Pajka darovali v prid družbi sv. Cirila in Metoda 50 K in »Domovini« 50 K, mesto vencev na gomilo ljubljenemu pokojniku.
— To je skandal. C. kr. policijsko ravnateljstvo v Trstu dopisuje z oblastmi na Slovenskem in to zlasti z mestnim magistratom ljubljanskim redno slovenski, kar kaže, da vlada-jo pri tej oblasti pravilni nazori glede spodobnosti. Nasproti pa moramo konstatirati, da ljubljansko policijsko ravnateljstvo dopisuje ćelo z mestnim magistratom ljubljanskim skoro izključno v edino zveličavni nemšči-ni! Mi sicer vemo, da jezikovna usposobljenost teh gospodov ne pre-sega one kratkohlačarjev, moramo pa najodločneje zahtevati, da nam na domaći zemlji domaća oblast dopisuje v domaćem jeziku! To in nič več! Če ne znajo ti gospodje našega jezika, naj se ga nauče, če ga pa znajo, je skrajna netaktnost, ki bije vsem temeljnim pravicam v obraz, da se poslužujejo tujega jezika, ko nam dopisujejo v nemščini. Človek bi moral res izgubiti vse zaupanje v nepristranost takih uradov!
— O tatvinah po ljubljanskih pro-dajalnah je te dni pisal »Slovenec ter namigaval, kakor da bi bili vsi trgovski uslužbenci v Ljubljani v zvezi s temi tatvinami. R^s pa je, da dotičnik, ki je izvršil oni zločin, niti trgovski sotrudnik ni bil, marveč je še le nedavno tega nastopil pri tvrd-ki Kenda mesto knjigovodje. Trgovski sotrudniki pa nišo bili ž njim v prav nobeni zvezi in tuđi za njegova dejanja ne morejo biti odgovorni. Recimo pa, da bi bil dotičnik res trgovski sotrudnik, ali bi bilo v tem slučaju umestno, da se zaradi njegovega zločina napada vse poštene tr-govske uslužbence, zlasti ker je popolnoma nemogoce, da bi vsi ti trgovski uslužbenci bili v zvezi z zločincem. Ne motimo se, ako trdimo, da iz »Slovenceve- notice govori samo zloba, ker klerikalna gospoda ne more trgovskim uslužbencem odpu-stiti velikega greha, da so po pretežni većini vsi trgovski sotrudniki na-rodnega in naprednega mišljenja.
— Potovalci okrog zemlje. Danes se je zglasil v našem uredništvu Peter pl. B o n e v s svojo soprogo in s svojini sinom. P. Bonev je odpoto-val s svojo soprogo dne 31. marca 1901 iz Sofije in se je zavezal obho-diti krog zemlje v 15 letih. Bonev ostane v Ljubljani do nedelje in stanuje s svojo rodbino v hotelu Štru-kelj v Oalmatinovi ulici, kjer ga interesenti lahko obiščejo.
— Vajenci, ki so bili na razstavi vajenskih del odlikovani s 1. nagrado, naj, se vsi oni pa, ki so bili odlikovani z II. nagrado, pa se nišo udeležili poučnega zlea v Zagreb, naj se za-nesljivo oglase v nedeljo. dne 22. ju-nija t. I. od 1. do 3. popoldne pri gosp. Fran Kukman u. načelniku čevljar-ske zadruge, v Gajevi ulici št. 2 radi nagrad. Vajenci pa. ki so bili odlikovani v obrtno-nadaljevalni soli, naj se čim preje glase pri gosp. Fran Je-1 o č n i k u, načelniku zadruge kroja-čev, Trubarjeva ulica-
— Vpisovanje na I. državni gimnaziji. Dodatno k včerajšnji notici o zaključku šolskega leta pripomnimo, da se vrše na tukajšnji c. kr. državni gimnaziji vpisovanja dne 29. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne, a sprejemni izpiti dne 5. julija od 9- ure dopoldne
začenši.
— Mestni popisovalni u rad bo v soboto radi snaženja uradnih prosto-rov za stranke zaprt.
Tatvina. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je pri ključavničarju So-klicu v Kranju ukradel tat različno obleko. Tatu so vjeli, a se mu je po-srečilo uiti. Sedaj je nam poroča, da je bila njegova pot od Sokliča na dvorišče poštnega urada, kjer je s poštnega voza ukrade! konjsko ode-jo. Ker se je že zmračilo, je hotel prenoćiti na dvorišču sosednje niše, sod-nije. Tuđi tam so ga zalotili in prepo-dili, popustil je pa ukradeno odejo in všel. Orožništvo ga je potem kmalu prijelo ter dognalo, da je tat brezpo-selni delavec Jaka Trampuš iz Smlednika,
Ubila se ie Marijana Golob iz Gorenje Save na kolodvoru v Kranju. Tam so namreč lesena skladišča raz-ličnih lesnih trgovcev, kjer je imenovana pomagala nalagati les v po-samezna skladišča. Z enega teh skla-dišč je padla ter bila na mestu mrtva.
Hišo ie zažgala neka posestnica v ponedejek v Predosljih z name-nom, na ta način dobiti pri zavaro-valnici proti požaru denar. Orožniki so jo takoj prijeli ter oddali v zapor okranjega sodišča.
Suša na Gorenjskem. V znanem klerikalnem vodovodu v občinah Ra-dovljica, Mošnje, Lesce, Begunje zo-pet