138. številka.
I llikllail, i fotrtrt, A iiiiii IM.
XLUI. lelo.

.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen: telo leto.   ••••••   K 24 —
pol leta   •••••♦.    . 12-~
ćetrt leta     •   •••».    .    6-—
sa mesec    •   •••«.   9   2*—
v upravniStvu prejeman: ćelo leto.   .   .   .   #   .   .   K 22 — pol leta   .«•••••    . 11*—
četrt leta*.......550
na mesec    •••*•«    »    l'9O
Donfsl naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraćajo. Vredntttroi Knaflava mlica *L 3 (v prftličju levo.) toUfon «. 34.
Isfcafa vtak šam xv*6er livimil »*4tlJ« hi prualkt.
Inserati veljajo:  peterostopna  petit vrsta za enkrat po  16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat  po 12 vin,   Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L ti,
to je administrativne stvarL
———   Posameina fttevllka velja 10 rUuuiev.   —^—
Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tUkarna« talafoa *t ti.
.Slovenski Narod* velia po pošti:
za AvstroOgrsko:                <
ćelo leto .*•••••    K 25*— I
pol leta  .*•••••     „ 13'—
četrt leta     ••••••     •   650
na mesec    •   •••«•     •   2-30
I                         za Nemčljo:
I   ćelo leto ...            .   .   K 30*—
I     za Ameriko in vse druge delele:
■ ćelo leto.......K 35,—
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. UpraTnićtvo (»podaj, dvorišče levo). Knafiova ulica £L 5, telefon St 85*
Državni zbor.
Parlamentarna kriza. — Nemška komedija. — Ubogi uradniki. — Ob-^trukcija. — Nova nezaupnica justič-nemu ministru. — Klenkalci v zagati.
Dunaj, 18. juni ja.
V parlamentu se je kar čez noč pojavila kriza, ki grozi tik ob zaključku predpoletnega zasedanja z novinu komplikacijami.
Na snočnjem posvetovanju z za-stopniki strank je proponirala viada, da se z ozirom na odpor Rusinov in čeških agrarcev iulijsko zasedanje odloži in da naj se parlament sestane sele v oktobru, da izvede iinančno reformo. Predfogom. da naj se urad-ništvo za zavlačevanje službene pragmatike, katere uveljavljenje je, kakor znano, odvisno od novih davc-nih zakonov, odškoduie s posebnimi dokladami, se je vlada odzvala na silno skromen način. Pod pogojem, da odobri parlament v razpravi se naha-iajoče davčne predloge saj do konca tega leta, je pripravljena, priznati uradništvu materijalne ugodnosti, ki izviralo zanj iz službene pragmatike v tem obsegu, kakor bi se to zgodilo, če bi stopila pragmatika s 1. oktobrom v veljavo.
Načelniki strank so vzeft to iz-iavo vlade ad referendum na znanje. Zdelo se je. da se bodo posamezni klubi ž njo zadovoljili ter skušaii le se doseći ugodnejše koncesije za uradništvo. Situacija skoraj ni nudila drugega izhoda: Rusini perhoresci-rajo iulijsko zasedanje zaradi nego-tovih izgledov gališke volilne reforme, češki agrarci izjavljajo, da pod nobenim pogojem ne dovolijo novih davkov Stugkhovi vladi. V teh okol-nostih bi se bila morala torej finanč-na reforma uveljaviti v ostrem boju proti obstrukciii dveh velikih parlamentarnih organizacij — kar je z ozirom na kompliciranost predloženih davčnih zakonov toliko kakor izklju-*eno.
Toda danes dopoldne je sklenil nemški »Nationalverjand- v splošno cresenečenje, da propozicije vlade nišo sprejemljive in da vztraja pri zahtevi po juliiskem zasedanju. Nem-%kemu »Nationalverbandu< sa se rridružili kršćanski socijalisti. V zbornici sami bi bilo prišlo do glasovanja, ali se naj julijsko zasedanje vrsi, ali ne in naravno je, da bi se
većina ne upala coram publico in že v naprej priznati svoje kapitulacije pred grozečo obstrukcijo. Predlog, naj se julijsko zasedanje vrši, bi bil brezdvomno sprejet.
Da preprečijo, oziroma zavleče-jo to odločitev in znova demonstri-rajo resnost svojih groženj, so odgovorili češki agrarci na to namcro s takojšnjo obnovitvijo svoje obstruk-cijonistične taktike. Njihov zastopnik poslanec Zahradnik je pričel popol-dne govoriti in obljublja, da bo govo-ril, če treba 24 ur. Vsi agrarni po-slanci so se priglasili k stvarnim popravkom in Rusini mobiliziralo svoje moči, da podprejo češke tovariše. Ni izkijučeno. da bi se dobro ojgani-zirani obstrukciji posrečilo zavlečl razpravo o budgetnem provizoriju preko prvega julija. ko poteče tako scdania indemniteta, kakor tuđi ve-Ijavnost provizoričnega    poslovnika.
Obstrukcijonisti so proglasili načelo aut — aut: oni nočejo odne-hati, dokler se ne odgodi finančno vprašanje do jeseni.
Vlada pravi: ako ji obstrukcija zavleče začasni proračun in onemo-goči pravočasno obnovitev provizoričnega poslovnika, odgodim parlament in si preskrbim potrebno s paragrafom 14-
Pri Nemcih je odločitev, ki nika-kor ni lahka. kajti ne iz kakih stvarnih, jiradništvu posebno prijaznih razlogov. temveč le iz strahu pred ogorčenjem uradništva se je odločil nemški »Nationalverband< k taki taktiki. — Panes se vrši na Dunaju veliko uradniško zborovanje, in na to zborovanje bi prišli radi National-verbandovci z novim, lepim spriče-valom, češ, glejte, mi edini smo sto-rili vse, kar smo mogli. Ultra posse nemo tenetur. Toda uradništvo pozna svoje »prijatelje«, ki so inu za časa volitev obliubovali zlate gradove, dovolj, ve, da je baš njihova ne-odkntosrčna taktika kriva, dti se je uradniško vprašanje tako žalostno zavleklo in se v svoji sodbi navzlic najnoveišemu triku nemških poslan-cevr ne bo dalo iritirati.
Ob 5. popoldne so se sestali za-stopniki većinskih strank pri grofu Stiirgkhu.
\bda je vztraiala na svojem včeraišnjem stališču, Natinualver-bandovci pri svrojem današnjem skle-pu. Toda pogajanja se nišo t rekinila in Nemci so si izposlovali šc 24 ur, »da  si  premislijo".  Z  drugimi   bese-
dami: danes zvečer se hočejo postaviti pred uradništvom, jutri dopoldne pa bodo svoj sklep revidirali. — To
je smatrati za skoraj gotovo, ker je grof Stiirgkh jasno namignil, da bi si-cer zaključit parlament . . .
V zbornici govori medtem posl. Zahradnik s silnim glasom in popol-noma stvarno. V debati se je danes oglasil tuđi poslanec Vukotić, kot zastopnik avstrijskih Srbov. *            *
Brzojavno smo že poročali o predlogu, ki ga stavi poslanec dr. Ravnihar k budgetnemu provizoriju.
Predlog se glasi:
Z ozirom na dejstvo, da se y zadnjem času uveljavlja taka konfi-skačna praksa, da postaja po državnih temeljnih zakonih zajamčena svoboda tiska popolnoma iiuzorična, ter glede na dejstvo, da namerava justični minister s svojimi predlogi v tiskovnem odseku takozvano svobo-do tuđi z zakonskimi določbami tako omejiti, da postane državijanska svoboda prazna beseda, skleni slavna zbornica:
Justičnemu ministru se Izreka za niesovo tiskovno svobodo ogrožujo-če postopanje nezaupnica.
Ravniharjev predlog so podpisa-li napredni Jugoslovairi, Čeki, Rusini, češki socijalni demokratje.
Poslanec dr. Ravnihar skuša s svojim predlogom popraviti narodno izdajstvo, ki so ga slovenski klerikalci v budgetnem odseku za-Srešili. Bilo je težavno nafti formulo, s katero se naj to zgodi. Dogodki v proračunskem odseku so Nemce na ćelo akcijo opozorili in obnoviti predlog z narodnega stališča, bi bilo popoinoma brezuspešno. Enkrat za-mujena ugodna konstelacija se ne vrne več.
Eksistira pa pot, po kateri se bo morda prišlo do istega efekta. To pot je izbral poslanec dr. Ravnihar, ki se obraća proti justičnemu ministru, ne toliko kot zatiralcu narodnih pravic, kakor državljanskih svoboščin. Ta obtožba je ravno tako upravičena, kakor prva, njej pa se morejo sedaj pridružiti tuđi one stranke, ki bi se sicer ustavljale, izrekati Hochenbur-gerju kot nasprotniku Slovanov ne-zaupnico.
Kakor rečeno, situacija je danes mnogo težavnejša, kakor je bila v proračunskem odseku. Ni se gotovo,
ali dobi Ravniharjev predlog većino, ali ne, vsekakor pa bo glasovala zanj ogromna manjšina in taka demonstracija ne ostane brez vtiska. Ravniharjev predlog bo za Nemce velika zadrega, in čim bo jutri vložen, se razvije v kuloarjih strastno barantr*-nje od osebe do osebe, od stranke do stranke, Nemci in vlada store vse, da upropastijo spretno pripravljeno in izvedeno potezo našega poslanca. Klerikalci bodo morali, ako so količ-kaj pošteni in konsekventni, glasovati proti predlogu, oni, ki so smatrali v budgetnem odseku. da Ho-chenburger z narodnega stališča ne zasluži graje, ga ne bodo mogli v plenumu obsojati z naprednega stališča. Z Nemci vred se bodo triorali postaviti kot varuhi pred ministrski stol — žalosten in značilen prizor! Ali pa se bodo morda le zbali obsodbe slo-venskega in celega slovanskega naroda in glasovali za nezaupnico? — Prizor za bogove!
Đe profundis!
Dva dogodka v klerikalnem taboru, ki sta se zgodila v najnovejšem času, sta mi prav proti moji volji še enkrat potisnila pero v roke. Dr. Krek je iz svojega skrivališča zapel dr. Šusteršiču ob njegovi petdesetlet-nici slavospev, načelstvo »Ljudske posojilnice- pa je obelodanilo izjavo, s katero potrjuje dr. Šusteršiču, da je v tem zavodu vedno deloval samo na korist ljudstva, ter ga pozivlja, naj se ne zmeni za moje obtožbe. Dasi sem smatrala svoja polemična razpravljanja proti dr. Susteršiču in tovarišem za sedaj za končana, ven-dar teh dveh dogodkov ne morem rnolče prezreti.
Torej dr. Krek prijavlja slavo-speve na čast dr. Šusteršiča in Pov-še posvedočuje temu gospodu, da je bilo njegovo poslovanje v »Ljudski posojilnici« vedno neoporečno. Ta članek in to spričevalo kazeta z uprav strašno jasnostjo. na kako niz-ki nravni in umstveni stopnii ie klerikalna stranka s svoiiini voditelji. Komu pač naj taki članki in take izjave nasujejo peska v oči? Ražen nekaj kmeckih župnikov in nekaj pobožnih ovčic, živečih po vaseh, ki so ločene od vsega sveta, ne bo pač noben človek, ki hoče veljati za um-stveno polnovrednega,   teh   člankov
in izjav drugače ocenil, kakor zaslu-žijo, namreč za laži, izsiljene s stran-karsko disciplino in morda še ćelo z drugimi sredstvi. Krekov članek in Povšetova izjava pa kazeta s pre-pričevalno silo še nekaj drugega: dr. Šusteršič ve, da je zanj udarila V heure douloureuse, kakor Francozi tako točno imenujejo uro zadnjega obračuna. Da, jaz trdim ćelo, da se je tega zavedal od prvega začetka, za-kaj tako, kakor se je on bojeval in se še bojuje, tako se bori samo človek, ki se potaplja in ki mu voda že v grlo teče in ki se v svojem obupanju opriiema bilke, ker nikjer ne vidi re-šilne deske. Za dr. Šusteršiča in njegovo stranko je bila od prvega tre-notka mojega boja samo ena mož-nost rešitve: Da takoj v sodni dvorani ovržejo moje obtožbe. Takih cbtožb, kakor sem jih jaz izrekla, se ne izpodbije z osebnimi psovkami in ravno tako ne z naročenimi slavospev i in izsilienimi častnimi izjavami lastnih pristašev, vsaj ne v očeh ti-stih ljudi, katerih sodba je odločilna. Posezanje po takih pripomočkih samo kaže, da imajo obtoženci vse vzroke bati se rontgeniziranja na javni sodni obravnavi. Dr. Šusteršič ne more iti v sodno dvorano, kakor tuđi ne odgovorni urednik »Slovenca«, ker bi jo oba zapustila kot mo-ralična mrliča. Pod silo prisege in v ozadju stoječo grožnio kaznilnice za vedoma krivo pričevanje bodo ti Krek!, Povšeti in kakor se že imenujejo ti, od Dioniziia njihove stranke vstrahovani zajčki, drugače govorili, kakor pa zdaj pišejo v predalih strankarskega glasila. Pronicava svetloba objektivne javne sodne ob-ravnave posveti neusmiljeno notri v najtajnejše kotičke srca in možgan in razsvetli vse, kar zakrivata do-slej strankarska disciplina in obzirnost. V sodni dvorani bodo stali po vrsti v vsi svoji odurnosti, dr. šusteršič in njegovi zaplečniki, in dokazane jim bodo vse njihove intrige, obrekovanja in brezčastnosti. Med nebom in med peklom je ni moči, ki bi mogla obvarovati dr. Šusteršiča in njegove tovariše pred tem mora-ličnim obglavljenjem na objektivni javni sodni obravnavi, kvečjemu se zacno poprej skesano trkati na prsa in izvedejo iz izjecljanega pater pec-cavi naravne posledice.
Pomoč od vlade? Dr. Šusteršič in tovariš! vedo že danes   prav   do-
LISTEK.
Bolga roda.
M. Gardenhire.
(Dalje.)
»Bojim se, da ne popolnoma,« je odgovorili poslanik. »Vsaj vi niti ne veste, kako nezaupljivo opazujejo v tej deželi vsak moj korak. Čudni od-nošaji Združenih držav napram ge-neralnemu guvernementu prav posebno otežkočujejo moje stališče, kajti vsak član kongresa in vsak vladni uradnik mi more povzročiti resne neprijetnosti. Niti enemu se ne morem zaupati — brez orožja, z zvezanimi rokami stojim tu. Prisle-parjene zneske bi pač lahko nadome-stil in imam tuđi trdno voljo, to Sto-riti. Ker sta pa rnoja oseba in moja služba nerazločljivo zvezani, bi lahko tak moj korak razlagali kot priznanje nekake sokrivde. V uradnem oziru ne srne biti niti najmanjše zve-?e med mojo osebo in ono sleparijo. Kaj naj torej storim?«
>Kar se tiče mojega delovanja, seveda ne priđe vpoštev vaša name-ra, da povrnete vso škodo,« je odgo-voril Conners. »Moja naloga je, vam na drug način pomagati.«
»Seveda, ljubi prijatelj, seveda! Voda kako?<
»To je meni samemu zazdaj še nejasno,« je odgovoril Conners. »Predvsem moramo konstatirati de-janski položaj ter poiskati storilce; na to moremo sele ukreniti nadaljne korake. Zdaj hodimo še vedno v temi.«
»Oh,' je vskliknil poslanik, »najhujšega vam niti povedal še ni-sem. Jaz poznam hudodelca.«
> S tem smo seveda napravili velik korak naprej,« je rekel Conners, ne da bi bil le nekoliko iznenađen. »Zdi se. da so vaši agenti dobro in premišljeno začeli svoje delo, kajti poštni ravnatelj mi ni ničesar povedal o tem odkritju. <
»Za to diskrecijo sem mu prav iz srca hvaležen.« je vzdihnil poslanik.
-Ali so sleparja aretirali?«
>Ne, in če ne bo vložena nobena tožba, se to tuđi ne bo zgodilo. Mi moramo pa z ozirom na javen skandal vse sile napeti, da preprečimo eventuelen proces.«
»Predvsem moramo dognati osebo ali osebe, ki so pri omenjenem poštnem oddelku sprejemali pošiljat-ve,* je menil Conners.
»Najbrže so bili storilci v zvezi s poštnirni uradniki. Jaz sem že go-voril z ravnateljem o tej možnosti, vendar pa je bil zelo   malobeseden.
Ker pa so — kakor pravite — sleparja že zasledili, tedaj bo pač mogo-če  tuđi  omenjene  zveze odkriti.«
»Po pošiljatve je hodil navadno neki mlad mož, ki se je pripeljal z iz-voščkom in ki se ni prav nič prikri-val.«
»To je v resnici zelo čudno,« je pripomnil Conners zamišljeno. »Sle-parji so morali vendarle popolnoma natančno vedeti, da je ravno tu naj-nevarnejša točka njihovega celega nacrta. Vsakdo bi torej mislil, da so bili najbolj previdni ravno tedaj, ko so hodili po pisma.«
»Da, če bi imeli opraviti z na-vadnim zločinom in z navadnimi zločinci,« je mrmral poslanik. »Ker pa je stvar drugačna ...«
»Stvar postaja vedno intere-santnejša,« je vskliknil Conners živahno. »Prosim, nadaljujte!«
»Osebo mlađega moža si je vsakdo lahko za pomnih« je nadalje-val poslanik svoje poročilo. »Nosil je uniformo poslaniškega tajnika — kakor st je pozneje izvedelo, je bil seveda le preoblečen — nadalje sivo lasuljo in ravnotake brke. Posebno značilni pa so bili naočniki izvanredno obrušeni, ki naj bi pač zakri-vali desno oko, ki je nepoliko škililo. Na levi dlani je imel modrikasto ma-rogo.«
»Ki bi jo z rokavico prav lahko zakril,« je zamrmral Conners.
'>Seveda,<< je odgovoril poslanik s tihim glasom. »Česar pa ni mogel skriti, je bila napaka pri govorje-n]u, ki so jo poštni uradniki tuđi vsa-kokrat zapazili.«
>^Hm, gospodje sleparji so si vsekakor zbrali čudnega zaupnika,« je menil Conners ter zmajeval z glavo. »Vendar moram še enkrat govoriti z ravnateijem. v<
»Ni potrebno,« je odgovoril poslanik, »sled mlađega moža so že do sem izsledili — moj sin je.«
Ni se mogel več zdrževati, ves potrt si je z rokama zakril obraz.
»Kar ste mi povedali, je popolnoma nemogoče!« je vskliknil Conners z dolocnim glasom.
Poslanik je privzdignil glavo. Kakor medla iskrica upanja se je za-hip zasvetilo v njegovih očeh, toda takoj na to se ga je zopet polastil prejšnji obup.
> Zahvaljujem se vam za vaše dobro mnenje, dragi prijatelj,« je rekel medio; »toda iz ust ravnateljevih vem natančno, da se na dejstvu žal ne da ničesar izpremeniti. Sporočilo je došlo naprej na poslaniško tajništvo in od tam sem je jaz dobil.«
»Je-h mladi mož že priznal?«
»Nisem imel dozdaj še poguma, da bi ga pozval k obračunu.«
»Upam, da tuđi svoji gospej so-progi še niste ničesar povedali o stvarlc
Zopet je bilo videti, kako je Con-nersov glas nekako poživljajoče učinkcval na poslanika, ki je bil popolnoma potrt, kajti vzravnal se je nekoliko ter odgovoril odločnejše: »Se ne. Skandal ji je že itak preveč škodoval; tako odkritje bi pomenja-lo njeno smrt — vsaj je ta zadeva skoraj že mene privedla na rob obupa.«
>Predno mladi mož sam vsega ne prizna, nisem nikakor prepričan o njegovi krivdi,« je rekel Conners. »Sicer še nimam časti ga poznati, vendar pa si ne morem misliti, da bi se sin poslanika spuščal v take sle-parske manevre, ki bi — četudi bi se njegova krivda ne razkrila — vendar težko škodovali uradni časti njegovega očeta.«
»To vse sem si tuđi sam že mislil,« je odgovoril vsega obžalova-nja vreden mož. »Vendar pa je že mnegokrat riskantno in nesrečno igral, tako da je moje zaupanje v njega zelo omajano.«
»To ga seveda zelo obreme-njuje,« je mrmral Conners.
»TGda jaz bi navzlic temu ne verjel, da je kriv, če bi mi trditve poštnega ravnatelja ne odvzele vsa-kega dvoma in vsake nade,« je vskliknil poslanik.
^Kako se je vaš sin napram vam obnašai, ko so sleparijo odkrili?« .(Dalje pnHoOnJtO
Strtn 2.
SLOVENSKI   NAROD.
id© stev.
bro, da to pot na vladno pomoć oi več računati. Če bi dr. Šusteršič tega ne vedel — Čemu bi se potem tako plaho agi bal sej državnega zbora, na katere ga zdaj namenoma ni. Trd-no sem prepričana, da bo vlada po-stopala strogo postavno in da'ne bo V obvarovanje dr. Susteršiča in njegovih prijateljev nobenega prsta ga-nila: Čemu naj bi to tuđi storila, saj gotovo nima nobene pravice do hva-ležnosti ne od strani vlade, ne od strani strank večine. In če bi vlada kaj ta kesa že hotela, bi tega ne mogla storiti, zakaj Krekova pisma v mojih rokah so sredstvo, s katerim iahko vsak čas izsilim popolno nepristranost, če bi, kar pa smatram za popolnoma izključeno, grešili proti njej. To je ravno le secret de poli-chinelle, da pri nas ne napravi v visokih in najvišjih krogih nobena stvar tako mučnega vtiska, kakor cerkven skandal z vsem kar ga ne-izogibno spretnija in ki se vedno strogo kaznuje, ne samo na tistih, ki so ga provzročili, marveč skoro se bolj na tistih, ki so imeli moč, ga pre-prečiti, pa te svoje nravne doižnosti nišo izpolnili. Iz tega vzroka je tuđi težko verjeti, da bi morebitni posku-si zavlačevati tiskovni proces, ki sem ga začela, mogli imeti kak uspeh...
V ostalem pa je deželni zbor ustavna tribuna za razpravljanje o vseh, proti sedanjim tnogočnikom izrečenih obtožbah in jaz ne verjamem, da bi vlada dr. Šusteršiču na ljubav onemogočila zborovanje dež. zbora.
Resnica je na potu in nobena moč je ne bo zadržala. Tista znana sredstveca in tište male zvijače ne bodo nič pomagale. Zdaj je treba se postaviti za odkrit boj pred nasprot-rrika. Tuđi na pomoč prijateljev ni več računati. Očitno ali tajno že od-padajo drug za drugim, kajti vsak beži od zaznamenovanega, kdor le more. Moj gospod deželni glavar na Kranjskem: mrtvaški zvonček je že začel peti, vam in tuđi vašim tovari-šem, ki se ne bodo pravočasno od vas ločili... Vi rnonja mrtvaskega zvončka še ne slišite, a moj sluh je ostrejši in jaz čujem vse razločneje in razločneie zvoniti: »De profun-dis-. ki ga poje mrtvaški zvonček :Vam. gospod dr. Susteršič.
Kamilla Theimer.
Dogodili na Balkanu.
Vojna nevarnost.
Nade. ki jih je stavilo Slovan-stvo, ki jih je stavil ves civilizirani svet v Balkansko zvezo, so začele pclagoma izginjati. Ljubosumnost in nevoščljivost. zanetena od tujih, Slovanstvu sovražnih elementov, sta se polastili src vodilnih krogov za-vezniških balkanskih držav. Zopet se udeistvuje Svatoplukova oporoka ...
Na merodajnem mestu v Sofiji se nečejo brezpogojno podvreči car-jevemu razsodišču. Bolgarska zahte-va. predno se podvrže temu razsodi-* šču, od Srbije garancije, da pusti Srbija v ona bolgarska ozemlja. ki so jih Srbi zasedli. bolgarske čete. da se na ta način ustvari neka kondominij, ki naj bi do razsodbe carjeve saj formalno zadostil principu enako-pravnosti. Srbija pa je mnenja. da zavezniska pogodba pravzaprav ne obstoja več, vendar pa ravno premi-šljeno Pasićevo delovanje kaže, da Srbija noče vojne. Seveda so pa tuđi v Srbiji gotovi šovinistični krogi, ki dražijo javno mnenje ter hujskajo. In ne motimo se, če trdimo, da so ravno ti hujskači, šovinistični krogi v Srbiji in Bolgarski pod vplivom ene jn iste zunanje moči, ki hoče pripraviti s svojim intrigiranjem slovan. balkanske države ob one sadove, ki so si jih pribojevale s svojimi slav-»imi zmagami.
Belgrajska »Samouprava« izjav-lja, da se bolgarskega predloga glede ruskega razsodišča ne more smatrati kot odgovor na zadnjo srbsko noto. S tem predlogom se izogiba Bolgarska direktnemu odgovoru na srb-ski predlog glede demobilizacije. Rok sedmih dni, kakor ga navaja Bolgarska, je prekratek, da se revidira srb-ska zavezniska pogodba, ki pravno ni več v veljavi. Od bolgarske strani se vedno poudarjajo le pravice Bolgarske, ki rezultirajo iz pogodbe, pri tem pa se pozablja, da Bolgarska ni izpolnila doižnosti, s katerimi bi si morala pridobiti pogodbeno pravico. Srbija in Bolgarska sta v razmerju dveh kompanjonov, od katerih eden fcahteva, naj se mu prepusti pogodbeni del dobička, čeprav ni vplačal za podjetje onega kapitala, ki bi ga moral plačati po pogodbi. Popolnoma neverjetno je, da bi moglo kakšno sodišče na svetu tako monstrozno zahtevo priznati kot opravičeno.
Prestolonaslednik Aleksander je nenadoma prišel iz Skoplja v Bel-# grad in je z generalom Putnikom pri-sostvoval ministrskemu svetu. Za-stopal bo baje stališče armade, ki noće popustiti iV slučaju potrebe bo
baje prestolonaslednik spremljal Pa-sića v Petrograd, da tam na merodajnem mestu osebno nastopi za srbske interese. »Jugoslovanska korespon-denca« poroča, da sta prestolonaslednik Aleksander in general Putnik zaradi tega prišla v Belgrad, da in-formirata vlado in kralja o razpolo-ženju v srbskem častniškem zboru. V vojaških krogih so že več tednov vedno bolj nezadovoljni vsled neod-Iočnega postopanja vlade in že pred časom so sporočili v Belgrad, da ar-mada ne bo zapustila osvojenega ozemlja brez boja. V Skoplju in v drugih garnizijah so se vršila zboro-vanja častnikov, ki nastopajo za in-avguracijo energične politike na-pram Bolgarski. Kralju Petru so taka zborovanja poslala posebne spomenice. Prestolonasledniku Aleksandru pa so vedno zaupno sporočali nara-Ščajoče vznemirjenje vr častniškem zboru.
*
»Neue Freie Presse< poroča iz Sofije: Bolgarska vlada je sklenila, da nikogar ne odpošlje v Petrograd in da bo le pet dni čakala. Če Srbija do tedaj ne izpolni bolgarske zahte-ve, da se razsodba izvrši na podlagi pogodbe, tedaj bo položaj zelo kri-ticen.
Iz Sofije poročajo, da splošno označujejo položaj kot izredno kriti-čen. In bati se je, da se bo v najkraj-šem Času situacija neugodno odio-čila.
Bolgarski vladni krogi so mnema, da bi mogla morda edinole hitra razsodba preprečiti vojni konflikt. Odločitev je tem bolj potrebna, ker se  sleherni  dan  vrše   resni  spopadi.
Vsled teh okolišcin je ministrski svet neprenehorna v zvezi z glavnim voiaškim taboriščem. V kraljevi palači se vrše važna posvetovanja.
Petrograjska  konferenca dvomljiva.
V   Petrogradu  zelo dvomijo, če bo sploh prišlo do ministrske konfe-rence. Bolgarska do sedaj še ni definitivno odgovorila na Sasonovo vabilo.
x     ..     *
Pred svetovno vojno?
V    petrograjskih     diplomatičnih krogih    zasledujejo    razvoj    srbsko-bolgarskega spora in njega poostrovanje tem bolj sumljivo, ker so prepričani, da trmo podpihujejo od zunaj in da skoraj ni misliti na to, da bo vojna, ako izbruhne, omejena le na Balkan. Nekateri dogodki zadnjih ča-sov  dokazujejo,    da  ponekod  izven Balkana direktno žele to vojno, ki naj bi daJa povod drugi vojni, iz katere bi se mogel razviti le splošen evropski konflikt.
>Rječ' pa komentira reskript carja Nikolaja na zunanjega ministra Sasonova sledeče: Tuđi na vpraša-nje, ki se samo ob sebi pojavi, kaj bo z mirom Evrope, če bodo balkanski vladarji svoj spor hoteli resiti z orož-jem, daje reskript jasen odgovor. — Karkoli naj se na Balkanu zgodi, evropski mir se ne bo rušil. Balkanski požar bo tuđi v sedanjem nevarnem stadiju, kakor meseca septembra p. 1-, ostat lokaliziran.
Štajersko.
Honjiski okraj. (K v o 1 i * v a m za okrajni zašto p.) Dru^od so si v laseh Nemci in Slovenci, i \\ kle-rikalci in liberalci, pri nas pa si sto-jijo nasproti takozvani gornji in spod-nji ali z ozirom na većino pripadni-kov, akademiki in obrtniki. Ta boj, ki se je uveljavil pri občinskih volitvah v Konjicah, kjer so zmagali gornji, se je prenesel tuđi na volitev konji-škega okrajnega zastopa. Gornji kandidirajo v načelništvo okrajnega zastopa Posseka, kandidat spodnjih pa je Rupnik, ki si je izprosil milost in pomoč pri slovenskih duhovnikih. Mi liberalci, — ali če hočete — šta-jercijanci, antikristi in vsi tišti, katere bi že zdavnej imel hudič v kremp-Ijih, ako bi imeli odločati nekateri mladi prenapetneži v talarju, se ne potegujemo ne za prvega in ne za drugega, pač pa nasprotujemo, da bi bil izvoljen za načelnika Rupnik. Samo zaradi Rupnika so izstopili po-leg drugih tuđi v skupini kmečkih ob-čin izvoljeni štirje ugledni Slovenci: dr. Rudolf, Clarici, Winter in Zidan-šek in samo zaradi Rupnika so nekateri volilci želeli zopet na novo izvo-liti imenovane zastopnike, izmed katerih sta tuđi Clarici in VVinter zma-gala, ostala dva pa propadla s častno manjšino. Če je torej zrečki g. na-d-učitelj Schell glasom »Slov. Gosp.« izjavil, »saj se gre samo za to, da čr-nuhe premagamo,< ne pove to vsega, ampak jako malo, ker je te besede, — če je še le res, — izgovoril gosp. Schell nepooblaščen, — za svojo osebo, — in se vsled tega ne more sklepati, »kakšnega mišljenja so še drugi možje z odličnim nastopom naprednega duha.« Ta trditev }e r^v-
no tako neumna, kakor v »Slov. Qo-spodarju« svoj čas izražena misel, da so le pristaši »Kmečke zveze^ — ali v predstojećem slučaju Rupnikovi volilci — kremenitega in zanesljive-ga značaja. — Sploh pa ali bi bilo pri sedanjih razmerah kaj čudnega, ako bi se šio učiteljem za to, da premaga-jo duhovnike? — Vprašamo, kdo pa hoče učitelje premagati? — Ni li duhovnik Korosec s svojo duhovni-ško stranko največji sovražnik uči-teljstva na Štajerskem? Duhovniki seveda smejo nasprotovati učiteljskim zahtevam, smejo učitelja sovra-žiti, zasmehovati, mu škodovati, ti, učiteljska para pa imaš smrtni greh, če se predrzneš ziniti besedico proti politikujočemu duhovniku! — Grož-nje, »o marsičem drugem pa prihod-njic, ali bo komu prav ali ne,« se ne ustrašimo! Le začnite, pravične in poštene kritike se ne bojimo; pred-vsem pa pometajte pred svojim pragom, sicer borno začeli pometati mi!
Iz Celja. Redni občni zbor »Slo-venskega trgovskega društva« v Celju se vrši z običajnim dnevnim redom v nedeljo, dne 22. junija ob 11. uri dopoldne v knjižnici Narodne či-talnice. V slučaju, da bi ta dan občni zbor ne bil skle<pčen, se vrši isti 14 dni pozneje, t. j. v nedeljo 6. julija, ki bo sklepal ob vsakem številu navzo-čih članov.
Iz Celja. (Nepotrebna akcija.) Piše se nam iz kmečkih krogov: Celjsko okrajno glavarstvo je povabilo v Celje župane in druge čla-ne okrajnih pomožnih odborov v Celju, Laškem trgu, Vranskem in Šmar-ju, da bi pregledali od županstev in krajevnih pomožnih odborov vlože-ne imenike tistih posestnikov, ki so prišli v bedo vsled spomladanske po-zebe. K temu je treba omeniti, da po sedanjem stanju letine soditi, ne more biti letos o kaki bedi govora in je torej za tokrat taka pomožna akcija nepotrebna. Služila bi le demagogič-nim namenom državnih poslancev in nekaterih vladnih organov. Vinogradi so bili po mrazu zares v dokaj obupnem stanju, pa so se popravili na veselje posestnikov in bi torej vlada s poslanci vred Iahko započeto podporno akcijo ustavila. To bi bilo pošteno in bi se s tem onemogočilo mnogo napačnih in resnici prav nič odgovarjajočih zahtev po podpori. Res je, da ne odmakne nikdo rad dla-ni, če misli kaj v njo pasti, vendar pa je na drugi strani treba občuvati etično in praktično vsebino takih ob-darovanj za nujne slučaje. — Drug-pot bi tuđi bilo umestno, da pojde od glavarstva kak uradnik v okraje in skliče tam seje okrajnih pomožnih odborov, ne pa da se skliče kakih 100 ljudi v Celje ter se povzroča njim samim ali pa že itak ubožnim obči-nam nepotrebne potne stroške. Pri-čakujemo od g. okr. glavarja, da bode ta nasvet uvaževal. (Prip. uredništva: Priobčujemo to mnenje glede podporne akcije za škode po letošnji pozebi, ne da bi se z njim identificirali.)
Iz Celja. (R a z n o.) V torek so se splašili vozniku Gotzove pivove zaloge pri ljubljanski mitnici konji. Voznik je padei z voza in se težko poškodoval. — V domobranskem tu-kajsnjem bataljonu služi kot narednik neki Čepe, ki se pa piše sedaj Tscheppe in zmerja vojake s »slo-venskimi cotli«. Za moža bi bilo bolje, ako bi bil prav ponižen, drugače povemo to, kar pripoveduje o njem bivši stotnijski čevljar.
Nova C. M. podružnica na Šta-jerskem. Zadnjo nedeljo se je ustanovila za Bizeljsko in okolico C. M. podružnica. Ustanovni občni zbor je bil povoljno obiskan. Mnogo so pripomogli k temu požrtvovalni tamburaši, zavedni mladeniči iz domaće in kapelske župnije, ki so krasno in ne-utrudno udarjali. Glavno družbo je zastopal potovalni učitelj Ante Beg. Na zborovanju je bil cvet bizeljskega občinstva vseh slojev in strank, ker se kot politično naobraženi zaveda-jo, da je družba le dobrodelna narodna rešiteijica brez politične pri-mesi. V odbor so bili izvoljeni: pred-sednik g. Andrej Kos, podpredsed-nik veleposestnik g. Jos. J a n e ž i č, tajnik trg. poslovodja g. lv. P e r -g e r , namestnik učitelj g. Gustav P e č n i k , biagajničarka ga. Marica Kosova, namestnica gdč. Mimika Janežičeva. Odborniki; gdč. Josipina Levstikova in gg. Iv. M a 1 u s (župan), dr. Anton V i -liniek in Jos. Balon. Delegata sta ss. Andr. Kosin Vinko O k o r n. Podružnica šteje nad 50 članov, med temi 3 ustanovnike (dr. V i 1 i m e k , Jos. Balon - Fajmošter in Ivan M a 1 u s). Zadnji je plačal ustanov-nino v proslavo, da je orjaški njegov sod prazen. Kakor znano, se je družbi poslala izdatna vsota, ko so tega orjaka načeli. Nova podružnica nam mnogo obeta, ker je odbor zelo sreč-no izbran. Glavno zaslugo za podružnico ima agilni g. Gustav P e Č-n j k, ki mu je krepko   pomagal   g.
J a n e ž i č ml. Sedaj je brežiški okraj vzorno organiziran za našo narodno obrambo, ker imamo razun dvch podružnic v Brežicah pridne podružnice v Bizeljskem, Dobovi, Kapelah, a kmalu dobe skupno podružnico Še kraji Artiče, Globoko, Pišece in Sromlje.
Iz Maribora. Nemški listi poročajo, da ne bodo novega mosta čez Dravo otvorili, kakor je bilo namera-vano, na dan 18. avgusta, temveč kak drug dan. Namestnik Clarv in drugi visoki uradniki bi se 18. avgusta zaradi raznih cesarskih slavnosti ne mogli otvoritve udeležiti.
Hopoško.
Dajmo koroškirn bratom po-gum! Prihodnjo nedeljo 22. t. m. po-poldne je v Kotmari vesi (na Ple-šivcu) pri našem prvoboritelju gosp. Mat. Prosekarju velika slavnost. Po zborovanju bode ljudska veselica s petjem in tamburanjem. C. M. podružnici ljubljanski in gorenjski rodoljubi naj bi pohiteli ta dan med naše brate, da jim damo pogum v njihovi težavni borbi. Kotmara ves ima žel. postajo.
Nogometna tekma. V nedeljo se je vršila v Celovcu nogometna tekma med dunaiskim društvom »Ra-pid« in med prvim celovškim nogometnim društvom. Tekma je bila zelo zanimiva. Po hudem boju so ostali Dunajčani zmagovalci s končnim rezultatom 2:0.
Nepreviden  avtomobilist.    Neki
celovški avtomobilist je povozil na šentvidski cesti 3x/2letno šolarico Marijo Janškovo. Dekle je dobilo težke poškodbe na rokah in nogah in si je pretreslo možgane. Odpeljali so jo v bolnišnico. Ce je dekle samo kaj zakrivilo na nesreći še ni dognano.
Požari. Na planini nad Poreča-mi se je vnel velik kozolec posestva Leonsteinskega. Kozolec je popolnoma zgorel. Vnel se je tuđi en del goz-da, ki je kljub takojšnji pomoći popolnoma pogorel. Vsled precej hude-ga vetra je tvoril požar precejšnjo nevarnost za ćelo okolico, ker je nosi! veter žarke iz visine po ćeli okolici. — V Spitalu ob Dravi je vnela iskra iz dimnika tovarne za lepljeni papir streho hiše, kjer so nastanjeni tovarniški uslužbenci. Pogorel je en del strehe. Tovarna bo morala streho podreti in jq nadomestiti z novo. — Malo pozneje je izbruhnil ogenj neznano kako v gospodarskem po-slopju zidarskega mojstra Scharnid-linga. Zgorelo je gospodarsko po-siopje in hiša, od katere je ostalo samo porušeno zidovje. Ob času požara ni biio nikogar doma. Pogoreli pa so v hlevu trije prašiči in dva telič-ka. Škodo cenijo približno na 10.000 kron. — Pri Sv. Mahorju je pogore-lo pet hiš z vsemi gospodarskimi po-slopji. Ogenj je uničil popolnoma vse. Med drugim je zgorela tuđi hranilna knjižica in v nji nekaj papirnatega denarja, katero je skril eden pogo-relcev v peči. V Sv. Mahorju samem pa je pogorela delavnica kieparja Langeggerja. Ogenj je ogrožal ćelo sosesko, zlasti vsled hudega vetra in le vstrajnemu delu gasilcev in do-mačinov se je posrećilo, da so ogenj omejili. Skoda še ni znana.
Primorsko.
Tržaške volitve. Okoličanski po-slanec g. Josip P e r t o t, učitelj v pokoju, je odložil kandidaturo in sicer iz zdravstvenih ozirov. V toza-devnem pismu na politično društvo »Edinost« pozivlja mož volilce, da naj določijo volilci na njegovo mesto mlađega, čilega moža in da naj na-stopijo slovenski volilci vsi složni v službi naroda za sijajno zmago na vsi crti slovenske okolice. Politično društvo »Edinost« izreka odstopivše-mu kandidatu polno priznanje in hvaležnost za njegovo vstrajno in požrtvovalno sodelovanje v mest-nem svetu za koristi slovenskega naroda. — V ponedeljek, dne 23. t. m. se vrše volitve I. razreda v okoli-čanskih volilnih okrajih. Slovenci in Slovani vaši kandidati so: VI. volil-nem okraju (Škedenj, Sv. Mar. Magdalena, Spodnja in Zgornja) Anton Sancin, trg. v Skednju in odvet-nik dr. Jos. \V i I f a n , v drugem vo-lilnem okraju (Rocol, Lonjer, Sv. Ivan, Kolonja in Konkovelj) Josip N e g o d e , kamnosek na Vrdeli in dr. Otokar R y b a f , v tretjem volil-nem okraju (Bazovica, Lipica, Pa-driče, Trebče, Gropada, Bane, Opčine, Prošek, Konkovelj, Sv. Križ, Barkovlje, Rojan in Greta) Vence-slav Č e r n i g o j, uradnik južne že-leznice. Karei Malalan, podjet-ni na Opčinah Ivan R e n č e 1J od Sv. Ivana, uradnik v pok. in dr. Ed-vard Slavitz, odvetnik. — Slovenci pobrigajte se za svoje pravice in ne pustite s svoio brezobzirnost-
jo, da bi prišel slovanski živelj zopet na nivo nekdanjega brezpogojnega in suženjskega izrabljanja vaših moči in žuljev od strani nasilnih tujcev in nesramnih  privandrancev.
Zaupnica tržaških Nemcev na-mestniku. Tržaški Nemci so izrekli tržaškemu namestniku princu Ho-iienlohe zaupnico, v kateri poudarjajo, da povodom odločitve Nemcev, da glasujejo z laškimi kamoristi ni nobenega dejstva, ki bi omajalo trd-no zaupanje tržaških Nemcev do na-mestnika, bodisi glede njegove ose-be bodisi glede njegovega uradnega postopanja. V vseh ozirih je bil namestnik Hohenlohe pravičen naprain Nemcem v Trstu in to tuđi v najte-žavnejših položajih. — S tem hočejo Nemci, ki so se tako strašno blamirali povodom zedinjenja z laškimi iredentisti, goljufi in požigalci, oprati in se obenem prihliniti zopet namestniku in vladi.
Šolska vest. Ivan Matelič, učitelj v Sužidu pri Kobaridu, je napra-vil na Dunaju izpit iz telovadbe za srednje sole.
Samomor mladeniča. V stanovanju svojih staršev se je zastrupil s fenilovo kislino 241etni Josip Altran v Gorici. Umri je med vožnjo v bolnišnico. Vzrok samomora še ni znan.
Dalmatinske železnice. Včeraj se je vršila pod predsedstvom trgo-vinskega ministra dr. Schusterja seja dalmatinske komisije, katere sta se udeležila tuđi grof Attems in predstojnik pomorske oblasti D e 11 e s. Med razpravo se je posebno poudar-jalo poročilo o pristaniščih in o ce-stah. Zastopnik železniškega mini-strstva je izjavil, da je ministrstvo v slučaju pritrditve udeleženega cen-tralnega vodstva pripravljeno skrbe-ti, da se izvrši normalna proga Za-der - Benkovac in še ena. Obenem se zaprosi za kritje stroškov popol-ne izvršitve ozkotirne železnice iz SpHta do deželne meje. Tuđi se je sklenilo, da se pridobi dovoljenje, da se izvrši detajlni nacrt za normalno-tirno zvezo od pripravne točke crte Split deželna meja izvrši na državne stroške. Za dobavo vode, za obrež-ne občine in za otoke, ki trpe na pomanjkanju vode se je govorilo, da se uvede za preskrbo vode poseben parnik.
Nemiri v tovami za luščenje riža v Trstu vedno bolj naraščajo. Tovarna je hotela uvesti več novotarij glede delavnega časa itd. Toda de-lavci so nezadovoljni s temi novota-rijami, ki so naperjene proti njim samim, v veliki većini zapustili delo, in če se jim pridruži še ostalo delav-stvo, ki do sedaj še ni pokazalo na-pram tem novim uredbam dejanske-ga cdpora, potem je neizogibna stavka, ki pomeni za podjetje velikansko izgube
Crne koze na Reki. Na Reki je zopet obolel en d-elavec na crnih ko-zah. Obenem poročajo iz Sušaka, da sta obolela za črnimi kozami tam dva delavca, ki sta prišla iz Reke. Položaj postaja vedno bolj nevaren. Sole so zaprte, bolniki so izolirani in stavi se še vedno v veliki množini cepljenje koz.
Maščevanje zavrnjenega ljubimca. Iz Reke poročajo, da je na-padel v reski okolici 561etni Marian MandekiČ 441etno zasebnico Marijo Bastijancičevo in jo težko ranil z britvijo. Ženo so odpeljali v bolnišnico, napadalca pa o zaprli. Mandekič je izvršil napad, ker je Bastijančeva odločno zavrnila njegove ženitovanj-ske ponudbe.
t Prof. IHilen Pajfc.
Lansko leto je bilo za slovenske profesorje leto smrti. Drug za drugim so odhajali in legli v hladni grob počivat in to najboljši in najizvrst-nejši učitelji in strokovnjaki. Posebno so trpele vrste zgodovinarjev: umri je Apih, se ponesrečil dr. Cerk in podlegel Fr. Orožen. »Carniola<, glasilo »Muzejskega društva« jim je prinašala nekrologe in pisal jih je — Milan Pajk. Kolika tragika! Pred dobrim letom dni je žalostno preminul mladi Cerk in ta smrt sredi najlepše mladosti, sredi naklepov in načrtov za bodoenost, je najgloblje ganila Pajka. Pisal je tedaj o krutosti in brezsrčnosti prirode in tožil, da člo-vek prirodi ne pomeni več kot dro-ben solnčni prašek. Kot bi slutil, da bodo iste besede v isti raeri veljale zanj komaj čez dobrih dvanajst me-secev!
Kot blisk se je raznesla včeraj zjutraj po Ljubljani vest, da je umri M i 1 a n P a j k. Ljudje so komaj ver-jeli. Saj je bil pred tednom dni še zdrav in soboto teden je peljal svoj razred še na izlet pod Karavanke v Begunje. Vsakdo, kdor ga je poznal in teh ni bilo malo, je občutil smrtno vest kot nenadomesten udarec ne samo za njegovo rodbino, marveč za cei slovenski narod.
j^gmgg
138. Stcv.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
Milan Pajk je bil rojen dne 19. decembra 1. 1876. v Mariboru. Njegova roditelja sta bila pisatelja dr. .tanko Pajk, ki je urejeval list »Zoro« in znana pisateljica Pavlina Paj-kova. Gimnazijske studije je obisko-val prvo leto v Brnu, ostala leta na Punaju na akademični gimnaziji. Po dovršeni maturi se je vpisal na juri-dični fakulteti, kjer je pa študirai le dva semestra in prestopil nato na filozofsko fakultete Leta 1899. je rresta! profesorski izpit iz zgodovine n zemljepisja s slovenskim in nem-škim učnim jezikom. V tem času je že služboval kot suplent na gimnaziji v Kranju, odkoder je prišel potem na ljubljansko učiteljišče, kjer je slu-žil dve leti kot provizoren učitelj. Avgusta 1. 1901. je bii imenovan za profesorja na ljubljansko realko, kjer Je ostal do smrti. Razven na realki je učil tuđi v bivši »Višji dekliški soli«, pedagoškem tečaju na liceju, predaval v tečaju za meščanske učitelje zgodovino, in poučeval v tečaju za podčastnike.
Pokojni Pajk je   bil pred   vsem učitelj. Kdor je bil njegov učenec, ga ne bo nikdar pozabil. Snov, če je bi-d se tako suhoparna, je znal napraviti zanimivo, da ga je vsakdo z veseljem poslušal. Posebno je poudar-al domačo zgodovino    in    poznanje slovenskih dežela. Neumorno je iskal podatkov   o   domaćih   gospodarskih -azmerah, da jih je raztolmačil abi-rurijentom. Pripravljal se je za vsa-ko uro.    V njegovih zapiskih je   na-sromadenega ogromno    gradiva   za domačo zgodovino in geografijo. Le-:os se je zlasti veliko trudil    z   me-^Canskim tečajem. Predavanja, ki jih e tu imel, so bila podobna vseučili-<kim. Zato so jih tuđi učitelji z naj-večjim veseljem posečali. Sploh se je 7d učiteljstvo zelo zanimal. V učiteljskih društvih je imel večkrat preda-\ anja. Se letos v jeseni bi moral pre-Javati o bitki pri Lipskem. Naravno, da so ga učitelji ljubili in zlasti liub-ianski učitelji so želeli, da bi postal ijih okrajni šolski nadzornik.    Da bi : oglobil zemljepisni pouk. je naprav-iai z dijaki geografske poučne izlete v ljubljansko okolico, pa tuđi v Alpe ■i letos zlasti na Dolenjski kras. Tu e obhodil in pregledal z dijaki zlasti Kopajnsko - račensko dolino. Zadnji iegov izlet z dijaki je veljal Gorenj-^ki. Kot v slovo je obiskal se enkrat ^okrajino   okrog   Begunj,   ki   mu     je posebno prirasla k srcu, ker je hodil v preišnjih fetih tja na počitnice. Ob izlerih so dijaki čuli    marsikak    kos domaće   zgodovine  iz   ust   priljublje-nega profesorja.
Milan Pajk pa diiakom ni bil samo izvrsten učitelj, marveč tuđi naj-^oljši prijatelj. Bil je sicer strog in mnogo se je bilo treba zanj učiti, a •\liub temu se je vsakdo k njemu za-rekel. če je potreboval kakega sveta. Marsikai bi znal o tem povedati re-alčni geografski kabinet, kjer je da-al nasvete prof. Pajk o nabiranju gradiva za predavanja, o načrtih za planinske ture, o izbiri stana itd., vier je poslušal razne pritožbe. gra-al in spodbujal ter — vzgajal. Dijaki brez razlike narodnosti, Slovenci kot Vemci. so se k njem zatekaii. Tu je rudi materijelno podpiral kot blagajnik »Podpornega društva za realce .
Pajk je bil tuđi znanstveno de-:aven. Skoro vse svoje znanstvene moči je posvečal Muzejskemu društvu« za Kranjsko in njegovemu glasilu »Carnioli-. Kot blagajnik -Muzeiskega društva . je storil ne-šteta pota, da bi pomagal društvu iz gmotne mizerije in zmanjšal deficit. V zadnjih letnikih -Carniole« je na-kopičenih ćelo vrsto najraznovrst-nejših njegovih referatov in — ne-krologov: Poleg teh je objavil v *Izvestjih Muzejskega društva- leta 1897. članek: Crtice o nekdanjih slov. naselbinah v Gornji Avstriji, v Carnioli« 1. 1910. Rimska Emona vstaja, v Letopisu »Matice Slovenske« 1. 1900. in v »Ljubljanskem Zvonu« 1900 literarne članke o svojem očetu in v »Dom in Svetu« 1. 1902. literaren članek osvoji materi. Razne referate in poročila je pošiljal v ^Ljubljanski Zvon^, »Planinski Vest-nik« in »Laibacher Zeitung«. Kot član zemljepisnega odseka »Matice Slovenske« je sodeloval pri »Zeni-Ijevidu slov. zemlje«, kot odbornik Društva za raziskovanje podzemnih jam« se je začel tuđi za to pa-nogo znanstva zanimati in kot kon-servator c. kr. centralne komisije za varstvo spomenikov je ohranil mar-s'kateri ostavek davne minulosti. Največ je storil na polju šolskega siovstva. Kot samostojno delo je iz-dal »Zemljepis za srednje sole« I. del, Drudi del je dokončaval ravnokar. Koliko truda je imel s tema knjigama, ve le tišti, kdor je poznal njegovo vestnost. V prid šolskega siovstva je deloval tuđi kot recenzor. Skoro vse zemljepisne in zgodovin-ske šolske knjige, ki so izšle zadnja leta, so šle skozi njegove roke. Na-črtov za bo4očnost je imel več. Ta-
ko je nameraval izdati popis »Stare Ljubljane«, katerega je imel že v rokopisu, a ga je radi svoje vestno-sti hotel še enkrat predelati. Za »Pedagoško knjižnico Matice Šolske« je pripravljal pedagoško - znanstveni popis »Izprehodov po ljubljanski okolici«.
Sredi vsega tega najplodonos-nejšega dela in najlepših načrtov nam ga je ugrabila smrt.
Tuđi v prostih urah, ki pa jih je bilo bore malo, je našel Pajk vedno dovolj opravila. Do lanskega leta je redno posečal sokolsko telovadnico, kjer je telovadit v vrsti starejših. Eno leto je bil predsednik Simon Gregorčičeve javne knjižnice in či-talnice, kjer je s pok. prof. Peterli-nom z vso vnemo deloval. V raznih društvih je nastopil večkrat kot pre-davatelj. Najijubša zabava so mu pa bile planine. Kolikokrat je prehodil v družbi tovarišev ali dijakov Kamni-ške planine, Karavanke in Vzhodne in Zahodne Julijske Alpe.
O prof. Pajku kot človeku nisi mogel čuti drugega kot največjo hvalo. V občevanju nad vse Ijubez-njiv in prijazen se je vsakomur takoj priljubil. Nasprotnikov ni mogel ime-ti. Bal si se že skoro izraziti tako željo, kajti v hipu jo je izpolnil, če mu je bilo le količkaj mogoče. Bil je bla-gega srca, a trdnega značaja. Svojega naprednega mišljenja ni pred ni-komur skrivah Svoji rodbini je bil vdan nad vse. Ko je pred leti izgubil sinčka. se dolgo ni mogel utolažiti. Z ginljivo Ijubeznijo je živel za svojo Vkio roj. Levčevo in svoja sinčka, od katerih ga je sedaj na tako krut način ločila smrt.
Pajkova smrt ne pomenja velike izgube le za njegovo zapuščeno rodbino, njegove tovariše in prijatelje ter dijake, marveč za ves slovenski narod radi njegovega delovanja in znanja.
Bodi mu časten spomin!
Izjava.
V današnji Zarji- štev. 608. je priobčeno pod Ljubljana in Kranjsko- v notici »Ruhig. ruhig«, med drugim tuđi to-le: :>To je namrec oni Taufer, ki plačuje svojim delavcem po 1 K 20 v na dan za delo od petih ziutraj do osmih z večer.-
Izjavljam pod častno besedo, če mi kdorkoli dokaže, da jaz svojim delavcem plačujem za delo od petih zjutrai in do osmih zvečer po 1 K 20 v. izplačam en tisoč kron v gotovini za »Zarjo^ ali nasprotno dotič-nemu na roke. če to želi.
Izjavljam na tuđi. da sem letos brez vsake zahteve od strani delav-stva, vsakateremu zholjšal prejemke, bodisi dnevno dni ali pa potom viia-grade in to v toliko kolikor je letoš-nia obeutna kriza dopustila, in to le samo vsled tega ker sem uvidel to neznosno draginjo.
Upam, da bode »Zarja < v toliko poštena, ter popravila prostovoljno to opazko, s katero je bila mistificirana. Lahko bi se in tuđi opravičeno skliceval na § 19. tiskovnega zakona ter zahteval od »Zarje popravek, ker pa vem, kakšno sodbo da ima o tem paragrafu javnost, se ga ne poslužujem. Mislim pa, da so v uredništvu »Zarje v toliko poštenja ki, da bodo kot svohodni list to uvaže-vali, ter popravili laž. Ce pa ne, naj si pa javnost sama naredi o teh po-štenjakih svojo lastno sodbo.
Na vse drugo pripomnim le to-le: Meni kot zavednemu Slovencu mi ni vse eno, če se naš slovenski delavec ne zaveda svojega materi-nega jezika in da naj bi bil v narod-nem oziru popolnoma indiferenten.
Življenjska potreba nas Sloven-cev je. da dobijo naši sinovi, bodisi delavec ali uradnik. na naši domaći zemlji svoj zaslužek. Dolžnost slo-venskega delavca je pa tuđi, da se on razredno organizira svojemu no-klicu primerno, ter si bode s tem iz-boljšal svoj socijalni položaj.
Će pa se tuđi jaz za to gibanje, v kolikor mi čas pripušča, zanimam, mislim, da kot svobodni Slovenec je moja dolžnost to in s tem zdravi stvari nič ne škodujem. — Vsikdar pa se bodem po svojih močeh, v kolikor mi bode moje zdravje dopuščalo, posvetil temu gibanju in če me še v toliko blatite po vaših plaćanih agentih.
K drugi notici >Iz Zagorja ob Savi«, pod katero se je zaškriboval M. Cobal pa prav kratko: Zamorec se ne more oprati, da bi postal bel, kljub tišti zasebni izjavi g. Slanca. Povem pa tuđi, da sem Čobalu vedno na razpolago za dostojno polemiko in tuđi pripomnim, da marsikaj vem, česar še danes delavci ne vedo o njem — imam ćelo še eno pismo na razpolago za vse slučaje.
Ivan Tiufer, posestnik apnenic.
Zagorje ob Savi, dne 17. rožnika 1913.
Dnevne vesti.
+ Elektrani* ob Ljubljanici. V
ti zadevi naš deželni odbor ne more hoditi po ravnih stezah. Leta enkrat tja, enkrat sem, z eno besedo, skače »kljuke*, kakor zajec, če je v nevar-nosti. Ali nekaj nelojalnosti, ali recimo jasnejše, nekaj Lampetovstva je vedno vmes! Sedaj so ukazali gospodu Sbrizaju, da jim piše: Ljubi dežel-ni odbor, nas v močvirskem odboru je pričelo skrbeti, kdo bo plačal prekoračenje 2,000.000 K, katero so osu-ševalna dela že sedaj dosegla? Deželni odbor je na ta ginljiv dopis takoj staknil svoje očetovsko srce, ter javkal, da se skliče seja glavnega močvirskega odbora na prihodnjo nedeljo. Pri ti seji bo dr. Lampe solz-nih oči v imenu predobrega dežel-nega odbora izjavil, da prevzame dežela 30rr zgoraj omenjenega prekoračenja — ostalih 70r< pa naj intere-sentje iščejo, kjer hočejo! — pa le pod pogojem, da se močvirski odbor zaveže, da zatvornico v Ljubljanici prepusti izključno le za deželno elek-trarno! To smešno komedijo je upri-zoril deželni odbor. Zatvornica v Ljubljanici se bo po končanih osuše-valnih delih izročila mestni občini, da jo popravlja, in če treba, tuđi nanovo napravlja, in to do sodnesa dne! Ljubljani stroške, koristi pa de-želi. Bodite pametni, gospodje v močvirskem odboru: o uporabi zatvor-niče ima mesto Ljubljana prvo besedo, ker jo bo moralo vse večne čaše vzdržavati!
+ Krek in Šusteršič. Z Dunaja se nam piše od posebne strani: Pri razpravljanju o malem, manjšem in najmanišem finančnem nacrtu se je primerila mala ekstrasenzacija. Na-enkrat sta se roka v roki prikazala najnovejša pobratima dr. Krek in dr. Šusteršič. Kakor znano, se doslej iz tehtnih vzrokov skoro ništa pokazala v parlamentu. Dr. Krek se je v tej sesiji sploh samo otvoritvene seje udeležil. Ofieijalni vzrok nepričako-vanega prihoda dr. šusteršiča je, da hoće prisustvovati odločitvi zaradi julijske sesije poslanske zbornice, neoficijalni vzrok pa je. da more vsakemu. kdor ga posluša, pripove-dovati. da g. Theimerjeve zaradi tega ne toži, ker mu njegova viteška čustva branijo. izpostaviti damo mu-kam javne sodne ohravnave. To viteško mislienje dr. Šusterši-Ia je toliko višje ceniti, ker mora biti vseka-ko zelo mlado, saj g. Theimerjeva dolži dr. Sustcršiča. da je nieno čast na grd način žalil pod plaščem »Slo-venčeve« anonimnosti. Za streljanje izza Slovenčevega plota vsekakor ili treba toliko poguma, kakor za oči-ten boj pred sodiščem. Dr. Krek še ni našel svojega izgublienega viteštva, zato pa ic rašel drugo, tuđi zelo potrebno moško lastnost, ki mu je bila v zadnjem času kar zmanj-kala, namreč: pogum. Hotel je pač s svojo nsebno navzočnostjo ovreči razširjeno govorico, da so ga duhov-niki v neki samostan zaprli. Radi bi le vedeli. če je ta nenadoma porojen pogum tako velik, da bo prenesel javno sodno obravnavo. pri kateri bo neizogibno. da se bodo producirala prav nič velečastna pisma tega vele-častnega gospoda.
4- Zaupnice. Nevredna slepariia z zaupnieami se lepo nadaljuje. Pri-capljal ic zdaj občinski odbor v Med-vodah. Ta je skienil. da se zgraža nad pisanjem liberalnega časopisfa nasproti visokorodnemu gospodu de-želnemu glavarju.« To je jako lepo in zelo energično. Da. da, v Medvo-dah. tam so še korenine! V duhu jih vidimo, kako so skupaj stopili in sklenili. da se bodo zgražali- In po-tem so se zgražali. Ena, dve — tri — pa jih je začelo rukati, da so skoro 17 škornjev padli. A. so možje, in či-to vseeno jim je, če je res. kar se piše o visokorodnem g. deželncm gla-varju. ali če ni res. Na komando sto-re vse, ćelo zgražajo se, in mi se le čudimo, da zadostujejo takim hru-stom značajnosti samo po dve nogi. Tuđi občinski zastop na Ježići je sklenil zaupnico njegovi visokorod-nosti. Kaj pa odlašajo druge občine? Hitro, hitro, visokorodnosti se mudi, saj bodo s temi zaupnieami poskusili dokazati, da jim res ni treba izpostaviti se nevarnostint sodne obrav-nave.
+  Jeza v  nemškem  taboru. V
nemškem taboru vlada velika jeza, ker se avstrijski parlament ni pridruži! čestilcem nemškega cesarja in mu ni vdano in ponizno čestital k njegovemu jubileju. Posebno razjar-jena je stara Zidinja »Neue Freie Presse«, ki je ćelo zavohala, da je strašilo panslavizma zakrivilo, da avstrijski parlament ni položil ob vzno-žje nemškega prestola svojih poniznih čestitk. »Neue Freie Presse« piše v včerajšnjem uvodniku med drugim: »Ali je bilo to, kar se je zgodilo, panslavističen vlom, poskus, uvelja-viti se na tleh naše domovine? Naj-bolj razumljiv^ in pojmljiva oznaČba za panslavistično politiko je, neizpro-
sna mržnja proti monarhiji, smrtno sovraŠtvo proti naši državi in zarota proti varnosti naših meja . • . Kdor v Evropi razširja mnenje, da je naša zveza z Nemčijo samo stvar dvora in ne sloni na veliki većini prebival-stva, kdor to resnico taji, ta odpira vrata vojni proti monarhiji.« Torej zato, ker avstrijski parlament, ki ima pretežno većino slovansko, ni Čestital nemškemu cesarju, je nastala ne-varnost, da se avstro-ogrska država zaplete v vojno. Naše mnenje pa je, da bo vojno prej provzročila brez-glava zunanja politika, ki jo v zadnjem času tirajo gotovi krogi, ti pa so v najtesnjši zvezi z onimi elementi, ki se sedaj zgražajo, ker avstrijski parlament ni hotel vstopiti med specialne čestjlce nemškega vla-darja.
—   Slovenski    realci v Ljubljani
so ob bridki izgubi svojega dragega profesorja gospoda Milana Pajka darovali v prid družbi sv. Cirila in Metoda 50 K in »Domovini« 50 K, mesto vencev na gomilo ljubljenemu pokojniku.
— To je skandal. C. kr. policijsko ravnateljstvo    v Trstu    dopisuje    z oblastmi na Slovenskem in to zlasti z mestnim magistratom ljubljanskim redno slovenski, kar kaže, da vlada-jo pri tej oblasti pravilni nazori glede spodobnosti. Nasproti pa moramo konstatirati, da ljubljansko policijsko ravnateljstvo    dopisuje ćelo z mestnim magistratom ljubljanskim skoro izključno v edino zveličavni nemšči-ni!     Mi  sicer vemo,    da    jezikovna usposobljenost teh gospodov ne pre-sega  one  kratkohlačarjev,    moramo pa  najodločneje  zahtevati,    da  nam na domaći zemlji domaća oblast dopisuje v domaćem jeziku! To in nič več! Če ne znajo ti gospodje našega jezika, naj se ga nauče, če ga pa znajo, je skrajna netaktnost, ki bije vsem temeljnim pravicam v obraz, da se poslužujejo tujega  jezika,   ko   nam dopisujejo v nemščini. Človek bi moral res   izgubiti vse zaupanje v nepristranost takih uradov!
— O tatvinah po ljubljanskih pro-dajalnah je te dni pisal »Slovenec ter namigaval, kakor da bi bili vsi trgovski uslužbenci   v   Ljubljani   v zvezi s temi tatvinami. R^s pa je, da dotičnik, ki je izvršil oni zločin, niti trgovski sotrudnik ni bil, marveč je še le nedavno tega nastopil pri tvrd-ki Kenda mesto knjigovodje. Trgovski sotrudniki pa nišo bili ž njim v prav nobeni zvezi in tuđi za njegova dejanja  ne  morejo    biti    odgovorni. Recimo pa, da bi bil dotičnik res trgovski sotrudnik,    ali bi bilo v tem slučaju umestno, da se zaradi njegovega zločina napada vse poštene tr-govske uslužbence, zlasti ker je popolnoma nemogoce, da  bi vsi  ti trgovski uslužbenci bili v zvezi z zločincem.    Ne motimo se, ako trdimo, da iz »Slovenceve- notice govori samo zloba, ker klerikalna gospoda ne more  trgovskim  uslužbencem  odpu-stiti velikega greha, da so po pretežni većini vsi trgovski sotrudniki na-rodnega in naprednega mišljenja.
—  Potovalci okrog zemlje.   Danes se je zglasil v našem uredništvu Peter pl. B o n e v s svojo soprogo in s svojini sinom. P. Bonev je odpoto-val s svojo soprogo dne 31. marca 1901 iz Sofije in se je zavezal obho-diti krog zemlje v 15 letih.      Bonev ostane v Ljubljani do nedelje in stanuje s svojo rodbino v hotelu Štru-kelj v Oalmatinovi ulici, kjer ga interesenti lahko obiščejo.
—  Vajenci, ki so bili na razstavi vajenskih del odlikovani s 1. nagrado, naj, se vsi oni pa, ki so bili odlikovani z II. nagrado, pa se nišo udeležili poučnega zlea v Zagreb, naj se za-nesljivo oglase v nedeljo. dne 22. ju-nija t. I. od 1. do 3. popoldne pri gosp. Fran Kukman u. načelniku čevljar-ske zadruge, v Gajevi ulici št. 2 radi nagrad. Vajenci pa. ki so bili odlikovani v obrtno-nadaljevalni soli,   naj se čim preje glase pri gosp. Fran Je-1 o č n i k u, načelniku zadruge kroja-čev, Trubarjeva ulica-
—  Vpisovanje na I. državni gimnaziji. Dodatno k včerajšnji notici o zaključku šolskega leta pripomnimo, da se vrše na tukajšnji c. kr. državni gimnaziji vpisovanja dne 29. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne,   a sprejemni izpiti dne 5. julija od 9- ure dopoldne
začenši.
—  Mestni popisovalni u rad bo v soboto radi snaženja uradnih prosto-rov za stranke zaprt.
Tatvina. Pred nekaj dnevi smo poročali, da je pri ključavničarju So-klicu v Kranju ukradel tat različno obleko. Tatu so vjeli, a se mu je po-srečilo uiti. Sedaj je nam poroča, da je bila njegova pot od Sokliča na dvorišče poštnega urada, kjer je s poštnega voza ukrade! konjsko ode-jo. Ker se je že zmračilo, je hotel prenoćiti na dvorišču sosednje niše, sod-nije. Tuđi tam so ga zalotili in prepo-dili, popustil je pa ukradeno odejo in všel. Orožništvo ga je potem kmalu prijelo ter dognalo, da je tat brezpo-selni delavec Jaka Trampuš iz Smlednika,
Ubila se ie Marijana Golob iz Gorenje Save na kolodvoru v Kranju. Tam so namreč lesena skladišča raz-ličnih lesnih trgovcev, kjer je imenovana pomagala nalagati les v po-samezna skladišča. Z enega teh skla-dišč je padla ter bila na mestu mrtva.
Hišo ie zažgala neka posestnica v ponedejek v Predosljih z name-nom, na ta način dobiti pri zavaro-valnici proti požaru denar. Orožniki so jo takoj prijeli ter oddali v zapor okranjega sodišča.
Suša na Gorenjskem. V znanem klerikalnem vodovodu v občinah Ra-dovljica, Mošnje, Lesce, Begunje zo-pet <ni nič vode; vzrok temu je to, da so hoteli klerikalci osrečiti z enim samim studencem kar 4 velike in raz-širjene občine!! Ni vode dovolj v tem enem samem studencu, nujna in hitra potreba je, da se vpeljejo še kaki trije drugi studenci v vodovod, katerih je v hribih dovolj na razpolago, toda deželni odbor ima za to gluha ušesa. Kmet in meščan kolne ta vodovod, tujci-letoviščarji zabavljajo čez to pomanjkanje vode, trpi človek in žival čisto po nepotrebnem, samo vsled klerikalne malomarnosti! Klerikalci so se hoteli dobrikati vsem tem občinam pri državnozborskih volitvah, napeljali so velikanske vodovode brez — vode! Ali bode tuđi elektrika brez električnega toka na Gorenjskem? Tu pri nas je pač vse mogoče, kaj ne, gospod finančni mi-nister Lampe?
Pri žrebanju delniškega društva
I.  narodni dom v Novem mestu    so bile   izžrebane 10. junija t. 1. sledeče delnice: fol. 184 p. 162, fol. 175 p. 156, fol. 47 p. 27, fol. 132 p. 116.    fol. 200 p. 77, fol. 170 p. 151. fol. 187 p. 168. fol. 101 p. 75, fol. 166 p. 147. fol. 67 p. 44, fol. 7 p. 5. fol. 185, p. 166,    fol. 107 p. 121. fol. 44 p. 23. fol. 128 p. 113. fol. 85 p. 60, fol. 45 p. 24. fol. 36 p. 19, fol. 70 p. 46. fol. 122 p. 107.
Osebne vesti. V Mokronogu je inšpiciral pretekli teden tamošnjo sodnijo predsednik okrožnega sodišča v Celju Adalbert Kotzian. Sliši se, da bo inšpiciral še več sod-nij po Dolenjskem.
Delavsko gibanje. Na progi belo-kranjske železnice še vedno primanj-kuje delavcev. Ce tuđi priđe kdo, dela le par dni, da zasluži nekaj potni-ne, potem pa odide. Danes, dne 17. nija. je prišlo 150 težakov, od katerih pa nobeden ni ostal pri delu v Novem mestu ali njega okolici, marveč so odšli vsi proti Prelogom, kjer jih baje tvrdka Biederman tako dobro plača, da delavec lahko da svojo ženo v bolnico v II. razred. Pred kratkim vsaj je bila žena nekega delavca v  ženski  bolnici  v Novem mestu v
II.  razredu.
Zob je tercijarnih somov so se našli v plasteh griča Cilenca pri Zagorju. Že pred dvema letoma je na nje opozoril v deželnem muzeju zagorski župan gosp. Tomo Koprivec. Ravnateljstvo si je samo ogledalo zanimivi prostor in naprosilo gosp. Koprivca. da je zbral med delavci večjo zbirko zanimivih zagorskih okamenin za muzejsko prirodopisno zbirko. Pozneje je darovalo tuđi vodstvo premogokopne trboveljske-za-gorske družbe na ponovno prošnjo muzejskega ravnateljstva veliko zbirko somovih zob in raznih školjk iz zagorskih tercijarnih plasti. Zani-mive somove zobe je določil po pri-jaznem posredovanju gosp. K. H i n -t e r 1 e c h n e r j a, adjunkta na du-najskein geološkem zavodu, profesor Ferand P r i e m v Parizu. Iz poslane-ga materijala je konstatirah da pri-padajo zobje osmerim vrstam somov, ki so živeli v tercijaru po naših pokrajinah, in sicer so to: oxyrhina Deseri. lamna Van de Broecki, odon-taspis cuspidata in contortidens, car-eharodon Smith. careharias spec?, galeocerdo aduncus. notidanus pri-migenius. Na tem mestu toplo pripo-rocamo dotičnikom. ki najdejo ta ali oni znastveno važen predmet (kosti, staro orodje. hišno orodje, posode, kamne z napisi itd), da to naznanijo ravnateljstvu deželnega muzeja v Ljubljani. V poročilu o predmetu naj vedno tuđi označijo po možnosti na-tančno najdišče, ker le na ta način moremo pospeševati spoznavanje do-mače zemlje.
Za kačje lovce. Ker je tuđi letoš-nje leto razpisal deželni odbor vojvodine Kranjske nagrado za pokonča-vanje strupenih kač, opozarjamo žu-panstva in vse dotičnike, ki se zani-majo za kačji lov, da je izdalo Muzejsko društvo za Kranjsko knjižico Herpetologični zapiski za Kranjsko, to je poučno pisano razpravo, po kateri lahko vsak določi pri nas živeče kace. Knjižica stane samo 1 K 50 v in se dobiva po vsih ljubljanskih knji-garnah, naroča se lahko tuđi direktno pri Muzejskem društvu.
Kinematograf Ideal. Danes se predvaja zadnjič velezaniv spored s cigansko dramo Zuma. — Jutri veli-kanska detektivska privlačnost Skrivnost Chateau Richmonda v 4 delih. Predvajala se bo pri vseh pred-stavah in je jako podučna posebno za mladino.
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
138. štev.
Nesreća. Ko le včeral popofdne Puhov hlapec Ivan Zupančič po Tr-žaški četi peljal v mesto voz opeke, je pred hišo št. 24 stopil z voza in tako nesrečno padel, da mu je šio prednje kolo čez Ievo nogo tcr mu jo zmečkalo. Ko so ljudje nesrećo vi-deli, so takoj konje ustavili ter pone-srečencu priskočili na pomoć. Župan-čiča so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Od ponedeljka do včeraj so razni posestniki po Tržaški cesti peljali skozi mitnico 167 dobro naloženih voz letošnjega sena. Istotako je sedaj živahen tozadevni promet iz Mestne-ga loga in iz Barja po Karlovški cesti.
Semenj. Na vČerajšnji semenj so pripeljali 108 konj, 142 volov, 44 krav in 15 telet.
Narodna obramba.
Ciril - Metodov dan v Ljubljani.
piše se nam: Z veseljem sem bral v stovenskih časopisih, da napravijo Ciril - Metodove ženske podružnice v Ljubljani dne 5. in 6. julija t. 1. Ciril - Metodov dan v korist družbi. — V Ljubljani se bo torej pobiralo po hišah in javnih prostorih -»mal dar družbi na oltara! Nežne slovenske ročice bodo ponudile idočemu cvetko za »mal dar«. Lepa ideja! Lep na-men! Dal bog, da bi prinesla ta naprava dosti sadu prepotrebni družbi!
Ob tej priliki pripomnim, da ravno vsa večja mesta napravljajo zbirke v dobrodelen namen le potom cvetličnih dnevov in ne s hrupnimi, dragimi veselicami. Veselice stanejo mnogo denarja, istotako pozimi plesi in druge take naprave. Ćistega do-bička je pri takih veselijah v pri-meri s stroški vedno le malo.
Ali ni bolj umestno, ako se daruje mesto drage pijace in drugo, polovico tistega. kar kdo namerava žrtvovati v dobrodelen namen? Naša šolska družba ni nobeno politično društvo; ona skrbi samo za ubogo slovensko deco na mejah. Družba zida poslopja za otroške vrtce in ljudske sole; podpira revne šolske otroke z učili, obleko, v nekaterih krajih pozimi tuđi s toplo hrano. Božićnice so prava dobrota na mejah, kier pohajajo v družbine sole zlasti otroci revnih delavcev in obrtnikov.
Ali ni to delo človekoljubno in rodoljubno?
CirH - Metodova družba je torel zgol dobrodelen zavod! Dobrodelne zavode pa moramo vsi pod pirati, vsa kdo po svojih močeh. To bodi vedno naše geslo, naša dolžnost!
Vsak naj torej daruje, kolikor zrnore; bogatin naj da par kronc, drugi nekaj 20vinarskih novcev, manj imoviti par lOvinarskih novcev, ubogi delavec. ki trdo služi svoj krtih pa 1 ali 2 dvovinarja. Na ta način ne bo nobenega odiranja, ampak bodo sami prostovoljni doneski. Iz malega postane veliko!
Društveno naznanila.
Telovadni piesi na kresni vese-fici v Narodnem domu. Zaključna točka javne telovadbe, ki jo priredi Sokol v Ljubljani v Narodnem domu to nedeljo ob pol 8. zvečer ob svoji kresni veselici, so telovadni plesi. Nekaj novega so pri nas ti ple-si. Izvedeta se dva plesa, krajši ga-votnega značaja (na skladbo češke-ga skladatelja Pospišila) in daljši, valček (na valček iz slovite Gouno-dove opere »Faust«). Ti plesi so iz-redno težki, zlasti valček. kjer se te-lovadci in telovadke gibljejo v naj-težjih gibih skoro osem minut nepre-trgoma, brez odmora. Dolgost gibanja zahteva izredne vztrajnosti; vrhunska težkost vaj — imajočih že značaj popolnega baleta — ter slikovita, vedno se menjajoča raznovrst-na skupinska razporeditev telovad-cev in telovadk pa zahteva nenavad-no gibčnost in izurjenost, pa tuđi fin ritmični čut. Pleše izvede 16 najbolj-ših telovadk in telovadcev ljubljan-skega Sokola.
Spored javne telovadbe na kresni veselici. 1. Vaje na orodju (trg. in obrtn. naraščaj). 2. Vaje na orodju (članske vrste). 3. Proste vaje žen za III. slovenski vsesok. zlet (telovadke). 4. Skupine naraščaja za III. zlet. 5. Telovadni plesi: a) gavota, b) vaiček (telovadci in telovadke).
Veselica v Hribarjevem gaju. V nedeljo popoldne pojde vsak, kdor se hoče le količkaj dobro zabavati na velike kresno veselico, ki jo priredi agilno Napredno gospodarsko in pro-svetno društvo za Krakovo in Trnovo v idiličnem Hribarjevem gaju. Tu se mu ne bo treba bati pekočih solnČ-nih /arkov, zakaj gostih dreves sen-ca ga bo gotovo obvarovala pred njimi. Za pijaco in jed bo preskrblje-no dobro, kajti nabavila so se naj-boljša vina in pivo, tuđi šampanjec bo na lazpolago. Posebne specijalitete iz kuhtnj naših pridnih gospo« dinj bodo na razpolago.   Za zabavo
bo pa skrbela vrla IkofJeloSka god-ba, smeh bo pa vzbujal muzej izbranih slik iz najnovešjega politiSkega življenja. Torej v nedeljo vsi v Hri-barjev gaj!
Si&enski Sokol priredi v slučaju lepega \ remena 6. julija izlet v Po-stojne ter se udeleži veselice tamošnjega Sokola. V ta namen najel je Sišenski Sokol za isti dan obadva avtomobila, ki vozita sedaj med Ce-ljem in Ljubljano, s čemer bode marsikateremu izletniku dana prilika, da se popelje mogoče prvič z avtomobiiom po krasni lepi cesti ter po romantičnih krajih čez Vrhniko-Logatec-Planinsko dolino v Postoj-no. Pri tem naj bode že omenjeno, da se te vožnje lahko udeleže tuđi iz-letniki ten krajev, ako se pravočasno zglase ter ako bode temu prostor dopuŠčal. Ako se priglasi zadostno šievilo udeležencev, bo cena vožnji izredno nizka. Od teh avtomobilov bode odhajal eden iz Ljubljane, ozi-roma iz £iške dopoldne, drugi pa popoldne ter bode trajala vožnja eno uro in pol. Natančnejši vozni red se bode pravočasno naznanil. Na primase in eventualna vprašanja daje radovoljna pojasnila br. Ivan O g r i-zek, Spodnja Siska.
Sokolski zlet v Postojnl. V nedeljo, dne 6. julija t. L se vrši zlet »Idrijske Sokolske 2upe« v Postojni, kjer bo javna telovadba in velika narodna veselica na prostem. Zanimanje za to prireditev je že sedaj veliko. Priprave so v polnem teku, pre-skrbljeno bo z vsem, kar pač zamore povzdigniti slavnost, ter živahno, neprisiljeno zabavo. Dobre volje ne bo manjkalo. Veselica bo spojena rudi z obiskom svetovno znane »Po-stojnske jame«. Odboru se je posrećilo izposlovati na ta dan za vse ude-ležnike, ki bodo nosili veselični znak, znižano vstopnino 1 K za osebo. Torej dne 6. julija vse v Postojno! Ce-njena društva vljudno prosimo, naj se blagovolijo na to prireditev ozi-rati.
Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi v soboto, 21. t. m. ob S. zvečer v društvenih prostorih svoj II. redni občni zbor z običajnim spo-redom. Gostje dobrodošli!
Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor dne 21. juniia 1913 v re-stavr. »Siegel« III. Neulingg. 28 z običajnim sporedom. Na dnevnem redu je tuđi proračun za zimski tečaj 1913 14. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Slovanski gostje dobrodošli!
Prosveta.
Odborova seja »Matice Slovenske« dne 13. jun. t. 1. Predsedniku Jugoslov. Akademije v Zagrebu se je izročila častna diploma. Akademija izda v kratkem navodilo za proučevanje dialektov ter bo po vsej priliki zasnovala posebni Dialektolo-ški Zbornik, kjer bodo našle mesto tuđi slovenske dialektološke Studije; raziskovalcem dialektov se bodo da-jale podpore. — Urejanje društvene knjižnice napreduje. — Nekatere korekture zemljevida se nišo še vrnile.
—  Prof. dr. Drechsler je i/ročil ro-kopis  srbohrvaških  narodn h  pesmi, ki izidejo letos. — O. ravnatelj Ivan Hribar je za »Vošnjakovo \ orespon-denco",    ki jo ureja dr. Lr nčar, dal nekaj Vošnjakovih dopisov.   — G. dr. Vkiica  spis   »Zaupna   korespondenca v Napoleonovi Iliriji«    še ni končan.
—   O Einspielerju  spise monografijo g. svetnik   J. Scheinigg    v Celovcu. Vnanje      proslave    Einspielerjevega spomina na Koroškem se Matica udeleži. — Kiiharjevo narodopisno gradivo o ogrskih Slovencih  izda  Zgo-dov.  društvo v Mariboru.   »Matica« natisne rokopisno zgodovino ogrskih Slovencev    v    ogrsko - slovenskem jeziku    iz 18. stoletja.   — Iz okolice Rimskih taplic je Matica prejela narodne pesmi in  pravljice. — Matica upravlja    denar   za Bleiweisov spomenik;    še živi    elani   odbora za ta spomenik naj ukrenejo,    da se stvar formalno uredi. —    Razpisovale  se bodo redno častne nagrade za bele-tristične spise;  Matica pa hoče slično postopati tuđi z nagradami za dobre znanstvene spise. — Matica izda za svojo 50Ietnico    zgodov. spomin-sko knjigo,   ki jo spise prof. Grafen-auer.      O    publikaciji    obrazovalne umetnosti  se  posvetovanje    preloži.
—  Za II. zvezek  »Slov. Jubilejev in Spominov«  se pripravijo monografije o Sketu,  Einspielerju  (o  Mencin-gerju se bo pisalo na koncu njegovih Izbranih spisov), o Štreklju, o Ašker-cu,  Kranjčeviću,  Vrhlickem,  Slavej-kovem, o Bol. Prusu in Gončarovu.
—  Matica    z   zanimanjem spremlja delo inženirskih   organizacij za teh-niški slovar.   Slovar Je potreben,   a delo zahteva časa. — Jeseni se vzi-da v Megšu pisatelju Jan. Trdini spo-minska plošča.
Razne stiari.
*  Generalna   stavka    v Milanu,
ki je ogrožala v veliki meri promet v mestu, je ponehala. Delavci vseh kategorij so šli zopet na delo, deloda-jalci so obljubili delavcem razne ob-sežne koncesije.
^ * Smrt kitajskega generala. V bangaju je bil general Ylsu Pao San usmrćen pri odpiranju zabojčka v kojem je mislil da je porcelan, kate-rega on zbira. Pričakoval je kos red-kega porcelana, in ko je hotel zaboj-ček odpreti, je bomba eksplodirala in usmrtila generala in enega služab-nika. General je bil zvest pristaš predsednika Juanšikaja, in južni ekstremisti so imeli radi tega stra-sten srd nanj.
*  Ponesrečena turista. Iz Dunaj-skega Novega mesta poročajo, da je padel na Hochlauf-Klettersteigu   čez visoko strmino dunajski  mestni  učitelj Pranc M a d u š e k.    Obležal    je mrtev,    truplo    so prepeljali  v Rei-chenau. — Iz Inomosta pa poročajo, da je padel čez 100 m strmo skalnato pečino v Karlovih ostrinah magister pharmacije       Maks     Schmabel-e g e r. Našli so ga popolnoma razbi-tega, truplo so prepeljali v Kufstein.
*  Dražba slik. Iz Pariza poročajo:    Predvčerajšnim    se    je  pričela dražba znane zbirke slik kralj, svet-nika Marcela Nemesa iz Budimpešte. Prvi dan so zdražili za štiri milijone frankov slik, ki so bile izključeno slike starih mojstrov. Najvišje cene so plaćali za sledeče slike:  Rembrand-tova slika njegovega    očeta 516.000 frankov,    dve   studiji  Rembrandtovi 95.000 in 54.000 frankov, nadalje portret    Frana  Halsa    290.000 frankov, Tintorettijev Kristus in zakonolomil-ka 240.000 frankov. Grienovo Venus in Kupi da sta se prodala za  150.000 frankov.
*  Afera Hopf.    Hopf  je,   kakor znano,    zastrupil   na Dunaju    svojo ženo in še tri osebe   svojega  sorod-stva. Po dolgotrajnih preiskavah  se je Mopfu dokazalo,   da   je usmrtil 4 osebe z zastrupljenjem. Sedaj se je pojavila govorica, da je umri nasilne smrti tuđi njegov oče,   72letni»star-ček.   o katerem so mislili vsi, da je umri vsled onemoglosti.    Sodišče je dalo    izkopati    ostanke    Mopfovega očeta, da se preiščejo in da se konstatira,   če je tuđi Iiopfov oče umri nasilne smrti.    Če se to dokaže, ima Hopf na    vesti 5 slučajev    zastrup-ljenj.
*  Pogutnen Športnlk.   Iz Beroli-na poročajo:   Poročnik    Krieger    bi moral 14. t. m. popoldne    startati   v Griinewaldu pri konjski dirki. Za isti dan pa je bil priglašen tuđi k tekmi v Magdeburku, ki se je tuđi vršila popoldne.  Po startu v Magdeburku je sedel poročnik Krieger ob treh in šti-rideset minut v aeroplan ter poletel v Griinewald, kamor je    dospel    ob encetrt na šest. Njegov dohod je vz-budil med občinstvom veliko začude-nje in navdusenje. Poročnik Krieger je dospel ravno v trenotku,    ko    je imel startati. Sedel je torej takoj na konja »Dragonerja« ter    dobil    prvo nagrado.
*   Najdaljši dnevl v Evropi. Naj-daljši dan v Evropi ima mesto Revk-javik na Islandu. Tam je veselo ves dan, ki traja dalj nego tri in pol me-seca. Potem priđe na vrsto mestece Bardo,    ki    leži    na    varangerskem fjordu na Norveškem, kjer traja dan od 21. maja do 22. julija. V švedskem mestu Torenau traja najdaljši dan 21 in pol dneva, najkrajši pa dve in pol ure. V Petrogradu in v Tobolskem v Sibiriji traja najdaljši dan 19 ur, najkrajši pa 5 ur.    V Stokholmu    in    v Upsali je najdaljši dan  18 in pol ure dolg. najkrajši pa 5    in pol    ure.    V Londonu in v Berolinu traja najdalj-Ši dan 17 in pol ure.
*  Slika de Romneva prodana za 1,034.250 frankov. Zopet je bila prodana slika in sicer za več    nego    en milijon frankov. V Londonu je bil te dni  na javni  dražbi  prodan    portret ladv Anne de la Pole od slavnega slikar ja George Romneva za 1,034.250 frankov. Romnev se je rodil v Lan-cashiru I.  1734.  ter  umri v Kendalu 1. 1802. Ta veliki umetnik je začel jako    žalostno.    Slikal je za 2 guineje (52 K) doprsne portrete in za 6 gui-nej  ćelo postavo. Pozneje se je  za-vzei za njega vojvoda Richmondski, toda Romnev je navzlic temu umri v bedi. Londonska »National    Galerv« ima par Romnevevih portretov. Ladv Anne de la Pole je bila soproga sira Johna de la Pole, ki je bil iz rodbine  kardinala de la Pola, nadškofa canterbnrvškega.
*  Kdor pomaga samomorilcu, Je
kriv po 8 335. Dvorni odvetnik dr. F. Weis piše v »Neue Freie Presse«: Z ozirom na Redlovo afero je zanimivo spomniti se razsodbe najvišjega sod-nega dvora z dne 16. novembra 1907, po kateri se mora smatrati pomoč pri samotnoru kot prestopek proti var-nosti življenja po § 335. kaz. zak. (za-
f pod od 6 mesecev od 1 leta). V dotični razsodbi se med drugim navaja: »Dognano je bilo, da je obtoženec prinesel samomorilcu nabasan revolver, da ta izvrši samomor. Izvršil je torej Čin, o katerem je vedel, da bi mogel ogroževati ljudsko življenje. Ta Čin ima vse lastnosti prestopka po § 335. Čin obtoženca je v kavzalni zvezi s samomorom. Ni treba uvaže-vati možnosti, ki bi nastala, če bi sa-momorilec onega kritičnega dne ne dobil revolverja od obtoženca. Ne-zmiselno bi bilo pustiti onega, ki je premišljeno pomagal pri smrti člove-ka, nekaznovanega.« K temu je treba pripomniti, da je v § 559. vojaškega kazenskega zakona dobesedno ista določba.
*  Obsojene sufragetke.     V Londonu se je končala obravnava    proti zloglasnim sufragetkam, v katero so bile zapletne voditeljice sufragetk in prve uradnice unije za splošno žensko volilno pravico. Razentega je bil obtožen tuđi kemik Claiton, ki je da-jal sufragetkam razna   navodila    za atentate, sramdljive bombe in podobno. Vsi obtoženci so bili obsojeni na zapor od 6 do 21 mesecev. Najhujšo kazen je dobil Claiton.
*  Visinski rekord. Z Dunaja poročajo, da je centralni meteorologič-ni zavod na Dunaju   konstatiral povodom letalnega   tedna pri Aspernu pri   natančnem   pregledu   barografič-nih kurv več sprememb svojega pr-vega poročila, ki ni bilo popolnoma merodajno. Med drugim se konstatira, da je svetovni rekord Illnerja glede visine še za 80 m višji,   kot se je prvotno določilo.    Illner    je dosegel visino 5110 m in je zmagal nad vsemi uspehi,   kar je bilo    do sedaj hodisi glede visine, kakor tuđi glede hitro-sti vzdiga.
Telefonska in brzojavna
poročila
Poštanska zbornica. Dunaj, 19. junija. Zbornica nada-ljuje razpravo o proračunskem provizoriju. Med drugimi govorniki je go-voril tuđi istrski poslanec Vekoslav S p i n č i ć. Razprava o proračunskem provizoriju je bila danes zaključena. Sedaj govore manjšinski poro-čevalci. Glasovanje bo jutri. Splošno se sodi, da bo zasedanje poslanske zbornice že jutri zaključeno.
Parlament in finančne predloge.
Dunaj, 19. junija. Kritičen položaj v parlamentu bo najbrže ugodno rešen. Vrše se pogajanja z vlado o kompromisnem predlogu, da bi ju-lijsko zasedanje odpadlo in bi se parlament sestal sredi meseca septembra. Za ta slučaj bi se vlada zavezala uveljaviti uradniško službeno pragmatiko s 1. septembrom tek. leta. Med tem bi se naj
1.     zasedia    vsa    sistemizirana uradniška mesta,
2.  naj se pomaknejo v višje   či-novne razrede vsi tišti uradniki, ki bi imeli do tega pravico, ako bi veljale določbe službene    pragmatike glede napredovanja in
3.   državnemu    učiteljskemu    in profesorskemu    osobju    naj bi se v tem času dovolile posebne doklade, ki bi se naj vračunale v pokojnino.
Dopoldanski sestanek pri min. predsedniku grofu Stiirgkhu še v tem oziru ni ničesar sklenil. Konferenca se nadaljuje popoldne ob 5. Splošno se sodi, da bo se posrečilo na ti kon-ferenci doseči popolen sporazum.
Nazadniaški  justični   minister.
Dunaj, 19. junija. V tiskovnem odseku je govoril pravosodni minister dr. Hochenburger in zagovarjal predlog, naj se prizna imuniteta samo onim v parlamentu imuniziranim se-stavkom, razpravam itd., glede kate-rih je poslanska zbornica špecialno sklenila, da so imunizirani. Hochenburger je tuđi branil sedanjo konfis-kačno prakso državnih pravdništev, zanikal pa je. da bi bil on dal državnim organom v tem pogledu kakšno navodilo.
Odpust reservistov. Dunaj« 19. junija. Armadni nadzornik v Sarajevu je podaljsal dopuste onim reservistom, ki so prideljeni 15. armadnemu zboru na 21 dnl, in zvišal odstotek onega moŠtva, ki od-haja na dopust od 4 na 6 odstotkov prezenčnega stanja.
Krvnik Accurtl — hrvaški ban.
Budimpešta, 19. junija. Vest o imenovanju bivšega drž. pravdnika Milana Accurtija za hrvaškega bana se potrjuje. Baje so že predpriprave za »ureditev« hrvaških razmer gotove. Imenovanje Accurtija za bana se baje izvrši še tekom   tega tedna.
Proti  republikanskemu   gibanju.
Budimpešta, 19. junija. Poslanska zbornica razpravlja o zakonskih predlogih o razžaljenju Veličanstva in instituciji kraljestva. Oba zakonska nacrta sta naperjena proti republikanskemu gibanju, ki se ie ielo y
zadnjem času zelo močno širiti na Ogrskem. V eni izmed prihodnjih s:j bo ministrski predsednik grof Tiszći govoril o zunanjem položaju.
Položaj    bosanskega deželnega šefa
omaian.
Reka, 19. junija. > Rječke Novine« javljajo, da je položaj bosanskega deželnega šefa generala Potioreka silno omajan. Potiorek se je za Časa krize baje silno zameril ministru zunanjih del, grofu Berchtoldu, ki je med krizo, ki je pozimi vladala med Avstro-Ogrsko in Srbijo, opetovano pričakoval, da bo Potiorek izkoristil svoj položaj ter brzojavno obvestii Dunaj, da je prekoračil srbsko mejo.
Ruska duma za Poljake. Petrograd, 19. junija. Gosudar-tvena duma je pričela razpravo o za-konskem nacrtu, glede revizije mest-nega statuta v kraljestvu Poljskem. Gosudarstvena duma je nastopila proti državnemu svetu, ki hoče polj-ščino kot uradni jezik izključiti iz mestne samouprave na Poljskem.
* Dogodki na Balkanu.
Bolgarija in sestanek ministrskih predsednikov.
Pariz, 19. junija. »Matin« javlja iz Petrograda, da je Bolgarska pripravljena se udeležiti petrogradske konference pod pogojem, da Srbija preje akceptira razgovor vseh 4 balkanskih min. predsednikov tako, da bi prišlo do ruskega razsodišča še le potem, ko bi se ta razgovor konca! brezuspešno.
Bolgarski delegat Madžarov o položaju.
London, 19. junija. Reuterjev urad poroča, da se je bolgarski mirovni delegat Madžarov pri svojem odhodu iz Londona izrazil, da ni upati, da bi bilo mogoče vzdržati Balkansko zvezo, ako ne bodo vse zaveznice izpolnile vseh svojih s pogodbo prevzetih obveznosti. Petro-gradski sestanek ne bo imel uspeha, ako pogajanja ne bodo slonela na do-ločbah zavezniške pogodbe. Mir na Balkanu je mogoč samo, ako se na ozemlju, ki je med Bolgarijo in Srbijo sporno, uveljavi kondominij, to je skupno bolgarsko-srbsko gospodstvo.
Bolgarski odgovor na srbsko noto o reviziji-
Belgrad, 19. junija. Bolgarski poslanik And.Tošev je danes vročil srbski vladi odgovor na njeno noto glede revizije bolgarsko-srbske zavezniške pogodbe. Odgovor je jako obširen. Obsega 26 strani in v ostrem tonu polemizuje z znanimi izvajanji min. predsednika Pašića v srbski narodni skupščini. Bistvo vsega odgovori je. da Bolgarska z vso odloč-nostjo odklanja vsako revizijo prvotne bolgarsko-srbske zavezniške pogodbe.
Bolgarski listi proti Srbiji.
Sofija, 19. junija. Bolgarski listi nadaljujejo z začeto kampanjo proti Srbiji. »Blgarija«, glasilo min. predsednika dr. Daneva piše: Demobili-zacijski predlog Srbije je navaden »blef«. Mi smo dobro poučeni, da si je Srbija že poiskala zaveznike proti nam. Mi zahtevamo, da Srbi nemu-doma zapuste ozemlje, ki po pogodbi nesporno pripada nam in da dovoli-jo, da se uvede skupna uprava v vseh onih pokrajinah, ki so po pogodbi sporne. Samo ako Srbi v to privoli-jo, je zagotovljen mir, sicer pa je vojna neizogibna.
Vojna ali mir? Odločitev pade v naj-
krajšem času.
Belgrad, 19. junija. »Tribuna«, ki je v intimnih zvezah s srbsko vlado poroča: Vlada je krepko odločena na iniren ali krvav način čim najpre-je resiti krizo in sicer tako, kakor to najbolj odgovarja srbskim interesom.
Kriza na vrhuncu.
Sofija, 19. junija. V dobro poučenih političnih krogih izjavljajo, da se bolgarsko-srbska kriza bliža svojemu vrhuncu, in da definitivna odločitev morda že pade še pred začetkom prihodnjega tedna. Boigari proti vsem popustljivi, samo proti bratom ne.
Sofija, 19. junija. »Blgarija« piše: »Bolgarska« bo vse storila, da se vspostavijo čim najtesnejše prijateljske vezi s Turčijo. Glede Romunske bo Bolgarska izpolnila vse določbe petrogradskega protokola, da s tem Romune čim najtesnejše priveže na se. Glede Grške stoji Bolgarija na stališču, da mora preje zapustiti vse pokrajine, ki si jih je krivično prila-stila, predno se je mogoče z njo po-gajati v kakšnih spornih vprašnjih. Kar se Srbije tiče, odklanja Bolgarska vsako mise! na kakršnokoli koncesijo.
Bolgarsko - romunska komisija.
Bukarešta, 19. junija. V Silistriji se je sestala komisija, ki ima v smislu petrogradskega zapisnika urediti novo bolgarsko-romunsko mejo.
138  8ev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5.
Izprcd sudišta.
Kaaenske   obravnave   pred  đeŠelnim sodi« čem.
Po mestu je kriCaJ France Do-finšek, hlapec iz Ljubljane, ko je šel na vojaški nabor. Na stražnikovo pripombot aaj miruje, se je izrazi!, da taki »špici« ne bode tiho, za kar je bil aretovan. Temu se je hotel na ta način ubraniti, da je prijel stražnika za ratno in mahal z rokami proti njemu. Pred sodiščem se je zagovarjal, da se mu je kotel le izviti. Kaznovan je bit z enim mesecem težke ječe.
Pridigarfa v cerkvi motil. Tesar France Štete je prišel v nedeljo, dne 6, aprila t L ob 10. uri dopoldne ne-kaj pijan v farno cerkev v Naklem. jMed propovedjo je zaČel glasno govoriti, se smejati, delati razne nespo-dobne opazke, končno je govorniku pokazal dvakrat jezik. Umevno je, da je bil s takim vedenjem moten govornik, pa tuđi navzoči so se nad njim zgražali. Priče potrdijo, da ni bii Štefe tako pijan, da bi ne bil ve-dei, kaj da dela. Obsojen je bil na en mesec strogega zapora.
Surovi sin. Ka]žar Jakob Prek je bil letos že enkrat kaznovan, ker je svojo mater tepel. Sedaj mu pa zopet očita obtožnica, da se je ne 13. aprila t. 1. svoje matere lotil na ta način, da je butal z njeno glavo ob lesni rodboj pri vratih in po trskah, ter ii razpraskal glavo in levo lice, nato ji ;e vtaknil palec v usta, ter ji izruval levi spodnji podočnik. Edina priča v tej zadevi mati, iz usmiljena do sina ni hotela pričati, zato ga je moralo sodišče od obtožbe oprostiti.
Železo in pretnog kradli. Hlapci Alojzij Staroverski. Alojzij Klemen-Čič. Matevž Podlipnik v Kropi in Jakob Benedik v Kamni gorici so vozili za žebljarsko in železoobrtno zadru-go v Kropi iz postaje Podnart v Kro-po železo in premog. Rabilo se ie vsako leto do 140 vagonov tega blaga. Meseca februarja so pa našli ob cesti na tej progi več skritega žele-za, katerega so omenjeni hlapci iz svojih vozov vzeli ter kovačem ob cesti prodajali. Tako se je našlo uri bišni raziskavi pri Janezu Žlebniku mnogo železa in oglia. katerega so inu dovažali ti tatinski hlapci. Skupna škoda znaša 261 K 24 v. Odbolže-nec prizna, da so mu hlapci dovaža-H to blago, za kar jim je dajal za pijaco in denar. Hlapci tajilo, da bi bili vse pri Žlebniku najdeno blago iz-maknili. a dognalo se ie, da je ta niapce k tatvini nagovarjal. Sodišče ie obsodilo Žlebnika na 4 mesece težke ječe, v strogi zapor so bili pa ob-^ojeni: Staroverski, Klemenčič ter Podlipnik vsak na 2 meseca, Bene-dikt pa na 14 dni.
Kolesarja napadel. Iz Ljubljane proti Polhoveinu gradcu sta se vozi-\i na kolesih Janez Osredkar in Ja-nez Založnik. Oglasila sta se v Doli-rarjevi gostilni na Šujici, kjer ie že ^edel Alojzij Jesenovec, hlapec v Oabrijah. z drugimi fanti. Ti so jeli tuja fanta takoj izzivati. Da bi ne prišlo do rabuke. sta kolesarja ra-Cun plačala in odšla. Obdolženec Jesenovec jima je pa takoj sledil, sunil z odprtim nožem Osredkarja v levo stran prsi ter mu prerezal jopič, te-'ovnik in dve srajci in ga na prsih Ie lahko ranil. Ta je urno sedel na kolo in pobegnil. Nato se je loti! Založni-ka, ki mu je pa utekel v Marinkovo hišo, pustivši kolo zunaj. Tega je Jesenovec iz hudobiie polomil in na-pravil 30 K škode. Za ta junaški čin l?o sedel 6 mesecev v težki ječi.
Hmecha pisama narodno-napredne stranke
Vodstvo narodno - napredne Stranke je ustanovilo v svojem tajništvu posebno kmečko pisarno, ki je na razpolago vsakemu napred-nemu kmetovalcu za popolnoma brezplačni pouk v vseh političnih, upravnih, davčnih, pristojbinskih in vojaških zadevah. Izključene pa so zasebne pravdne zadeve. — Pi-sarna bo poslovala za sedaj le pismeno in vsak napreden kmetovalec, ki je potreben kakršnegakoli pouka v zgoraj navedenih strokah, naj se obrne zaupno s posebnim pismom, kateremu je priložiti 10 vinarsko znamko za odgovor (ako se želi odgovor v priporočenem pismu pa 35 vinarsko znamko) na: Kinesko pišamo narodno - napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica 10. Ob sebi umevno je, da je pisama na razpola-%o tuđi naprednim kmetskim župan-stvom.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdavatelj  in  odgovorni   nrednlk:
Valentin Kopitar. Lasiniaa In tisk »Narodne tUkarne«,
Spontlnjajto se
đilašfcega Ww Jainte'.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18. junija: Milan Pajk, c. kr. realčni profesor, o7 let, Dunajska cesta 17. — Ivana Vrtačnik, rejenka, 2 leti in pol, Streliška ulica 15.
One 17. junija: Josip Stresen, zasebnik, 70 let. Pri brvi 4.
V deželni bolnici:
Dne 12. junija: lgnacij Knific, tesarski pomoćnik, 22 let.
Dne 15. junija: Ivan Primožič, popravljalee žag. 48 let.
Dne 16. junija: Julij Oartner, sin poštnega poduradnika, 5 let.
Dne 17. junija: Fran Florjanc, premogar v p., vSl let.
Mnenje gosp. svetnika  dr. Maverja, primarija,
Ischl. Gosp. J. Serravallo
Trst.
Hvala lepa, smo se naučili v moji bolnišnici ceniti Vaše kina - vino Serravallo, kot izborno okrepčilno sredstvo.
Ischl, 6. junija 1911.
Dr. Maver.
Cista K^avii
to je prvi pogoj za zdrave in lepe lase. Zato naj bi vsak, ki ljubi lase, se navadi! na redno umivanje glave s Pixavonom. Pixavon je voljno, iekoče kotranovo milo za umivanje glave, ki so mu na patentiran požlahtnjevalni način odvzeli zoprni duh po kotranu. Pixavon ne čisti samo las in kože na glavi, nego zaradi kotrana, ki ga obsega, naravnost spodbujevalno deluje na lasišče. Redno negovanjc las s Pixavonom je resnično za jačenje kože na glavi in krepitev las najboljši način, kar jih pozna moderna izkušnja. Cena steklenici poltretjo krono, zadosti za več mesecev. Dobiva se po vseh lekar-nah, drogerijah in parfumerijah. Vsi boljši moski in ženski frizerji izmi-vajo lase s Pixavonom.
Naj bo že poletje suho,
naj bo mokrotno, ako si že nakop-ljemo mielico ali pa samo nahod —
vedno moramo biti na straži proti draženju sopil.  Najr ripravneje in naj-
zanesljiveje se uhranimo, ako seboj na pot vzamemo par škatlic F ay e v i h pristnih sodenskih mineralnih pr.stilj, da jih imamo na daljših potih, vučjih izprehodih vedno pri roki. Fayeve sodenice imajo odvračalen učin:k in točno zatirajo vse afekcije, ki se po-javijo, pa tuđi pri zastarelih kvariti dobro služijo. Zahtevajte i ./eno »Faveve« pristne sodenice po K 125 škatljica. Posebni znaki: uradno po-verienje žuranskega urada kopališča Scden na T. na belen kontrol. pasu.
»«»r« *mwmm*m ušrmrtkm. Med domaćim! zdravili, katera se rabijo kot bolečine olajšujoče in odvračajoče mazanje pri pre-hlajenju itd. zavzama v laboratoriju Richter-jeve lekarne v Pragi izdelano LINIMENT. CAPSICI COMP. s „sidrom* nadomestilo za „Pain-Expeller s sidrom", prvo mesto. Cena je nizka : 80 h, K 140 in K 2*— steklenica. Vsaka steklenica se nahaja v elegantni škatlji in jo je spoznati po znanem sidru.
Bay - mm
s koaflčkom
tvrdke Bergmann & Co, Dečin na Labi
ostane prej ko slej najboljši vseh ▼od za glavo, za racionalno ne-govanje las, zabranjnuje vsakrŠno tvoritev luskin, prezgodnje osive nje in izpadanje las ter jači lasne korenine. Premnogo priznanj. V steklenicah po K 2— in K 4 — se dobiva po vseh lekarnah, drogerijah, par fumerijahin brivnicah.
mlecneJ^ramele
I  rediiri9—okusne
| 5 kosov-10 vinarjev
PptsfilK>e,ce
BS^SIS
na VSSKem bonbonu!
Bonna   poročila«
„Kreditna banka v Ljubljani".
Undn' knrz! dnaajske bone 19. jnnija 1913
■«!.«b»nl n«9lr)l.            OeMrBl     B'-^n* 4«'fl majeva renta    ....      8230      82-50 4-2°', srebrn« renta .   .   .   .      8535!     85-55 4°, avstr. kronska renta   .   .      82 60;     82 80 4", oirr.          „                     .    .       80 90!     81-10 4» 0 kranjsko deželno posojlio      ——       94*50 4°, k.o. čeSke dež. banke   . |   86 — j    87 — SreCkc Iz T. l%0 ».'.     .   .      1 452 — .   464 — ......1964 ..    .    .    .    659 - |   671 -„      tiske......233- ;   293 — „     zemdjske   f. izdaje    . I 277 - j   287 — „      o*rske ^^potA?ne  .   .    234*75     244*75 „     dun. korvinaine     .        47 V—    483 — lf      av«tr. kreditne   .    ,    .     474 —     484 — "     ljubljanske   ....      ^4*50       6^50 „     «v?tr.rdeč. kr'žn    .   .      5.V—|    59 — f       Ogrr.        ,.....32-10 1      .6-10 beziilka.....      25-25       29-25 I,     turšk«......229-50    232 50 S«litlo«« f jublfans^e kreditne V*n!te   . |   413 — ,   -117 — Avstr. kred!ine?i! z^'oda .    .    618*75    61975 Duna'ske biinčne drnžbe .    .510—     Ml — Tužne »elemlcc.....120 30,   12130 Državne Seicznice   ....     706-50    70750 A1pint-:.!on*«ti.....92025     92125 Češke slfidkorne diutbe   .   .     310F0     344*— Zivnostetiske banke.   .   .   .    262 50    26350 Valute«                                 ' Cekin!.....I   ;   .      11-42      1147 Marke........»8-">    i18'30 Franki........1    95-65       0585 Lire........      li   93-25      93 50 p.jbl|l         .......1| 25275    253 75 Zitr.e cer?'T* v Budimpe&fi-Dne 19. junija 1913. Termin« Pšenica za oktober 1913.   .   za 50 kg 11 39 Rž za oktober 1913        .   .    za 50 kg    903 Ove«; za oktoher  1913    .   .   za 50 kg    8 80 Koruza za julij 1QH .    .   .   za ftO kg   8 — Koruza za avgust 1913 .   .   za 50 k*   8 08 Koru2a za oktober 1913     .    za 50 kg    7*61
Novi PAit^^n 9um'icy
»JO55JL %*&*«■*'<»-". podpetnik
xatemni vse druge.
Stanovitnejši od usnja.   Elastiien.   Varaje  iivce  in   hrbtni   mozek.
2017                                          Bersonwerke, Dunaj VI.
NeteorolosiCno poroćilo. Vtflaa mU a«ijea 3M*2                Sretfaji  zračat tlak 738 mm 1 č« !«•■»« i ii> 1 i »fi, li vetrovi  Hebo 18.  2.pop.! 7365 !    27*1    si. jzah.       jasno „    9. zv.   736-8       18-4 19    7. zj.    736-7      18-7 , siab jug i brezobl. Srednja   včerajšnja  temperatura  19 6\ norm. 18 1°   Padavina v  24   urah 0*0 min.
Dobro
belo,  rdeče,  \z svojih vinogradov Štajerskih in  kranjskih,  proda T. Tomftić, Videm-Eriko.                   2182
Pozor vrtnarji in gostilničarji!
Na prodaj so         1887
stavbne parcele
v blizini pokopaližča pri Sv. Križa, Cesta med hmelniki v Ljubljani. Pojasnila daje
Pr. Kunaver, kamnosek istotam.
T7"HnTO-
60 hl  belega, 20   hl  rdečega, 30 hl črnega izvrstnega,    poštenega,     naravnega    vina
se proda.
Najraje na debelo. Vsakdo se lahko na licu mesta rpepriča osebno o pristnosti in dobri kakovosti vina, pošljejo se pa tuđi vzorci. Posodo preskrbeti in setn odposlati pa mo-rajo kupci sami. Cene veljajo franko postaja Levade, istra.
Ivan Antonac,
2161                    posestnik in trgovec,
Levade,   lelezniska postaia   Bagni, St Stefano Levade, Istra.
Proti praha)em, luskinam in izpadanjn las
đelaje najboljse prlznan»
Tanno-cliiiiD tinta
set letsd
katera   okropduje    lasišče,   odstranjuje lueke in prepreću|e   Izpadanje las.
1 »t^klrnlra w. navodom t krono,
Razpošilja se z obratno pošto  ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh pre:zkušenlh zdravi!, madic. rr\\, medicina!, vin, špec!!ati-tet, najfinejšrh parfumov, fclrurgiških obveZp svsžih mineralnih vod itd.
Ogž. lekarnG Milena LsusteKa
»Ljubljani Resieva cesta št I.
poleg novozgrajenega Fran Josefovega
i ubi i. mostu.                    17
V tej  lekarni  dobivalo   idravila  tudt
ćSani bolniikih blagain južne železsice,
c, kr. tobačne tovafne in okr. bolniibe
blagajne v Liubljani.
Prra   nanovo   sastavljena   llnblianska
■ ■                2035
godba
se priporoča gosp. gostilničarjem in dru« Stvom za obila naročila za koncerte in ples. Od 6—15 moči.                     S spoštovanjem
Ivan Verstovšek, konces., Ulica oagrad 11. Dva pritlična         2175
na ulico, za trgovine, delavnice, sUaiiKa itl
se s 1. {iinijem ceno oddasta na j Valvazorjevem trgu št, 6.
-         VeČ pri hišniku ravnotam.        ■•■
Kupim že rabljen, v dobrem stanja se nahajajoč, laheky     2l78
pol koleseli
za noto van je   z 1  konjem. —  Prijazne ponudbe pod 9lPrimerna cena štev«
217811 na upravništvo  »Slov. Naroda«.
Ljubljana, Dvorski trg št. 1.
Zaradi opustitve2m
se vse proda
flaMsflillinlBiB.
Aiojzija Haring
strojno vezenje, Ljubljana, Dvorski trg t
priporoča                   2180
n©ffavice
iz niti in flora   priznano  najboljŠe ka« kovosti ter  nedosežno   nizke   cene.  —
Vse nogavice se postajo z najboljšim blagom
Št.  1378.
2169
X^.0L££;]3i^«
Mestna občina v Idriji namerava svoje
pHe It. I issriti v stanovsniske naine.
V to svrho se razpisuje   oddaja del,  ki so  proračunjena,  kakor  sledi:
1.  Zidarska  dela    .    .    45774  K 46 v
2.  Tesarska dela    .    .    10506   »   80 »
3.  Krovska dela     .    .     3143   »  50 »
4.  Kleparska dela .    .     4068   »  66 »
5.  Mizarska in ključav-
nićarska dela.    .    .     9236   »   80 »
6.  Pleskarska dela   .     1435 K 50 v
7.  Stekiarska dela    .       902  » — »
8.  Pečarska dek .    .     2272  » — »
9.  Slikarska dela .   .     1068  » 20 » 10. Razno     .   ♦   .    .       556  » 33 »
skupaj    78964 K 25 v
Od svote za zidarska  dela se   cdračuni   vredoost   že   stojećega   zidiŠča, ki se bo moglo porabiti pri novi  zgradbi.
Pismene, v&a ali posamezna dela obsegajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih ru  enotne proračunjene cene, se naj  dopošljejo
do 30. |nnl)a 1913 županstvu v IdrlfL
Ponudbe, kolkovane s kolkom za eno  krono,  je doposlati  zapečatene
z napisom: „Ponudba za previem gradbe občinskega poslopja dt. 509 w Idriji".
V ponudbi mora ponudnik izrečno izjaviti, da so mu stavbni pogoji v vsej vsebini znani in da se jim v slučaju prevzema zgradbe brezpogojno ukloni,
Ponudbi je dodati kot varščino 10% stavbnih stroškov v gotovini ali v sirotinsko varnih papirjih po kurzni vrednosti.
Obćinski odbor ima pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino po« nudbe ali  cene.
Nacrti, proračun  in   stavbni   pogoji   so   na   vpogled v ob&nski   piša mi v Idriji.
Mesino  županstvo v   Idriji,
doe 17. junija 1913.        župan: Um air»ua.
i Sprejema zavarovanja človeškega Življenja po  najraznovrstnejših kombina-cijab   pod  tako   ugodnimi   pogoji,  ko nobena druga zavarovalnica,
Z lasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12                     vpiačiii.
i
„»I* A VI JA"
-•• -  .-.    wzaSemno   xavarowalna   banka   v   Pnagi.    .•-   ■   •"•
l«xernU ion«i K 53t4«1.432-5e   —   ispUćaa«  odikod^a«  in  kapitali)• B 123,157.69**77
Po velikosti druga vzajetnna zavarovalnica naše dr2avc i rseskozl slovansko-narodno upravo.
Wsa   ■•iasnita   dal«
taalDB lastaiit« i LiuUllMi ^rSe?^ v Gosooski ulici itiv. 12. -
Zavaruje poslopja In premičnine proti požarnim škođam po najni2jih cenalu Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljži slovea, koder posluje.
Pozor I Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zah^vajte prospekte!
Stran 6.
SLOVENSKI    NAROD.
138 štev.
I T«l«fon itev. 16.
Leta  1873. ustanovljena  rf»li%l*ka tffiilka    "II
Telefon st««. 1«.     962
Stavbno podjetniitvo; pisama za arhitekturo in stavbno-tehniika dela | tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za ttavbna in fina dela; opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. — Priporoča se za stavbna dela vsake vrste.
!! 500 kron!!
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec ko-rena mazilo »Ria« ne odstrani brez bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiščanccv Lončck z  jamstvenim  pismom   1 krono. —
Imm. kfin (Raschat) L Postoci 1214. 0pkt.
616
Lepo, veliko          2157
meblirano sobo
s posebnim vhodom, eventualno s hrano,
ište nridnik ▼ Miiiai dei. vlade.
Ponudbe pod šifro „Uradntk 2157" na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
U0ZI1IKI!
Odda se vožnja
3000   kubičnih   metrov   okroglega   in
tesanega   lesa   te   gozda   na  kolodvor,
po dobnh potih.              1967
Vprašanja na upravništvo »SI. Naroda«
Vozovi brez ventila:
25 30 in 30 35 HP.
Kratek    dobavni    rok.
=e^ Takoj dobavno: =
:: Ventilni vozovi ::
2418,   24 28   in   40 45   HP.
Uerib tvornica avtomoiov
Liberce, Češko.
m inii i ko.
Ljubljana |Dunajska cesta 9-12.
Vizitnice
v elegantni obliki priporoča
Narodna tiskarna.
Proda se velenosestvo
z3^:?->r!o v ^eje]nj <je>k:. 3 rupa, po*ta Gradac, okraf Metlika na Kranjskem \ :.:^.cn 3 o ora-ov, od ten okoli 132 oralov izbornega polja (rdeća glina), logov 168 oralov 20—80 let starega gozda,
vse v enem komplesku oko!; grada; visina nad morjem 130—150 m. Podnebje toplo, že-lezniška postaja Gradac in Zeleznica 2e graiena 10 minut oddaljena. Iz gozdov, če se po-sekajo, se lahko napravijo zelo rodovita polja, loke, vinogradi. Grad s 36 prostori v I. nadstropju, mlinom pod gradom na 5 tečaiev, vodna sila za veliko žaco. Prosperirala bi tuđi tovarna za parkete in tuđi pivovama, ker so mrzle kleti pri roki. Cena z v?em fundusom instruktom kron 25O.OOC-—. Proda se tam tuđi „zelo donosna opekarna za K 15.000 — Ponudbe na Pozemkova banka « Pragi (Češko) in od 16.—30. junija tuđi njenemu zastopniku na Krupi.                                                                                            2071
^----------■      —                                                                       —
Ugodna prilika za nakup!
UJI
4 za postno vožnjo :: :: :: 3 pincgavci za težko vožnjo 2 za hitro vožnjo (jukerja) 1 za jezo in :: :: :: :: » 1   lepa plemenska kobila    :;
▼si stari ođ 4—8 let so takoi po ugodni ceni na prodaj pri gosp.
Josipu Seidlu v Spodnji Šiški št 2.
Svetovno znani! Originalni motorji „Đttc"
3497
za bencin,   bencol,   petrolin,   surovo olje, sesalni plin, svetilni plin i. t. d.
Motorji za surovo olje „sistem Diesel11. Bencinove lokomobile.
Nalmodernejša konstrukcija.
Jfajvcčja tvorttost! Jfajvarčncjši obrat!
, Doslej prodanih čez 115.OOO moto nje w z 1,175.000 konjsk. silami. Specialni    prospekt   541    gratis.
Langen & Wolf, ĐnnaJ X., Lasenbnrgerstr. 53. si.
Zastopstvo   Heckl   &   Pohl,   Tr»t,    Via   Torre    Bianca   IO.
Zahvala.
Tem potom se najiskreneje zataval)ajem za mnogobrojne čestitke, ki sem Jlh prejel povodom   25letnice   mojega   obratovanl«.
Celje, dne 18. \ual\* 1913.                                2176
Peler Mit, bije.
HA  IZBIRO  pošilja tuđi na  đeželo:
Krabne
BI   II ^3 P  krsia, Scostume,
I   li   i I   noćne halje,
I    II   I   ■    Per^° *n vs^Sco
I    ||   M   I     modno  blago.
L II &J .U   Zelo solidna tvrdki:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Si ari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
1: in krstni opravi. ::
fenltoa iiiiiia!
Dobrosrčen, inteligenten, mlad po-sestnik in trgovec čedne vnanjosti, v j prijazni vaši blizu mesta z dohodki čez pet ti5oč in z gotovo lepo prihod-nostjo se želi v svrho ženitve spoznati z izobraženo, domače vzgojeno 20—271 etno gospico neomadeže-vane minulosti, dobre^a zdravja, veščo gospodinjstva in /, veseliem do trgovine. — Le zaupne neanonimne ponudbe s sliko in navedbovi-sokosti dote.   ozir. premoženja
pod    „Pohlevna,  zvcsta,  srečna
100.00011 na uprarntŠtvo »Slovenskega Naroda«  do  21. junija  ti   1.               2148
G. Jkrbić
Zagreb, Ilica 40.
Tvornica žaluzij rolet, lesenih in železnili vetrnic
Telefon 492
Ceniki in troškovnik na zalitevo brezplaCno,
Najboljša in najzdravejSa
barva
O
CM
za loss in tirado
je dr. Drallea „lfERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se sve tla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z oavodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Steffan Strmoli
Ljubljana, Pod Tranćo li. 1.
Lasa« kit«, a^ilafe la mr«tico
▼Ma vrat; glaaaliitae ia taal«tae
-   p#tr«M4te« itC   —------
Samostojnega         2147
kliučavničarskega pomoćnika
sprejme takoi Leop. Grošelj, klju-ćavničarskegi mojster v Sp. Šiški.
Proda se iako dobro obranjena
z vso opravo.              2174
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
Ki floti v Primorje,
naj obišče            845
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavarna, restavracija z iz-vrstno kuhinjo.                 Zmerne cene.
Edini   slovenski   hotel  na  Reki
Spoštovanjem            pero Trpinac.
Radioaktivno    termalno    kopališče
!                Sezija od 1.  maja do 1.  oktobra.
!  Postaja dolentske ieleznice Straža-Toplice. Akratov   vrelec 38°C,   ki daje vsak
; dan čez 30.C00 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem,
;  Izredno    uspešno    proti     putiki,    revmi,   neural^iji   (trganju),   ženskim boleznim
i in drugim. Velika kopaliŠča, posebne in mOČvirnC kopelL   Elektroterapija in
masaža    Ravnateljstvo:   Kopališki   zdravnik   dr.   Konstantin   Konvalinka. Zdravo
podnebje   Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-
ciie.  Prospekte   in pojasnila daje brezolačno kopališka Uprava.      1178
Proda se iz proste   roke v Planini  na  Notranjskem UUuujII U|J1Iu HlJlI L UUjIIiIEU
v dobrem stanju, s senčnatirn vrtom, s hlevom za 12 glav živine in svinjaki, s poslopjem, v katerem se nahaja mlekarna in z velikim sadnim vrtom. Kraj ima zelo lepo lego, kamor zahaja veliko letovičarjev. Pri hiŠi se nahaja tuđi zemljiŠče, katerega kupee lahko poleg htše kupi. Cena po doeovoru. — Na-tančnejša pojasnila daje Ivana Podboj, Planina št. 115 pri Rakeku.
Advokat Fr. Kobler
se je preselil s svojo pisarno
iz Ljubljane v Radovljico.
Posluje v hiši mestne hranilnice nasproti sodnije.
Ljubljana,
Marije Ter. cesta šL U : (Kolizej). :

Ljubljana,
Marije Ter. cesta st. U s (Kolizej). :
Zaloga pobištva in tapetniega blaga.
Zalooa slinili ter ledlinih sob
:: v različnih najnovejših slogih. ::
VsHn drogo plislvo.
Priznano solidno   blago
ter najnj^je oeno. Kalamftmo   trpeftal  izdelki.
Otomane, divani in zimnice
=   različne kakovostL   ==
Velika »bira   3"8
otroških vozičkov,
vsiAomti slit, ogleđal ili