UREDNIŠTVO IN UFRAVAl LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. S TELEFON 15-0 DO 55-M BOKOPISI SE NE VSAOAJO IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA MESEČNA NAROČNIN« ti IHN O SILO ö S 0 B 0 Posvetovanje v centralnem odboru Enotnih sindikatov Jugoslavije izkušnje tekmovanja v prvem polletju so pokazale, da je treba v vseh podjetjih poostriti borbo proti kampanjskemu izpolnjevanju plana Beograd, 25. avg. V Centralnem odboru Enotnih sindikatov Jugoslavije je bilo posvetovanje, na katerem so obravnavali izkušnje pri tekmovanju v prvem letošnjem polletju. Posvetovanja so se udeležili člani tekmovalnih komisij pri republiških Glavnih odborih Enotnih sindikatov, predstavniki vseh gospodarskih ministrstev. planske komisije in po en najboljši organizator tekmovanja v to-farnah iz vsake ljudske republike. ^ od ja oddelka za tarifna vprašanja pri Centralnem odboru Tomo Brejc je v svojem referatu analiziral tekmovanje. Najprej je poudaril, da pričajo «ispehi delovnih kolektivov v prvem polletju o visoki razredni zavednosti delavskega razreda in njegovi vztrajni borbi za izvršitev planskih nalog ter zgraditev socializma. Tekmovanje na čast V. kongresu je povzročilo, da nismo proizvodnih nalog v posameznih panogah samo izpolnili, ampak tudi presegli Brezmejna ljubezen in zaupanje delovnih ljudi naše države v Komunistično phrtijo, njen Centralni komite in tov. Tita je prišlo do najpopolnejšega izraza prav pri izpolnjevanju planskih nalog. V nadaljnjem delu referata se je Tomo Brejc zadržal na pomanjkljivostih v organizaciji tekmovanja. Glavna pomanjkljivost, ki se je ukazala v prvem polletju, je neena-omerno vsakdanje izpolnjevanje plana. V teh šestih mesecih je evidenca pokazala, da je proizvodnja padla v prvih pa tudi v drugih desetih dneh vsakega meseca. Do tega je prišlo zaradi čestokrat neuspešnega naprezanja vseh sil za izpolnitev plana ob koncu meseca. Podjetja, ki se ne bore vsak dan za izpolnitev plana, uporabljajo nedovoljene ukrepe. kakršni so n. pr. podaljšanje delovnega časa. delo ob prostih dnevih itd. Uprave sindikalnih podružnic to dovoljujejo, vendar se ne vprašalo, zakaj je do tega prišlo, za-kai p'anskih nalog ne izpolnjujejo pravočasno V vseh podjetjih je treba poostriti borbo proti kampanjskemu izpolnjevanju plana. Pomanjkljivost pri delu mnogih kolektivov je tudi ^nezadostna borba sintPkalnih organizacij za stalno dviganje delovne discipline. Mnogi sindikalni funkcionarji v podružnicah mislijo, da sindikalna organizacija ne mrve mnogo prispevati k omejitvi fluktuacije delovne sile. Eden izmed ukrepov za zmanjšanje fluktuacije e: je pravilen sprejem novih delavcev že pri samem vstopu v tovarno. Sindikalna organizacija mora pomagati pri sprejemu vsakega novega delavca, tako da bo takoj občutil tovariško pozornost, materialno in moralno podporo, da se bo naglo znašel in privadil novim razmeram. V naši državi imamo zelo malo takšnih podjetij, ki bi delovno silo dopolnjevala iz neposredne okolice. Posnemat; moramo nekatera naša stara rudarska in kovinska podjetja, v katerih so bili zaposleni celi rodovi v enem podjetja, kjer je očetu rudarju isledil sin rudar. Izkoristit je treba sveže zveze novih delavcev t vasjo za zagotovitev nove delovne sile. Mnogo škodujejo naš j industriji izostanki od dela. Najslabše je v tem pogledu v rudarstvu, kjer odpade 25% vseh neopravljenih delovnih ur ua neupravičene izostanke. V podjetjih zvezne kov. industrije so samo v mesecu juniju izgubil: zaradi ne- opravičenih izostankov 121.884 delovnih ur. Samo v nekem zveznem kovinskem podjetju so izgubili v tem mesecu zaradi neopravičeni izostankov nad 21.000 delovnih ur. S tem je bila proizvodnja oškodovana za več kot 10 milijonov d:n. Sindikalne organizacije se v nekaterih podjetjih niso dovolj borile za popolno delovno disciplino niti v času dela samega. Organizirati ./.na vlada je izdala uredbo, po kateri se izplačajo obveznice 3°/onega posojila narodne osvoboditve, ki ga je med narodnoosvobodilno vojno razpisal izvršilni odbor AVNOJ-a z uredbo z dne 15. januarja 1943. Te obveznice se izplačajo po naslednjih tečajih: 1. obveznice, ki so bile vplačane do konca leta 1943. po tečaju 30 din FLRJ za 100 nominalnih din ali kun oziroma 100 din FLRJ za 100 italijanskih lir: 2. obveznice, ki so bile vplačane od 1. januarja do 30. septembra 1944 po tečaju 15 din FLRJ za 100 nominalnih din ali kun oziroma po 50 din FLRJ za 100 italijanskih lir: 3. obveznice, ki so bile vplačane od 1. oktobra 1944. dalje, pa po tečaju-5 din FLRJ za 100 nominalnih din ali kun oziroma 30 din FLRJ za 100 italijanskih lir. 4. obveznice, ki so bile vplačane v nemških markah ali peneih se izplačajo t>o tečaju 380 din FLRJ za 100 nemških mark oziroma po 100 din FLRJ za 100 pengov. Zneskom, obračunanim za izplačilo po teh tečajih, se dodajo 3°/« obresti od dneva vplačila do konca letošnjega leta. Izplačale pa se bodo začenši s 1. januarjem 1949. Republiška finančna ministrstva bodo do konca letošnjega leta izvedla registracijo gornjih obveznic kakor tudi registracijo začasnih potrdil (priznanic), ki se nanašajo na vplačila 3 °/o posojila narodne osvoboditve, za katera pa vpisnikom niso bile izdane obveznice. Obveznice se registrirajo po okrajnih ljudskih odborih začasna potrdila (priznanice) pa registrirajo republiška finančna ministrstva. Začasna potrdila, ki so že registrirana pri republiških finančnih minitrstvih, in tista, k se bodo še registrirala, se izplačajo na isti način kakor obveznice. Uredba še pooblašča vlado LR Slovenije, da izda po načelih te uredbe predpise o izplačilu 5*/«nega posojila svobode, ki ga je razpisal Slovenski narodni osvobodilni odbor. ELAN VPISA ŠTUDENTOV V POSAMEZNE FAKULTETE Ha vseh fakultetah v državi se bo v k.'.tkem začelo novo šolsko leto. Komite za visoke šole pri vladi FLRJ je sprtjel načrt, po katerem naj vsak študent obiskuje vseučilišče v svoji republiki, razen v primeru preobremenjenosti domačih fakultet, ko se more vpisati na fakulteto v drugi re= publiki. Po načrtu se bo letos vpisalo v vi* šoke tehnične šole v vsej državi 3000 novih študentov in sicer v Srbiji 1400. v Hrvatski 810, v Sloveniji 295, v Bosni in Hercegovini 175. v Make* doniji 170. v Črni gori pa 150. Največ bo vpisanih študentov na gradbeni {akulteti, in sicer v Beogradu 555. v Zagrebu 280. v Ljubljani 155. Po šte* vilu novih vpisov bo na drugem me* stu stroina fakulteta, ki bo sprejela letos v Beogradu 210. v Zagrebu 180, v Ljubljani na 95 študentov. Na dru* gih fakultetah tehnične visoke šole se giblje povprečno število vpisov med 50 in 100. Dalje je določeno po tem načrtu, da se vpiše 1940 novih študentov, pred» vsem'dovršenih maturantov na višjo pedagoško šolo, ne pa kakor je bilo doslej, doštudiranih učiteljev iz uči* teljišča. Na tretjem mestu po številu novo» vpisanih študentov je medicinska fa* kulteta. na katero naj se vpiše v vsej državi 1375 maturantov, načunajoč pri tem tudi študente novoustanov* Ijene stomatološke fakultete ln višjo zobarsko šolo. Na medicinsko fakulteto v Beogradu bo sprejetih 450 študentov, v I. se» mester stomatološke fakultete 60 in na višjo zobarsko šolo 120 študentov. Z otvoritvijo novih popolnih gim* nazij in sedemletk se ie pokazala po* treba po novih profesorskih kadrih v srednjih šolah, katerih število ie ne* zadostno in ie predvideno, da se upiše na filozofski in prirodno*mate-matični fakulteti 1100 študentov. Na gospodarskih fakultetah v dr žavi bo vpisanih 525 študentov, na pravnih 400, kmetij skevgozdarske fa- kultete pa bodo sprejele na vseh od" delkih 1070 študentov. Veterinarski fakulteti v Beogradu in Zagrebu bosta sprejeli skupaj 400 študentov, farmacevtski pa 270. Visoke In višje šole. kot Glasbena akademija. Akademija lepih umetnosti, za gledališko umetnosti Višja fizkultor* na šola. Državni inštitut za fizkulturo in Visoka šola za žurnalistiko in diplomatsko službo so prav tako dobile plan za vpis novih študentov. Na Visoko šolo za žurnalistiko m diplomatsko službo bo sprejetih 200 študentov, medtem ko je na drugih visokih šolah predvideno za vpis 50 do 90 študentov. Povečanje števila študentov na po" sameznih fakultetah preko načrta, bo mogoče samo v primeru vpisa ma» turantov, ki so dovršili šolo pred nekaj leti in se niso mogli pravočasno vpisati na univerzo, v kolikor pa ta" kih slučajev ne bo. se bo vpis študen* tov izvršil po načrtu. Nova republiška gostinska podjetja, Z odločbo predsedstva vlade LRS so bili izročeni v upravo ministrstva za trgovino in preskrbo LRS odnosno upravi za turizem in gostinstvo naslednji gostinski obrati: 1. Hotel »Kanin« v Bövcu (prej hotel Ostan), ki že posluje in je lepa turistična postojanka v gornji Soški dolini; 2. Hotel »Triglav« v Sežani (se obnavlja); 3. Penzion Zanier (Cvenkel Nada), Št. Pavel pri Preboldu (se obnavlja); 4. Vila »Nada« (Rukavina Antonija), Bled (že posluje); 5. Hotel »Triglav« Rogaška Slatina (že posluje); 6. Restavracija »Bellevue«, Rogaška Slatina (že posluje). Uprava za turizem in gostinstvo je dodelila objekte »Triglav« in »Bellevue« v Rogaški Slatini zdraviliškemu gostinskemu podjetju v Rogaški Slatini, vilo »Nado« pa je priključila gostinskemu podjetju Hotel Jelovica na Bledu, medtem ko bodo ostali objekti samostojna podjetja. Tekmovalni uspehi tovarne papirja na Sušaku V tekmovanju aa počastitev V. kongresa KPJ, je tovarna papirja na Sušaku dosegla velik uspeh. V mesdeu juliju je proizvodni plan prekoračila za 29 % ln dosegla rekordno proizvodnjo, Komunalne banke in hranilnice bodo financirale lokamo gos »odar »to o Zvezna vlada ie izdala uredbo o komunalnih bankah in krajevnih hranilnicah ter o financiraju lokalnega gospodarstva. Po tej uredbi so komunalne banke in krajevne hranilnice finančne ustanove, katerih naloga je mobilizirati razpoložljiva denarna sredstva lokalnega gospodarstva. S temi sredstvi, kakor tudi s sredstvi iz državnega proračuna in s krediti Narodne banke bodo financirale in kreditirale lokalno gospodarstvo in komunalna gospodarstva. Komunalne banke ustanavljajo okrajni oziroma mestni ljudski odbori. V okrajih, kjer lokalno gospodarstvo še ni dosti razvito pa lahko okrajni in mestni ljudski odbori ustanovijo krajevne hranilnice. Komunalne banke in krajeve hranilnice se ustanavljajo po odobritvi ministra za finance Ljudske republike. Po njegovi odobritvi lahko poslujejo tudi na ozemlju sosednih ljudskih odborov. V glavnem je naloga komunalnih bank izvrševati proračun ljudskega odbora, ki je banko ustanovil, po potrebi pa tudi proračun^ krajevnih ljudskih odborov, če tako odloči okrajni izvršilni odbor. Banka izvaja finančne, kreditne in gotovinske plane lokalnega gospodarstva in financira investicije lokalnega gospodarstva, ki se izvajajo iz državnega proračuna in iz drugih virov. Zlasti važno vlogo bodo imele komunalne banke pri pospeševanju lokalnega gospodarstva in komunalnega gospodarstva. S tem, da bodo dajale dolgoročne kredite, bodo pomagale pri graditvi stanovanj, pri delu lokalnih podjetij, prispevale pa bodo tudi k investicijam lokalnega pomena za kulturne in socialne svrhe. V komunalnih bankah bodo lahko dobila komunalna gospodarstva, delavske, uslužbenske in obrtne zadruge, obrniki in druge krnele zadruge kratkoročne kredite. Propagiranje in organiziranje ljudskega varčevanja spada tudi med naloge komunalnih bank. Razen tega bodo zbirale komunalne banke prosta dolgoročna in kratkoročna denarna sredstva lokalnega gospodarstva, opravljale finančno nadzorstvo glede financiranih in kreditiranih investicij, revidirale kreditirana podjetja in odobravale potrošne kredite. Krajevne hranilnice bodo organizirale ljudsko varčevanje, zbrale hranilne vloge in prosta denarna sredstva lokalnega gospodarstva in organov lokalne državne uprave. Tudi krajevne hranilnice bodo kreditirale lokalno gospodarstvo in dajale potrošne kredite, kakor tudi kredite za gradnjo stanovanj. Krajevne hranilnice in sedanje mestne hranilnice se lahko, kolikor so dani pogoji, spremene v komunalne ban- Šplošno vodstvo komunalnih bank in krajevnih hranilnic bodo imele uprave za komunalne banke in krajevne hranilnice pri republiških ministrstvih za finance. Komunalne banke in krajevne hranilnice bodo velikega pomena za razvoj komunalnega gospodarstva in lokalnega gospodarstva. Postale bodo važen činitelj v komunalnem gospodarstvu, kar bo prišlo do izraza v dvigu življenjske ravni delovnega prebivalstva. Ustanovitev državnih bank za kreditiranje kmetijskih zadrug Zvezna vlada je nadalje izdala temeljno uredbo o državnih bankah za kreditiranje kmetijskih zadrug. Po tej uredbi lahko vlade ljudskih republik ustanove zaradi podpiranja kmetijskega zadružništva in socialistične rekonstrukcije kmetijstva državne banke za kreditiranje kmetijskih zadrug kot kreditna podjetja republiškega pomena- Te banke bodo v okviru državnega kreditnega sistema opravljale posle kreditiranja kmetijskega zadružništva, posle državnega financiranja kmetijskih zadrug in druge posle po tej uredbi. V razmerju do kmetijskih zadrug bodo opravljale vse funkcije Narodne banke in Državne Investicijske banke, razen tega bodo izpolnjevale na tem področju naloge, ki jih postavlja gospodarski plan ljudske republike. Svoje posle opravljajo državne banke za kreditiranje kmetijskih zadrug s sredstvi, ki jih dobijo od državnih kreditnih podjetij ter s sredstvi, ki jih dajo na razpolago kmetijske zadruge in kmetijske zadružne organizacije. Po uredbi bodo te banke preskrbovale zadruge in zadružne organizadle s potrebnimi obratnimi sredstvi in }im dajale kredite. Zadrugam in zadružnim organizacijam bodo dajale investicijske kredite za nakup kmetijskih strojev, za gradnjo gospodarskih podjetij ta podobno in kredite za kreditiranje zadružnikov pri nabavi živega in mrtvega inventarja ter pri gradnji stanovanjskih in gospodarskih poslopij na vasi. Opravljale bodo vse posle finan- ciranja zadrug in zadružnih organizacij iz sredstev državnega proračuna za investicijsko graditev. Končno bodo izvajale finančne plane zadrug in zadružnih organizacij, upoštevale varčevanje z zbiranjem hranilnih vlog ter zbirale zadružne sklade in druga prosta sredstva zadružnikov in zadružnih organizacij. V svojem poslovanju te banke ne bodo delale z dobičkom, temveč bodo zaračunavale samo povračilo za svoje storitve, da krijejo režijske stroške. Te banke bodo pod operativnim upravnim vodstvom republiškega ministra za finance, v svojem poslovanju pa bodo v tesni poslovni zvezi z Narodno banko ter v zvezi z republiškim komitejem za zadružništvo in republiškim kmetijskim ministrstvom. Da bi se zagotovilo pravilno financiranje notranjega plačilnega poleta, bodo poslovale državne banke za kreditiranje kmetijskih zadrug po navodilih Narodne banke oziroma zveznega finančnega ministra. Da se zagotovi splošno vodstvo in uravnavanje dela državnih bank za kreditiranje kmetijskih zadrug v posameznih republikah, se ustanovi pri zveznem finančnem ministrstvu posebna uprava za financiranje in kreditiranje kmetijskih zadrug, ki ima še nalogo zagotoviti financiranje kmetijskih zadrug z državnimi sredstvi ter pomagati pri graditvi in okrepitvi finančnega poslovanja zadrug. Povišanje obrokov mesa, sladkorja in moke za radarje v jamah Pravica do preskrbe po predpisih te odredbe velja za rudarske delavce, Zvezna vlada je na predlog trgovinskega ministra izdala odredbo o zagotovljeni preskrbi rudarskih delavcev in uslužbencev, ki delajo v jamah. Po tej odredbi se rudarskim delavcem in uslužbencem, ki delajo v jamah, zagotovi ja mesečno: a) 8500 g mesa, namesto predpisanih 7500 g; b) 1750 g sladkorja, namesto predpisanih 1500 g; c) 6000 g pšenične moke kot dodatek poleg živil, ki jih dobe v zagotovljeni preskrbi. Nadalje določa odredba, da bodo vlade ljudskih republik zagotovile rudarskim delavcem in uslužbencem, ki delajo v ramah, kakor tudi vsem drugim rudarskim delavcev preskrbo z mlekom in jajci, ter bodo odredile, v kakšnih količinah se bodo rudarski delavci preskrbovali s temi živili. ki so zaposleni v rudnikih zveznega in republiškega pomena. Direktor in ostali odgovorni uslužbenci rudarskih podjetij, po katerih krivdi organi trgovine in preskrbe ne bi dobili pravočasno evidence zalog in potreb ali Če bi zaradi drugega njihovega ravnanja rudarski delavci ne dobili pravočasno vseh količin blaga, predpisanih s to odredbo in z drugimi predpisi o zagotovljeni preskrbi, bodo kaznovani z denarno kaznijo do 10:000 din. Administritavno-kazenski postopek vodi v tem primeru in izreče kazen zvezni minister za rudarstvo oziroma republiški minister za industrijo in rudarstvo. nazorno prikazuje kako poteka dnevna oddaja mleka v okraju. V času od 1. avgusta (tega dne je bilo oddanega najmanj mleka v vsem razdobju od 1. maja naprej) se krivulja stalno dviga. Višek je dosegla 17. avgusta, ko je bilo odkupljenih okrog 13.500 litrov mleka. H. K. Nove delovne obveznosti mladine v Murski Stfbotf Mladina mursko-sotooškega okraja le v poslednjem času visoko dvignila svojo delavnosti Mestna mladina je sklenila zgraditi v čast n. kongresa podaljšek Industrijskega tira, ki bo vezal novo zgrajeno tovarno za predelavo sadja z železniško postajo. V ta namen ie mladina Murske Sobote osnovala mestno delavno brigado» ki šteje 300 mladincev in mladink. V brigadi je zastopana predvsem vajeniška in name-ščenska mladina. Brigada je razdeljena na 6 čet, od katerih dela vsaka po en dan. Dnevno dela na tiru okrog 50 mladincev in mladink. Brigada se ie obvezala, da bo zgradila industrijski tir do pričetka II. kongresa. Ko bo industrijski tir dograjen, bo mestna mladinska brigada pomagala pri grad- nji mestne ekonomije v Murski Soboti. Tudi kmečka mladina soboškega okraja ustanavlja na svojih sestankih nove mladinske delovne čete, ld bodo v čast IL kongresa vsak dan pomagale pri gradnji zadružnih domov. V vasi Brezovici, kjer letos ne grade zadružnega doma, je mladina sklenila, da bo pomagala pri gradnji doma v Cerne-lavcih ln Strukovcih. Prav tako je mladina iz vasi Fokovci osnovala mladinsko delovno četo, ki bo po skupinah dnevno pomagala pri dograditvi zadružnega doma Tudi pri izvedbi odkupa žita ln sadja je mladina soboškega okraja pokazala lepe uspehe. V vseh zbiralnih centrih so mladinci pomagali pil tehtanju in vskladiščenju odkupiienh pridelkov. H. K. Dobra preskrba z mlekom v mursko-sobeškem okraju Preskrba prebivalstva z mlekom v murskosoboškem okraju je dobro izvedena. Dojenčki, mladina, noseče žene, bolniki in starci sad 60 let so dnevno preskrbljeni t določenimi obroki mleka. Veliko večino teh potrošnikov oskrbuje mlekarna* drugi pa prejemajo mleko neposredno od proizvajalca. Da se zadosti vsem potrebam naštetih upravičencev, je treba ▼ okraju zbrati nad 35.000 litrov udeka mesečno. Mleko odkupujejo po vsem okraju kmetijske zadruge. Vseh zbiralnic mleka je 139. Mleko odvažajo v štiri predelovalnice, kjer izdelujejo mask» in «ir. Te izdelke razpošlje »Mlekopromet« po dobljenih dispozicijah v razna industrijska središča in deloma v zdravilišča. Plan odkupa mleka v soboškem okraju j* ata vi«*. Mod kmeüj^üwi ki plan odkupa najbolje dosegajo, je zadruga v Murski Soboti, 3d mora oddati v času od 1. maja do 1. novembra 51.000 litrov mleka. Doslej je izpolnila že 80*/« tega pAana. V poslednjem času se je začela, akcija za večjo oddajo mleka v okraju. V ta namen so te dni po vseh vaseh množični sestanki. Na teh sestankih razdeljujejo nagrade tistim kmetovalcem, ki so v letu 1947-48 oddajali še presežke nad predpisanimi količinami. »Mieko-promet« v Murski Soboti bo skušal doseči, da se dvigne oddaja mleka na povprečno en liter dnevno na eno kravo. Da je oddaja mleka zaenkrat še nižje je kriva predvsem v tem, da molzne krave opravljajo težko _delo, kar zelo kvarno vpliva na mlečnost. .GmfDtoB V pnoatorih »Jgekogrpmeta' Mariborska brigada je drugič razglašena za udarno V nedeljo smo poročali, da. si je na gradbišču mladinske tovarne težkih orodnih strojev v Železniku drugič osvojila desetdnevno prehodno zastavico 18. ljubljanska mladinska brigada, ki je bila hkrati tretjič proglašena za udarno. Na gradilišču železnice Ostružnlca—Železnik, ki je prav tako pod vodstvom glavnega štaba mladinskih delovnih brigad Železnik pa je bila 20. t. m. drugič razglašena za udarno IV. mariborska brigada. Najboljši trgovski kolektiv v predkongresnem tekmovanju Centralna uprava Zveze delavcev trgovskih podjetij Jugoslavije je kot najboljši trgovski kolektiv v tekmovanju v počastitev V. kongresa KPJ razglasila Mestni magazin v Sarajevu. Delovni kolektiv Mestnega magazina je presegel v predkongresnem tekmovanju plan blagovnega prometa za 44.4%, kljub normalnemu številu osebja. Stroške je v juliju znižal za 2.85%. kalo se je zmanjšal na minimum. Izbiro blaga v prometu so povečali za 254 predmetov. Knjigovodstvo je bilo vedno v redu. Delovno disciplino so tako zboljšali, da je znašalo povprečje izgubljenega delovnega časa, ki odpade na posameznega delavca in namščenca samo 32 sekund. Za prostovoljne delovne akcije Ljudske fronte je prispevala sindikalna podružnica tega kolektiva 1900 delovnih ur. Zvezno ministrstvo za trgovino in preskrbo je nagradilo delovni kolektiv magazina s 40.000 din, mestni ljudski odbor pa z 20.000 din. Ustanovitev zvezne industrijske šole za telegrafsko telefonske mehanike v Ljubljani Minister za pošte FLRJ ie izdal od* lok, s katerim se ustanovita dve zvezni industrijski šoli za telegrafskoriele-fonske mehanike, in sicer v Ljubljani in v Zagrebu Ti dve šnii bosta vzgajali ■ telegrafsko mehanike, inštalaterje za šibki in močni tok in monterje kablovskih zračnih linij lz okupirane Nemčije ZDA zahtevajo ustavitev demontiranja industrijskih podjetij v francoski coni Ameriški komandant general Clay je poslal ultimat komandantu francoske cone generalu Koenigu Okrepitev frontovskiii organizacij v Makedoniji Izvršni odbor Ljudske fronte Makedonije je izdal nekaj važnih sklepov za nadaljnje delo in ža okrepitev osnovnih frontovskih organizacij. V vseh mestih in večji vaseh bodo ustanovili frontovska skupine od 50 do SO članov, v katerih bodo predsednik, tajnik in blagajnik frontov- ske organizacije. Te skupine bodo razpravljale na skupnih konferencah in posvetovanjih c izpolnitvah nalog frontovskih organizacij in bodo tem pomagale pri delu. Ker prostovoljno delo ni bilo organizirano, tako da ni bilo ponekod niti vodstva prj prostovoljnih akcijah, so sklenili, da bodo ustanovili pri deželnem odboru Ljud- ske fronte in vseh drugih odborih oddelke, pri okrajnih odborih pa aktive za delovne akcije. Glede na važnost komunalnega gospodarstva in re Sevanja komunalnih problemov, bodo odseke za komunalna dela, ki so bili dosedaj v sestavu gospodarskih od delkov pri frontovskih vodstvih, spremenili v samostojne oddelke. Pri blokovskih in okrajnih odborih Ljudske fronte bodo ustanovili ko munalne aktive. Na ta način bodo frontovske organizacije LR Makedonije lahko izdatno pomagale ljudskim oblastem pri reševanju važnih gospodarskih problemov. Kiiltumc-umetniška delavnost mladine Bgrlin, 21. avg. (Tass) »Berliner Zeitung« poroča iz Frankfurta, da je po zanesljivih virih, ki so v tesni zvezi z ameriško upravo, poslal general Clay francoskemu vojaškemu guvernerju generalu Koenigu ultimat, in' v njem zahteva prenehanje demontiranja industrijskih podjetij v francoski coni, posebno onih, v katere je bil ali bi mogel biti investiran ameriški kapital; takojšnjo ustavitev izvažanja vsega blaga, živil in materiala iz francoske cone brez ustrezne nadoknade v dolarjih; prepoved izrabljanja virov živil In Industrijskega blaga v francoski coni za vzdrževanje francoskega vojaškega upravnega stroja In francoskih čet. Clayev ultimat poudarja, da bo francoska cona gospodarsko in trgovsko Izolirana od biconije, ako bodo Francozi zavrnili te zahteve. Dokler ne dobe ugodnega odgovora na ultimat so Američani prekinili pogajanja s Francozi o vključitvi njibove cone v izvozno-uvozno agencijo, ki nadzoruje zunanjo trgovino biconije. Glede na dejstvo, da bi mogla francoska cona obstajati tudi brez biconije. ie Clay zagrozil, da bo imela zavrnitev njegovih zahtev za posledico ukinitev po-Eojll in pomoči po Marshallovem načrtu za Francijo. V Frankfurtu se je izvedelo, pristavlja dopisnik »Berliner Zeitung«, da je Clayev ultimat odobrila vlada ZDA sporazumno z Londonom. Nekaj dni pred predložitvijo svojega ultimata je Qay odločno zavrnil Koenigovo prošnjo, naj se dovoli Francozom izvoziti lz francoske cone že demontirane stroje in razpolagati z zalogami do konca leta za vzdrževanje francoskega upravnega stroja. # Berlin, 22. avg. (Tanjug) O priliki' racije na črnoborzijance v Berlinu je prišla policija iz sovjetskega sektorja na Potsdamski trg, kjer je tromeja treh sektorjev Berlina. Tam so jo napadli črnoborzijanci in drugi kriminalni elementi, ki so jih vodili uniformirani člani »črne garde«. Več policajev ie bilo ranjenih s kamenjem in drugim toöim orodjem. Policija je uporabila streino orožje, nakar so se morali napadalci umakniti v angloameriškl sektor, od koder so začeli streljati na policijo. Oddelek ameriške vojaške policije, ki je prišel na obmejno črto, ie omogočil tolpi, da je ponovno napadla policijo sovjetskega sektorja; skupina fašistov je celo navalila nä zgradbo berlinske potrošniške zadruge in jo porušila. Namestnik sovjetskega poveljnika Berlina polkovnik Jelizarev je izjavil: »Z racijami na črnoborzijance bomo nadaljevali ne gdele na to. ali to ugaja njihovim visokim zaščitnikom v Berlinu ali ne. Hrup. ki ga je dvignil zahodno-berlinski tisk, ima samo namen odvrniti pozornost od dejstva, da dobivajo - prebivalci zahodnih sektorjev, ki so se prijavili za preskrbo-vanje v sovjetskem sektorju, premog in dodatne obroke moke. 4 Vsi, ki hočejo spremeniti Berlin v žarišče nemirov, so zaradi sovjetskega preskrbovanja vsega Berlina s premogom in življenjskimi potrebščinami razočarani. Ker ie zračni most popolnoma odpovedal, so se zatekli k izzivanjem, s čimer priznajo hkrati svojo nesposobnost, da bi skrbeli za potrebe berlinskega prebivalstva. O takšni taktiki se ne more reči, da bi bila pametna, ampak spominja na metode upravljanja, ki so v navadi v kolonijah. Šef berlinske policije Paul Markgraf je pri tej priliki izjavil, da je šlo pri spopadu na Potsdamskem trgu za organizirano izzivanje proti policiji sovjetskega sektorja. Napad je bil načrtno pripravljen; ugotovljeno je, da sta prišla pred začetkom izzivanj na Potsdamski trg šef ameriške obveščevalne službe major Bond in policijski šef zahodnih sektorjev dr. Stumm z najbližjimi sodelavci. Takoj po njihovem odhodu so tolpe fašistov in črnoborzijancev navalile na policijo sovjetskega sektorja. Celo poveljnik ameriškega sektorja Berlina polkovnik Cawley je moral priznati, da je imela sovjetska policija pravico braniti se pred napadalci.« V zvezi z okrepljeno črnoborzijansko aktivnostjo, ki uživa pomoč in zaščito v zahodnih sektorjih Berlina, je poslala zveza svobödnih nemških sindikatov poveljnikom Berlina pismo, v katerem zahteva poostritev ukrepov zoper črno borzo in špekulante na vsem ozemlju Berlina . Londonski gospodarski časopis »Economist« komentira angloameriško na-sprotstvo, ki se ie pojavilo v zvezi z izvozom starega železa iz Nemčije in piše, da je rešitev tega vprašanja velikanske važnosti za britansko industrijo. Britanske jeklarne računajo na staro železo iz Nemčije; ako ga ne bodo dobile, se bo znašla britanska industrija jekla v zelo težkem položaju. Na zborovanju demokratične zveze žena v Berlinu je bila sprejeta resolucija, v kateri ostro obsojajo politiko berlinskega občinskega sveta, ki je povzročila gospodarsko zmedo v zahodnih sektorjih mesta. Žfene Berlina zahtevajo, naj se uvede za ves Berlin denar sovjetske oone kot edino zakonito plačilno sredstvo. Nadalje zahtevajo odložitev občinskih volitev, ker jih ni mogoče izvesti na demokratični podlagi. V Novi Gorici Graditelji Nove Gorice imajo bogato in mnogovrstno kulturno-umetni-Ško življenje. Vse mladinske brigade imajo svoje pevske, igralske in folklorne skupine ter orkestre. Poleg 58 bralnih in 32 debatnih krožkov so ustanovili še 12 risalnih, 2 radioteh-nična in 1 filmski krožek. Mladinci v filmskem krožku pišejo scenarij za film, ki bo prikazal gradnjo Nove Gorice. Stab mladinskih brigad je razpisal nagrade za najboljša umetniška dela. nakar so brigadirji poslali štabu čez 30 svojih del. Prvo nagrado je dobil mladinec Ivan Pirnat, brigadir »Kajuhove brigade« za pesem »Danes smo delali«. Drugo nagrado je dobil Marij Grbec iz »Žup6ke brigade« za spis v prozi »Graditelji Nove Gorice«. Najboljše brigade na kulturno-pro-svetnem delu so: Kajuhova. Poljčan-ska. Makedonska in Črnogorska, ki služijo za vzgled drugim brigadam. Brigade kulturno-umetniške skupine so obiskale Idrijo, Tolmin ter več gradilišč zadružnih domov, kjer so imele v zadnjih petnajstih dneh 15 prireditev. Knjižnica izbranih knjig nudi graditeljem možnost, da se seznanijo z marksistično literaturo in znanimi deli naših in tujih pisateljev. V prvi polovici t. m. so prebrali mladinci okrog 1600 knjig in brošur. V Murski Soboti Po okrajnih mladinskih kulturnih festivalih, ki so jih priredili v preteklem mesecu posamezni mladinski aktivi, bodo v prihodnjih dneh okro" žni mladinski festivali, kjer bo mla* dina pokazala uspehe kultumo-umet" niškega udejstvovanja po naših me= stih in vaseh. Ti riastopi bodo obenem preizkušnja za odbiro najboljših mladinskih aktivov za republiški festival v Ljubljani. Po vseh okrajih se za pokrajinske festiväle skrbno pripravljajo. Za okraje Dol. Lendava, Ljutomer, Murska Sobota, Ptuj in Radgona bo pokrajinska revija kulturnommet" niških aktivov mladine v Murski Soboti 4. in 5. septembra. V ta namen je bilo v Soboti že več sektorskih posvetovanj, ki so se jih udeležili tudi referenti za ljudsko prosveto pri okrajnih ljudskih odborih. Na teh sestan« kih so določili okvirne programe.. Posamezni okraji bodo s svojimi najboljšimi aktivi nastopili s folklornimi skupinami, ki imajo poseben značaj zlasti na Ptujskem polju in v Prekmurju. Nastopili bodo najboljši pevski zbori, recitatorski zbori, nlesne in baletne skupine, godbe, gledališke skupine, solisti itd. Naiboljša gledališka skupina, ki bo ocenjena od po* sebne okrožne komisije na terenu, bo uprizorila naštudirana dramska dela na predvečer festivala v Murski Soboti. Posamezne skupine bodo medseboj tekmovale. Zg ocenjevanje so določene komisije strokovnjakov. Razen pokrajinskih revij so na sektorskih konferencah obravnavali tudi ustanavljanje kultumo*prosvet-nih društev na vasi, nadalje knjižničarsko tekmovanje. Revija kmečke pesmi in plesa v Zagrebu V nedeljo je bila v Zagrebu tretja povojna revija hrvatske kmečke pesmi in plesa. Udeležili so se je podpredsednika Prezidija Ljudske skupščine FLRJ Filip Lakuš in Josip Rus. predsednik zveznega sveta Ljudske skupščine FLRJ Vladimir Simič, ministri zvezne vlade Vicko Krstulovič, Frane Frol, Bane Andrejev in dr. Pavle Gregorič, predsednik komiteja za kulturo in umetnost pri vladi FLRJ Vladislav Ribnikar in predsednik Vseslovanskega komiteja generalni major Božidar Maslarič. Navzoči so bili prav tako predsednik Sabora LR Hrvatske Zlatan Sremec s sekretarjem Nikoio Rupčićem in predsednik vlade LR Hrvatske dr. Vladimir Bakarič s člani vlade. Navzoč je bil tudi generalni konzul ZSSR v Zagrebu Ivan Vikto-rovič Vladimirov. Več tisoč Zagrebčanov je napolnilo prostor v Maksimiru, kjer je bila revija. Na reviji, politični in kulturni manifestaciji kmetov — Hrvatov in Srbov, je nastopilo 33 skupin »Seljačke sloge« iz LR Hrvatske in Bosne in Hercegovine. Poleg bogastva narodne folklore in napevov je prišla na reviji do izraza tudi velika povezanost med hrvatskim in srbskim narodom. Prvi so se pojavili na odru člani »Seljačke sloge* iz Medulina pri Pulju. S svojimi skladnimi plesi pesmimi in narodnimi nošami so prikazali sliko osvobojenih krajev Istre. Nato so nastopili člani »Seljačke sloge* iz Lošinja. Tri in pol ure so se menjali na odru člani »Seljačke sloge* pred gledalci, ki so jih navdušeno pozdravljali.' Prikazali so plese in peli narodne pesmi v pisanih narodnih nošah. Za člani »Seljačke sloge« Dalmacije so nastopili člani »Seljačke sloge« iz Korduna, Like, Banije, Posavine, Podravine, Medjimurja, Zagorja in okolice Zagreba. Med plesom so peli narodne pesmi, nastal« med narodno osvobodilno vojno. Nastop pododbora »Prosveta« iz okraja Daruvar, M je pel v prekrasnih narodnih nošah pesmi o Titu in Komunistični partiji, so pozdravili vsi navzočL Po končani reviji so priredili udeležencem slovesno kosilo. Preskrba v Postojni Borba grškega naroda «a svobodo V „očiščenih predelih“ Grčije so se zopet pojavili močni oddelki partizanoy Boji za Gramos se nadaljujejo. V Tesaliji so demokratične čete vdrle v mestu Konhškos Atene, 22. avg. (AFP) Po vseh področjih Grčije, o katerih trdi monar-hofašistični generalni stan, »da so iih očistili«, so se znova pojavili oddelki demokratične armade. Partizanski oddelki pod poveljstvom kapetana Giamansisa so začeli z ofenzivnimi operacijami na področju Gi-potamisa, operirajo pa tudi na področju Naupaktije in so napadli mo-narhofašistično posadko mesteca Gelfi. Radijska postaja Svobodne Grčije poroča, da-so oddelki demokratične armade na severnem Pindu ponoči med 20. in 21. avgustom po silovitih napadih zasedli utrjene položaje monarhofašistov na grebenu med Alevico in Ginovo. V bojih je imel sovražnik naslednje izgube: 39 mrtvih, "nad 120 ranjenih in 7 ujetih. Partizani so zaplenili dva tožlca minometa. 4 strojnice, 10 strojnih pušk in velike količine drugega vojaškega materiala. Po močni topniški in minometa'ski pripravi so oddelki demokratične armade uspešno napadli monarhofašistične čete na področ'u Volja—Alevica. Sovražnik je imel 63 mrtvih in ranjenih. ' V srednji Makedoniji so enote demokratične armade zasedle s podpo- ro topništva vas Anoporoia pri Se-resu in razbile tamkajšnjo monarlio-fašistično posadko. V Tesaliji so enote demokratične armade, potem ko so odbile napade monarhofašističnih enot, ki so prišle na pomoč garniziji mesta Koniskos, vdrle v mesto. Sovražnik je imel čez 100 mrtvih in ranjenih. Zaplenjena je bila večja količina vojnega materiala. Monarhofašistični generalni štab prizna v svojem današnjem komunikeju živahno aktivnost . enot demokratične armade in velike izgube monarhofašističnih čet V poročilu iz Rumelije javlja rno-narhofašistični generalni štab, da so čete demokratične armade zavzele Delfi in vasi Gimno m Tamaca ter uničile vodovod mesta Meralopulis na Peloponezu. Smrtne obsodbe in usmrtitve Atene, 21, avg. (Tass) Dne 20. avgusta so v predmestju Aten Gaudi ustrelili 12 komunistov, ki jih je atensko vojaško sodišče obsodilo »zaradi sodelovanja v demokratični rr-madi«. V Kožanah so obsodili na smrt 25 oseb, češ da so kršile »zakon o ohranitvi reda«. Pod slično obtožbo so v Atenah obsodili na smrt 6 komunistov z otoka Samosa. Vojaško sodišče v Atenah je nadalje obsodilo na smrt Ismino Siderpulos. katere edini »zločin« je bil, da je bila konec leta 1945 privatna sekretarka uglednega člana komunistične partije Porphyrogenisa, čeprav je bila komunistična partija tedaj zakonita in Porhyrogems član Papandreujeve koalicijske vlade. Uspeh stavke poštnih nameščencev Atene, 22. avg. (Tass) Po časopisnih vesteh se je stavka poštnih delavcev v Atenah končala z uspehom. Vlada je morala spejeti vse delavske zahteve in preklicati svojo prvotno odločitev, da bo izročila voditelje stavke rtaglemu sodišču kot vojne ubežnike. Albanski protest pri OZN Tirana, 22. avg. (ATS) Albanska vlada je poslala generalnemu sekretarju OZN Trygve Lieu protest proti izivanjem grških monarhofašistov v mesecu avgustu na albansko-grški meji. Albanska vlada zahteva, da prenehajo kršitve narodne suverenosti Albanije, ki ogrožajo mednarodni mir in varnost Delo ekonotnsko-socialn ega sveta OZN P^inarcdna banka za obnovo v slnžbi zunanje politike ZDA Voditelji Mednarodne banke za obnovo se vmešavajo v notranje zadeve posameznih držav Ženeva, 22. avg. (Tass). Ekonomski komite ekonomsko * socialnega sveta OZN je obravnaval poročilo tako imenovane »Mednarodne banke za raz" voj jn obnovo«, ki so jo spremenili v orodje zunanje politike ZDA. Predstavnik ZSSR Morozov je dejal, da sedanje delovanje banke ni v skla= du s smotri in nalogami Združenih narodov in ne ustreza niti statutu same banke. Kredite v višini 513 milijonov, ki jih je dala banka na razpolago, so porabili predvsem za finansiranje Porurja in zahodne Nemčije- Na drugi strani Poljska, Češkoslovaška in Jugo* slavija. ki so med prvimi prosile za kredite in so največ trpele med volno, niso dobile finančne pomoči■ To le dokaz, da banka pri podeljevanju posojil ne upošteva gospodarskih momentov, ampak zunanje politične koristi ZDA, s čimer grobo krši ne samo načela OZN, ampak tudi lasten statut. Morozov ie navedel vrsto drugih dejstev, ki dokazujejo, da banka ne upošteva načela mednarodnega sodelovanja in je v službi tistih skupin, ki podpirajo svetovno gospostvo ZDA. Popolnoma razumljivo je. je nadalje" val Morozov, da voditelji banke odkrito podpirajo Marshallov načrt, ki je sredstvo za gospodarsko in politično zasužnjevanie zahodnoevropskih držav po ameriških monopolih. Jasno je da ie ena izmed nalog Marshallovega načrta ponovno oživitev vojr.o-industrij-ske zmogljivosti zahodne Nemčije- Iz poroči! le razvidno, da hoče banka spremeniti Nemčijo v glavno sredstvo svoie politike. Voditelji banke se vmešavajo v nnfrani'.' zadeve posameznih držav in rušijo niihovn suverenost. Sovjetski predstavnik ie poudaril, da mora ekonomskn-socHlni svet podrob" no proučiti bodoče načrte Mednarodne banke in zahtevati, da bo odgovorila na vprašanje, ali namerama Se haprej služiti kot orodje zunanjo politike ZDA in nadaljevati politUfo pristranosti nasproti državam pohodne Evrope- Poljska zahteva, da pride španski problem na dnevni red zasedanja OZN New York, 23. avg. (Tass) Sekretariat OZN je objavil poročilo, da je predstavnik Poljske pri Združenih narodih zahteval od generalnega sekretarja, nai postavi vprašanje fran-kistične Španije na dnevni red bodočega zasedanja Generalne skupščine OZN. Država Izrael prosi za sprejem v članstvo OZN New York. 22. avg. (Tass) Predstavnik države Izrael v OZN je izročil Varnostnemu svetu spomenico s prošnjo za sprejetje države Izrael za člana OZN. V spomenici je poudarjeno, da država Izrael zadošča vsem zahtevam, ki so potrebne za sprejem v članstvo OZN. Država Izrael ie popolnoma neodvisna v odnosu do drugih držav, miroljubna, pripravljena sprejeti obveznosti, ki jih vsebuje statut OZN, ter izpolnjevati vse obveznosti. Sprejem države Izrael za člana OZN bo odstranil možnost ponovnih vojnih operacij, ki imajo namen uničiti židovsko državo. Abesinija proti vrnitvi italijanskih kolonij Italiji Washington, 22. avg. (Tass) Misija Etiopije vZDA je dala izjavo za tisk, v kateri izraža ogorčenje zaradi predloga guvernerja države New York, Thomasa Deweya, naj se bivše itali- janske kolonije vrnejo Italiji. Misija poudarja, da mora rešiti usodo tako imenovanih bivših italijanskih kolonij Organzacija Združenih narodov. Etiopija je že izjavila, da pod nobenim pogojem ne t» privolila v vrnitev Eritreje in Somalije Italiji. Eritreja je bila središče etiopske kulture in civilizacije že v starih časih in je glavna trgovinska Žila Etiopije, ki jo spaja z zunanjim ^vetom. Protest koroških Slovencev proti hišnim preiskavam Celovec, 22. avg. (Tanjug). Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško je poslal britanski civilni upravi pismo, v katerem najodločneje protestira proti nezakonitim hišnim preiskavam v Rožu, ki jih je izvedla avstrijska policija. Pokrajinski odbor poudarja, da so britanska zasedbena oblastva povsem odgovorna za vsa nasilja avstrijske policije, in to tembolj. ker se avstrijska policija pri svojih dejanjih sklicuje na naredbo britanskih predstavnikov. Vprašanje poživitve trgovine med Gorico in Slovenijo Trst, 22. avg. (Tanjug) »Soča» prinaša članfek »Poživitev trgovine med Gorico in Slovenijo«, kjer piše, da so goriški gospodarstveniki prepričani, da bi po podpisu italijansko - jugoslovanske trgovinske pogodbe postala Gorica središče izmenjave med obema državama, medtem ko je sedat izumrlo mesto. Novo upanje je dala Goričanom vest, da bo avgusta odpotovala v Ljubljano delegacija, go-riške trgovinske zbornice, ki bo razpravljala o izmenjavi blaga med obmejnima področjima na podlagi trgovinske pogodbe med obema državama. List ugotavlja, da je trgovinsko zbližanje med obema državama nujno potrebno in izraža prepričanje, da bi izmenjava postala bolj živahna, če ne bi obstojale težave mednarodnega značaja, ki preprečuje normalni gospodarsko politični razvoj v tem delu Evrope.« Pred I. kongresom Enotnih sindikatov V Puconcih bodo zgradili sindikalni dom Člani sindikalnih podružnic v mur-sko-soboškem okraju so pričeli na svojih sestankih sprejemati nove delovne obveznosti v čast zasedanja I. kon-reaa Enotnih sindikatov Jugoslavije, led prvimi v okraju so se obvezali člani sindikalne podružnice mestnih podjetij, da bodo do pričetka kongresa s prostovoljnim delom pomagali zgraditi novo mestno kleparsko delavnico. Delavci opekarne v Puconcih so pa sprejeli sklep, da bodo do kongresa zgradili svoj sindikalni dom, ki bo imel vse, kar je potrebno delavcem za strokovni, kulturni in zdravstveni dvig: sindikalno dvorano, menzo, kopalnico, garderobe, ambulanto in prostore za dom igre m dela. Prihodnje leto pa nameravajo delavci opekarne stavbo sindikalnega doma dvigniti za eno nadstropje ter urediti samske sobe za delavce. Z delom na sindikalnem domu so pničeli delavci pretekli teden. Pripravljen imajo že ves gradbeni material, te dni bodo pričeli kopati temelje. Uredili bodo tudi dvorišče, ki bo služilo za finkulturno udejstvovanje. Da bi lahko delavcem, ki se pri delu ponesrečijo, nudili takojšnjo pomoč je sindikalna podiužnica sklenila poslati na bolničarski tečaj svojo najboljšo delavko Nežiko Horvat. Kot bolničarka bo v začetku tudi skrbe-lav opekarniškem DID-u za otroke mater, ki so zaposlene v opekami. Tako bodo delavci opekarne v Puconcih ob pričetku zasedanja kongresa Enotnih sindikatov slavili v čast kongresa dvojno zmago: dogradili bodo svoj sindikalni dom in istočasno ob koncu delovne »ezone nagradili najboljše delavce - udarnike. H. K. Angleška vojaška uprava v Nemčiji ščiti vojne zločince Varšava, 23. avg. (Tanjug) Britanska vojaška uprava v Nemčiji je obvestila poljsko vojaško odposlanstvo v Berlinu, da bo samo še do 1. septembra 1948 sprejemala od članic OZN zahteve za izročitev vojnih zločincev. Po tem roku bodo britanska zasedbena oblastva upoštevala zahteve za izročitev vojnih zločincev samo v izjemnih primerih, ako so zločinci obtoženi umorov, glede ■ katerih je v teku postopek po določbah nemškega kazenskega zakonika. Poljsko vojaško odposlanstvo v Berlinu je poslalo britanskim zasedbenim oblastvom v Nčmčiji noto, v kateri protestira proti tej odredbi, ki je v nasprotju z mednarodno pogodbo o kaznovaniu vojnih zločincev. V mednarodnih konvencijah ni določen noben rok za kaznovanje vojnih zločincev, ker bi bilo to v očitnem nasprotju s sporazumnimi sklepi o prevzgoji nemškega naroda. Britanska zasedbena oblastva postavljajo kot pogoj za kaznovanje zločincev, da je proti njim uveden postopek po nemškem pravu, kar je v nasprotju z mednarodnimi konvencijami. Kot posledica tega bi se mogli zločinci na podlagi nemških zakonov izgovarjati, da so ravnali po naredbi svojih nadrejenih. ■ V odgovor na to je poslala britanska vojaška uprava v Nemčiji poljskemu vojaškemu odposlanstvu v Berlinu noto, kjer pravi, da ni nikoli soglašala s stališčem, naj bi postopek o izročitvi vojnih zločincev trajal nedoločen čas. Po mišljenju britanskih zasedbenih oblastev nikakor ne bodo kršene pravice prizadetih narodov, če bi rok za predložitev zahtev o izročitvi vojnih zločincev skrajšali. Britanska vlada je izpolnila svoje obveznosti po mednarodnih konvencijah in je sedaj prepričana, da so njene obveznosti dejansko izpolnjene. Tri milijone kmečkih delavcev v Italiji je stavkale Rim, 22. avg. (Tass) Včeraj je okrog 3 milijone kmečkih delavcev v Italiji sodelovalo v splošni protestni stavki proti politiki vlade, ki ščit) koristi veleposestnikov Stavka, ki je trajala od 13. do 24. ure, je potekala v znamenju solidarnosti širokih delavskih množic. Stavkujoči so zagotovili popoln red in disciplino med stavko, množičnimi zborovanji in demonstracijami, ki so bile v vseh kmečkih središčih države. V Emiliji, Toscani, Laziju, Campagni, Apuliji in na Siciliji so propadli vsi poizkusi fašističnih elementov, da bi izzvali spopade. Ker se je veHka večina delavcev, krščanskih demokratov pridružila stavki, so bili predstavniki razdiralne »krščanske struje« prisiljeni objaviti v »neuradnem« tisku, da »podpirajo« gibanje delavcev, čeprav so pred tem storili vse. da bi onemogočili stavko. Italijanska vlada namerava v jeseni znova razvrednotiti liro v razmerju do dolarja. To žele ameriški mono- poli in italijanski industrijci — izvozniki. Američani hočejo znižati tečaj lire, da bi si ustvarili možnost za nove investicije. Po poročilih tiska bo odpotoval bivši finančni minister Del Vecchio ob koncu septembra v Washington, kjer se bo pogajal s predstavniki mednarodnega valutnega fonda. Znano je, da bosta v septembru prišla v Washington tudi Reynaud in Cripps. Velika Britanija, ki bi rada ugodneje zamenjavala funt-šterling za liro, je omejila te dni dotok svojega denarja na italijanski trg. Preskrba z najpotrebnejšimi stvarmi tudi pri nas v Postojni ni dovolj skrbno organizirana; vse gre nekam leno, počasno, prezamudno in nepraktično in povzroča med ljudstvom mnogo nepotrebne nevolje. Racionirana živila se skoraj redno vsak mesec začnejo razdeljevati zelo pozno in mnogokrat v obrokih, kar dela zlasti v krogih delavcev upravičeno slabo kri. Sedaj smo že štirinajst dni brez vžigalic. Za tobak je tudi velika borba. V mestu samem imamo le tri prodajalne tobaka, kar je za tak kraj z nad tri tisoč pet sto domačega prebivalstva, z garnizijo in izredno močnim tujskim prometom, veliko premalo. Samo dve trafiki sta odprti že ob pol sedmih zjutraj, tretjo odpirajo šele pozneje. Ljudje čakajo že mnogo pred pol sedmo, da prided prej na vrsto, posebno ker cenejših cigaret kmalu zmanjka. Marsikateri delavec pride zaradi predolgega čakanja prepozno na delo, posebno, ker gre tudi razdeljevanje prepočasi od rok. Namesto da bi imeli v trafiki že prej pripravljene zavojčke cigaret, cigarete ari vsakem kupcu sproti preštevajo in zavijajo, kar vse 'povzroča nepotrebno izgubljanje dragocenega časa. Ali ne bi trafik zaradi delavcev, ki gredo že ob sedmih na delo, odpirali v poletnem času že ob šestih? Tudi popoldanska razprodaja tobaka, ki se začenja ob treh popoldne, bi se lahko začela šele po petih, ko delavci že končajo delo. Številne in upravičene so pritožbe zaradi prehrane v mestni menzi, ki je po številu gostov najmočnejša. Stvari, ki bi pri večji skrbnosti bile lahko z enakimi stroški boljše pripravljene, so neokusne. Da bo tu boljše nadzorstvo, bo nujno potrebno, da posežejo vmes sindikalne organizacije. Prehrana bi se morala boljšati in ne nasprotno. Korak naprej pomeni, da imamo ta mesec veliko boljši kruh. Pred trgovinami so še vedno dolge vrste. Za vsako potrebnejšo stvar se morajo ljudje nastavljati in izgubljati dragocene ure, mnogokrat še — zastonj. Gospodinje čakajo ure in ure zato, da dobijo nekaj dekagramov mesa. Pri dobri volji bi se vse to le dalo izboljšati. VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje 23- avgusta: Hladne zračne gmote ki eo včeraj prefile zapadno ln srednjo Evropo, so danes v Jugozahodni Franclji In v Alpah, kjer dežuje. Tudi na Knrofikem Je danes že pričelo deževati. Na Balkanu In na Sredozemlju pa so slaba Jedra visokega zračnega tlaka. VREMENSKA NAPOVED . za torek JI. avgusta: Spremenljivo, nagnjenje h krajevnim padavinam. V Sp. Luži so odkrili spominsko ploščo očetu poštne znamke Lovrencu Koširju V nedeljo dopoldne so v Sp. Luši nad Škofjo Loko v rojstnem kraju Lovrenca Koširja, odkrili spominske ploščo očetu poštne znamke. Lovrenc Košir je leta 1836. predložil tedanji avstro-ogrski vladi osnutek poštne znamke, ki naj bi se uporabljala namestu tedanje poštne takse. Kliub temu. da ie bil predlog Lovrenca Koširja odklonjen, je Košir idejni pobudnik prve poštne znamke na svetu. Filatelistični klub v Ljubljani je ob navzočnosti pooblaščenca ministrstva za pošte Vaclava Kunsta in pooblaščenca direkcije pošte v Ljubljani ter nad 500 prisotnih odkril spominsko ploščo Lovrencu Koširju ter jo izročil v čuvanje »Muzejskemu društvu v Škofji Loki*. Ekspozitura pošte Selce pri Škofji 1 oki ie tega dne uporabljala spominski žig, s katerim ie bilo žigosanih nad 2500 kompletnih izrednih serij, na dopisnice in kuverte pa je bilo pritisnjenih nad 11.000 žigov. L B. ENOTNOST MLADINSKI PRVAK V PLAVANJU Mladinsko prvenstvo v waterpolu je osvojilo moštvo Mladosti iz Zagreba V nedeljo je bilo v Kranju končano tekmovanje za mladinsko državno prvenstvo v plavanju v waterpolu. Značilnost letošnjega prvenstva je bila velika udeležba tekmovalcev in tekmovalk. Okoli 36e plavalcev in plavalk iz 17 druStev se je borilo za naslov prvakov v posameznih disciplinah in s svojim nastopom prispevalo k čim boljšemu plasmanu svojega društva. Kakor je bilo tekmovanje v pogleda množičnosti razveseljivo, tako po kvaliteti nastopajočih ni povsem ustrezalo pomembnosti prireditve. Mrzla voda in hladen zrak sta »iczr v veliki meri vplivala na dosežene rezultate, ki jih je treba presojati z upo-tervanjem teh okolnosti, vendar bi bila strožja Izbira za sodelovanje na državnem prvenstva v bodoče vsekakor priporočljiva. V organizacijskem oziru je bilo tekmovanje dobro pripravljeno In izvedeno v splošno zadovoljstvo. Moštveno mladinsko prvenstvo v plavanju je za leto 1948. osvojila Enotnost iz Ljubljane, ki Je Imela hude nasprotnike r plavalcih !n plavalkah Juga lz Du. brovnika. Primorja z Reke, Hajduka iz Splita in Mladosti iz Zagreba. Zadnje imenovano društvo je imelo naj večjo oporo v olimpijcu Stipetiču, ki Je zasedel pet prvih mest in pripomogel tudi k zmagi štafete Mladosti na 4X100 m prosto. V waterpolu je zasedlo prvo mesto moštvo Mladosti lz Zagreba in s tem osvojilo naslov letošnjega mladinskega prvaka v waterpolu. Rezultati zadnjega dne tekmovanja so bili naslednji: MOŠKI: IM m hrbtno (24 tekmovalcev): 1. Stipetič (Mladost) 1:15.3 min., 2. Finzi (Primorje) 1:16.4, 3. Pelan (Enot. Olimpijec Marijan Stipetič, zmagovalec v petih disciplinah Start mladink, prva na desni Juvančičeva (Enotnost) nost) 1:18.8, 4. Nikolič (Proleter) 1:20.8. 5. Zec (Jug) 1:24.2, 6. Hatze (Hajduk) 1:24.9; 289 m p r s n o (32 tekmovalcev): 1. Brandner (Polet, Maribor) 3:00.1, 2. Korpes (Ml) 3:00.6, 3. Borlič (J) 3:05.1, 4. Plavile (Crvena zvezda) 3:05.6, 5, Žvokelj (E) 3:07.2, 6. Udovič (Dinamo, Vinkovci) 3:08.2; 3X100 m mešano (18 štafet): 1. Enotnost 3:48, 2. Mladost 3:49.5, 3. Primorje 3:58.7, 4. Jug 4:03.3, 5. Polet, Maribor 4:06.6, 6. Mladost 4:07.2; 4X1C0 m pr os to (18 štafet): 1. Mladost I 4:37, 2. Hajduk I 4:41.2, 3. Enotnost I 4:43.1, 4, Primorje I 4:49, 5. Jug I 4:54, 6. Hajduk II 5:01. ŽENSKE: 100 m prsno (2© tekmo- valk): 1. Jamnik (E) 1:33-S, 2. Maksimovič (D. V.) 1:35.8, 3. Kub ar (E) 1:36.5, 4. Lavrenčič (Prim.) 1:37.4, 5. Jak.ševae (CZ) 1:38, 6. Slmatovlč (J) 1:38.7; 100 m hrbtno (19 tekmovalk): 1. Pelan (E) 1:31.4, 2. Cipcl (H) 1:34, 3. Modic (Ej 1:34.L 4. Pilič (H) 1:38, 5. Špici jene (PrimJ 1:38, 6. Maksimovič (D. V.) 1:40; 100 m prosto (23 tekmovalk): 1. Gr-klnič (Prim.) 1:17.2, 2. Modic (E) 1:18.6. 3. Jokovič (J) 1:21.2, 4. Dragonja (II) 1:21.0, 5. Curlič (J) 1:22, 6. SimotoviČ (J) 1:22.8; 4X100 m prosto: 1. Enotnost I 5:40.8. 2. Ju* I 5:40.4, 3. Hajduk I 5:1S.6. 4. Primorje I 5:07.8, 5. Jug II 6:18.7, 6. Enotnost II 6:33; 3X100 m mešano (S štafet): L Enotnost I 4:25,3, 2. Primorje I 4:34.8, s. Ju* II 4:41, 4. Enotnost II 4:41.4, 5. Ju* I 4:15.4, 6. Hajduk I 4:45.4. V moštvenem prvenstvu so se društva ■vrstila takole: 1. Enotnost 32.149 točk, 2. Jn* 31.534, 3. Primorje 29.441, 4. Haj. duk 27.958, 5. Mladost 26.287, 6. Crvena zvezda 13.287, 7. Polet Maribor 10.453, 8. Dinamo Zagreb 7241, 9. Dinamo Vinkovci 4727, 10. Proleter 4027, 11. Pulj 3444, 12. Brada Baklfl (Bjelovar) 1227, 13. Beograd 1617, 14. Železničar (Beograd) 1025, 15. Šibenik 996, 16. Prešeren (Radovljica) 286, 17. Polet (Sombor) 197 točk. Waterpolo: Beograd : Polet (Som-5:0 (3:0), Hajduk : Primorje 3:0 Hajduk : Železničar (Beograd) 6:0 bor) (Železničar ni nastopil),, Mladost : Hajduk 2:0 (2:0), Jn* : Dinamo (Zagreb) 2:1 (1:1), Primorje : Železničar (Beograd) 6:0 (Železničar n! nastopil). Vrstni red moštev v vaterpolu je tale: 1. Mladost, 2. Hajduk, 3- Ju*. 4. D1 Tli mo (Zagreb), 5. Primorje, 6, Železničar (Beograd), 7 FD Beo*rad, 8. Polet (Sombor), J. Polet (Maribor). 10. Enotnost. Tekmovanje je v Imenu Fizkulturne zveze Jugoslavije zaključil Djordje Pa-l.i 1P, k! je poudaril veliko priljubljenost plavalne*a športa med madino ln tekmovalcem čestital k njihovim uspehom. Po obvestilu Fizkulturne zveze Jugo-slavlje bo !S, ln 29. t. m. v Ljubljani mladinski plavalni dvoboj med reprezentancama Italije in Jugoslavije. Naša reprezentanca bo sestavljena iz najboljših tekmovalcev na letošnjem mladinskem prvenstva v Kranju. Prvenstvo Jugoslavije v waterpolu V Zagrebu se Je v nedeljo končalo tridnevno tekmovanje v waterpolu za prven. stvo prve zvezne lige Letošnje tekmovanje Je bilo po kvaliteti mnogo boljše od lanskega k čemur je pripomogel sistema, tičn! trening najboljših vaterpolistov, ki uo pridobljeno znanje posredovali tovarišem v svojih društvih V prvem kolu tek. movanja je zasedel prvo mesto Hajduk iz Splita, ki Je vse tekme odločil v svojo korist Povratne tekme bodo Igrali sredi septembra v Dubrovniku, kjer bo odločeno. kdo bo letošnji prvak države v waterpolu. Rezultati sobotnih ln nedeljgikh tekem so naslednji: Hajduk : Jug 3:2 (2:1). Mladost: Crvena zvezda 3:0 (2:0) Prjmor. je. Proleter 5:0 (3:0), Jug : Mladost 1:0 (1:8). Hajduk : Proleter 11:0 (5:8) Primorje : Crvena zvezda 7:1 (4:1), Hajduk . Mladost 2:1 (0:0), Jug : Primorje 1:1 (1:0), Crvena zvezda : Proleter 2:2 (1.1). Zmaga Kladivarja nad Prersvcm Včeraj Je bil na lepo urejenem stadioni na Glaziji ▼ Celju atletski dvoboj med ženskima reprezentancama Prerova iz Češkoslovaške in Kladivarja. Cehoslo- vakm.ie so se izkazale zelo borbene ln 80 vse do predzadnje točke vodile v dvoboju. Sele štafeta Kladivarja, ki je zasedla prvo mesto, je prinesla zmago domačinkam. Izmed češkoslovaških atletinj sta se posebno odlikovali Taiblcva ln Plškcva. ki je v skoku v daljino nepričakovano zasedla prvo inesto pred državno rekorderko Valentovo. Končni rezultat temovanja je 48:47 točk za Kladivarja. Zanimanje za prireditev Je bilo zelo veliko, saj se je kljub delovnemu dnevu zbralo na Glaziji okoli 1500 ljudi. Pohvalno je treba omeniti dobro organizacijo in pri’«ravo tekmovalnih naprav. Podrobni rezultati dvoboja so bili naslednji: 80 m zapreke: 1. Plškova (Prcrov) 13-3 sekunde, 2. Knez (Kladivar) 13.3, 3-Jirscva (P); Posinekova je bila diskvalificirana; 109 m: 1. Tailblova (P) 13.1 sok., 2, Rehar (K) 13.2, 3. Sarmanova (P) 13.5. 4. Pcsinek (K) 13-D; disk : 1. Medvež (K) 32.96 ni. 2. Chnde.jova (P) 22.35. 3. Taiblova (P) 31.77, 4. Deržkova (K) 28-95; 800 m: 1. Repovževa (K) 2:28,5 min., 2. Kokoteo (K) 2:31, S* Salabkova (P) 2:47.5, 4, Jirsova (P) 2:54; krogla: t Deržek (K) 11.52 m, 2. Taiblova (P) 10.70, 3. Plškova (P) 10.63, 4. MaJcndTa (K) 9.90; višina: 1.Knezova (K) 145 cm, 2. Taiblova (P) 140, 3. Gradlšarjeva (K) 135, 4. Ša^manova (P) 130; kopje: 1. Reharjeva (K) 35-54 m (najboljši re- zultat po osvoboditvi v Sloveniji), 2. Chudejova (P) 33.65. 3. Taiblova (P) 33.17, 4. Majcnova (K) 29.49: daljina: 1. Plškova (P) 4-88, 2. Valentova (P) 4 87, 3. Knezova (K) 4.85, 4. Reharjeva (K) 4.75; 4 k r a t 100 m: 1. Kladivar 53.1 sek., 2. Prerov 53.7. Izven konkurence «o dosegli atleti Kla-dlvarja naslednje uspehe: 800 m: 1. Hanc 1:56.8 min (najboljši rezultat po osvoboditvi v Sloveniji), 2. Ferluga 2:00.9, 100 m: 1. Creplnšek 11.5 sek., 2. Zupančič 11-6; 5000 m: 1. Štajner 16:08.2 min., 2. Vlah 17.08. V nedeljo popoldne so gostje obiskale Logarsko dolino In bile navdušene nid prirodnim! lepotami. Snoči je Mestni ljudski odbor v Celju priredil na čast gostom banket. Cehoslovakinje odpotujejo danes v Zagreb ln naprej preko Subotice v domovino. Začetek teniškega turnirja v Opatij! V veliki dvorani hotela Moskve je bl-lu v nedeljo zvečer ob prisotnosti tekmovalcev m predstavnikov množičnih organizacij in ljudske oblasti zvečana otvoritev I- mednarodnega teniškega turnirja v Opatiji. Turnir je nedvomno velik korak naprej v razvoju jugoslovanskega tenisa, saj Ima poleg kvalitetnosti tudi množičen značaj. Tekmovanja se udeležuje 59 igralcev in igralk iz Jugoslavije, Češkoslovaške in Švice. S tako Številno udeležbo je v polni meri dosežen namen turnirja in postavljeni najboljši pogoji, da se v vsakoletni turnir v Opatiji razvije tako po kvaliteti, kakor tudi po udeležbi tekmovalcev v enega največjih teniških turnirjev. Svojo udeležbo so odpovedali Švedi in Bolgari, ker imajo v teh dneh nacionalno prvenstvo v tenisu. Belgijci imajo 21. In 22. t. m. srečanje s Francozi, prihodnjo nedeljo pa s Holandci. Madžarski igralci gostujejo trenutno v Carigradu, italijanski reprezentanti pa iz neznanega razloga niso prišli v Opatijo. Prvi dan tekmovanja se je začel z Igrami posameznikov in posameznic. Zanimanje za prireditev je veliko, čeprav so bile na sporedu igre, katerih izid je bil bolj ali manj pričakovan. Najzanimivejša srečanja prvega dne so bila mod Branovičem in Bečko (CSR) 6:2, 6:4 ter Bačkorjevo in Lazslovo 6:4. 12:8. Ostali rezultati so bili naslednji: Moški posamezno: Brixy : Zere v ec 6:0. 6:3. Geduldig : Piperski 6:2, 6:2, Kop rek : Pavlovič 6:2. 6:2. Fridrich D. : Popovič 6:1. 6:0, Lazslo : Kolar 6:1, 6:0, Sedmak : Lazarevič 6:1, 6:0, Hykš (CSR) : Štrok 6:3, 6:3, Br&noviö : Sta.nl-šič 6:0, 6:9, Bečka (CSKj : Miletič 6:1, 6:1, Würth : Razboršek 16», 6:3, Palada : Milojkovič 6:0, 6:1, Šole (tSR) : Panajo-tovič 6:1. 6:0, Bojovič : Harjaček 6:0, 6:2, Miočka : Cvejič 6:3, 6:3, Mitič : Nikolič 6:2, 5:1 w. o., Milojkovič : Fridrich 6:3, 6:4. Ristič : Čebular 6:3, 6:3, Ristič Petrovič 6:2, 4:6, 1:1 (zaradi mraka je bila igra prekinjena. Ženske posamezno: Cmadak *• Lecvič 6:1. 6:2, Mogorovič M. : Koch 6:1, 6:0. Maire (Švica) : Medjanski 6:U, 6:1, Holečkova (ČSR) : Fridrich 6:1, 6:0, Mogorovič D. : Cep 6:1, 6:1, Šole (CSR) : Krstonošič 6:3, 6:4. Tekmovanje se bo danes nadaljevalo ves dan z opoldanskim presledkom med 12. in 15. uro. Tekmovanje železničarskih fizkulturnih društev V Subotici se je v nedeljo začelo tekmovanje fizkulturnikov in fizkultnrnic železničarskih društev iz vse države. Tekmovali bodo v nogometu, atletiki, boksu in kegljanju. V nogometnem turnirju sodeluje 14 moštev, atletskega tekmovanja se udeležuje 5 ekip z 80 atTctl in atletinjami, v boksarskih tekmah nastopa 7 ekip. v kegljanju pa 10 moštev. V tekmovanju nogometnih moštev so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: Železničar (Reka) : Železničar (Niš) 1:0 (0:0), Spartak : Železničar (Tndjjja) 6:2 (4:1). Slovesna otvoritev prvenstva Jugoslavije v streljanju V nedeljo dopoldne Je bila v Kragujevcu slovesna otvoritev tekmovanja za državno prvenstvo v streljanju. Poleg tekmovalcev iz vseh ljudskih republfk so bili pri otvou ritvi navzočni predstavniki ljudske oblasti. Jugoslovanske armade ln množičnih organizacij. O nalogah našega strelskega gibanja Je govoril general-major Mičun šaklč, ki je med drugim dejal: da je strelstvo dobilo v novi Jugoslaviji vseljudski značaj Zaradi tega je naloga strelskih organizacij zbrati čim več članov In Jih vzgajati v ljubezni in vdanosti do domovine, ljudstva Jn tov. Tita Strelske organizacije morajo biti moralno politična Rola svojih članov šola za vzgojo delovnih ljudi, zvesto vdanjh ljudstvu in domovini. Prav tako važno pa je tudi strokovno strelsko delo s katerim se članstvo usposablja v streljanju. Po govoru generalmolarja Šakiča je sedem topovskih strelov in Rest iz pufike v častno tarčo naznanil začetek tekmovanja, ki bo trajalo do prihodnje nedelje. Mladinske delovne brigade so tekmovale Na gradilišču Novega Beograda je bil atletski tromeč med fizkulturniki mladinskih delovnih brigad Novega BfiO* grada, Kučeva in Železnika. Tekmovanje se je končalo z zmago zastopnikov Novega Beograda, ki so dosegli 100 točk pred Kučevom s 63.5 točke in Železnikom z 51.5 točke. V rokometu je zmagala ekipa Kučevo-Brodice, v košarki za moške prav t&ko ekipa Kučevo-Bdmdice, v košarki za ženske vrsta Novega Beograda, ki je osvojila tudi prvo mesto \ moški in ženeki odbojki. V atletskih disciplinah sta se posebno Izkazala Radojka Damjanac in mladinec Jovančič. Prva je zmagala v teku na 50 m s časom 8.5 sek. v skoku v daljino s 4.33m , v metu krogle z 8.81 m ln v metu bombe s 37.35 m. Jovančič pa v teku na 100 m z 11.5 sek. in v skoku v daljino s 5.91 m. Damjančeva in Jovančič, ki sta pokazala tako lepe sposobnosti, sta bila poslana v atletsko taborišče državnih reprezentantivcev v Ljubljani» kjer se bosta skupaj z njimi izpolnjevala za bližnje atletske nastope. Za poživljenje fizkulturnega dela V soboto tl- t. m. je bil t stekleni dToranl ln* Tabora v Ljubljani prvi plenom Telovadne «veze Slovenije, katere** ae je udeležilo okoli ato delega-tov lz raznih okrajev. Zborovanje je otvoril predsednik TZS tov. Franjo Lubej, ki je pozdravil navzoče in pondaril, da se je plenum sestal i namenom pregledati In oceniti delo TZS od ustanovne skupščine do dane* ter nakazati amernlce za bodoče. Ko je omenil zgodovinski V. kongres KPJ. je naglasil, da morajo biti njegovi sklepi vodilo za nadaljnje delo. Nato je po. udaril veliko politično In strokovno zmago naših fizkulturnikov na XI. vseso-kolskem zletu v Pragi ter udeležbo jugoslovanskih orodnih telovadcev na XIV. ollmpladl v Londona. Sekretar TZS tov Maka Gruden Je v svojem Izčrpnem referatu podal oceno dosedanjega dela In nakazal pot za nadaljnji razvoj telovadne organizacije. Doslej Je bilo ustanovljenih 5t telovadnih društev, dočlm Je pravilno registriranih pri TZS le J5 društev. Vzrok Je v raznih neutemeljenih predsodkih na terenu, ki ovirajo porast organizacije. Nato se Je dotaknil raznih kadrovskih ln gospodarskih vprašanj ter letošnjih okrajnih nastopov ln zveznih tečajev. Pokazal je napake ter istočasno dal smernice za Izboljšanje dela ln odpravo pomanjkljivosti. Po referatu tov. Grndna se je razvila živahna razprava, nakar je plenum rejel vrsto sklepov, ki se nanašajo v avnem na organizacijske ukrepe, s ka-erlml bodo odpravljene napake in slabosti v organizaciji. Plenum je zaključilo poročilo tov. Sta- sp, gli tet neta Terčka O XI. vsesokolskem zleta v Pragi. V nedeljo 2i. t, m. dopoldne jo bil v istih prostorih plenum Fizkulturne zveze Slovenije, ki ao ae ga udeležili delegati raznih zvez ln okrajev. Sestanek Je otvoril predsednik FZS minister Zoran Polič. Glavni sekretar FZS tov. Jurančič se Je v svojem referatu dotaknil zgodovinskih dogodkov v zvozi s V. kongresom KPJ in pondaril njih pomen za nadaljnje delo celokupne fizkulturne organizacije. Nato je podrobno razčlenil stanj« i^i terenu po II. kongresu FISAJ-a ln obravnaval razne napake, predvsem napačen odnos do sklepov II. kon.sresa, ki se kaže v počasnem ustanavljanju telovadnih ln športnih drnštev. Po referatu tov, Jurančiča se te razvila razprava, v kateri so delegati izrazili predvsem potrebo po Intenzivnej. šem razvijanju fizknlture na vasi, po ideološki vzgoji fizkulturnikov, boljši povezavi a množičnimi organizacijami, ureditvi zdravstvene službe Itd. O finančnogospodarskem poslovanju je poročal tov. Lojze Savom. Prikazal je glavne napake, predvsem nepovezanost med raznimi forumi ln pomanjkanje evidence in statistike, kakor tudi iniciativnosti ter čut* za red in odgovornost v društvih. Po njegovem referatu so delegati razpravljali predvsem o izpolnjevanju flzkulturnega plana in o vprašanju lastninskih pravic na nepremičninah raznih flzkultnrnih organizacij. Delegati so se razšli na svoje domove. trdno odločeni, da 'po sklepih oheh plennmov poživijo fizknitnrno življenje v svojih okrajih ln društvih. Drobne zanimivosti Ustanovljena Je Telovadna zveza Hrvat-ske. V nedeljo je bila v Zagrebu ustanovna skupščina Telovadno zveze Hrvatsko. P« pozdravnih govorih zastopnikov mno. žičnih organizacij. Jugoslovanske armado in Telovadno zvezo Jugoslavije Je Maja Vesele prečrtal referat o smotrih ln. nalogah Telovadne zveze HrvaibSk©, nakar j* bila izvoljena uprava Kladivar : Zagreb (sindikalna reprezentanca) 3:0. V nedeljo je bila v Celju prijate jeka nogometna tekma med Kla-dfrvarjam tn sindikalno reprezentanco Zagreba. v katetri so zmagali domačini z rezultatom 3:0 (1:9). Gole je dal Belcer. V predtekmi ao mladinci KladltnarJa premagaj) požrtvovalne in tehnično boljše pionirje z 2:1. Železničar II (Ljubljana) : Kovinar 3:2- V pokalni tekmi v Celju je moštvo ljubljanskega železničarja premagalo enajsterico Kovinarja z rezultatom 3:2. Kvalifikacijska tekma za vstop v H zvezno ligo med Proleterom |z Osijeka in Naipredltaom iz Krušeiuoa se Je končala ne. odločeno 2:2 (1:1). Slovenski košarkarji na državnem venstvn. Dane« se odpeljejo v S k. košarkarji Železničarja in Enotni Ljubljane, ki bodo igrali na polfinalnem turnirju za državno prvenstvo. Motoristično prvenstvo Hrvatske. V nedeljo je bilo na Pmtovčailcu pri Zogrebu motoristično cestno prvenstvo Hrvatske. Zmagovalci v poaameenüh skupinah so bili: 125 ocm Surbek. 250 com Ja&šSč, 350 com Jafcšič, 500 ccm Vukelič, 1000 ocm Metz prikolice Kamenar jem pr- Gorsko kolesarske prvčnstvo Zagreba je osvojil Milan Zrinjski, ki Je prevozil 10 km dolg» progo na Sljeme v času 30:23 miiniut. »Tri dni po Srbiji« V nedeljo le je končala Juniorska kolesarska dirka »Tri dni skori Srbijo«, ki so se je poleg hrvatskih In srbskih dirkačev udeležili tudj tekmovalci iz Slovenije, Makedonije ter Bosne in Hercegovine. Sk"o-no je tkmovalo 52 kolesarjev. Proga je biia težka, posebno v prvih dveh etapah, zato so se uveljavili predvsem hrvatski dirkači, ki imajo največ izkušenj. V skupnem plasmanu je med posamezniki zmagal Milivoj Bat (Hrvatska) v časn 7:47 3« ure Slede Bosek (Hrvatska) 7:50.02 Kostlč (Srbjla) 7:53.58. Viđali (Slovenija) 7:58.18 ltd. V ekipnem plasmaju je prvo mesto osvojila Hrvatska s časom 23:42.28 pred Srbijo I s časom 23:55.51, Srbijo II s časom 24:57.14, Slovenije a časom 23.51.02, Makedonijo ter Bosno ln Herce-govitio. Kolesarske dirke Miličnika Kolesarska sekcija FD Miličnika priredi v nedeljo 29. t. m. društveno kolesarsko dirko na progi Ljubljana—Naklo —Ljubljana. Skupen start turnih in športnih koles bo ob 10. pred gostilno Kačič n* Tvrševl ee«U, kjer bo tudi cilj. Vsaka skupin* se ooenjuje posebej. Pravloo nastopa imajo vsi člani društev in aktivov. Uspel letalski miting na Lescah Z vseh delov Gorenjske so se v nedeljo zgrnile na letališče v Lescah številne množice gledalcev, ki Jih zanima naše športno letalstvo. Med gledalci je bil tudi minister tov. Franc Leskošek, predsednik Ljudske tehnike Slovenije tov. Janez Vipotnik ter številni zastopniki Jugoslovanske armade ln vojnega letalstva. Organizacija mitinga je bila dobra ln so si točke sledile brez nevšeč-nlh odmorov. Lepo je bilo videti spuščanje letalskih modelov, mojstrovine naših mladih modelarjev, ki se s svojim delom pripravljajo na gradnjo velikih Jadralnih in motornih letal. Na razmeroma majhnem letališču je bil presenetljiv skupinski start treh motornih letal, ki so «vlekla jadralna letala v višino, od koder so se po nekajminutnem kroženju spet spuščala na tla. Z avtovltlo so jadralci dvignili pod nebo najprej šolsko, nato pa še prehodno letalo, ki sta po preletenem »šolskem« krogu pristali v bližini gledalcev. Pilotka Vida Petrovič Je z malim športnim letalom izvedla vrsto težkih letalskih akrobacij, ki so jih gledalci z navdušenjem pozdravili. Nič manjšega odobravanja nista bila deležna Jadralca Pu- šlč in Breznik, ki ata n* letalu »Jastreb« Uvajala akrobacije. Naš rekorder Milan Gorišek je gledalcem prikazal Izredno lepo točko. Z letalom »Galeb« je izvedel nekaj looplngov in .-wrie, to je svedrasto strmoglavi polet, ki ga Je drzni letalec končal nekaj deset metrov nad zemljo ter nato dovršeno pristal. Nalet »dvojke« lovskih letal Je ljudske množice še bolj razgibal. Z letalsko bitko, ki sta Jo lovca vprizorila nad letali ščem, sta drzna pilota še povečala zanimivost mitinga, hkrati pa vzbudila v gledalcih trdno zaupanje do naših hrabrih vojaških letalcev- Iz šolskih letal ata slednjič odskočila padalec Stanič z višine 308 m. z višine 1580 m pa Vukelič, ki je nekaj sekund padal, ne da bi odprl padalo. Iz dvose. dežnega letalnega letala »Žerjav« je skočil mladi padalski nčltelj Stanko Maj nik, nato pa je iz velikega tovornega letala ŠCE-2 odskočila skupina sedclh mladih padalcev. Letalski miting v Lescah je pokazal lep napredek našega športnega jadral-stva ln je prav gotovo navdušil nove množice naše mladine sa letalstvo. Novi prvaki v kajak slalomu Republiški odbor za športno brodarstvo LR Slovenije je preteklo nedeljo izvedel na Savi v Tacnu pri Ljubljani državno prvenstvo v kajak sJalomn. Pr. venstva so se ndeležill tekmovalci lz Sr- bije, Hrvatske in Slovenije. V zvi/ u“m razredu se Je prijavilo 13 tekmovalcev, I. razredu 12, za tekmovanje mladin- cev pa 14 kajakašev. Proga je bila dolga okoli 588 m in je imela za tekmovalce v zveznem razredu 15 vratle in zaprek, za tekmovalce I. razreda in mladince pa II vratič In zaprek. Zaradi visoke vode je bilo krmarjenje zelo težko, kar je imelo za posledico, da ae Je več tekmovalcev prevrnilo s čolni, med njimi tudi znani kajakaš Edo GInhak. Prireditev Je bila dobro organizirana. KONGRES ZDRAVNIKOV LR SLOVENIJE 28. IN 29. AVGUSTA v Ljubljani, Mladinska dvorana (FRANČIŠKANSKA ULICA) Slovensko zdravniško društvo vabi na kongres vse tovariše ZDRAVNIKE Jn M E DI CIN CE OTVORITEV KONGRESA 28. VIII. OB 8. URI zaradi pomanjkanja tekmovalnih čolnov Pa se je precej zavlekla, tako da ae je tekmovanje zaključilo že ▼ mraku. Okoli 288* gledalcev je na obeh bregovih Save pozorno spremljalo vozače, ki so spretno premagovali vodni tok in izvajali predpisane zavoje. Najboljše uspehe ao na tekmovanju dosegli: Zvezni raired: 1. Inž. Sadi Ma-lahovsky (Slovenija) 411,2 točke, 2. Vik. tor Erjavec (Sl) 438, 4 točke, 3, Branko Drovenik (Sl) 439,5 točke, 4. Beno Rutinski (Hrvatska) 439,8 točke, 5. Jože Ilija (Sl) 538,9 točke. 8. Božo Bitene (Sl) 589 točk. I. r a z r e d : 1. Renzo Carneiuttl (H) 353 točk, 2. Vlado IŠTanovlč (H) 365,6, 3. dr. Ivan Bonač (Sl) 394,8 točke. Mladinci: 1. Dalibor Hlavaček (H) 287,6 točke, 2- Damjan Pavlovec (Sl) 383,9, 3. Janez Svetlič (SI) 392, 4. Željko Vrk-ljan (H) 397,9, 5. Metod Keržlč (SI) 486.8, 6. Janez Sever (Sl) 448,4, 7. Branko Hren (Sl) 48.8, 8. Mirč Ham (Sl) 542.4, 9. Mi lan Beno (H) 579,7, 10. Mladen Piletič (H) 598,1, 11. Marko Lovrec (H) 618,8 točke. Dane* dopoldne bo na Savi od Žirovnice do Lesc prvenstvo Jugoslavije vožnji s kajakom na divjih vodah za enojke, od Lese do Mošenj pa bodo tekmovale dvojke. Hi VESTI KOLEDAR Torek, 24. avgusta: Jernej. Bori voj. Sreda, 25 avgusta: DragoraJ, Ljuuevlt- SPU.tiINSKI DNEVI 24. Vlil 1343. — Boji pri Krvavi peči. Padlo 200 Italijanov. DE2LKNA LEKARNA Centralna lekarna. Trouiostje Marijin trg št. 5 * Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani začne z rednimi vajami v torek, 24. VIII 1948- ob 2U. v Lajovčevi dvorani v poslopju Akademije za glasbo. Goapo-ska ulica. Spored za jesensko sezono: pesmi za festival in Faustov o pogubljenje. Vabimo stare, nove pevce, posebno^ se mladino ki ima veselje do resnega študija. 1662-n Növ učbenik za medlcince Izšla J* knjiga univ. prof- dr« I. Tavčarja: »Klinika žolčnih vodov in trebušne slinavke«. PRESKRBA OBVESTILO NOSILCEM ZNAČK PROSTOVOLJNEGA DELA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO v Ljubljani obvešča nosilce značk prostovoljnega dela za leto 1948-, da so cene za dodatke živil, objavljene v dnevnih časopisih dno 20. t. m«, sledeče: testenine 30 din, sladkor 40 din, in medenjaki 60 din za 1 kg. Vsi prostovoljni delavci, ki so « m nabavili blago po višjih oenah. prejmejo v prodajalni, kjer ao si nabavili živila, razliko v denarju« OPOZORILO Poverjeništvo za trgovino in preäkrbo vnovič opozarja vse potrošnike mesta Ljubljane, da morajo oddajati potrošniška potrdila za prejem živilskih nakazni o uličnim pooblaščencem vsak mo« see najpozneje do 10. v mesecu. Potrošniki, ki ne oddajo potrošniška potrdila v določenem roku, ne bodo prejeli živilske nakaznice. Ustanove, podjetja in sindikalne podružnico opozarjamo, da RLO oziroma KLO vnovič Izdanih potrošniških potrdil no bodo upoštevali. Za prihodnji mesec pa pozivamo vse na pravilnost izpolnjevanja poklica in vrste dela. Šolstvo Na XII. gimnaziji Ljubljana - St. Vid bodo popravni, sprejemni in pri vami izpiti z. in 3« septembra, 6. septembra pa se bo začel reden pouk. Nadrobnosti so na oglasni deski. Na drz. gimnaziji t Tolminu bodo popravni izpiti dno 1. septembra. Sprejemni izpiti za višjo gimnazijo in učiteljišče se začno 2« septemora. Vsi zamudniki naj vlože takoj prošnje, koikovane z 10 din. Reden pouk se začne 6« septembra. Ravnateljstvo. Na drž. niž. gimnaziji v Litiji bodo popravni, privatni in sprejemni izpiti za viš gimnazijo od 1. do 4. septembra. Vpisovanje bo 4. septembra. Razpored in navodila so na objavni deski. Pouk se začne 6« septembra. Drž. niž. gimnazija Rog. Slatina. Vsi popravni izpiti bodo 2. septembra na novem sedežu gimnazije v Šmarju pri Jelšah. Prijave vložiti takoj. Reden pouk se začne 6. septembra. — Ravnateljstvo. Drž. nižja gimnazija v Ribnici. Popravni izpiti za vse razrede in sprejemni izpiti za višjo gimnazijo bodo 1. septembra. Naknadni vpisi bodo 3. septembra. Nadrobnosti na šolski deski. Nižja gimnazija v Starem trgu pri Ložu sporoča- da bodo popravni izpiti od 1. do. 3. septembra. Prošnjo za pripustitev k izpitom ja vložiti pri ravnateljstvu do 30. t. m. Priložiti je kolek za 10 din in zadnje spričevalo. Državna nižja gimnazija v Gornji Radgoni. Popravni izpiti bodo 1. septembra. Naknadni sprejemni izpiti za višjo gimnazijo in privatni izpiti 2. septembra. Zamudniki za te ali one izpite naj pridejo 3. septembra. Vse prošnje morajo biti koikovane z 10 dinarjev, popravljalci pa za vsak predmet še» 10 din. Naknadni vpisi v vse razrede bodo 5. septembra. Kolkovani prošnji z 10 din je treba priložiti še 40 din v denarju. Reden pouk se začne 6. septembra. Gojenci dijaškega doma naj izpolnijo Vprašalne pole. ki jih dobijo na upravi dijaškega doma. Za vse gojence bodo na razpolago v domu slamnjače, ostalo pa prinesejo gojenci s seboj kot doslej. Dne 12- septembra bo roditeljski sestanek za starše vseh gojencev internata. Vse nadrobnosti so razvidne na oglasni deski gimnazije. Ravnateljstvo. Radio Ljubljana .ilaribcr in Sl. Primorje Spored za torek 5-30 Množične pesmi. 5.40 Napoved časa in poročila. 5.50 Jutranja telovadba. 6.00 Jutranji koncert 6.30 Pesmi in plesi slovanskih narodov, 7.00 Radijski koledar, poročila in objave. 7.10 Klavir v ritmu. — 12.30 Napoved časa in poročila. 12.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave- 13.00 Pojo zbori. 13.30 Kulturni pregled. 13.40 Popularni operni koncert. 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda. 14.45 Wolfgang Amadeus Mozart — skladatelj, ki ga v tem tedna poslušate. — 1S.30 Oddaja za pionirje — Aslagson: Šepavcc (odlomek iz povesti). 18.50 Glasbena medigra. 19.00 Radijski dnevnik. 19.10 Male skladbe velikih mojstrov, 19.30 Napoved časa in poroMla. 19.40 Zabavna glasba, mali oglasi in objave. 20.00 Slovenske narodne pojeta Tone Petrovčič in Andrej Jarc, spremlja Avgust Stanko. 20 30 Gospodarska oddaja. V borbi za plan. 20.45 Poljudne orkestralne melodije. 21.15 Lahek glas-, beci spored. 22.00 Prenos poroči! Zvezne postaje Beograd. 22-30 Orkestralna glas-ba nordijskih mojstrov. 23.00 Plesna glasba. 23.30 Zaključek oddaje. Pozdrav frontovce v iz Šmarja Paršifr ln maršalu Titu »Saj bi ga morali drečati,« mi je odgovorila Perovškova mati, ko sem vprašal po njenem sinu. Samega me je pustila v kuhinji. Na steni so visele slike Lenina, Stalina in maršala T:U. »Kot bi se vdrl, je izginil. Malo potrpite. Vsak čas bo tu, saj ga kosilo čaka.« je živahno povedala, ko se je vrnila. Z ženico sva se kmalu znašla v zgovornem pomenku. Vse mogoče stvari mi je opisovala. Sin. ki je sekretar krajevnega odbora OF v Šmarjah pri Ljubljani, je stopil v kuhinjo. Radovedno sem ga opazoval. Spomnil sem se besed, ki krožijo o njegovi mladosti. Ko se je po prvi svetovni vojn; vrnil njegov .oče iz Rusije, je otrokom pripovedoval in z živo besedo slikal dogodke med oktobrsko revolucijo v Rusiji. Jaki so bili ti večeri največji praznik. Medlem ko so nekateri njegovi vrstniki bral: »Grofico beračico», »Strah na Sokolskem gradu« in »Jacka razparava.', je mladi jaka obljubljal očetu, da bo sam pokosil travnik, če mn še enkrat opiše dogodke iz Ru- sije. Z vsem srcem je vzljubil Sovjetsko zvezo m njene oktobrske junake. * Na trati med novo zgrajenim zadružnim domom v Šmarjah pri Ljubljani in med cerkvijo so se zbirali ljudje iz vasi, ki so v območju tega krajevnega ljudskega odbora. Po skupinah so odhajali v dvorano, ki so jo do kraja napolnili. Kmetje, kmetice, mladina: nazadnje pa so prikorakali v dvorano pionirji z zastavo. Na čelu sta bila pionirja Anton Gačnik in Peter Trbežar. Prvi z zlato značko, drugi z bronasto. Priborila sta si jo za prostovoljno delo pri zadružnem domu. Iz mladih grl je donela pesem: »... mi svetu nomo dokazali, da ni brezplodno tekla kri«. Kamen sestanka je bil, da se ljudstvo spozna z delom V. kongresa. Sekretar krajevnega odbora OF je članom Osvobodilne fronte Šmarje po domače 'in na razumljiv način orisal razvoj Komunistične partije Jugoslavije. Zbrani so njegove besede spremljali z največjo pozornostjo in z vzkliki maršalu Titu ter izražali neomajno zaupanje v ljudi, ki so vodili in še vodijo naše ljudstvo v «reč- no življenje. Prav tako živo so ljudje spremljali razlago Kardeljevega in Kidričevega govora. Po govoru sekretarja se je razvil živ razgovor, ki je razjasnil še tiste st» ari, ki nekaterim niso bile popolnoma jasne. Ko je iz ljudstva zadonel vzklik: »živel Centralni komitet in naš Tito!« — mu je z druge strani ozdravljal vzklik: »Živel Stalin, živela največja pAbornica svobode delovnega človeka Sovjetska zvezal« Zbrano ljudstvo je z dolgotrajnim ploskanjem in ponovnimi vzkliki z navdušenjem in odkritim zadovoljstvom sprejelo delo V. kongresa Komunistične partije Jugoslavije. Pozdrav članov Osvobodilne fronte kraja Šmarje pri Ljubljani Stalinu in Sovjetski zvezi, maršalu Titu in našemu Centralnemu komiteju je v tem prijaznem dolenjskem kraju, ki šteje 420 članov Osvobodilne fronte in ki je eden izmed prvih zgradil zadružni dom, se najlepše izkazal pri odkupu žita, se uvrstil med prvoborce za zvišanje hektarskega donosa in se že pripravlja za čim bolj častno oddajo krompirja, izzvenel v mogočno manifestacijo ljubezni kmečkega človeka v naše vodstvo. Vsi prisotni so zapeli himno, katere be*eae »... mi stojimo neomajno« so še enkrat potrdile, da ni eile, ki bi mogla tam- SggiiBBg I ,'S'H , , r- ■ Šmarje pri UnbUanl kajšnje ljudstvo odtegniti od vodstva naše Partije, s katerim se je prebivalstvo Šmarja in njegovih krajev povezalo že med vojno. Nekdanji mladenič Jaka, ki je svojemu očetu pokosil cel travnik v enem dnevu, da bi lahko zvečer iz očetovih ust poslušal resnico o Sovjetski zveri, je bil preteklo nedeljo zadovoljen. Videl je, da ie vsem ljudem — članom Osvobodilne fronte — v kraju Šmarje Partija in naše vodstvo prav tako pri sicu, kakor je njemu. Ljudje so se po sestanku še dalj časa zbirali v skupine in se živo* raz-govarjali o sestanku in o njihovih bodočih gospodarskih nalogah. Kmet France Marn je pripovedoval, kako je pred sestankom hitel z dvajsetimi kmeti postavljati nov kozolec. Rekel je, da so hiteli na vso moč. ker niso hoteli zamuditi sestanka. »Ni mi žal. To, kar smo danes slišali, je bilo prepotrebno, saj nimamo časa, da bi v teh dneh, ko nas delo. lovi z vseh strani .brali podrobno časnike.« Pot članov Osvobodilne fronte krajevnega odbora Šmarje je pot zavednega, v osvobodilni ioj ni preizkušenega in v delu za gospodarski dvig države ojeklenelega človeka. Politični m. gospodarski uspehi, z njimi blagostanj« to pred njimi. J. B. ZVEZNI STATISTIČNI UBAD PBI PKEDSEDSTVU VLADE FNBJ RAZPISUJE NATEČAJ za sprejem kandidatov v Štirimesečni tečaj za statistiko ki bo v času od 1. novembra 1948 do 1. marta 1919. Pogoji za sprejem kandidata v tečaj ao: 1. Siti mora državljan FLRJ. 2-, Biti mora primernega vedenja. V dokaz je treba priložiti potrdilo organi-zacije LMS (ako prihaja kandidat neposredno iz Sole), ali potrdilo pristojnega organa ljudske oblasti. 3. Biti mora popolnoma zdrav in ne mlajži od 16 let. 4. Imeti mora dokončano nižjo srednjo Solo, ali da je z učenjem in delom pridobil potrebno znanje, ki mu bo omogočilo, da bo labko spremljal predavanja- Kandidati, ki žele obiskovati tečaj, naj se prijavijo Zveznemu statističnemu uradu, Beograd, Birčaninova ul. 6, z lastnoročno pisano pročnjo (kolkovano z 10 din), iz katere bo razvidno: a) leto in kraj rojstva. b) narodnost, e) državljanstvo. d) imovinsko stanje ln socialna pri-padnost staršev, e) šolska izobrazba in dosežen uspeh v šoli. f) stan, g) udeležba v narodnoosvobodilni borbi in delovnih akcijah pri obnovi in izgradnji domovine. h) morebitna dosedanja zaposlitev z navedbo dela, ki ga je dosedaj opravljal, 1) ureditev vojaške obveznosti, j) natančen naslov, k) dragi osebni podatki, o katerih misli ^posameznik, da jih je treba na- Hok za' vlaganje prošenj traja do'15. •septembra 1948. Po dovršenem tečaju bodo kandidati sprejeti v službo pri Statističnem urada. Vse stroške za vzdrževanje tečajnikov za čas trajanja tečaja kakor tudi potne stroške ob prihodu na tečaj in odhodu noßi Zvezni statistični urad. Iz sekretarima Zveznega statističnega urada. Gostišča za službene potnike Seznam že objavljenih gostišč za službene potnike je izpolniti v toliko, da sta začeli poslovati še dve taki gostišči: Tržič — Hotel Lončar; Škof. ji Loka — Restavracija ME-PO na Glavnem trgu. Seznam turističnih krajev, katerih obiskovalci so upravičeni do turistične preskrbe, je bil dosedaj že razširjen na sledeče krajevne odnosno mestne ljudske odbore: Ptuj, Tržič, Škofja Loka, Poljane, Gorenja vas in Češnjica. Naknadno je ministrstvo odobrilo še krajevnemu LO v Ribnici na Pohorju izdajanje turističnih potrošniških nakaznic. Kinematografi LJUBLJANA, UNION: premiera angleškega filma »Sedma tenćica*, tednik. — MOSKVA: sovjetski poljudno znanstveni barvni film »Skrivnosti narave«, tednik. — SLOGA: sovjetski film »Pastir in paüirica«, tednik. Predstave ob 18.30 in 20.30. — LETNI TIVOLI: sovjetski barvni film »Starinska veseloigra*, tednik. Predstava ob 20-30. — KODELJEVO: sovjetski film »Timur in njegova četa», tednik. Predstava ob 20. MAKI BOK ESPLANADE: češki film »Učimo se za šolo«, tednik. — GRAJSKI: sovjetski film »Deček iz predmestja«, tednik. Predstave ob 18.30 in 20.30. — LETNI MARIBOR: francoski film »Seme v vetru«, tednik. CELJE. METROPOL: franc, film »Fantastična simfonija«, tednik. KRANJ, MESTNI: kulturni film »Sovjetski fcinokoncert« in »Moč življenja«, tednik. PTUJ: sovjetski film »Ml iz Kronštata«, tednik. ZVEZNI STATISTIČNI URAD FRI PREDSEDSTVU VLADE FLRJ razpisuje NATEČAJ ZA PODELITEV ŠTIPENDIJ ZA STUDIJ STATISTIKE ln drugih ved, ki se uporabljajo pri delu v statistiki, kot n. pr. ekonomija, matematika, geografija, biologija, pravo in podobno na fakultetah v državi in inozemstvu. Pogoji za štipendista, ki bo študiral na fakultetah v državi so: L Biti mora državljan FLRJ. 2. Da kot redni ali izredni študent študira eno od zgoraj navedenih ved» ali da je dovršil srednjo šolo in se bo vpisal na ustrezajočo fakulteto. 3. Biti mora popolnoma zdrav in ne starejši od 26 let. 4. Mora se obvezati, da bo po končanem študiju delal v statistični stroki najmanj 2 leti. Pogoji za štipendista, ki bo študiral statistiko lin vodo, g katerimi je statistika v neposredni zvezi) na institutih in univerzah v inozemstvu so: 1. Biti mora državljan FLRJ. 2. Da je diplomiral na ekonomski, filozofski [prirodoslovno-mateinatičnein oddelku) navesti odsek, ali pravni fakulteti, ali pa je opravil izpite vsaj za prvi dve študijski leti. 3. Biti mora pooplnoma zdrav in ne starejši od 30 let. 4. Obvladati mora diva izmed naslednjih jezikov: ruski, češki, francoski* angleški, nemški, italijanski. 5. Da je uredil vojašo obveznost. 6. Obvezati se mora, da bo po končanem študiju delal v statistični stroki najmanj 10 let. Kandidati, ki žele prejemati navdene štipendije, naj se prijavijo Zveznemu .statističnemu uradu, Beograd, Birčani-nova ul. 6, s pismeno prošnjo (kolkovano z 10 din), iz katere bo razvidno: a) leto in kraj rojstva, b) narodnost. c) državljanstvo, ■d) stan, e) imovinsko stanja in socialna pripadnost staršev. f) šolska izobrazba, potek šolanja in dosežen uspeh v šoli, g) morebitna dosedanja zaposlitev z navedbo dela. ki ga jo dosedaj opravljal (za delo v statistiki) je potrebno podrobno opisati posel, ki ga je opravljal, h) ’ ureditev vojaške obveznosti, i) ali reflektira na štipendijo za študij v državi ali v inozemstvu. j) natančen naslov, k) drugi osebni podatki, o katerih misli posameznik, da jih je potrebno navesti. Rok za vlaganje prošenj traja do 5. septembra 1948. Prošnji ni treba priložiti nikakih dokumentov. Kandidati, ki pridejo v poštev za dodelitev štipendije, bodo do 23. septembra t.. 1. pismeno poklicani. da predlože potrebne dokumente, s katerimi bodo potrdili navedbe v prošnji. Pri podeljevanju imajo prednost tisti, ki so že delali v statistiki. Iz sekretariata Zveznega statističnega urada. Umrla nam je ljuba mati, stara mati in teta ZASLUŽEK MARIJA SATLER Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da jo bomo pokopali na domačem pokopališču v št. Vidu nad Lj. v sredo ob 9. dopoldne. Žalujoče hčere: Marija por. Kuralt, Kristina. Amalija; nečakinja Draga in ostalo sorodstvo. + Dotrpela je naša zlata, dobra, nenadomestljiva žena in mama MARIJA DEŽMAN K zadnjemu počitku jo bomo spremili v sredo, 25. avg. ob pol 17. uri iz kapelice sv. Krištofa na Žalah k Sv. Križu. Ljubljana, 23. avgusta 1948. Žalujoči: mož Franc, hčerki Marija in Lea. sin Franc, zeta, vnuk in vnukinja ter ostalo sorodstvo. ISCEM DELO-postrežbo, s pogojem, da bi imela zraven stanovanje. Ponudbe pod Stanovanje na oglasni oddelek. 24733-4 VARUHINJO k devetmesečnemu otroku takoj sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku. 24735-4 IŠČEM TOVARIŠICO, ki bi v dopoldanskih urah pomagala v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 24738-4 TOVARIŠICA išče popoldansko zaposlitev za nekaj ur. Ponudbe pod Kat koli na oglasni oddelek. 24576-4 ŠIVILJO, ki bi prišla šivat na dom, iščem. Hrana in plača po dogovoru, šišenska c. 48. 24823-4 UPOKOJENKO, ki bi šla za nekaj ur dnevno gospodinjiti. Išče tričlanska družina. Naslov v ogl. odd. 24816-4 PRODAM ŠIVALNI STROJ »Singer«, pogrezljiv, prodam. Na ogled: Sv. Petra cesta št. 51, pri krojaču. 24790-5 VOLNENO BLAGO 3.20 m, temnomodro, odlične kakovosti, ugodno prodam. Aleševčeva 26. 24787-5 PROSTORNO OMARO za perilo, krasno dekorirano, z veliko marmorovo ploščo (francoski marmor) 3000 din, kredenco za perilo in steklenino 2600 din in politirano posteljo z mrežo prodam. Poizvedbe vsak popoldan Komenskega 24 a, pozvoniti: Milavec. ’ 24785-5 OGLEDALO za psiho. 100x56, prodam. Ponudbe pod: Ogledalo na oglasni oddelek. 24784-5 SIV PLIS za podlogo plašča in modri pliš.za tapeciranje, prodam. Naslov v ogl. odd. 24432-5 SREBRNI PRIBOR za desert: 12 nožev in 12 vilic ugodno prodam. Ambrožev trg 3/1. levo; Cukrama 24632-5 RJAVE ŠPORTNE ČEVLJE št. 37, zelo leße, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 24723-5 MORSKO TRAVO za dve žimnici in voz na štirih kolesih prodam. Poizve se: Sv. Petra cesta 95, »Lotus« — cvetličarna. 24732-5 KMEČKO PEC, mlekarski voziček in kuhinjske tehtnico prodam. Zaloška cesta 143. 24720-5 LEPO IN SNAŽNO POHIŠTVO prodam Naslov v oglasnem odd. 24721-5 ŽENSKA POZLAČENA DOZA, popolnoma nova, velikost 11x7x2. ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku SP. 24731-5 SPALNICO iz mehkega lesa, globok otroški voziček in moško kolo z novimi gumami prodam. Hruševska cesta št. 8. 24728-5 ODLIČEN DALJNOGLED Zeiss-Jena: 10x50 prodam. Milatovič. Trnovska štev. 29. 24729-5 STAJICO, žimnico, prešito odejico in dve prevleki prodam. Ravnik, Wol-fova ulica 4, dvorišče. 24740-5 ELEGANTNE MOŠKE ČEVLJE št. 42, visoke, prodam. Povšetova ulica številka 72-1. 24750-5 MOTORNO KOLO znamke Gilero, 500 cm, prodam. PodmilščakoVa številka 5. 24819-5 PISALNA MIZA, jedilna raztegljiva in šest stolov naprodaj. Ogled do 17. ure: Mirje 27. 24742-5 DVE POSTELJI, 2 nočni omarici in 2 žimnici z vzmetmi prodam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca. 24747-5 BRILJANTNI PRSTAN prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 24746-5 PRVOVRSTNO MOŠKO KOLO, malo rabljeno, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku., 24745-5 DVE ŽENSKI OBLEKI za srednjo postavo ugodno naprodaj : polvolnena svetlosiva (dvodelna) ter volnena de-lenasta temnomodra z drobnimi belimi pikami. Vse predvojno ter najnovejšega kroja. Poizve se Iz prijaznosti pri vratarju Slovenskega poročevalca. 24748-5 CEMENTARNA TRBOVLJE potrebuje sedem članov za industrijsko milico, Vsi reflektanti naj se javijo v personalnem oddelku tega podjetja. Plača in ostale ugodnosti — po pravilniku. Razpis Obvestilo! Naročnike, ki prejemajo »Slovenskega poročevalca« po pošti, opozarjamo, da mora biti naročnina poravnana mesečno vnaprej in točno pod naslovom, na katerega prejemajo naš list Obenem prosimo, da javijo vsako morebitno spremembo naslova, hkrati pa sporne tudi stari naslov. UPRAVA. za vpis v Rudarske industrijske šole Zasavskih premogovnikov Za vzgojo kadra v rudarstvu sprejme Rudarska Industrijska Sola v Trbovljah in Zagorju večje Število zdravih vajencev - učencev v starosti od 14 do 16 let. Pouk, ki traja tri leta, je teoretičen in praktičen. Po končanem šolanju bodo učenci kvalificirani delavci v rudarstvu, imajo pa možnost, nadaljnjega študija v Delavskem tehnikumu v Trbovljah, izredno sposobnim pa bo omogočen prestop na visoko šolo. V dobi šolanja prejemajo učenci plače po novi uredbi od 1200 do 2800 din mesečno. Preskrbljena je popolna internatska oskrba v novo zgrajenem internatu, kakor tudi delovna in civilna obleka, perilo in obutev. Prošnje za sprejepi v šolo. kolkova-ne z 10 din. je nasloviti na upravo Zasavskih premogovnikov v Trbovljah. V prošnji naj bodo navedeni vsi osebni podatki, dosedanja šolska izobrazba in točen naslov prosilca. Prošnji je priložiti pismeno izjavo staršev, overovljeno od oblasti, s katero odobravajo kandidatu vpis v šolo. UPRAVA ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV. TRBOVLJE ŽELEZEN ŠTEDILNIK, rabljen, in moške škornje št. 42, prodam. Ogled od 15. dalje. Tilko Iskra. Vič 63, Bonifacija. 24749-5 RADIJJSKI APARAT. 5 + 1, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 24724-5 PISALNI STROJ znamke Favorit Adler, portable, brezhiben, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 24775-5 ORIGINALNO AVBO za narodno nošo prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca. 24774-5 VEČJE ŠTEVILO MALIH ŠKAFOV in sodčkov od sira in rib prodamo. Kolodvorska restavracija — Ljubljana. 24778-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Gosposvetska cesta štev. 10-1, hodnik 24734-5 CRNO JEDILNICO, 1V2 m črnega blaga, žensko sukno, nizke moške čevlje. 3 m 60 cm finega belega platna (dvojna širina), pleteno jopo, umivalnik in lestenec prodam. Bogoje-vič. Gledališka 12. 24736-5 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, prodam. —- Zupanc, Rožna dolina, Cesta VIII-18. 24737-5 MIZICO za plinski ali elekrični rešo in nizke ženske gojzerice (Haferl) št. 36 prodam. Ogled od 14. do 15. Trdinova 8-III., levo. 24752-5 ŽENSKO KOLO, lahko italijansko — skoraj novo, prodam. Ogled od 14. do 17. Gledališka štolba 3, dvorišče, poleg kina Matica. 24766-5 WECKOVE KOZARCE po 50 din prodam. Naslov v ogl. odd. 24764-5 SESTILO, sprednje kolo za bicikel, ci-klostil-kovčeg in inlet prodam ali zamenjam za plašče in zračnice za bicikel. — Žižek, Celovška cesta 78, dvorišče.__ 24763-5 ZLATO VERIŽICO, 10 g in srebrno žepno uro švicarske znamke, na 15 kamnov, prodam. Ponudbe pod Lep primerek na podružnico Slov. poročevalca Maribor. 24670-5 DVE ANATOL - PREPROGI, predpo-steljni, električno uro in modro blago prodam. Prečna ulica 8. 24552-5 DVA TEŽKA VOZA. prav dobro ohranjena, nosilnost 4000 kg, novo travniško brano ln elehtričrfl motor 1.1 kv. prodam. VfOmar. Ledinca št. 15, Žiri. 24674-5 NOVO MOŠKO OBLEKO za srednjo postavo in moške čevlje št. 44 prodam. Naslov v ogl. oddelku. 24767-5 ELEKTRIČNI MLIN rra. dva pehara, motor okrog 2 ks. prodam. Ponudbe pod Pripraven kot elektromotor na podružnico SP Maribor. 24803-5 KRATEK KLAVIR, potreben malega popravila, za vsako ceno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku. 24760-5 KUHINJSKA KREDENCA, glinasta sobna peč. tapecirani stoli z mizico, vse najbolje ohranjeno, naprodaj. — Naslov v ogl. oddelku. 24761-5 BLAGO ZA KOSTUM, sivočrtasto. — predvojno, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 24758-5 POSTELJA s peresnico, nočna omarica, miza, 2 stola, omara za perilo in obleko, stružen obešalnik, vse iz trdega lesa, politirano. karnise ln peč na žaganje naprodaj. Zllih, Ga-ljevica 5 a. 24759-5 PALME IN OLEANDRE za dekoracije prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP. 24757-6 MODRO OBLEKO, črno svileno haljo, belo bluzo, čevlje in sandale št. 38, moške nizke gojzerje štev. 42. bele gumijaste škornje št. 25 ln črne naočnike prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 24755-6 ELEKTRIČNI MOTOR 0.7 ks, 2800 obratov, 220-380, prodam ali zamenjam za radijski aparat ali klavirsko harmoniko. Ponudbe pod Nov na podružnico SP Maribor. 24802-5 NAVOJNO REZILO 8-8 do 1“ za plinski navoj prodam ali zamenjam za elektro- ali bencinski motor. Ponudbe pod Tudi radijski aparat na ogl. oddelek. 24801-6 TUHNICA za otroško posteljo, 2 medeninasti karnisi ln nadposteljna slika (platno) naprodaj. Ogled od 9. do 11. Apihova cesta štev. 21-11, Bežigrad. 24780-6 Druga polovica žrebanja srečk lil. razreda 9. kela Državne razredne loterije se je začelo dne 23. t. m. in bo trajalo od 8. do 11. in od 15. do 16. ure do 81. t. m. v Domu sindikatov, Miklošičeva 22. Kdor srečke še nima, naj jo kupi v Tavčarjevi ulici 6, Kranj, Titov trg 8. Maribor. Slovenska 5, Celje, Prešernova 1 in pri maloprodajalcih tobaka. ŽREBANJE je javno, prisostvuje lahko vsak. Vsem Banom AVT0-M0T0 DRUŠTVA LJUBLJANA V četrtek, 26. avgusta 1948 bo v stekleni dvorani na Taboru IZREDNA SKUPŠČINA avtomobilsko-motoclkllstldnega društva Ljubljane. . Vabljeni vsi člani ODBOR. MOŠKO OBLEKO, črn suknjič, telovnik ln krasne modne hlače, vse nošeno in Sest gramov 24 karatnega zlata za zobe prodam. Cankarjeva št. 10, levo, visoko pritličje. 24556-5 ZENSKO KOLO dobro ohranjeno, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 24782-5 ZLAT MOSTIČEK z dvema kronama prodam. Naslov v oglasnem oddelku Slov. poročevalca. 24646-5 DVE VISOKI OMARI in dve mizi s predali, politirani, dobro ohranjeni, prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca Kranj. 24667-5 2 PLAŠČA in 2 zračnici za kolo prodam. Naslov v ogl. odd. 24820-5 MOŠKO KOLO, malo rabljeno, predvojno, naprodaj. Ogled: Strossma-yerjeva 8-III, levo. 24821-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, prešit prodam. Ogled od 15. do 17. Naslov v ogl. odd. 24822-5 OMAKO, umivalnik z ogledalom in železno posteljo, prodam. Vprašati v Tavčarjevi ul. 6-III. desno. 24818-5 PLOŠČE za štedilnik, 148 kosov, krem prodam. Tržaška štev. 24-1, levo — Knoll. 24817-5 BKZOPARILNIK prodam. Naslov v ogl. odd. 24815-5 RADIO »LORENZ«, 7 cevni, z 7 val. dolžinami prodam. Trnovska ulica 25 — Trnovo 24813-5 LEPA JAVOROVA SPALNICA, kompletna. 10 primerkov, ugodno napro daj. Ponudbe pod Spalnica 45 na ogl. odd. 24829-5 KRASNA OREHOVA JEDILNICA — preproga, sarajevski perzer: 12 kv. m in stoječa ura naprodaj. Naslov v ogl. odd. 24791-6 RADIO MINERVA, 4 cevni, prodam. Tyrševa c. 77-1. desno. Ogled od 6. do 8. zvečer. 24810-5 LEP ŠPORTNI VOZIČEK, rqeno delo, prodam. Rožna dolina VIII. številka 4a. 24827-6 ZENSKO KOLO, dobro ohranjeno — prodam. Naslov: Jovan Jože. Tržaška cesta 83-1. 24828-5 CRN ŽENSKI PLASC in boo-lisico, prodam. — Naslov v podružnici SP Trbovlje. 24805-5 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 24825-5 KUPU« GRADL ZA ŽIMNICE, 7 m ali reč, kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek pod »Gradi«. 24 390-8 RADIJSKO ŽARNICO ITY 11 kupim. Šiška, Za vasjo 33. 24792-6 OKVIR za žensko kolo kupim. Plačam dobro. Ponudbe pod Dobro plačam na ogl. oddelek. 24789-6 ŠIVALNI STROJ, skoraj nov. šiva naprej ln nazaj, prodam. Bleiweisova cesta 3-II. 24786-6 ENO ALI VEC GUM: 190X18 kupim ali Zamenjam za 600X16. Ponudbe na ogl odd pod Vsaj 70%. 24696-6 MOTORNO KOLO boljše znamke. 200 do 350 ccm, dobro ohranjeno, z dobrimi gumami kupimo takoj. Ponudbe na ogl. odd. pod V redu. 244T3-6 KOPALNO ŽELEZNO KAD, emajlirano. nadalje peč. umivalnik, vodovodno ln straniščno školjko kupi takoj Zlbret, — Radeče pri Zidanem mostu. 24304-6 ELEKTRIČNI KUHALNIK na 2 plošči, lahko tudi na eno, kupim. Ponudbe pod Kuhalnik na oglasni oddelek SP. 24776-6 ŽENSKO KOLO, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd pod Dobro ohranjeno. 24777-6 KUHINJSKO OPREMO, novo ali zelo dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe: Mandič, Belokranjska 12-9. 24751-6 STREPTOMYCIN kupim, gram plačam 150 din. — Peker ek, Topolščica, Štajersko. 24768-6 KLAVIRSKO HARMONIKO, 80 basov, novo ali dobro ohranjeno, kupim. Bogdan Cepin, Prevalje. 24771-6 ŽELEZNO STISKALNICO za grozdje od 300 do 600 litrov kupim. Ponudbe pod Preš na ogl. oddelek. 24794-6 SVILEN DEŽNIK ali impregniran kupim. Naslov v ogl. thdelku. 24783-6 ZDATO. 22 karatno, za zobe, kupim. — Ponudbe na podružnico SP Kranj, pod 11 gramov. 24666-6 RADIJSKI APARAT, dobro ohranjen, kupim. Plačam delno tudi z mastjo. Naslov v podružnici Slov. poročevalca, Maribor. 24800-6 GOJZERJE št. 86, dobro ohranjene ali nove kupim. Plačam v naturalijah. Viher, Gradišče 8a. 24814-6 DOBER ŠIVALNI STROJ kupim. Plačam v živilih ali v gotovini. Naslov v podružnici SP Kranj. 24830-6 »LEICA« — fotografski aparat, odlično ohranjen, po možnosti z nekaj filmi, kupim. Florin Drago, Črnuče številka 25. 24811-6 PISALNI STROJ z dolgim valčkom, nov ali dobro ohranjen, in lahka lovska sedla kupi Državna žrebčar-na, Ponoviče pri Litiji. 24809-6 KUHINJSKO POHIŠTVO, novo ali dobro ohranjeno, kupi Inž. Katerbic, državna žrebčarna, Ponoviče prt Litiji. 24808-6 ZAMEN}AM Začetek ob 19.: društva 1 FOTO Agfa-Karat s filmi zamenjam za dobro ohranjeno žensko kolo. Naslov v oglasnem oddelku. 24727-7 ZENSKO KOLO. skoraj novo, zamenjam za moško ali harmoniko. Vrt-nik Vinko, Spodnji Brnik, štev. 5, p. Cerklje. 24465-7 POLTONSKI AVTO zamenjam za dobro ohranjen motor do 350 cm3 ali prodam. Naslov v podružnici Slov. poročevalca, Kranj. 24464-7 ELEKTRIČNI MOTOR aeg H ks. zamenjam za enak motor lVt ks 220— 380. Naslov v ogl. odd. 24812-7 VITEL, dobro ohranjen, aamenjam za kravo alt prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 24.658-7 NEPREMIČNINE POLOVICO DVONADSTROPNE HIŠE v Zagrebu z balkonom, lokalom, velikim vrtom prodam 425.000 din. Ponudbe pod Sredi Zagreba na podruž-, nlco SP Maribor. 24804-8 PARCELO v okolici Ljubljane kupim. Ponudbe pod »800« na oglasni oddelek SP. 24741-8 ENO- ali DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Mariboru ali kjerkoli na Štajerskem blizu železnice ali avtopostaje kupim. Ponudbe pod Penzionist na podružnico SP Maribor. 24526-8 SOBE - sr ANO VANIA ŠTIRISOBNO STANOVANJE v Celju-mesto zamenjam z 2- do 4 sobnim stanovanjem v Ljubljani ali okolici. Naslov v ogl. odd. 24410-10 URADNICA išče opremljeno sobo, po možnosti blizu centra Ljubljane. Po želji ima tudi lastno posteljnino. — Ponudbe pod: Takoj na podružnico SP Maribor 24324-10 ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za dvosobno ali veliko prazno sobo v centru. Ponudbe pod : Lepa soba na oglasni odd. 24722-10 SOBO, prazno ali opremljeno, iščem za eno ali dve osebi. Posteljnina lastna. Ponudbe pod Dober plačnik na oglasni oddelek. 24730-10 ŠTUDENTKA višje pedagoške šole — išče opremljeno sobo v centru mesta ali v bližini tramvajske postaje. V zameno daje inštrukcije iz matematike, kemije ali slovenskega jezika. Lahko tudi plača po dogovoru. Perilo lastno. Ponudbe pod Inštrukcije na oglasni oddelek. 2381G-10 VELIKO SONČNO SOBO s štedilnikom, prazno v centru mesta zamenjam za sobo z drvarnico. Ponudbe pod Drvarnica na ogl. odd. 24765-10 OPREMLJENO SOBO brez perila oddam samcu brez obiskov. Točne ponudbe pod značko Plačam v naturalijah na ogl. oddelek. 24762-10 STUDENT STS išče sobo z lastnim perilom v centru ali v bližini tramvajske postaje. Ponudbe pod Celjan na podružnico SP Celje. . 24799-10 MIREN TEHNIK nujno išče opremljeno sobo za šest mesecev. Ponudbe pod Lastna posteljnina na oglasni oddelek. 24577-10 DVA ŠTUDENTA Tržačana iščeta opremljeno sobo. Ponudbe pod Trst na oglasni oddelek. 24719-10 URADNICA z lastnim perilom išče kjer koli sobo. Ponudbe pod Mirna III. na oglasni oddelek. 24717-10 VISOKOŠOLKA išče majhno sobico* gre kot sostanovalka in inštruira začetnike iz latinščine. Ponudbe pod Skromna na oglasni oddelek. 24675-10 PRAZNO SOBICO išče uradnik. Ponudbe pod 600 na ogl. odd. 24826-10 RAZNO ORODJE za motorno črpalko Je bilo najdeno. Dobi se: Tržaška cesta številka 124. 24788-14 razveljavljam izgubljeno sindikalno izkaznico št. 226276 na Ime: Hribernik Roza, Ločnlkarjeva ulica šteV. 11. 24726-14 IZGUBLJEN JE BIL rjav nizek čevelj št. 35. Prosim poštenega najditelja, naj ga proti nagradi vrne pri vratarju na flnačnem ministrstvu 24725-14 IZGUBIL SEM dne 15. avgusta v Vlž-marjlh od proge do Karla Kregarja naočnike v črnem okviru. Poštenjak naj Jih proti nagradi odda pri Ka-zirju, nasproti Buffettf. 24743-14 PREKLICUJEM veljavnost potrošniške nakaznice za tekstil na ime: Cvelbar Štefka, reg. št. 9890. 24744-14 UKRADENA mi Je bila listnica z denarjem in naslednjimi dokumenti: osebna Izkaznica št. 057575, Izkaznica OF, potrdilo voj. komande o stalni nesposobnosti. Izkaznica bivše Dentistične zbornice ln vojaško roza-lzkaznico Vse listine preklicujem, morebitnega lzsledltelja pa nagradim. Bevc Joško, dentist, Ljubljana. Gosposvetska 4. 24773-14 RAZGLAŠAM za neveljavno ukradeno osebno Izkaznico. — Vazzaz Silva, Ljubljana, Celovška 95 a. 24739-14 GOSPODINJE ! Zakaj pustite še vedno ležati stare steklenice na podstrešju, v kleteh ln shrambah 7 Prinesite vse steklenice, od najmanjše do naj-večje, tudi mastne, ln oljnate, podjetju »Steklenica-promet«, podjetje za promet z rabljenimi steklenicami, — Ljubljana, Frankopanska ulica št. 6, ki vam plača za Iste najvišje cene. — Na telefonski poziv pridemo iskat steklenice na dom. — Telefon številka 36-66. 24753-14 RAZVELJAVLJAM dne 21. t. m. Izgubljeno osebno Izkaznico na ime: Košir Frano. Celovška cesta številka 97 a. 24769-14 IZGUBIL SEM osebno izkaznico ln tramvajsko karto — na Ime Košir Franc. Najditelja prosim, da jo vrne na naslov stanovanja ali pa na ogl. oddelek. 24772-14 UKRADENA MI JE BILA tekstilna nakaznica s 160 točkami. Preklicujem njeno veljavnost. — Zupančič Stanko, Brežina štev. 90, p. Brežice. 24770-14 RAZVELJAVLJAM kolesarsko knjižico št. 80015 za kolo znamke Meve na ime Vilfling Herman. 2463 6-14 ALI STE ŽE POSLALI STEKLENICE podjetju »Steklenica - promet«, Frankopanska ulica 5, tel. 38-66? 24754-14 POZOR. IZGUBLJENO! Dne 10. avgusta 1948 sem izgubila na novi asfaltni cesti Žirovnica - Bled svetlodrap Jopico s temnordečimi progami. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne: Bled-Zagorica 40, (nasproti hotela Union). 24797-14 STENICE vam uničimo (tudi izven Ljubljane), stanovanje takoj uporabno. Interesenti, pustite naslov v ogl. oddelku pod Diskretno. 24781-14 PODPISANI OBŽALUJEM vse žaljivke zoper Kmetca .aneza, s katerim sem ga popolnoma neupravičeno žalil na postajališču v Cirkovcih ln se mu zahvaljujem, da Je odstopil od kazenskega postopka — Bogme Anton. Ješenca št. 27. 24528-14 RAZVELJAVLJAM oblačilno nakaznico na Ime Pajlč Mate, Gledališka ulica 2. 24718-14 RAZVELJAVLJAM osebno izkaznico na ime Ducman Marica, Fram številka 114. 24671-14 ZATEKEL se je mlad lovski pes istrski brak. Dobi se pri Avseniku Ivanu. Moste, Žirovnica. 24668-14 PREKLICUJEM Izgubljeno oblačilno nakaznico I-R-l št. 24346, izdano od rajonskega odbora Rakovnik-Vič na ime: Vrbinc Lado. Peruzzijeva 105. Ljubljana. 24756-14 IZGUBLJENA je bila prometna knjižica za avto »Ford« sive barve, glaseča se na ime Bertoncelj Marija, številka registracije 2363. Razglašam jo za neveljavno. Rudnik barita. — Škofljica. 24795-14 RAZVELJAVLJAM vojaško knjižico št. 6887 in osebno legitimacijo, izdano v Zagrebu na ime Vedenik Albin, ter legitimacijo kolesa na ime Fakin Anica št. 1341190. 24793-14 PREKLICUJEM veljavnost živilskih nakaznic Navl, Om 2, dve Om 1. Špiler Edi. Erika, Marijan, Antonija, Trbovlje, Loke 357. 24807-14 PREKLICUJEM veljavnost oblačilne nakaznice J. D-I št. 14.462. Žirovnik Jože, Loke 180, Trbovlje. 24806-14 ŠOP KLJUČEV sem izgubil (8). Oddati jih proti nagradi 300 na Tyr>. vi cesti 17, Okviri-Götzl. 24824-14 + Po kratki težki bolezni nas je danes za vedno zapustil naš prisrčno ljubljeni brat, stric in svak dr. LEO STARE načelnik banske uprave v pok. Na zadnji poti ga bomo spremili v sredo. 25. avgusta 1948 ob pol 18. uri iz kapelice sv. Nikolaja na .Žalah v rodbinsko grobnico. Ljubljana, 23. avgusta 1948. Rodbina Stare, Majaron, Pauliucci in Urbanc. Obveščamo vse sorodnike, prijatelje in znance, da je tragično preminul dne 13. avgusta 1948 v najlepši mladosti moj preljubljeni mož, naš sin, brat, bratranec, stric, svak FRANJO KRIŽANIČ elektromonter Pogreb nepozabljenega bo v torek, 24. avgusta 1948 ob 15.30 na pokopališče na Pobrežju. Maribor 22. avgusta 1948. Žalujoči: žena ter ostalo sorodstvo. .1 Nenadoma nam je umrla naša * ljubljena sestra AMALIJA PERNE roj. MEDICA vdova po viš. želez, inšpektorju Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 24. t. m. ob pol 5. popoldne z žal, Iz kapelice sv. Nikolaja, k Sv. Križu. Ljubljana, 22 avgusta 1948. Žalujoči: sestre in bratje ter ostalo sorodstvo. V nedeljo je umrla naša dobra ■ mama in stara. mama IVANA OGORELEC roj. TAVŽE J Pogreb bo v torek, 24. t. m. o o ±,ol 5. popoldne iz Šmarja na šnjo pokopališče. Lavrica, Ljubljana, Črnomelj, Kranj, 22. avgusta 1948. OGORELČ_ VT. Vsem sorodnikom in zna. v..n sporočamo, da je v 82. Kiu : ia-rosti umrl naš dragi oče, stric, last LEOPOLD BORJA Pogreb bo v torek, 24. t. m. ob 5. popoldne z Zal, lz kapele sv. Frančiška, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Cleveland, 22. avg. 1948. ŽALUJOČI OSTALI. + Dotrpela je danes naša zlata mama in stara mama IVANA MAJCEN roj. GOSTINČAR posestnica in bivša gostilničarka v Ljubljani. Ižanska 3 Pogreb blage pokojnice bo v sredo, 25. t. m. ob 17. z žal, lz kapele sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 23. avgusta 1948. Žalujoči ostali: Mihael in Stanko, sinova, Lenka por. Bevc, hči. vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo. I, Naznanjamo vsem sorodnikom, ■ prijateljem in znancem, da je nenadoma preminul moj mož, brat. stric, svak FRANC ZUPAN Pogreb dragega pokojnika bo v sredo. 25. avgusta ob 9. uri Iz hiše žalosti na farno pokopališče Mengeš.,, Jarše, Lesce, Sp. Brezovo, Ljubljana. Novo mesto, 24. avgusta 1948. Žalujoči: žena ln ostalo sorodstvo. Ivan Ribič - Stojan: Uudje onkraj reke Roman 2W »Trije, štirje policisti, največ, so bili na njih. Videti je, da vozijo municijo ali kaj takšnega. Pokriti so bili in do vrha naloženi. Pojdimo zdaj! Voranc nas že težko čaka.« »Je daleč?« »Dobro uro. — Tudi .ti greš z nami, Liza?« »Zakaj pa ne bi šla?« Vinko se je obotavljal. * »Ne vem, če bo Vorancu praiv...« Čutil je, da je uporno dvignila glavo. »On mi ne bo branil.« »Kakor veš... Zdaj pa le! Ne smemo več izgubljati časa.« Vodil jih je skozi gozd po že izhojeni sledi Kmalu pa je zavil v levo in zagazil v globok sneg. »Po bližnjici bomo šli,« je šepetaje povedi Bertlu, ki je šel za njim. ' »Sled se bo poznala...« »Brez skrbi! Čisto vseeno je, kje bredemo potok. Nižje doti je plitvejši in drži skoraj do ceste.« Sneg je bil moker in se je nabiral na čevlje, da so postajali težki. Počivali pa «o šele, ko so prišli do majhnega potoka, ki se je vil med grmičjem in zvitimi koreninami smrek ter borovcev. Voda je tiho šumljala; ledeno skorjo je v zadnjih dneh vzelo pomladno sonce. »Kdo je zadnji?« Vinko je v temi napenjal oči. »Urh.« Berti je stopil korak nazaj. »Ne, Lekše je zadnji.« Vinko je vzel iz žepa nož in ga nestrpno stisnil Bertlu v roko. »Lekšeju ga daj.« Berti je razumel. Sam je odrezal košato smrekovo vejo. »Kar počasi naprej pojdi tel Bom že jaz sled zabrisal... Se boste sezuli?« »Ne, ne; naprej! Mudi se.« Bend je šed precej daleč nazaj; z vejo je poravnal sled, in ker v temi ni ničesar videl, je zdaj pa zdaj z roko otipaval stopinje. Čim bliže je bil potoku, tem sknbneje je brisal sled. Šele, ko se je prepričal, da so tudi stopinje na bregu potoka dovplj zabrisane, je odhitel po plitvi strugi za drugimi. Drselo mu je po spolzkem dnu, toda vedno hitreje se. je čofotajo gnal dalje. Bal se je že, da jih je zgrešil, ko ga je nekdo zaustavil: »Pšt, pštl« »Si ti, Vinko?« »Ne; Lekše. Ne znaij bolj tiho hoditi?« »Sneg je južen; težko sem zakril sledove,« se je ognil očitku. »Ste me dolgo čakali?« »O, dolgo, dolgo.« »Naprej,« je šepetaje velel Vinko. Potok se je izgubljal pod lesenim mostičem, ki je držal čez precej široko, izhojeno gozdno pot Vinko se je oprijel bruna, ki je štrlelo iz mosta, in se potegnil na pot. Počakal je, da so prišli vsi za njim. »Zdaj ni več daleč... Sledi pa noben vrag ne more izvohati ..« Drug za drugim so šli po poti. Čez kratek čas se je začelo med drevjem svetlikati. Vinko je zadržal korak. »Tiho, tiho... Tam spodaj je cesta.« Vseh se je polaščal dražeč, tesnoben nemir. Ko so priši iz gozda, so zadržali korak. Samo še nizko grmovje in ozek pas ravnine jih je ločil od ceste... »Tu bomo ostali?« je šepnil Berti in se dotaknil Vinkove roke. Oni je samo stresel z glavo, kakor da ga je vprašanje ujezilo. Obrnil se je spet v hrib, nazaj proti gozdu. Pohiteli so za njim, ne meneč se za mrzle poledenele veje, ki so jih tolkle po obrazih. Niso več dolgo hodili. Vinko se je kmalu ustavil. »Počakajte!« jim je tiho velel. Njegovi koraki, katere je dušil sneg, so se hitro oddaljili. ln uprave at 55-22 do 55-20, telefon uprave za ljubljanske na ročnike at 88-23 — Tiskarna »Slovenskega poročevalca« — Odgovorni Urejuje uredniški odbor, Ljubljana, Knafljeva ulica ät, 5/H — Telefon