Političen list za slovenski narod.
Po poŠti уг*)шм •»!}«: Sa telo Uto p»eđpla4aa ЈБ rld., za pol leta 8 gld., xa četrt Io'« i tld., aa ,»d»» |
meiec 1 fld. tO kr.	y
V hdmlniarraefji prejeman velja:	i
Ia «ele teto IS *ld., sa pol leta в rld., ta ćelrt leta 3 jld., za jedtn «*»«c 1 glt. * V Ljubljani na dom poailjan velja 1 gld. 20 kr. vsč aa ]«to. Poiaen« Številke po 7 kr.
Karoenino in osnanlla (iaserate) vsprejema npravniitvo ia ekspedleija v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve uiiee «t. 2.
Rokopisi se ne тгабајо, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Bemeaiikih ulicah It. 2, I., 17.
Ixh»J« vsak dan, izvzemli nedelje in prainike, ob pol 6 ari pepoldn«,
©v. 131.
V Ljubljani, v petek U. junija 1897.
Letnili XXV.
Mejnarodiii shod za varstvo delavcev.
Liberalno narodno-gospodarsko sleparstvo je ponižalo svobodnega delavca v blago, v stroj. Laži-liberalizem delavcu ne priznava nobenih osebnih, nobenih družinskih pravic, nobenih pravic do zdravja in življenja, njemu je delavec oiodje sicer orodje iz kostij, mesa in krvi, katero v zvezi z železnim orodjem izrablja liberalizem v svoj dobiček.
Narodno-gospodarski liberalizem je šiloma raztrgal vsako zvezo mej narodnim gospodarstvom in mej nravnostjo ter to svoje sleparstvo zakrival s puhlico o svobodi dela. Vendar se zdi, da je ta usodna napaka sedaj že vsaj v teoriji premagana. Priznava se namreč splošno, da je potreba državam kaj storiti za blagor delavskih stanov, s tem, da se po tovarnah in zlasti ru-dokopih skrajša delavna doba, da se prepove delo ob nedeljah, da se izdajo varstvene naredbe za ženske in otroke. V tem oziru se je tudi po raznih državah marsikaj poskusilo in z zadovoljnostjo moramo reči, da pri tem v Avstriji nismo zadnji.
Vkljub temu, da so se v tem oziru izvršili le neznatni, neizdatni poskusi, vendar že tožijo industrijski krogi o velikih bremenih, katera so se jim naložila s temi zakoni. Na javnem svetovnem trgu pravijo ti krogi, da ne morejo tekmovati z onimi industrijskimi državami, ki nočejo poznati nobenega zakonitega varstva delavcev proti izkoriščanju.
Odtod izvira splošna zahteva po mejnarodni vreditvi varstva za delavce. Le tem potom pravijo je mogoče vspešno ustaviti se brezo-zirni denarja lačni, zlati internacijonali.
Ta ideja sloni na podlagi krščanstva in zahteva jo pravičnost. V tem oziru si je pridobil resnih zaslug švicarski krščanski socijolog K u r t i s , ki je že 1. 1888 prodrl v narodnem svetu s predlogom, naj
se evropske države pozovejo, da prično posvetovanja za mejnarodno izvršitev delavskega varstva.
Za), da so se razun Avstrije druge države večinoma izrekle proti temu. Tudi v ta namen leta 1890 sklicana konferenca v Berolinu stvari ni prav nič pospešila. Ko je Kurtis spoznal, da v teh visokih krogih ne najde nobenega smisla za tako blagodejno delo, podal se je mej ljudstvo.
Na delavskem shodu v Bieli je bil vsprejet predlog, osnovati organizacijo delavcev brez ozira na politično strankarstvo ter nje zastopnike sklicati na posvet v Ziirich.
Papež Leon XIII. je pohvalil Kurtisa za njegovo socijalno delovanje ter v lepih besedah pritrdil ideji za mejnarodno vreditev delavskega varstva. Ta posvet v Zurichu pa se ni vršil 1. 1894, kakor je bilo dogovorjeno, ker je vodstvo nemške in avstrijske socijalne demokracije sklenilo, da se tega shoda ne udeleži. Sedaj pa se zopet piše, da so se socijalni domokratje premislili, ter sklenili, da se udeleže takega shoda.
Koliko in kaj da so bo dognalo na tem shodu, seveda sedaj še ne moremo vedeti, vender toliko rečemo, da je stvar pri dobri volji izvedljiva ter da je to jedina pot res vsestranski vrediti varstvo delavcev.
Pošta, barkoplovje, oskrbovanje ranjencev itd. vse to je dandanes določeno potom mejnarodnih pogodb in mejnaroduega prava. Zakaj bi toraj ne bilo mogoče v knjigo mejnarodnega prava vrvstiti tudi zakonitih določil za varstvo delavcev. Temu poskusu se bo seveda kapitalizem upiral z vsemi silami, kajti kapitalisti inštinktivno čutijo, da bodo z mejnarodno uredbo delavskega varstva zadeti njih žepi. Kakor je namreč zrak potreben človeku za življenje, tako je svetovna konkurenca pogoj in življenje za kapitalizem.
Svetovni trg je za kapitalista raj
LISTEK.
V spomin preč. gosp. f Jan. Kačarju,
župniku na Boh. Beli.
Nemila smrt! Kjer tvoja sapa dahne, Življenje mrje, sahne, In cvet na tleh je strt — Nemila smrt!
Ze zopet dahnil je tvoj dih, Ze zopet padel cvet: Odpadel zopet nem in tih Nam mož je mladolet! In legel je na božji vrt — Nemila smrt!
Oj mož, kreposten in značajen, Brezmadežen in neomajen, Živeč le v božje cerkve čast, Živeč le rodu v čast in rast — On padel je potrt Nemila smrt 1 A, smrt, tvoj ni — On še živi 1
Telo počiva, A duh njegov še čuje, Se čuje, še deluje! Z dišečim cvetjem se pokriva Že ona njiva, Ki on jo je zasajal, Ki on jo je napajal, Da božje seme ne zamre, Svetil ga slana ne zatre.
Ko gledal še je cvetno setev, Z veseljem čakal je na žetev, Goreče prosil je Boga, Da blagoslov obilen dtl. Moža molitev, Moža daritev
Uslišala nebesa so dobrotno, Napor in trud mu povrnila stotno: In v srcu uk sejan, Brsti in raste dan na dan.
Že cvet cvetć in sad zori, A mož pod rušo hladno spi, Telo mu spi, A duh živi — Cvetu, sadu se veseli! Telo počiva —
A duša rajski mir uživa I J. Mina».
in svetovna cena njegov bog. In dokler so v posameznih državah pogoji za produkcijo neenaki, toliko časa je nemogoče odstaviti svetovno konkurenco. Zakonito mejnarodno varstvo delavcev bi to nejednakost vsaj zmanjšalo iu s tem bi dobil kapitalizem hud vdarec.
Namen temu zborovanju mora biti tedaj ta, da določi zahteve v tem oziru, ter da osnuje iz parlamentarcev mejnarodno preosnovateljno stranko, ki bi po svojih zastopnikih v raznih državah skušala prodreti s svojimi zahtevami. Naloga posameznih držav pa je otresti se onega nevarnega navdušenja za svetovni trg, kateri le tepta človeške pravice v korist kapitalizma. Država si mora konečno vendar le osnovati samostojno narodno-gospodarsko polje, da ne bo treba recimo kmetu giniti lakote, ako se n. pr. slučajno v Avstraliji žito ceneje prideluje, kakor pri nas, ter da ni treba domačega delavca vreči na cesto, ako kak Japonec ali Kitajec polovico ceneje in dlje dela kakor on. Ako se zasnuje tako samostojno narodno-gospodarsko polje, potem je vso ost izgubilo strašilo, katero sedaj pod imenom zakona o ponudbi in povpraševanju tako drakonično pritiska na delavske stanove.
Ako se pa države za to ne potrudijo, tedaj bo ves trud za mejnarodno vravnavo varstva delavcev brez vspeha. Kajti povsod, kjer koli bodo prišli zastopniki delavskih stanov s svojimi predlogi pred parlament, izjavljali bodo zastopniki vlad, da so sicer popolnoma za take predloge, vendar morajo čakati, da se vvedejo jednaki zakoni tudi po drugih državah, dejali bodo, da je ta ali ona zahteva popolno opravičena, vendar pa se mora naša industrija ozirati ne na pravičnost, marveč na svetovni trg.
Brez kazni pa se to ne bo godilo; kajti kadar mogočneži zlorabljajo pravičnost, pletejo si s tem ob enem tudi šibo. Ako se v naši dobi narodno gopodarstvo ne spravi v so-
f Prošt Jožef Heržič.
Iskrena ljubav nam veleva, s pričujočimi vrsticami položiti skromen spomenik na gomilo blagemu prijatelju, možu odličnjaku, ki ni bil velik samo pred svetom, nego že, tako upamo, velik tudi v nebeškem kraljestvu, za katero se je ves čas svojega življenja trudil. Mož ta je dne 29. aprila 1.1. umrli prečastiti gospod Jožef Heržič, knezoškofijski konzistorijalni svetovalec, infulirani prošt, nadžupnik in dekan v Ptuju.
Pokojni prošt se je porodil dne 27. februvarija v Mihovcih hišna št. 4 pri Veliki Nedelji kot sin poštenega črevljarja Jakoba Heržiča in Helene, roj. Kekec. Pobožna mati mu je že v nežni mladosti vcepila duha pobnžnosti in strahu božjega, ki je bistrega in živahno-veselega Jožefa v nevarnih letih dijaškega življenja obvaroval nepopačenega in ga do-vedel v duhovski stan.
Ko je bil ljudsko šolo pri Veliki Nedelji dokončal, poslali so ga stariši v četrti razred mestne šole v Ptuju, od tod pa leta 1855 v Gradec na gimnazijo. Ze v naslednjem letu je bil vsprejet v ta-mošnje dijaško semenišče, v katerem je vseskozi z odliko dovršil nižjo gimnazijo. L'dta 1859 odšel je kot semeniščan v Maribor ter je ondi ravno tako izvrstno študiral in gimnazijske študije leta 1863 z
g 1 a s j ti z n r a v n i ni i zakoni, tedaj naj si grozne posledice na gospodarsko • socijalnem polji pripišejo mogočneži sveta na svoj rovaš. Zgodovina človeštva jih bo obsodila.	—n.
Podružnični shodi na Koroškem.
(Izv. dopis.)
Kako eminentne važnosti so za nas na Koroškem shodi podružnic sv. Cirila in Metoda, kaže znova pisarjenje nasprotnih listov, ki se zlasti v zadnjem času zopet strastno zaganjajo v omenjene shode in govornike, ki na njih poučujejo ljudstvo. Odgovor od naše strani na vsa taka izzivanja je ta, da pridno prirejamo take shode v izpodbudo rojakom in v „veselje" nasprotnikom.
Dne 23. maja je zborovala podružnica za Spodnjo Ziljsko dolino in župnijo Vrata v Zahomcu. Shod je bil izredno dobro obiskan, navdušenje veliko. Govorili so gg. L. Vavtižar, Gregor Einspieler, M. Krejči, J. Katnik, J. Milonik in J. Varmut. Posebno je ugajalo zborovalcem petje vrlih ziljskih fantov in deklet.
Dne 30. maja je bil zbor podružnice zaOpače in okolico v Šmarjeti v Božu. Tudi ta shod je bil dobro obiskan. Govorili so gg. župnik Seebacher, F. Kandut in M. Spek. Da je bil shod povsem na svojem mestu, kaže strupeno zabavljanje „Bauern-Zeitung-e" !
Celovška podružnica sv. Cirila in Metoda, najstarejša izmed obstoječih 16 podružnic ua Koroškem, je imela v sredo dne 2. t. m. v mali vrtni dvorani Sandwirtove gostilne v Celovcu svoj letni občni zbor. — Po pozdravu gosp. predsednika je poročal mestni kaplan gosp. B o z m a n o delovanju podružnice v minulem letu.
Delovanje podružnic sv. Cirila in Metoda je ia nas koroške Slovence jako velikega pomena, ker se po njihovih shodih poučuje in navdušuje naše ljudstvo za dobro stvar. Krasen sad delovanja podružnic je velikovška „Narodna šola", katere vspehov se more s posebnim vzrokom veseliti naša podružnica.
S pozivom od dne 25. julija 1895. leta obrnila se je namreč do slovenskih rodoljubov, naj podpirajo narodno šolo s tem, da se zavežejo plačati po 10 gld. na leto do skupnega zneska 100 gld. Pozivu se je doslej odzvalo 39 rodoljubov, ki so zložili vkup 1080 gld. Pet gospodov je vplačalo že celi stotak. Odbor potrdil se je stari. Le na mestu g. M. Ražuna, kateri se je preselil iz Celovca in kateremu se izreče za njegovo delovanje v korist družbe prisrčna zahvala, se voli blagajnikom gosp. stolni kaplan J. Hribar. Pri „slučajnostih" se je sprožilo še več nasvetov v prid naši družbi.
Dodamo svojemu poročilu prošnjo, naj gg. rodoljubi ne zabijo našega poziva v prid velikovške šole ter naj marljivo pošiljajo obljubljene desetake g. blagajniku. One gospode, ki se doslej še niso odzvali našemu pozivu, prosimo, da to store sedaj, ker, kakor povsod, je tudi tu v združenju moč, in iz malega raste veliko !
Podružnica za Velikovec in okolico je imela dne 7. t. m. dobro obiskan občni zbor v St. Štefanu v Trušnjah.
odliko dokončal. Tudi maturo napravil je vseskozi z odliko.
Dasi so mu nekateri profesorji zelo prigovarjali, naj se zaradi svojih izrednih zmožnostij poda na vseučilišče, odločil se je po lastnem nagibu za duhovski stan ter je v jeseni leta 1863 vstopil v mariborsko bogoslovje. Vedno vesel, ljubeznjiv in poln nedolžnega humorja je bil ljubimec vseh bogo-slovcev, pa tudi profesorji so ga zlasti zaradi njegovega vedenja in izredne marljivosti zelo čislali. Z ozirom na to je bil tudi kot tretjeletnik dne 29. julija 1866 posvečen v mašnika.
Po izvrstno dovršenih bogoslovskih študijah prišel je 1 septembra 1867 za kaplana k Svetinjam, a že čez sedem mesecev so mu odkazali njegovim zmožnostim primernejši delokrog, namreč službo drugega kaplana pri Sv. Petru poleg Radgone, katero je dne 3. aprila 1868. leta nastopil. Le nekaj čez dve leti je tukaj služboval, a ko je dne 1. avgusta 1870 odhajal na Ptuj, je bilo za njim ebčno žalovanje in tudi župnik Janez Kurnik, ki ga je spremljal na njegovo novo mesto, poslovil se je od njega s solzami v očesih.
Tudi v Ptuju, kjer je opravljal ob jednem službo veroučitelja na tamošnji deželni gimnaziji, postal )e kmalu v obče priljubljen; spoštovali in lju-
Politicni pregled. •
V Ljubljani, 11. junija.
Dunajski krščanski socijalisti pravi prijatelji ljudstva. Strajk uslužbencev dunajskega tramwayja je končan in sicer, kakor smo že omenili, ugodno za štrajkujoče. Dunajski tramway imajo v oblasti bogati židje, ki delajo pri tem izvrstne kupčije na troške slabo plačanih uslužbencev. Dolgo časa so uslužbenci prosili, naj vodstvo odstrani vsaj najhujše krivice, naj jim poviša plačo za 10 kr. na dan, uvede naj dvanajsturno delo, katero se pa ne sme pretrgati, kakor se je to dosedaj godilo, da so morali uslužbenci delati po šest do osem ur, potem so imeli nekaj ur počitka, a so morali isti dan sopet v službo za osem do deset ur, tako da so imeli večkrat na teden po 16 — 18 ur dela na dan. Družba ni hotela o vsem tem ničesar slišati in zato so uslužbenci napovedali štrajk za binkoštne praznike. Židovska družba tudi sedaj ni hotela nič slišati o ugoditvi opravičenih zahtev, ker je mislila, da bo delavce s stradanjem zopet prisilila k delu. To bi se bilo tudi zgodilo, ko bi v mestnem zboru imeli še večino židovski liberalci. Toda sedaj ondi vodi glavno besedo krščanski dr. Lueger, prijatelj delavskega ljudstva, ki je na očitanje židovsko-liberalnih mestnih odbornikov da veČina mestnega zbora hujska delavce k štrajku dejal : Kaj mislite, da bi mestni zbor podpiral bogato židovsko družbo ter pritiskal na uboge delavce, katerim se od družbe gode velike krivice! In pri razgovar-janju z vlado in družbo, je Lueger dejal zastopnikom kapitalistične družbe: Ako ne bote držali pogodbe sklenjene z mestno občino ter skrbeli za promet po Dunaju, ako torej ne zaprežete vi, zapre-žem jaz, toda na vaše troške. Zagrozil je, da družbi naloži denarno globo po 50 tisoč gld. na dan ali pa da dožene sekvestracijo nad tramwaysko družbo. Tega so se pa židovski spekulantje vstrašili, krave niso hoteli dati iz hleva, zato so rajše žrtovali tele, ter se vdali vsem zahtevam svojih uslužbencev. Dr. Lueger in z njim krščanska večina dunajskega mestnega zastopa sta si pridobila velikih zaslug za delavce, ker sta jim pomagala tako odločno v hudem boju za vsakdanji kruh. Lueger sicer ni vsega dosegel, on bi bil najraje odvzel Židom tramway in skrb za promet izročil mestu v oskrb, toda ker se je družba vdala vsem zahtevam, zato po pogodbi ni imel povoda za to. Hvalevredno je bilo tudi to, da so Danajčani bili na strani štrajkujočib. Vozovi, katere je družba oskrbela za promet mej štrajkom, so vozili prazni binkoštne praznike, ljudje so ob straneh hodili peš in se smejali praznim vozovom. S to ugodno rešitvijo štrajka je dr. Lueger pokazal v dejanju, da ljudstvo ni zastonj stavilo upanja vanj, da on tudi sedaj, ko ima oblast v rokah, ni pozabil na delavce, marveč da se jim je v največji sili pokazal nad vse požrtovalnega prijatelja. Židovsko-li-beralni in socijalno demokratični listi delajo sedaj grozno kisle obraze, kajti s tem so si mej nižjimi delavekimi stanovi po pravici zagotovili krščanski antisemiti trdno zaupanje in krepko podporo, ki je važna vzlasti za volitve v peti skupini. Kako resna je bila uloga, katero so pri tem štrajku igrali krš-
bili so ga ne le Slovenci, ki so ga izvolili tajnikom in podpredsednikom narodne čitalnice, ampak tudi vsi pošteni Nemci. Sploh pa Se v isti dobi narodnostne razmere v Ptuju niso bile tako napete, kakor dandanes. Med udi štela je čitalnica tudi več Nemcev, ki so radi zahajali k raznim zabavam in veselicam slovenskega društva.
Iz Ptuja poklicali so Heržiča dne 1. okt. 1872 v Maribor. Ondi je sprva kot stolni kaplan, pozneje kot vikar in nekaj časa tudi kot provizor z mlade-niško vnemo in vidnim vspehom deloval blizu deset let v cerkvi in šoli. Pa tudi drugače je bil za vsako dobro stvar neumorno delaven. Zelo se je trudil in mnogo žrtvoval kot pevovodja za razvoj cerkvenega petja, nič manj pa tudi za katoliško rokodelsko društvo, kateremu je bil več let požrtvovalen predsednik. Zelo vspešno deloval je tudi kot večleten ud okrajnega šolskega sveta za mariborsko okolico ter prejel p&r priznalnih in pohvalnih pisem.
Nemški duh, katerega je v Mariboru srkal, pa ni zadušil njegovega narodnega mišljenja; tudi med Nemci ostal je vnet Slovenec ter je podpiral in pospeševal pri vsaki priložnosti narodno stvar, Deloval je kot tajnik katoliškega tiskovnega društva in kot upravnik „Slov. Gospodarja", pa tudi čitalnici je bil vedno zvest in delaven ud.
čanski antisemitje, kaže to poročilo, kako smešna je bila uloga socijalno-demokratičnih voditeljev, razvi-deti je bilo iz poročila o socijalno-demokratičnem strankarskem shodu, katerega smo objavili pred par dnevi. — Le pravi kristijani so pravi prijatelji ljudstva in nas zelo veseli, da je to ob tej priliki tako lepo pokazal župan dr. Lueger s svojo krščansko večino v mestnem zastopu dunajskem.
Za ogerski katoliški kongres so se pričele volilne priprave. Vsa ogerska se bode razdelila v volilne okraje po 60.000 prebivalcev. Vsak katoličan star 24 let ima aktivno, vsak, ki zna brati in pisati, ter je dopolnil 30 leto ima pasivno volilno pravico. Delegirancev svetnega stanu bode na kongresu 134. Nižja duhovščina bode zastopana po 30 odposlancih, kapiteljni bodo imeli 4 zastopnike, razun teh voljenih odposlancev bodo člani kongresa, 4 aadškofje in 30 škofov. — Na binkoštno nedeljo je mestna duhovščina v Budimpešti sklenila, da se bodo katoličani pozvali, samo take može voliti, kateri bodo pred župnikom in dvema pričama pismeno izjavili, da niso prostomavtarji. A vkljub temu bode voljenih gotovo veliko brezvercev, ki bodo na kongresu — branili in zagovarjali pravice katoliške cerkve. — Čudno in žalostno!
Ruska in vshodno vprašanje. Kakor poročajo „Mosk. Vedomosti", se Rusiji nič ne mudi, da bi se hitro rešilo vzhodno vprašanje; Rusija lahko čaka, posebno zato, ker bo ona le tedaj silila, na rešitev tega vprašauja, kader spozna, da ga bo lahko rešila ugodno za svoje namene. Prijaznost Rusije bo vsikdar na strani pravoslavnih narodov na Balkanu ; s tem pa ni rečeno, da bi morala Rusija odobravati in podpirati vsak nesmiseln in nespameten korak, katerega stori ta ali ona balkanska državica, posebno še, ako se to zgodi po vplivu nasprotnikov Rusije. Mnogi ne odobravajo tega, da se je Rusija pridružila v sedanji akciji evropskim velesilam ; toda ne pomislijo, da Ruska v tem koncertu igra odločilno vlogo in da pri tem največ trpi najnevarnejši nasprotnik Rusiji, namreč Angleška. Rešitev vshodnega vprašanja je odvisna od Rusije in se bo izvršila tako, kakor bo to zahtevala Rusija. — Mogočno se slišijo te besede, a z ozirom na de-janjske razmere popolno resnično.
Mirovna pogajanja le počasi napredujejo. To polževo pot razlagajo s tem, da zastopniki velevlastij, ki se vdeležujejo pogajanj, nimajo od svojih držav nobenih splošnih pooblastil in so zaradi tega prisiljeni o vsaki točki, ki se obravnava, posebe iskati navodila pri svoji vladi. Grška pa mej tem igra zopet jako čudno ulogo. Dau za dnevom po-šilja spomenice državam, naj delajo na to, da se turška vojska čim preje umakne iz Tesalije, sama pa po svojih upornih elementih neti upor na Kreti, tako da so admirali evropskih velevlastij prisiljeni poslati svoje vojake na otok, da napravijo red, katerega so uporniki spremenili v popolno anarhijo. Vlade seveda ne morejo dognati popreje, da se Turška vojska umakne iz Tesalije, preden ni mir sklenjen, kajti ako bi se to zgodilo, bi precej Grška jela delati nove ovire za sklepanje miru. — Glede pogojev samih za mir se čuje, da bodo vlade vender le več koncesij priznale Turčiji, kakor se je to
i I i !Вг=5Г===	I
Zaradi tega so ga leta 1882, ko se je preselil na podeljeno mu župnijo Sv. Štefana v Spodnji Pol-skavi, spremljala tje najboljša voščila mu iz srca udanih Mariborčanov, ki so ga še tudi po njegovem odhodu vedno v blagem spominu ohranili.
V	Spodnji Polskavi, kjer je bil dne 16. marca navedenega leta vmeščen, našel je poleg ogromnih gospodarstvenih skrbij še precej neprijetne razmere, a s svojo bistroumnostjo in mu prirojeno ljubeznivostjo je kmalu vse premagal. Nasprotja so se poravnala, gospodarstvo uredilo in v blagi zastopnosti z vsemi župljani deloval je župnik Heržič čez vse vspešno v Spodnji Polskavi nad dvanajst let. S svojim uplivom, ki je segal daleko na okrog, je cel6 dosegel, da je slovenjebistriški okraj dobil naroden zastop.
V	priznanje velikih zaslug, katere si je bil za Spodnjo Polskavo pridobil, in v znak posebnega spoštovanja in ljubezni imenovali so ga občani s krasno diplomo častnim občanom SpodDje Polskave.
Pa tudi miloetljivi vladika Jakob Maksimilijan so njegovo večletno uspešno delovanje v dušnem pastirstvu pohvalno priznali ter ga dne 23. jul. 1888 odlikovali s častnim naslovom duhovnega svetovalca.
(Konec sledi.)
s početka mislilo in kakor žele Grki. Vojna odškodnina pravijo da bo precej velika in meja ob Ttsa-liji se bo za Turčijo prav zdatno ugodno vravnala in tudi Grki ne bodo imeli več vseh onih pravic, katere so po kapitulacijah do sedaj vživali. Vspeh teh za Turčijo ugodnih pogajanj ni toliko pripisovati Turčiji, kolikor nejedinosti velevlastij. Odločen odpor angleškega odposlanika proti velikim zahtevam Turčije je dosegel ie nasproten vspeh, kakor ga je Angleška pričakovala, Nemčija in Rusija sta porabili to napetost angleško v svoje namene in priznale Turčiji več, kakor bi bile sicer storile. — Iz vsega pa je jasno, da ni dobro volkov postavljati za sklepanje miru.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. junija.
(Pogreb umrlega g. župnika Fr. Wohinca) je bil zelo sijajen. Črno mašo z obilo ozistenco je zanj opravil in ga pokopal velečastiti gosp. dekan kranjski Mežnarec. Pogreba se je udeležilo 86 duhovnikov iz naše in iz drugih škofij, jasen dokaz, kako je bil ranjki gospod priljubljen in spoštovan od svojih duhovnih tovarišev. Od sile pa je bilo ljudstva, ki je prihitelo iz domače, rojstne in sosednih fara, iz-kazat svojemu ljubljenemu očetu zadnjo čast. Eo začne padati prst na rakev, začuje se glasen ne-utešljiv jok faranov, ki žalujejo za svojim duhovnim pastirjem. Kaj smo izgubili z ranjkim Ksaverom ni moči povedati. Bil je vzor-duhovnik. Dasi že dalj časa bolehen, je bil veduo Se delaven. Res čuditi se moramo, kako trdno in neupogljivo voljo je imel. Oslabel je že toliko, da ni mogel niti iz farovžs v cerkev priti — a dal se je pripeljati, da je mogel opraviti, čeprav ne lahko, presveto daritev, ne zmeneč se za svoje zdravje. Kako vnet je bil za olepšavo hiše božje, spričuje dovolj jasno župnijska cerkev. Koliko je popravil in marsikaj naredil na svoje stroške. Občeznana je bila njegova ljubezen do ubožcev. Vsak je dobil od njega dar, tudi manj vrednejši. Kaj rad je tudi podpiral slovenska društva, za katoliško časopisje je gorel in živel. Znana je velika pobožnost rajnega župnika. Najraje se je nahajal v cerkvi, kjer je premolil cele ure pred sv. Rešnjim Telesom. Njegovo češčenje do presvetega R. T. se najbolje kaže v bratovščini presv. R. T., v katero se jih je dalo mnogo zapisati na njegovo prizadevanje in katero je vedno opravljal skupno z svojimi farami. Ni zamudil niti ene ure. Rajnki je bil v resnici blag mož. Ne zastonj plačejo sedaj za njim njegovi farani in se ne dajo utešiti. Vedo in dobro čutijo, kaj so z njim položili v grob. Ako si potreboval dobrega sveta, tu pri njem si ga gotovo našel; ako si potreboval podpore, tu si bil gotovo uslišan. Koliko solz se je tu posušilo, koliko oma-gujočih iu obupanih src zopet okrepilo, ni nam znano. On, kateri vse ve, ga je za to gotovo že poplačal. Celo njegovo življenje je preveval duh sv. Salezija. Bil je ponižen, radodaren, goreč duhovnik. Kako napako si težko našel na njem. Pri tej bridki izgubi nam je jedino tešilo upajočim, da je on prejel za svoj trud že obilo plačilo. Njega sicer ni več, a duh njegov že šivi med nami in nas vabi in izpodbuja k delu.
(Gospodinjska šola v Ljubljani.) 2e večkrat se je poskušalo osnovati v Ljubljani gospodinjsko šolo za revnejša dekleta obrtnikov, malomeščanov in delavcev, a zanimanje za tak zavod je kmalu pojenjalo, šolaric ni bilo in tako je seveda prejenjala tudi šola. Včeraj je zopet povabil dr. Majaron več dam in gospodov na posvet za ustanovitev take gospodinjske šole. — Zborovanju je predsedoval župan Hribar, obširno o pomenu in namenu gospodinjske šole je poročal ofieijal M a n d e 1. — Razgovora o tem so se udeležili gg. Kune, dr. Požar, Gostinčar, Koblar, dr. Majaron in župan Hribar. Mnenje vseh govornikov je bilo, da je taka gospodinjska šola tudi za Ljubljano potrebna ter da je najbolje, da se zato napravi posebno društvo. Za osnovo takega društva se je volil pripravljalni odbor, v kateri so izbrane gospe Hribarjeva, dr. Tavčarjeva, Subičeva, dr. Volčičeva in gospodična Pavšekova ter gospodje dr. Majaron, Mandel in Gostinčar.
(Spomenik Friderik-a Baraga.) Iz O e 1 o v c a, dnć 9. jun. Gosp. akad. podobar Alojzij Prog ar, ki je proslavil slovensko imd že z mnogimi umotvori, je dodelal minuli teden krasen doprsen kip slovečega rojaka našega, misijonarja Friderika Barage. Izdelan je kip zelo mojstersko in originalno ter se to najnovejše delo vrlega gosp. podobarja
vredno pridružuje prejšnjim njegovim izdelkom. Kip je izdolben jako fino iu natančoo iz belega karar-skega mramorja. G. Progar je minule dni izpostavil svoje delo v izložbi bukvarja Rauntcirer-ja na Novem trgu. Občinstvo in tukajšnie česopisje se je jako pohvalno izreklo o njim. Krasni kip, ki se bode, kakor čujem, izpostavil na ogled tudi v Ljubljani, je namenjen za Baragov spomenik v župnijski cerkvi v Doberniču na Dolenjskem. —rn.—
(Is Planine) 10. junija: Huda ura je včeraj popoludne stresla svoj srd nad našo dolino. Blisk, grom in ploha — to se je vrstilo in ponavljalo vseskozi po dnevu in po noči. Treskalo je naglo zaporedoma na desno in na levo. Okolu 6. ure zvečer je strela udarila v „Farbarjevo hišo", šviguila po dimniku v kuhinjo in omamila dve ženski, ki sta imeli ondu opravilo ; — potem je sikala križem po tleh in se ua zadnje vender, ne da bi učiuila posebne škode, zgubila v zemljo. — Večjo škodo je strela napravila ob 9. uri zvečer v Studenem. Počila je v hlev posestnika Franceta Podboja, ki biva v Ameriki in užgala ogenj, ki je uničil dosti krme in lesa. Sreča, da ogenj ni segel naprej, ogorki so leteli daleč okrog. Nevarnost je bila velika, ker so tu hiše zelo na kupu in večinoma s slamo krite. Malokje je tako treba gasilnega društva, orodja in vodovoda, kot v tej vasi. — Bog nas varuj večjih nesreč !
(Zdravje v Ljubljani) od 80. maja do 5. junija. Novorojenih 14, vmrlih 15. Med njimi za jetiko 5, vnetjem sopilnih organov 1, vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 8 ; med njimi 4 tujci in iz zavodov 7. Zi infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za škarlatico 1, oslovskim (dušljivim) kašljem 1, vratico 1, mumps 1.
(Iz lavantinske škofije.) C. g. kapi. M. Skel je postal provizor pri sv. Ivanu poleg Spod. Dravograda, katera fara je do 14. t. m. razpisana.
(Gojenci infanterijske kadetne šole v Trstu) imeli bodo letošnje vaje v mapiranju na Gorenjskem in sicer od 18,—23. julija v Lescah, v Radovljici in na Bledu pa od 23. julija do 10. avgusta.
(V bolnišnico č. usmiljenih bratov) v Kandiji pri Novem Mestu so v pretečenem mesecu maju veprejeli 62 bolnikov, iz aprila jih je ostalo 32 — tedaj se jih je skupno zdravilo 94. Od teh jih je 51 ozdravelo, 10 zboljšalo, 4 so umrli. Koncem meseca jih je ostalo 29.
(Nesreča.) V Medvodah je dne 4. t. m. Franc Strgar pri razkladanju vreč tako nesrečno padel z voza, da je drugi dan umrl.
(Izpred porotnega sodišča.) Dne 8. in 9. t. m. je bila obravnava zoper Ant. Bistan iz Lašč, Fr. Sajovic iz Reke in Marijo Knez iz Lašč ragi goljufije. Auton Bistan in Marija Knez sta bila krivim spoznana ter prvi obsojen na 5 mesečno, druga na dvomesečno težko ječo poostreno pri obeh s postom vsacih 14 dni. — S to obravnavo je bilo porotno zasedanje zaključeno.
(Pogozdovanje Krasa.) Letošnjo spomlad so na Krasu posadili nad 2,300.000 raznih gozdnih drevesc, katere je oddala ljubljanska c. kr. gozdna drevesnica.
(Silni nalivi) so dne 4., 6. in 7. junija naredili veliko škode po južnem delu štajerskega Po^ horja. Ploha je odnesla mnogo rodovitne zemlje. — Toča je klestila po rogaški, svetokriški in kamniški okolici.
(Mlad doktor zdravilstva.) Letos je napravil v Varšavi na vseučilišču medicinec Poljak Borysik svojo zadnjo poskušnjo ter bil promoviran doktorjem zdravilstva. Star pa je ta dijak — 75 let. — Pred 54 leti se je vpisal na vseučilišču v Varšavi kot dijak, vender zaradi revščine ni mogel nadaljevati svojih naukov ter si je 20 let kot zasebni učitelj služil vsakdanji kruh. Prihranil si je v tem času toliko, da je nadaljeval svoje študije na univerzi ter prvo preskušnjo dostal z odliko. Preden pa je dovršil drugo skušnjo, je buknil 1. 1863 poljski vstanek, kateremu se je Borysik kot odločen Poljak pridružil z navdušenjem. Ko so Rusi zatrli upor, bil je tudi naš znanec mej onimi, ki so morali v Sibirijo učit se pokorščine do svojega vladarja. Ondi je bival do leta 1895 ; to leto je bil oproščen ječe. Tako se je vrnil v Varšavo, kjer je nadaljeval 1. 1863 pretrgane študije. Letos je častno prestal zadnji izpit ter se je naselil v Varšavi kot zdravnik. Mlademu doktorju veliko dela in dolgo življenje I
(Židovski profesor Rosenthal.) Kar so počeli zadnja leta vganjati židovi, je že nezaslišano. Ni še
dolgo od tega, kar je na Hrvatskem v Sisku židovski rabinar podlo skrunil in zasmehoval sv. krst. Dal si je prinesti mačko ter jo polil z blagoslovljeno vodo zato, da bi ponavljal, kar stori sv. katoliška cerkev, kadar podeli novorojencu sv. krst. Zdaj pa pišejo časopisi že zopet o židovski drzovitosti. — „Siiddeutsche Landpost" je objavila v svojih zadnjih številkah, kaj je počel v mestu Erlangen na Nemškem, židovski profesor Rosenthal. Ko je imel na univerzi svoje predavanje iz medicine, seciral je v šoli žabo ter jo nategnil, kakor se to godi pri predavanju te stroke na desko. Ko je bila žaba že na deski nategnjena, poreče ta nevernik svojim slušateljem : „Vidite, moji gospodje, kakor ta žaba, tako je bil tudi Kristus na križu razpet." — Ko je izustil ta neverni profesor Risenthal te bogoskrumne besede, nastal je med krščanskimi slušatelji velik nemir in psikanje po vseučiliščni auli. Kaj takšnega se drzne nezarobljen jud svojim krščanskim učencem v lice povedati. Kako gladko in z rokovicami na rokah hodi nemška vlada okoli judov, zato, da ji ta hebrejska kuga trga vso pozitivno vero iz src mladine. Kam še bo pač prišla srečna in kulturna Nemška, če ima še več takšnih učenih, nevernih matadorjev po svojih univerzah I Morda jih bomo na skorem doživeli. Mažar in Nemec, to sta dva naroda, v katera se krivonos najraje in najlaglje prelevi. Le naprej. Le dajajte jim gimnazije in univerze v njihove roke. Židovsko plačilo ste že kolikor toliko dobili, — splačali pa vas bodo takrat, ko vam bodo izruli vsakoršen verski čut. Tedaj Nemci in Mažari le sprejemljite jih, mi Slovenci pa pra-vimo : Samo krivonosov reši nas o Gospod. Pripomnimo še, da je to oni Rosenthal, kateri se tolikokrat navaja tudi od naših avstrijskih Nemcev, kakor „dika — svetla zvezda" nemškega liberalizma. Pustimo ga jim.
Društva,
(Redni občni zbor družbe s v. Cirila in Metoda) bo letos dne 5. avgusta v Skoijiloki.
(Vspored izletu pevskih zborov .Glasbene Matice" v Postojno dne 1 3. j u n i j a t. 1.) Odhod iz Ljubljane s poštnim vlakom točno ob 4. uri 25 minut zjutraj. — Prihod v Postojno ob 7. uri s slavnostnim sprejemom. — Po sprejemu zajutrek na vrtu pri „Ogerski Kroni". — Ob V»9. uri sveta maša v župni cerkvi, katero bere državni poslanec gospod dr. Ignacij Žitnik. — Odhod v jamo takoj po 10. uri, ki bo odprta ob Vili- uri ob svečanostni razsvetljavi. — Na plešišču, kjer bode igrala postojnska godba, poje mošvi zbor. — Ob V»2. uri skupni obed na vrtu pri „Ogerski Kroni". — Ob 4. uri popoludne koncert pevskih zborov na istem vrtu, kateremu sledi ljudska veselica in ples. — Odhod iz Postojne na kolodvor ob 9. uri zvečer. — Prihod v Ljubljano ob 7,12. uri po noči. — Postojnska godba bo izletnikom ves dan na razpolaganje.
(Čitalnica v Spodnji Šiški.) Vabilo k veliki vrtni veselici, katero priredi čitalnica v Spodnji Šiški v nedeljo, dne 13. junija t. 1. na Koslerjevem vrtu. — Cisti dohodek veselice je od-menjen zakladu za zgradbo „Vodnikovega doma" v Šiški. — Pri veselici sodeluje iz posebne prijaznosti si slov. delavsko pevsko društvo „Slavec". — Godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II., kralj Belgijcev št. 27. — Začetek veselici ob 4. uri popoludne. — Vstopnina 20 kr. za osobo ; čč. čitalniški člani ter otroci so vstopnine prosti. — Z ozirom na namen veselice, se preplačilom ne stavijo meje. — Ob neugodnem vremenu se preloži veselica na nedeljo dne 20. junija t. 1. — K najmnogobrojneji udeležbi vabi uljudno	čitalniški odbor.
(Zdravniška zbornica kranjska.) Vabilo k občnemu shodu po zbornici zastopanih zdravnikov dne 24. junija t. 1. ob 4 uri popoludne v zbornični pisarni, Turjaški trg št. 6 II. nadstropje. Dnevni red: 1. Poročilo o bolniških blagajnah, njih vplivu na zdravniške razmere in o sredstvih, kako je zabraniti oškodovanje zdravniškega stanu (poroča dr. Gregorič). 2. O ustanovitvi stanovskega reda za zdravnike (por. dr. Bock). 3. Ali naj se razširi disciplinarna pravica zbornice? (por. dr. Bock). 4. O evidenci vseh v Avstriji izpraznjenih zdravniških služb (por. dr. Bock). 5. Predlogi. Za sklepčnost shoda je treba, da je četrtina zbornično - obveznih članov navzoča, to je 18. Morebitni predlogi morajo se poslati pismeno predsedniku do dne 19. junija. Pozneje došli predlogi se ne obravnavajo na tem shodu. P. n. gg. zbornično obvezni člani dobili so od predstojništva stavljena vprašanja glede bolniških blagajn. Z ozirom na § 3. zborničnega zakona po-zivljejo se vsi oni člani, kateri še niso odgovorili na stavljena vprašanja, da to storć do 15. t. m. Navesti je tudi, koliko znaša letni paušal, ali koliko posamezna vizita in ordinacija. Oni gospodje, kateri so že odgovorili, a izpustili te svote naznaniti, naj blagovole isto naknadno storiti do 15. t. m. — Ob jednem dobe gg. p. n. Člani opravilnik zdravniške
zbornice kranjske, katerega je vis. c. kr. notranje ministerstvo z odlokom due 14. marca 1.1. št. 6280 odobrilo, kakor 1 iztis zborničnega zakona z dne 22. decembra 1891. Zbornica določila je zbornični prispevek za 1. 1897 z 6 gld., katero svoto blago-vole p. n. člani poslati do 20. t. m. blagajniku zbornice g. dr. E. Bocku v Ljubljani. Ker je to prvi sbod zdravnikov, katerega sklicuje zakonito zdravniško zastopstvo na Kranjskem, naprošeni so p. u. gg člani, da se polnoštevilno udeleže zborovanja.
—	V Ljubljani, dne 6 junija 1897. — Za predstojništvo zdravniške zbornice kranjske: Dr. K. B1 e i w e i s vitez Trsteniški, t. č. predsednik. Dr. V. Gregorič, t. č. tajnik.
(Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani) ima v nedeljo 13. junija v Leoninu v Udmatu ob desetih dopoldne po statutih določeno vsakoletno sv. mašo za prospeh društva in za dušni pokoj vseh umrlih članov in dobrotuikov.
(Vabilo k I. občnemu zbru kmetijskega društva v Dobrepoljah,) registro-vane zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil v nedeljo, due 13. junija ob 4. uri popoludne v prostorih bralnega društva v Dobrepoljah. — Dnevni red: 1. Odebrenje letnega poročila za I. upravno dobe. 2. Izvolitev petero izžrebanih članov načelstva. 3. Izvolitev nadzorstva in razsodišča. 4 Slučajnosti.
—	V Dobrepoljah, dne 30. maja 1897.
Načelstvo.
(Slovensko bralno in pevsko društvo „Triglav" v Radovljici) priredi v nedeljo dne 13. junija t. 1. v gasilnem domu gledališko predstavo, katere čisti dobiček je namenjen „Slovenskemu planinskemu društvu". — Drugikrat: „Revček Andrejček". Narodna igra s petjem v petih dejanjih, spisal K. Morre, poslovenil J. Bedčnek. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Konec po 10. uri.
—	Vstopnina: Sedeži I, vrste 70 kr., II. vrste 50 kr., III. vrste 30 kr. — Stojišča 20 kr. — Predplačila na sedeže dobiti je pri g. V. Hudoverniku, gostilničarju v Radovljici. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(Poročilo.) Okrajua posojilnica v Mokrouogu šteje koncem 1896. 1. 194 zadružnikov; med letom so izstopili štirje, na novo pa jih je pristopilo sede.m-inštirideset. Posojila: Med zadružniki je 183 dolž nikov. To leto prijavilo se je pri naši posojilnici za posojila 107 prosilcev za 17.725 gld. Od teh je prosilo za poplačilo dolgov dvaiušestdeset za 10.085 gld ; za nakup zemljišča sedem za 1.320 gld.; za nakup živine sedemnajst za 1.645 gld.; za popravo poslopij osem za 945 gld.; za zgradbo poslopij šest za 2.550 gld.; za nakup živeža iu obleke d v a za 160 gld.; za trgovino jeden za 150 gld.; za prifcetek obrti d v a za 500 gld. ; za potovanje v Ameriko jeden za 120 gld. in za izplačilo dote jeden za 250 gld. Ker pa posojilnica ni imela toliko denarja na razpolaganje, ni se moglo vsem postreči; zadruga je torej dala le sedemin-štiridesetim prosilcem posojila v skupnem znesku 8.730 gld. Stanje danih posojil znaša koncem 1896. I. 31.530 gld. Med letom se je vrnilo 1.860 gld. Posojila so dana samo na zadolžnice in sicer proti poroštvu 15.760 gld, proti vknjiževanju na zemljišča pa 15.770 gld. Hranilne vloge: Število izdanih hranilnih knjižic je do konca 1896. I. na raslo na dvainpetdeset. Stanje vseh hranilaih vlog koncem 1896. 1. je bilo 28.613 gld. 66 kr. Obresti pripisujejo se le na konci vssccga leta h glavnici (kapitalu). Deleži: Na račun deležev se je od osem-inštiridesetih zadružnikov to leto vplačalo 573 gld. Vsi vplačani deleži znašajo koncem 1896. 1. 2.223 gld. Izstopivšim zadružnikom se je med letom izplačalo 91 gld. deležev. Prihranjena zaloga: Prihranjena zaloga (rezervni zaklad) se izbira iz pristopnine zadružnikov in iz čistega dobička, od ka-tt-rega se jej mora sleherno leto najmanj 5% do-lagati. S 1. jaauvarijem 1897. 1. znaša prihranjena zaloga 476 gld. 88 kr. in pa ostali čisti prebitek 1896. 1. 33 gold. 42 kr., toraj skupaj 510 gold. 30 kr. Načelstvo posojilnice: je imelo vsako sredo popoludne, ako ni bil na ta dan kaki praznik, svojo redno sejo ; teh je bilo to leto 44 ; poleg tega je
imelo načel.-tvo še 29 izvanrednih sej. Pri vsaki seji je imelo načelstvo tudi pregled (škontracijo) blagajne. Računska pregledovalca sta med ldtom pregledala vse račune iu kujige, ter sta našla vse v najlepšem redu. — Prijateljem in podpornikom svojim zahvaljujemo se iskreno, proseč jih še nadaljne naklonjenosti.
V Mokronogu, dne 25. marca 1897.
Načelstvo.
Telegrami
Dunaj, 11. junija. Na Dunaju se je iz poslancev in nekaterih vplivnih oseb sestavil odbor, ki ima oskrbeti na Dunaju izdavanje novega nemškega lista, ki naj bi zagovarjal slovanske koristi. Program listu je baje že določen in potrjen in list začne kmalu izhajati.
Dunaj, 11. junija. Pri srečkanji državne loterije za dobrodelne namene dobi glavni dobitek 150.000 kron št. 209.412, 15.000 kron št. 176.564, 5000 kron št. 148.166, 4000 kron štev. 274.961, 3000 kron štev. 233.881, 2000 kron št. 181.591 in 1800 kron štev. 259.058.
Praga, 11. junija. Shod nemških naci-jonalcev v Egerju, ki bi se imel vršiti v nedeljo, je vlada prepovedala.
Rim, 11. junija. „Osservatore Romano" objavlja noto, s katero papež znova naroča francoskim katoličanom, da naj priznajo sedanjo državno obliko republike, ter zakonitimi sredstvi delajo nato, da se polagoma cerkvi prijaznejše zboljša državno zakono-dajstvo. Papež želi, da se v tem zjedinijo vse razne katoliške stranke na Francoskem.
Rim, 11. junija. Po Eimu listi raznašajo novico iz Aten, da je vlomilo 20.000 mace-donskih Srbov v Tesalijo, da zasedejo od Grkov zapuščene kraje.
London, 11. junija. „Standard" poroča, da je veliki vezir svetoval sultanu, naj zaradi sumljivega vedenja odvzame knezu Ferdinandu bolgarskemu dostojanstvo guvernerja nad Vzhodno Rurnelijo.
Carigrad, 11. junija. Novica, da so macedonski Srbi vlomili v večjem številu v Tesalijo, je neosnovana.
New-York, 11. junija. Vstajniki so blizo Havane z dinamitom v zrak razgnali železniški vlak, vsled česar je več nego sto ljudij, večinoma vojakov, mrtvih.
Tujci.
Pr Slonu : Logus iz Prage. — Spira, Piek, Goldsteln, Rothe, [Himty z Dunaja. — Aufmuth, Stern iz Gradca. — Schleyer iz Plzna. — Buzzi iz Novega mesta.
Pri Maliču: Stark, Raneelj, V ajda, Zanf, Kamaryl iz Dunaja. — Giiinhut iz Gradca. Trouve, Trampuš iz Trsta. — Birk iz Mudlinga.
Pri Lloydu: Kacjan iz Štajerskega. — Wastl z Dunaja. Leskovar, čadrara, Schneider iz Kočevja. — Erhovnic iz Ribnice. — Ilartman, Kaes s češkega.
Meteorologično porodilo.
a ■e a	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	-a л л . S S S a- b i?"
9| 9. zvečer		736-4	14-8	sl. jvzh.	jasno	0-0
10| 7. zjutraj 1U| 2. popol.		738	7 739	b	12 1 18-5	sl. ssvzh. sr. vzjvzh.	megla skoro jasno	
Srednja včerajšnja temperatur?,15'4°, za 18° pod normalom.
Zahvala.
307 1-1
Za mnoge tolažilne dokaze v solzah ter ustnih in pismenih izrazih najprisrčnejega sožalj», kateri so nama došli deleč najino bol ob neizmerni izgubi ljubljene žene ozir. matere
Amalije Kecelj roj. Likar
iz krogov zaancev, prijateljev in sorodnikov, izrekava najiskrenejšo zahvalo.
Posebno se še najtopleje zahvaljujeva: prečastiti duhovščini, vsem, ki se rajnice spominjajo v molitvah ter onim, ki so jo v dejanji ali duhu spremili k večnemu počitku.
Žalujoči soprog in hčerka.
Županstvo Št. Peter na Krasu Str* išče ^б
iki
Služba se lahko nastopi takoj, najkasneje pa s 1. julijem t. I. Zaželjena je jamčevina 100 gld. Letna plača znaša 360 gld., pa se lahko zdatno zboljša, »ko se dotični gospod razume ali v hranil-ničnem poslovanju, ali v sadjereji, ali v pevovodstvu. Lastnoročno pisane proSuje vsprejema do 25.t m. 405 3-1	županstvo.
Zavod za umetnost
slikarn
26-4 na 298
steklo
B.Škarda
v Brnu.
Specijaliteta:
Izdelovanje cerkvenih oken.
Sedemkrat odlikovan. Ceniki zastonj in franko.
Se dopisuje v vseh slovanskih jezikih.
Katalogi na upogl d.
W$mmf;® Mle&mwe®
sobni slikar
BV v Ljubljani, Hilšerjeve ulice štev. B
uljudno obveščam prečastito duhovščino in sl občinstvo v mestu in na deželi, da sem pričel samostojno Izvrševati slikarsko obrt, ter se priporočam prav uljudno in nadejam kot začetnik vsestranske podpore. — Zagotavljam pa, da bodem izvrševal meni izročena dela kar najnatančneje, ukusno, točno po delu primerni niki ceni.	383 3—2
Služba cerkovnika m organista
je oddati v Kovorji pri Tržiču. —
Oglasiti se je pri podpisanem.
402 4-2	Lorenc Krištofič,
župnik
ЦГ 4/vinfgan
t
394 10-3
Žumrova restavracija se p. n. turistom in obiskovalcem te sloveče divjeromanhčne soteske priporoča z dobro in ceno postrežbo. Dobi se vedno sveže pivo, pristna vina, mrzla in topla jedila.
O u » a j s k a borza.
Dnč 11. junija.
Skopni drtavni dolg v notab Skupni državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta
102 gld. 25 kr.
Avstrijska kronska renta i%, 200 kron .
Ogerska zlata renta 4>.......
Ogerska kronska renta K%, 200 kron . . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista...........
Kemiki drž. bankovci za 100 m.nem. dri. velj.
tO mark............
tO frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci ........
0. kr. cekini...........
102 ,	30 .
123 ,	30 ,
100 ,	85 ,
123 .	05 .
99 ,	95 .
958 ,	"" ■
366 ,	60 .
119 .	45 .
58 .	62 V.
11 .	73 .
9 .	52 .
45 ,	40 .
5 „	65 .
Dni 10. junija.
4% državne sreCke 1. 1864, 250 gid. . . b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. .... 4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . ,
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankei % Prijoritetne obveznice državne železnice . , „	, južne železnice 3% ,
.	, južne železnice b% .
n	. dolenjskih železnic 4 %
155 gld. 50		kr.
159 ,	—	
1S9 .	—	
39 .	35	
141 ,	10	
127 ,	65	
108 ,	50	
112 ,	50	
98 .	75	
99 „	80	
225 .	—	
180 ,	75	
126 .	30	
99 .	50	n
25 50
Kreditne srečke, 100 gld........198	gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld,	150	„
Avstrijskega redečega križa srečke, 10 gld.	20
Rudolfove srečke, 10 gld.......25
Salmove srečke, 40 gld................72
St. Genćis srečke, 40 gld.......75	„	—
Waldsteinove srečke, 20 gld......59	.	—
Ljubljanske srečke.........22	,	25
Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld.	160	.	—
Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOO gl.st. v.	3541	,	—
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. ...	380	.	—
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	86	.	75
Dunajskih lokal, železnic delniška družba .	—	.	—
Montanska družba avstr. plan.....98	.	05
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	163	,	—
Papirnih rabljev 100........127	„	—
50 kr.
Nakup ln prodaja Tiakevrstnih dri&vnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
tavarovanj* za zgube pri ireb&njlh, pri izžrebanjm najmanjšega dobitku Kalantna izvršitev naročil na boril.
Menjarnična delniška družba
„M Ж K C U B
folizBil! it. ID Dunaj, Miriihiltintrani 74 B.
t*
gUT Pojasnila IS v vseh gospodarskih in flnaninlh itvarek, j
potem o kursnih vrednostih vseh špskulaoijskik vrsdMStalls J papirjev in vsstni «viti za dosego kolikor je rnognie visooega ž »brestov&nja pri popolni varnoeti BV naloženih glavnic,