st 1 4/86 STROKOVNA REVIJA Gozdarski vestnik SLOWENISCHE FORSTZEITSCBRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1986 e LETNIK XLIV e ŠTEVILKA 4 Ljubljana, april 1986 VSEBINA - INHALT - CONTENTS 129 Poročilo o delu in problematiki združenja za leto 1986 134 Delovni program za leto 1986 136 Dipl. ing. gozd. Evgenij Azarov: Paša v slo- venskih gozdovih 145 Dr. Marjan Zupančič: Problem gozdne paše 152 Mag. Boštjan Košir: Spravilo lesa z lahkimi večbobenskimi žičnimi žerjavi s stol pi 157 Koledar strokovnih prireditev v gozdarstvu v Il . polletju 1986 158 Napotki za izdelavo posterja 160 Prevoz lesa po železnici 167 Iz domače in tuje prakse - še enkrat o izkuš- njah iz 9. KWF dni v Ruhpoldingu Slika na naslovni strani: Pašniška idila na Pokljuki. Foto: Igor Smolej Tisk: Tiskarna Tone Tomšič , Ljubljana Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin, predsednik dr. Janez Božič Mitja Cimperšek Jože Čermelj Franc Furlan Marko Kmecl Janez Košir Boris Krasnov Jože Kovačič Tone Modic Tone Šepec Marjan Trebežnik Uredniški odbor dr. Boš~an Anka dr. Janez Božič Marko Kmecl dr. Dušan Mlinšek dr. Marjan Lipoglavšek mag. Zdenko Otrin Odgovorni urednik Editor in chief Zmago Zakrajšek, dipl. inž. gozd. Uredništvo in uprava Editors' address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50 1 o 1-678-48407 Letno izide l O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina l 000 din za OZD in TOZD 4000 din za dijake in študente 400 din za inozemstvo 50 DM posamezna številka 250 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo (št. 42 1-1 /74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. OXF.: 946.1 10. Seja skupščine splošnega združenja gozdarstva Slovenije za 1985. leto Po~Uo o delu in problematiki zdruJenja za leto 1985 V sako letna skupščina združenja je mesto in priložost za obračun (ne)opravljenega de- la, za oceno prehojene poti in z usmeritvijo v prihodnje leto. na osnovi izkušenj preteklosti ter začrtane programske usmeritve dela Splošnega združenja gozdarstva. V poročilu o aktivnosti in dela združenja skuša nanizati uspehe in neuspehe pa tudi analizirati pro- blematiko panoge. Programska usmeritev dela združenja je · znana iz ustanovitvenih dokumentov. To je naš smerokaz in prepričani smo, da v dose- danjem delu združenja nismo od njega od- stopali. V poročilu pa se bomo osredotočili na izvajanje najbolj aktualnih nalog iz pro- gramske usmeritve, s katerimi smo se ukvar- jali v preteklem letu. Aktivnost združenja je bila, statistično pri- kazana, naslednja: - izvršilni odbor je v l. 1985 imel 8 sej, - organizacijsko-kadrovska komisija 7 sej, - strokovni odbori in komisije 48 sej, - skupščina združenja pa 1 sejo. Ob dejstvu, da je v naštetih organih zdru- ženja 232 članov, oziroma delegatov iz vseh članic združenja, lahko trdimo, da je bila vsa pomembnejša strokovna in gospodarska problematika obravnavana v naštetih orga- nih združenja in da so bila sprejeta stališča, ki so bila odraz večinske volje delegatov iz delovnih organizacij oziroma tozdov in tokov. Zato upravičeno trdimo, da sta celotna goz- darska problematika in politika v tem času bili deležni najširše obravnave in kreativno- sti članov združenja, čeprav rezultati niso bili vselej ustrezni našim željam in zaključkom. Sprejemanje planskih dokumentov je vsa- koletna naloga Samoupravne interesne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije, pri če­ mer aktivno sodeluje tudi združenje. V pre- teklem letu je bila ta naloga še bolj odgovor- na in zahtevna, ker so se pripravljali ne samo letni planski dokumenti, temveč tudi novi srednjeročni, oziroma dolgoročni planski do- kumenti in to na osnovi novih, spremenjenih določil in pogojev, ki jih je prinesel novi za- kon o gozdovih. S tem v zvezi se je še zlasti pokazala potreba in praksa, da se na sestan- kih s planerji v grobem oblikujejo tudi po- enoteni materialni okviri razvoja gozdarstva, kot pomoč gozdnogospodarskim organiza- cijam in v korist gozdarstva Slovenije. Vse bolj zaostrene zahteve nekaterih porabnikov po l~sni surovini pa so zahtevale določeno usklajevanje pri pripravi lesne bilance pro- izvodnje in porabe lesa in iskanje rešitev v večjem delovanju trga oz. tržnih pogojev. V strokovnih odborih in izvršilnem odboru združenja smo skozi celo leto tekoče sprem- ljali dogajanje in problematiko združenega dela in skupaj iskali rešitev za nastale pro- bleme. To je bilo zlasti pomembno za sprem- ljanje dinarpike izvajanja planskih obveznosti in tekoče zagotavljanje lesnih surovin porab- nikom lesa. Kljub temu, da so bile težave pri gozdni proizvodnji v preteklem letu dokaj velike - .spomnimo se težav pri sanaciji vet- rolama na Gorenjskem in jesenskega žleda- je uspelo v gozdarstvu, ne samo realizirati celotnega plana blagovne proizvodnje, tem- več ga tudi povečati za 2 %. Ocenjujemo pa, da je največji uspeh bil pri tem dosežen pri realizaciji blagovne proizvodnje v zasebnih gozdovih, saj je bil presežen za 2 odstotka. Nekaj je k takšni realizaciji pripomogel go- renjski vetrolom, do neke mere pa tudi zado- voljive odkupne cene za les iz zasebnih goz- _s!ov. Čeprav je v zadnjem času gozdarstvo deležno določenih kritik na račun cenovne politike za gozdne sortimente, pa menimo, da je manjše zlo za porabnike lesa nuditi pri- merne ali zadovoljive odkupne cene pri last- nikih gozdov in dobiti les, kot pa obratno. Zadnji, jesenski žled je povzročil v naših gozdovih že peto leto zapored ponovno veli- ko škodo, ko je polomil blizu 700.000 m 3 gozdnega drevja, pretežno listavcev. Najhuje je bilo na Kočevskem, kjer je podrtega drev- ja za nekaj več, kot je letni etat. Vse te narav- ne katastrofe, ki pestijo gozdarstvo zadnja le- ta, bodo na žalost tudi negativno vplivale na bodoče gospodarjenje z gozdovi, na sečnjo, pa tudi na stroške vlaganj v gozdove, oziro- ma sanacijo devastirarrih gozdnih površin, pa tudi na stroške pridobivanja poškodovanega drevja, da ne govorimo o zmanjšani vrednosti pridobljenih gozdnih sortirnentov. Ce k temu 129 dodamo še pojav umiranja gozdov in posle- dice na 1/3 obolelih gozdov v Sloveniji (po prvih raziskovalnih podatkih Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo in Biotehniške fakultete V TOZD za gozdarstvo), potem lah- ko zelo pesimistično ocenjujemo stanje in raz- voj naših gozdov v bodoče in posredno s tem tudi stanje našega gozdarstva, čeprav nam nekateri zavidajo sedanji, navidezno dober ekonomski položaj. Zaradi naravnih katastrof, ki nas pestijo za- dnja leta, je razumljivo, da se je gozdarstvo v teh letih ukvarjalo v veliki meri z zdravlje- njem težkih ran v gozdovih, s pospravljanjem poškodovanega drevja in s sanacijami de- vastiranih gozdnih površin ter gozdnih komu- nikacij. Ta naloga pa nas čaka še v letošnjem in nekaj prihodnjih let. V zvezi z oceno realizacije planskih obvez- nosti v preteklem letu je prav, da omenimo tudi temu primerno ugodno oskrbo prioritet- nih porabnikov z lesno surovino, zlasti v lesni in kemični predelavi, pa tudi za oskrbo rud- nikov in zlasti prebivalcev z drvmi. Pri neka- terih tovarnah ivernih plošč je prišlo celo do začasnega zaustavljanja dobav lesa za plo- šče, medtem ko bukovega celuloznega lesa nismo dobavili v dogovorjenih količinah. Ker pa sicer ni bilo v jesenskem času pa tudi pre- ko zime praktično nobenih posebnih inter- vencij, sklepamo, da so bili vsi ključni porab- niki gozdnih sortimentov zadostno oskrbljeni v okviru zmogljivosti naših gozdov, oziroma letnih etatov. Na žalost pa je to le 69 % vseh potreb porabnikov lesa. Manjkajoče količine lesnih surovin pa je morala predelovalna in- dustrija iskati na drugih trgih v državi in tujini. Od vseh drugih dejavnosti v gozdarstvu, zlasti tistih, ki so namenjene gozdu in njego- vem razvoju, imamo negativen predznak, edino pri negi gozdov z ·zakasnelimi red čen ji in pri melioracijah malodonosnih gozdov (90% oziroma 85 %plana). Pri tem pa se spra- šujemo, če ni bil plan v teh dveh postavkah preoptimistično zastavljen zaradi objektivnih težav, ki izhajajo iz lastništva gozdov in razpo- ložljivih sredstev. V bodoče pričakujemo tu- di tu boljše rezultate, če bomo znali uporabiti in se vključiti v programe, ki jih je pripravlje- na financirati celulozna in papirna industrija. Preteklo leto pa je bilo za gozdarstvo še zlasti pomembno zaradi dveh dogodkov. Po več kot S-letnih pripravah in razpravah smo dobili nov republiški zakon o gozdovih, opravljena pa je bila tudi lO-letna revizija ob- močnih gozdnogospodarskih načrtov z za- 130 ključnimi analizami gozdnih fondov, prirastka in vseh drugih elementov, ki vplivajo na od- ločitve o gospodarjenju z gozdovi v nasled- njem lO-letnem obdobju pa tudi dolgoročno. Nov zakon o gozdovih nam je prinesel med drugim nekatere nove rešitve. predvsem na področju financiranja biološke reprodukcije gozdov in gradnje gozdnih cest, pa tudi sofi- nancirani dejavnosti posebnega družbenega pomena na Krasu. Z novim zakonom pa so da- ne tudi možnosti za novo, racionalnejšo obli- ko organiziranosti znotraj delovnih organiza- cij. Na osnovi študije, ki je bila narejena v okviru Biotehniške fakultete VTOZD za goz- darstvo, so bili v družbenem dogovoru po- stavljeni normativi za organiziranje tozd in tok, ki pogojujejo osnovanje takih temeljnih organizacij, ki bodo sposobne ustvarjati toli- ko dohodka, da bi ta, ne upoštevajoč doho- dek iz izjemnih ugodnosti, zadoščal vsem na- logam, ki izhajajo iz zakona o združenem delu in zakona o gozdovih. Razprave o družbe- nem dogovoru so v teku, prav tako pa tudi razprave o organiziranosti po posameznih gozdnogospodarskih organizacijah. Uvajanje novega zakona o gozdovih pa bo terjalo v le- tošnjem letu še precej naporov in prilagodi- tev novemu stanju, zlasti pa iskanju nekaterih praktičnih izvedb, da bi novi zakon lahko ce- lovito uveljavili. Novi zakon o amortizaciji je prinesel goz- darstvu novost, katera popolnoma spreminja pomen dosedanjega prispevka za biološka vlaganja. Pri nastajanju zakona se je združe- nje trudilo in poskušalo skupno z ustreznimi drugimi republiškimi institucijami vplivati, da bi bile rešitve boljše, kot so bile kasneje sprejete. Tudi za uveljavitev določil tega za- kona bo potrebno še precej praktičnih rešitev. Revizija gozdnogospodarskih načrtov je pokazala, da smo v dosedanjem srednjeroč­ nem obdobju izkoriščali gozdove maksimal- no ter da si tolikšnih sečenj ne moremo več privoščiti. Zato je v predlaganih planskih do- kumentih za obdobje 1986-1990 leta predvi- dena nižja sečnja za 180.000 m3 letno. Ce prav je taka odločitev nujna za trajnost gospodar- jenja z gozdovi, pa ne moremo mimo ugotovi- tev, da bo do neke mere prizadela našo predelovalno industrijo, ki se že brez tega nahaja v težkem ekonomskem položaju. Me- nimo pa, da bi v taki situaciji morale tudi de- lovne organizacije gozdarstva usmerjati les- no surovino prvenstveno tisti lesni predelavi, ki ima perspektivo, ki skrbi za razvoj in so- dobno tehnologijo, kvaliteto proizvodov in zna lesno surovino kar najbolje izkoristiti in ovrednotiti. Najsl~bša rešitev pa bi bila, če bi na račun vlaganj v gozdove hoteli reševati vse in za vsako ceno. v preteklem letu naj bi dokončno zaživeli panožni sporazumi gozdarstva glede skup- nih izhodišč in osnov za usmerjanje pri razpo- rejanju dohodka, čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno pora- bo. Težave, s katerimi so se posamezne gozdna gospodarstva sreča vala pri izvedbi, so zavr le njegovo popolno uveljavitev v goz- darstvu. Zatikalo se je zlasti pri oblikovanju in sprejemanju enotnih normativov za tehnični kader. Pri tem so se vsi udeleženci zavedali, da je v skupnem interesu gozdarstva, da se poenoteni normativi ne le formalno sprejme- jo, temveč da se tudi uveljavijo v praksi. V združenju so tekle razprave tako o uve- ljavljanju kot spremljanju izvajanja. Glede na posebnosti panožnega sporazuma se ne mo- remo zadovol~ti s formalnim načinom sprem- ljanja preko Službe družbenega knjigovod- stva, temveč je potrebno za vsakokratno ob- ravnavo pripraviti kompletno metodologijo z ustreznimi prirnerljivimi podatki. To pa terja veliko dela v finančno-računovodskih služ- bah gozdnih gospodarstev kot v združenju. Stalno spremljanje ekonomskega položaja gozdarstva po periodičnih obračunih in za- ključnem računu smo z računalniško obdela- vo podatkov pospešili. Predhodne informaci- je o poslovnih rezultatih gozdnogospodar- skih organizacij so pripravljene takoj, ko vse članice pošljejo podatke. Analize pa so izde- lane nekoliko kasneje, ko so zbrani še vsi drugi potrebni podatki. Na področju politike cen se je združenje aktivno vključevalo s spremljanjem dopol- njevanja zadevne zakonodaje in v okviru pra- vilnika o oblikovanju cen, opravljalo funkcijo koordinatorja pri izdelavi kalkulacij za obli- kovanje in spremljanje cen gozdnih sortirnen- tov. Prav tako je sodelovalo tudi pri pripravi sarnoupravn~ga sporazuma o združevanju dela in sredštev za skupno delo v ustvarjanju skupnega prihodka s tovarno celuloze in pa- pirja E>uro Salaj v Krškem. Tekoče so se tudi analizirala gibanja povprečnih cen posamez- nih skupin gozdnih sortirnentov. Združenje pa je tudi soorganiziralo in sodelovalo v raz- govorih s porabniki lesa o oskrbi z lesno su- rovino in ravni doseženih cen. 1zvozni kontingent za preteklo leto je btl razdeljen na posamezne člane, ni pa bil v ce- loti realiziran, ker se je ves prostorninski les, po dogovoru na zveznem združenju, zadržal kot rezerva. Kljub razgovorom na združenju v Beogradu, da bi se jeseni sprostil vsaj del tega kontingenta, do sprostitve ni prišlo. Na področju pridobivanja gozdnih sorti- mentov in gozdnih gradenj je tudi v pretek- lem letu bila živahna dejavnost, zlasti glede razgovorov o - normativih; - problematiki strojne opreme pri spravi- lu gozdnih sortirnentov (traktorji, zlasti BELT- ov zgibnik in traktorski priključki) in kamio- nov (TAM 190); - izdelavi prototipa novega žičnega žerja- va - vozička (LESNA Slovenj Gradec): - izdelavi smernic za gozdnogospodarsko načrtovanje pri spravilu gozdnih sortimentov s seminarjem v okviru Biotehniške fakultete V TOZD za gozdarstvo; - kalkulacijah stroškov za obratovalno uro raznih strojev pri pridobivanju gozdnih sortimentov; - uredbi o urejanju posameznih razmerij iz zakona o gozdovih, zlasti o lupljenju gozd- nih sortirnentov iglavcev, itd. S področja gozdnih gradenj pa je bil orga- niziran seminar o odpiranju gozdov s proble- matiko načrtovanja gozdnih prometnic in nji- hove optimalne gostote. Zaradi spremenjenih predpisov po zakonu o graditvi objektov o projektiranju in gradnji objektov so se pogoji za to dejavnost po gozdnih gospodarstvih zaostrili, zato sta bila organizirana dva pripravljalna seminarja za opravljanje strokovnih izpitov. Udeležilo se jih je 7l kandidatov, nekateri so že opravili strokovne izpite. Problematika gojenja, varstva in urejanja gozdov je bila. v preteklem letu obsežna: - organizirani so bili republiški pa tudi ob- močni seminarji za gozdnogojitveno načrto­ vanje; - obravnavala se je problematika zatira- nja podlubnikov glede na naravne katastrofe in narejena so bila navodila za zatiranje pod- lubnikov s pomočjo klasičnih in sodobnih bio- tehničnih metod: - obravnavana je bila analiza o izvajanju zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanju lovišč. Z lovskimi organizacijami in samoupravno interesno skupnostjo za goz- darstvo je bil dogovorjen postopek, katerega je treba upoštevati pri gozdnogospodar- . skem načrtovanju, sprejemanju družbenega dogovora in pri srednjeročnem planiranju; - obravnavan in sprejet je bil samouprav- 131 ni sporazum o medsebojnih pravicah in ob- veznostih pri preprečevanju škod od divjadi in na divjadi, ki bi bil lahko najmočnejše orod- je za doslednejše uveljavljanje usklajevanja med problemi gozda in divjadi. - Pojav umiranja gozdov je, kot smo že ugotovili, silno pereč, težak in aktualen. V združenju se je o tem veliko razpravljalo, zlasti o gradivu za anketo o ugotavljanju sta- nja obolelosti gozdov, v zvezi s tem pa je bil tudi organiziran in izveden skupaj z Inštitu- tom za gozdno in lesno gospodarstvo semi- nar za popisovalce. Združeno delo je s to za- dolžitvijo opravilo veliko delo, saj je opravilo s tem ca. 12.400 ur. Na območju Gozdnega gospodarstva Postojne se je še posebej ob- ravnavala problematika gozdnogojitvenih ukrepov pri sušenju jelke, prav tako pa je bil v združenju pripravljen predlog programa dela in ukrepov za preprečevanje umiranja gozdov, ki je že bil verificiran pri nekaterih pristojnih republiških institucijah za varstvo okolja. - Obravnavala so se strokovna gradiva dolgoročnega in srednjeročnega programa dejavnosti geodetskih služb v Sloveniji in so- delovanje gozdarstva. Dogovorjeno je bilo, da bo gozdarstvo sofinanciralo ciklična ae- rosnemanja in določene prioritetne naloge v programu, ki bi omogočile racionalnejše de- lo v gozdarstvu na osnovi opredeljenih med- sebojnih obveznosti. - V zvezi s skupnim programom (za sub- stitucijo uvoza prostorninskega lesa), ki se pripravlja v zveznem merilu, je bila izpeljana anketa o stanju gozdnih kultur iglavcev, ki so bile osnovane v povojnem obdobju. - Na področju urejanja gozdov se je ob- ravnaval in dograjeval gozdarski informacijs- ki sistem. V ta namen je bil izveden seminar za uvajanje novih popisnih listov za gozdno- gospodarsko načrtovanje, sam sistem pa se je dopolnjeval in usklajeval tako, da je na os- novi tega Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izdal nova začasna navodila-za urejanje gozdov. - S področja drevesničarstva in semenar- stva je bila obravnavana problematika v zve- zi s pripravo srednjeročnih usmeritev za sno- vanje semenskih plantaž in proizvodnje sa- dik. Narejen je bil skupni predlog normati- vov za dela v gozdnih drevesnicah, uvedena je bila evidenca normativov v tekočem letu, kakor tudi o cenah gozdnih sadik in semena. Nareeni so bili interni normativi za določanje kvalitete gozdnih sadik. 132 - Posebna pozornost je bila dana pogojem dela v gozdarstvu in varnostnim ukrepom, z namenom, da bi napravili gozdno delo bolj varno in zdravo. Z analizo ugotavljamo rahlo izboljševanje varstva pri delu v zadnjih letih. Obravnavani so bili tudi problemi invalidno- sti v gozdarstvu in zdravstvenega stanja de- lavcev z analizo preventivnih ukrepov. - Organiziran je bil seminar, da bi delov- ne organizacije lažje, enotno in usklajeno iz- peljale preverjanje znanja iz varstva pri delu za vodstvene kadre. - Razpravljajo o predlogu novega zakona o varstvu pri delu. Pripombe in stališča so bi- la predložena predlagatelju zakona in Zvezi sindikatov SRS. - Obravnavana so bila vprašanja oskrbe delavcev z zaščitnimi sredstvi, enotne naba- ve nekaterih zaščitnih sredstev in določanje JUS-a za zaščitno obleko. V pripravi za pona- tis je tudi brošura za varno delo. - Združenje se preko strokovnih odborov vključuje v oblikovanje programov znanstve- no raziskovalne dejavnosti in spremljanje de- lovnih rezultatov, pa tudi pri transferu znanja in izsledkov v prakso, izvršilni odbor pa sprejema odločitve o obsegu in vsebini razi- skav, pa tudi o obsegu in zagotavljanju fi- nančnih sredstev za to dejavnost. Ker je leto 1985 bilo zadnje leto srednjeročnega obdob- ja, je bilo potrebno pripraviti obračun dela za celo obdobje, prav tako pa tudi program te dejavnosti za tekoče srenjeročno obdobje. Združenje razen tega aktivno sodeluje tudi pri delu PORS in RSS ter v delu svetov obeh naših raziskovalnih institucij. K temu dodajamo še dejavnosti in odloči­ tev izvršilnega odbora, da se prenovi go- zdarski oddelek Tehničnega muzeja Sloveni- je, ker so gozdna gospodarstva zagotovila, poleg že zbranih sredstev, še dodatnih 43.388.419 din, kolikor je bil predračun za prenovo. - Težišče razprav in aktivnosti na področ­ ju tiska in propagande je v preteklem letu bi- lo na povečanju popularizacijske aktivnosti glede na IUFRO predkongresno dejavnost. V ta namen je bil sprejet program dela za letoš- nje leto za celotno slovensko gozdarstvo in razdeljene neposredne naloge po delovnih skuphiah in-področjih. še posebej pa so bile v ospredju naslednje aktivnosti: Pripraviti in izpeljati je potrebno teden gozdov. Pripraviti in vključiti se moramo za raz- stavo in posvetovanja »Tehnika za okolje j ENV-YUG 86«, ki bo posvečena tematiki »Gozd in varstvo okolja« (nosilec gozdarske- ga dela razstave je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo). Propagiranje pomena ,gozdov, zlasti še v luči pojava njihovega umiranja in zaščitnih funkcij gozdov postaja vse bolj pomembno. Potrebno bo proučiti možnost, da bi to dejav- nost še bolj okrepili in sistemsko uredili. - Na kadrovsko izobraževalnem področju je bila v preteklem letu vrsta nalog, ki imajo iz leta v leto bolj ali manj stalen značaj. Med te- mi je bil: - po široko organizirani javni razpravi v skupščini izobraževalne skupnosti gozdar- stva Slovenije sprejet nov višji in visokošolski program gozdarskega študija, skupaj z razni- mi programi specializacije in magistrskega študija. Prva generacija študentov se je jese- ni 1985 že vpisala, tako v višji- in visokošolski študij, kakor tudi v·razne programe specia- lističnega študija, oziroma v program magis- trskega študija; - zgrajen je bil do 3. faze računalniški pa- viljon VTOZD gozdarstvo Biotehniške fakul- tete v Ljubljan~ končan pa naj bi bil do konca junija t.l. S tem objektom bo storjen občuten korak naprej pri kakovosti pedagoškega in raziskovalnega dela v gozdarstvu. Gozdno- gospodarske organizacije so s polnim raz- umevanjem finančno podprle to investicijo. Prav tako je bil v letu 1985 dograjen v Goz- darskem šolskem centru Postojna dom za učence. Tako je dom pridobil dodatnih 60 postelj, ki bodo v bodoče omogočile takšen vpis rednih učencev ter obisk udeležencev raznih tečajev, kot ga sodoben razvoj gozdar- ske stroke zahteva. Finančna sredstva so bila v pretežni meri zagotovljena iz fonda za iz- gradnjo domov učencev in študentov; - na posvetih sekretarjev in izobraževal- cev izvršilnega odbora in skupščine izobra- ževalne skupnosti gozdarstva je bila obrav- navana problematika gozdarskega šolstva, njegove materialne in finančne problematike ter dopolnilno izobraževanje oziroma uspo- sabljanje. Narejen je bil tudi samoupravni sporazum o temeljih plana izobraževalne skupnosti gozdarstva za obdobje 1986-1990. Mnogo razprav je bilo o problematiki učnega dela in življenja učencev v Gozdarskem šol- skem centru Postojna, organiziral in sinhroni- ziral pa se je tudi potek vpisa učencev v srednješolski, delno pa tudi v višje- in visoko- šolski program in programe specializacije. Usmerjalo se je podeljevanje štipendij za gozdarsko šolo, potek proizvodnega dela učencev gozdarskega šolskega centra v gozdnogospodarskih organizacijah ter nad- zor opravljenega dela. - Precej obveznosti je imelo združenje pri sodelovanju v Izobraževalni skupnosti goz- darstva Slovenije, Izobraževalni skupnosti Slovenije, strokovnem svetu SR Slovenije, šol- skemu svetu Gozdarskega šolskega centra. in VTOZD gozdarstva. Prav tako pa tudi pri usklajevanju nomenklature poklicev med re- publikami in pokrajinama, kjer so .še vedno precejšnje razlike v stališčih, zlasti tistih, ki jih zagovarjajo kolegi iz BiH. - Računalništvo je v naši ·panogi postalo nepogrešljiv vir informacij in hitre obdelave podatkov tako v delovnih organizacijah kot na republiški ravni. V preteklem letu je bil dan poseben poudarek obravnavam o kon- ceptu razvoja informacijskega sistema v goz- darstvu. O tem problemu so razpravljali stro- kovni odb"ri in izvršilni odbor splošnega združenja. Po večletnem razčiščevanju in usklajevanju različnih pogledov na oblikova- nje informacijskega sistema se je izoblikova- la dokaj enotno stališče. Poseben koordina- cijski odbor združenja bo v začetku tega leta predložil konceptualni okvir informacijskega sistema, katerega naj bi pa izdelala za tako delo najbolj usposobljena organizacija. Z do- ločeno mero optimizma lahko pričakujemo, da bo načrt informacijskega sistema izdelan do konca letošnjega leta, nakar bo sledila njegova uveljavitev. Obravnavala se je tudi tekoča problemati- ka, ki je zadevala uveljavljanje novih progra- mov za avtomatsko obdelavo podatkov. Do- sežen je bil sporazum z ISKRQ-DELTO o enotni nabavi splošnega softwera za gozdno- gospodarske organizacije. Obravnavan je bil tudi program investicij in novih objektov na področju obdelave podatkov ter v povezavi s tem tudi financiranje nabave nove računal­ niške opreme, prav tako pa tudi vsebina na- daljnjega sodelovanja z računskim centrom. Poročilo o delu združenja v preteklem letu naj služi bolj kot animacija za oživljanje spo- mina na pretekla in sedanja dogajanja v pa- nogi in kritično presojo o prehojeni poti, da lahko realno in objektivno ocenimo ter preso- dimo dosežke in rezultate dela ter izvajanje začrtane usmeritve oziroma politike združe- nja. V poročilu se nismo spuščali v manj po- membne dejavnosti in nekatere utečene in redne aktivnosti) katerih pa ni malo in v do- bršni meri zaposlujejo tako delavce združe- 133 nja, kot tudi strokovne odbore, oziroma orga- ne združenja. Pri tem zlasti ne velja pozabiti na pomemb- no vlogo združenja pri izpeljavi nekaterih na- log in aktivnosti ter njihovega financiranja, ki so skupnega pomena za celotno stroko. Z do- bro voljo delavcev v delovnih organizacijah in visoko stopnjo solidarnosti je uspelo v pre- teklem letu reševati mnogotera težka finanč­ na vprašanja v strokovnih organizacijah pa tudi zunaj stroke, kot npr.: - za raziskovalno dejavnost, - za ureditev muzeja, - za IUFRO kongres, - za letne in zimske tekme gozdnih delavcev, - za letne in zimske tekme gozdnih delav- cev, - za investicije v Gozdarskem šolskem centru in Biotehniški fakulteti VTOZD goz- darstvo, - za TV filme iz gozdarske tematike, - za pešpot E6, - za sanacijo baze 20 na Rogu, - za sanacijo Čebin nad Zagorjem, - za pokrivanje dodatnih stroškov teren- skega pouka učencev Gozdarskega šolske- ga centra in izenačevanje osebnih dohodkov, zaposlenih v Gozdarskem šolskem centru z delavci v operativi itd. Skupna bremena, ki so jih in jih še spreje- majo gozdarske delovne organizacije, niso majlma in se ne gre čuditi, da povzročajo ne- godovanja in kritiko tudi že na račun splošne- ga združenja. To pa samo potrjuje pomemb- no vlogo združenja, tudi na tistih področjih, ki jih nobeni statuti in zakoni ne predpisujejo, so pa zelo pomembni za dejavnost in razvoj orga- ruzacije, ki živi s stroko in za stroko. Na te zade- ve pa mnogoteri »krojači« zbomične organizi- ranosti pozabljajo ali pa so jim tuje. Na koncu bi omenili še to, da so za uspešno delo združenja zelo pomembni dobri in ne- posredni stiki s člani združenja in prav tako z vsemi republiškimi, gozdarskimi in drugimi institucijami, zlasti z Republiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Go- spodarsko zbornico Slovenije in Republiškim odborom sindikata gozdnih in lesnih delav- cev. Menimo, da je tako sodelovanje bilo vzpostavljeno. Aktivne in obojestransko ko- ristne oblike sodelovanja pa smo imeli tudi s sorodnima združen jima: lesarstva in celuloze, papirne in papirnopredelovalne industrije Slovenije. Predsednik skupščine: Jože Petrič, dipl. inž. gozd. 134 OXF.: 946.1 Splošno združenje gozdarstva Slovenije Delovni program za leto 1986 V skladu s programsko usmeritvijo dela našega združenja, sprejeto na ustanovitveni skupščini 5. marca 1979. leta, predlagamo nekatere najpomembnejše dejavnosti v združenju, oziroma v gozdarstvu, ki bi jim mo- rali v letošnjem letu posvetiti največ pozor- nosti, da jih uresničimo: l. Najpomembnejša naloga gozdarstva je ta, da izpolnjuje planske obveznosti, tako na področju pridobivanja gozdnih sortimentov, kot na področju gozdnogojitvenih in drugih del, predvsem onih, ki pospešujejo splošno koristne funkcije gozdov. Te planske obvez- nosti so opredeljene v samoupravnem spo- razumu o temeljih plana Samoupravne inte- resne skupnosti za gozdarstvo SR Slovenije za obdobje 1985-1990 na osnovi novih uredit- venih načrtov za naslednje desetletje. Izpolnjevanje tega plana je primarna nalo- ga združenega dela in tudi združenja, zlasti 'pri oblikovanju in usklajevanju planskih do- kumentov in še posebej lesno bilančnih raz- merij, oziroma prvenstveni oskrbi izvozno us- merjene lesne predelave. 2. Da bi zagotovili izpolnitev planskih ob- veznosti, se bo moraio združenje skupaj s Sa- moupravno interesno skupnostjo za gozdar- stvo zavzemati tudi za združevanje sredstev za povečana vlaganja v gozdove in gradnjo gozdnih cest, ki po določilih novega zakona o gozdovih ne bodo zadoščala za vse večje po- trebe vlaganj v gozdove, zlasti če upošteva- mo grozečo nevarnost umiranja gozdov in sa- nacijo opustošenih površin. Za premene malodonosnih gozdov pa bo treba delovne organizacije gozdarstva zain- teresirati za večjo podjetnost pri aktiviranju sredstev, ki jih nudi celulozna in papirna in- dustrija Prav tako pa bo posebna aktivnost morala biti namenjena sanaciji posledic lanskega žleda, ki je v nekaterih gozdnogospodarskih organizacijah povzročil veliko škodo, kakor tudi sanaciji posledic naravnih ujm iz pretek- lih let. 3. Posebej bo v letošnjem letu treba posve- titi pozornost uvajanju in uveljavljanju novega zakona o gozdovih. Mnoge nejasnosti, zlasti tehnično-finančne izpeljave, kot npr. glede amortizacije gozdov, bodo terjale še precej naporov in prilagoditev novemu stanju, zlasti pa iskanju nekaterih praktičnih izvedb, da bi novi zakon lahko celovito uveljavili. Podobno je tudi z uveljavitvijo družbenega dogovora o organiziranosti znotraj delovnih organizacij. Sedanje razprave po gozdnogospodarskih organizacijah kažejo na številne probleme sedanjega osnutka družbenega dogovora, oziroma predlagane nove organiziranosti, ki jih bo tekom leta potrebno razrešiti. Veliko aktivnosti bo v združenju potrebnih tudi pri pripravi spremljajočih zakonskih predpisov. 4. V politiki osebnih dohodkov bo potreb- no izpeljati panožni samoupravni sporazum v vseh delovnih organizacijah gozdarstva in upeljati tehniko spremljave, oziroma izvaja- nja tega samoupravnega sporazuma po de- lovnih organizacijah. Za vsako periodično ob- ravnavo bo namreč treba pripraviti komplet- no metodologijo z ustreznimi primerljivirni podatki in uveljaviti tako politiko osebnih do- hodkov, da bodo čimmanjše razlike med po- sameznimi delovnimi organizacijami. 5. Letošnje leto je leto gozdov in svetovne- ga IUFRO kongresa v Ljubljani. V zvezi s tem nas čakajo nekatere velike obveznosti in na- loge, ki jih bomo morali izpeljati. Med neka- terimi večjimi so naslednje: - Razstava: »Tehnika za okolje« na Gospo- darskem razstavišču, ki bo posvečena tema- tiki »Gozd in varstvo okol]a«; - Gozdarski, in kmetijski sejem v Kranju; - Aktivnosti okoli pojava umiranja gozdov, zlasti na področju osveščanja ljudi, sanacije izvorov onesnaževanja zraka, strokovne po- moči mladinskemu pohodu po umirajočih gozdovih, itd.; - Republiško in zvezno tekmovanje gozd- nih delavcev in v zvezi s tem, posvetovanje o umiranju gozdov, ki bo na Bledu; - Propagandne in popularizacijske aktiv- nosti v zvezi z IUFRO kongresom in izvajanje predkongresne aktivnosti v pripravah na ta dogodek, pa tudi sama izvedba kongresa. 6. Že uvedena praksa analitične spremlja- ve ekonomskega položaja gozdarstva je ko- ristna za člane združenja, predvsem zaradi primerjave v uspešnosti poslovanja pa tudi zaradi spremljanja ekonomske zmogljivosti gozdarstva kot celote. To dejavnost bomo nadaljevali v reprodukciji. Spremljali bomo poslovanje delovnih organizacij, opozarjali na morebitne nepravilnosti in se aktivno vključevali v reševanje tekočih problemov pri poslovanju naših članov. Uspešno delo tudi v gozdarstvu zavisi od dobro usposobljenih strokovnih kadrov, od gozdnega delavca, do visoko usposobljene- ga strokovnjaka. Zato se bo treba truditi, da bi učence, študente ter zaposlene delavce usmerjali v razne programe izobraževanja in usposabljanja. Zlasti je to pomembno za za- dosten vpis učencev v l. letnik srednje goz- darske šole, da bi s tem zagotovili kontinui- ran vertikalni proces 4-letnega srednješol- skega programa, pa tudi višjega in visokošol- skega. 7. V okviru združenja se bo tako kot doslej, odvijala strokovna dejavnost v okviru pro- gramov dela strokovnih odborov in komisij in razreševala, zlasti pa usklajevala številna strokovna problematika na raznih področjih v naši panogi. Pri tem delu je pomembno zlasti to, da so v odborih zastopani vsi člani združenja in se tako lahko neposredno pre- našajo dogovorjeni zaključki in sklepi na vse delovne organizacije gozdarstva. 8. Posebno skrb bo združenje posvečalo tako kot dosedaj tudi dobrim odnosom in do- govarjanju z obema splošnima združenjima v reproverigi. Te aktivnosti so še bolj potrebne in koristne v zadnjem času, ko se lesna pre- delava nahaja v težkem ekonomskem polo- žaju in je potrebno skupJ?,o reševati nekatere probleme, zlasti na področju oskrbe z lesno surovino in cen gozdnih sortirnentov. Prav ta- ko se bo združenje zavzelo za skupno in tes- no sodelovanje z vsemi strokovnimi in uprav- nimi institucijami v republiki ter za dogovor- jeno reševanje tistih problemov, ki imajo sku- pen pomen za našo gozdarsko panogo. 135 OXF.: 451.1 : 268.1 : (497.12) Pala v slovenskih gozdovih Evgenij A:zarov* Azarov, E.: Paša v slovenskih gozdovih, Gozdar- ··ski vestnik, 44, 1986, 4, str. 136, v slovenščini cit. lit. 9. Paša v gozdu v zadnjih letih spet resneje ogroža proizvodne, socialne, zlasti pa varovalne funkcije gozda in sovpada z drugimi obremenitvami, ki da- nes vse bolj prizadevajo gozdove. Z anketiranjem gozdnih gospodarstev smo ugotovili, da gozdna paša obremenjuje najmanj 5 % slovenske gozdne površine. Pasejo govedo, pa tudi ovce in koze. Eko- loško najbolj občutljivi predeli so najbolj izpostav- ljeni paši. To so predvsem višje lege gorskega sve- ta v julijskih Alpah, Karavankah in plano te jelovice, Pokljuke, Mežaklje. Pohorje. Azarov, E.: Pasture in Slowenian Forests, Goz. - darski vestnik, 44, 1986, 4, pag. 136. ln Slovene, ref. 9. In the last years pasture seriously attacks pro- ductive, social and specially proctecting functions of forests. It coincides with other burdeni.ngs, which affect forests nowadays. On the base of the inquiry forest pasture burdens at least 5 % of slo- wenian forest area. Cows, sheeps and goats are pastured. Ecologically the most sensitive areas are the most burdened: the higher parts of julian AJps, Karavancs and plateaus of jelovica, Pokljuka, Me- žaklja, Pohorje. * E. A., dipl. inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana. Večna pot 2, 61000 Ljub- ljana. YU 136 UVOD V hribovitem zahodnem delu Slovenije je bila paša in tudi gozdna paša tradicionalni in edini način obstanka človeka. Na nekaterih naših planinah najdeni predmeti iz železne dobe pričajo o večtisočletnem pašnem izro- čilu. Vsekakor je bil ta način živinoreje v na- ših krajih nekdaj zelo običajen in močno raz- širjen, gotovo mnogo bolj kot je danes. O tem sklepamo po starih pisnih virih, po krajevnih imenih, povezanih s pašo, zlasti pa po ekolo- ških posledicah, ki nam jih je ponekod zapu- stila tako razširjena in tako intenzivna paša. Naš goli Kras, devastirano Posočje, Trenta, hudourniška Zgornjesavska dolina, Zgornje- savinjska dolina, degradiram sestoji Pohorja in močna prisotnost smreke pričajo o veliki razširjenosti nekdanje paše. Sukcesije nenegovanih pašnikov so nam na različnih rastiščih že dovolj poznane. Ve- činoma vodijo v zasmrečene gozdove ali v grrrušča. Paša siromaši tiste rastlinske vrste, ki jih ži- vina najraje je; ostajajo pač tiste, ki se jih izo- giba in so proti objedanju odpornejše. S pre- tirano in nenadzorovano pašo nenegovani pašniki obubožajo, prehranske možnosti so vse manjše, rastlinski sestav je vse bornejši (Nardus stricta), dokler ni končno na pašniku n,ič yeč užitnega. Navadno se tedaj živina za- teče v bližnji gozd, kjer se vsaj za silo lahko nahrani. V gozdu je proces siro.mašenja podoben kot na pašniku. Tudi tu najraje izginejo naju- žitnejše rastlinske vrste, za njimi tudi druge. Zelo rada objeda živina mladje listavcev in iglavcev. Z zmanjševanjem rastlinske pest- rosti, s siromašen jem lesnatih rastlin, se ome- jujejo prehranske možnosti divjadi, slabi živ- ljenjska sposobnost rastlinskih asociacij, od- pornost proti ujmam, boleznim in škodljiv- cem. Nadaljnja degradacija vodi v devastaci- jo eksosistemov, v uničenje rastlinske odeje, erozijo ali zamočvirjanje. S teptanjem tal se zmanjšuje talna prepustnost za pline in vodo, vodna kapaciteta in plodnost tal oz. njihova primernost za širši gojitveni izbor. Z objeda- njem in drgnjenjem je za vrta naravna obnova sestoje v, zaradi deformacij mladja je poslab- šana zasnova bodočih sestojev, zaradi ran velika nevarnost okužbe z boleznimi. Paša v gozdu pomeni torej degradacijo gozdnih ekosistemov, pretirana paša v ob- čutljivih ekosistemih njihovo devastacijo, za- l Pašniška idila, kot jo pogosto vidimo v naših gorskih gozdovih. Foto: Ivan Žonta močvirjenja ali uničenje vsake rastlinske odeje, erozijo. Sodobna pašniška tehnologija pri nas in v pašniško razvitem svetu z gozdno pašo ne ra- čuna. Na ograjenih, melioriranih in pogojenih pašnikih je namreč prirast žive teže oz. donos mleka 2-3-krat večji kot na neurejenih pašni- kih, kaj šele v gozdovih. Gozdna paša na močno preredčenih gozdovih (sklep 06) do- sega namreč komaj l/10-l/4 tiste s planega sveta. Zaradi znatnih investicij v ureditev do- volj velikega pašnika, ki omogoča smotrno pašo dovolj velike črede,_ se je pri nas uve- ljavila organizacijska oblika pašnih skupnosti kmetov- pašnih interesentov. Zaradi naštetih prednosti paše na urejenih pašnikih paša v gozdu ni gospodama, niti ni potrebna. Je ne- zakonita, nezaželena in škodljiva, posebno v labilnih ekosistemih in v mlajših razvojnih fa- zah gozda. OBSEG PAŠE V GOZDOVIH Da bi ugotovili obseg tega škodljivega po- java v slovenskih gozdovih, je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v letu 1985 an- ketiral vsa gozdna gospodarstva. Z anketo smo skušali dobiti odgovore na tri bistvena vprašanja: - kolikšen je površinski obseg paše v go- zdovih,_ - njena intenzivnost (pogostnost, obreme- njenost), - večji projekti drugih gospodarskih or- ganizacij v gozdovih. Anketa je izzvala pri gozdnih gospodar- stvih precejšen odziv. Žal kakovost zbranega gradiva ni bila na vseh gozdnih gospodar- stvih na enaki ravni. Nekatera gozdna gospo- daJ stva so zelo natančno ocenila pojavnost gozdne paše (GG Nazarje, GG Kranj, GG . Bled, GG Novo mesto, GG Maribor), druga okvirno, eno gozdno gospodarstvo sploh ni odgovorilo na anketo. Ob tako heterogenem gradivu je bilo težko ugotoviti pravo podobo pojava. To velja še zlasti za oceno intenziv- nosti paše v gozdu. Podatke anketiranih smo dopolnili z lastnimi ocenami in jih prikazuje- mo v naslednji tabeli: Absolutno največ gozdov je obremenjenih s pašo na blejskem, soškem in mariborskem gozdnogospodarskem območju (preko l/2 vse pasene gozdne površine). Ti predeli v slovenskem merilu izstopajo ne le po površi- ni, temveč tudi po intenzivnosti pojava. Za vsako gozdnogospodarsko območje so zna- čilne specifične ekološke in pašne razmere, v vseh treh je paša v gozdu tradicionalno pri- sotna. 137 Površinski deleži in jakost obremenitve gozdov s pašo Gozdnogospodarska organizacija ABC Pomurka, Mur. Sobota GG Bled (ocena) GG Brežice GG Celje (ocena) KK Radgona GG Kočevje GG Kranj GG Ljubljana (ocena) GG Maribor GG Murska Sobota GG Nazarje GG Novo mesto GG Postojna Zavod za po gozd. Krasa Sežana· GG Slovenj Gradec (ocena) GG Tolmin (ocena) Vsa gozdna površina Slovenije Na blejskem gozdnogospodarskem ob- močju pasejo v najkakovostnejši.h slovenskih družbenih gozdovih Jelovice, Pokljuke in Me- žaklje in nad gornjo gozdno mejo. To gozdno- gospodarsko območje je znano po izrednem hudourniškem delovanju, saj je Zgornja Sav- ska dolina najbolj pereče hudourniško ob- močje v Sloveniji (Pišnica, Belca, Sukelj, Smeč, Tofov graben itd.). V prvi svetovni voj- ni in po njej so bile tod posekane velike gozd- ne površine, kjer so vsaj ponekod tudi inten- zivno pasli. Odstranitev gozdne odeje je bil primarni vzrok povečani aktivnosti hudourni- kov, paša je dodala svoje. Pašnike so prido- bivali tudi drugod- ne glede na hudourniško nevarne predele, na erozijsko delovanje, ne- varnost snežnih in kamnitih plazov. Ob zgornji gozdni meji so krčili gozdne predele tam, kjer je bila produktivnost goz- dov najmanjša in obenem boj z njimi najlažji. Gornja gozdna meja se je tako znižala za naj- manj 1 OO m. Pri tem so prejšnji gospodarski gozdovi dobili varovalni značaj, gozdarstvo pa je izgubilo lesne zaloge in prirastek. V novejšem času se povečujejo pritiski za g·ozdno pašo na gozdnatih visokih planotah, kjer se (jalova) živina razmeroma udobno prepase čez poletje brez varstva pastirjev. Vse močnejše so zahteve po krčitvi najkako- vostnejših gozdov za potrebe pašništva. Prastare servitutne pravice paše v gozdu, ki jih veljavna zakonodaja vse do danes ni po- vsem odpravila, deloma špekulativni razlogi, spodbujajo zagnance v boj za izgubljenim. 138 Obremenitev s pašo manjša srednja velika skupno 6.600 8.100 3.560 18.370 500 soo 775 775 230 515 80 825 500 soo 2.300 4.000 8.600 14.900 3.000 3.000 1.000 1.000 6.000 8.000 4.000 18.000 18.905 22.615 16.350 57.870 Soško gozdno gospOdarstvo je v sloven- skem merilu posebnost. Drugod imajo največ problemov z govedom, tu z drobnico, zlasti s kozami. Ovce in koze pasejo od Kobarida in Bovca navzgor, vse do izvira Soče, odtod na- prej le ovce. Po približni oceni je od Kobari- da do Trente že približno 1000 koz, ki se pro- sto pasejo v gozdu, v zadnjem času so se jim pridružile tudi ovce. Nekdaj je bilo drobnice veliko več (1946, leta 3412 koz irt 4496 ovac, 1876 celo 11.783 koz in 29.681 ovac). Pozimi so se z golih pobočij trgali plazovi in odnašali tanko plast zemlje. Poleti so zemljo odnašali nalivi, saj ima zgornji tok Soče največ padavin· v Sloveniji. Zaradi intenzivne kozje paše je grozila nevarnost, da bodo gozdovi tod krna- lu izginili. Paša drobnice in škodljive posledi- ce takšne paše so bile vzrok za tedanjo pre- poved kozje paše, ki še vedno velja. Stalež drobnice se je odtlej močno zmanjšal, kar se je odrazilo po močnejšem pomlajevanju, v večjem številu drevja ( 4-1 O-krat več na ha!) in v večjem višinskem in volumnem prirašča­ nju predvsem pionirskih drevesnih vrst ( č. gaber, m. jesen, bukev, b. gaber, oreh, lipa, makovec). Nekdaj gole površine so se v ne- kaj letih spet obrasle - pa ne vse! Erozija je medtem marsikje pustila nepopravljive po- sledice. V zadnjem času se spet slišijo glaso- vi, da prepoved paše koz ni več umestna, da je od koz več koristi kot škode. Kozjereja v Soški dolini tako ponovno oživlja, z njo pa tudi nevarnost pred ponovnim razgozdovanjem in erozijo. Zakrasevanje kot posledica pašništva (reprodukcija iz nekega avstrijskega časopisa) Pohorje je verjetno gozdni predel, v kate- rega posegajo najrazličnejši družbeni in go- spodarski interesi- v novejšem času tudi pa- ša v gozdovih. Spremenjena sestava dreves- nih vrst, umiranje gozdov, vprašljiva obnova, preštevilčna in tuja divjad (jelen, damjak), ki v takšnih razmerah ne najde dovolj hrane, so le najpomembnejši atributi območja. Nena- den vdor 600 glav govedi, spuščene na pro- sto pašo, last članov pašne skupnosti Rogla, je v začetku 80. let zavzela jase in galiča ve v nižinskem in srednjem pasu Pohorja. S tem je divjadi še zožila manevrski prostor, ker ta ne prenese krav. Za pašo v osrednjem delu Pohorja je v za- dnjih letih ponovno posebno zanimanje. Pašni interesenti in pašni odbori občin Sl. Konjice, Sl. Bistrica, Ruše in Sl. Gradec, samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane SO Sl. Konjice so pri Zavodu za urba- nizem Tito vo Velenje naročili študijo za pašni kompleks osrednjega Pohorja. Študija pred- videva agromeliorativne ukrepe le na 350 ha (obremenitev pašnika 2,5 glave živine/ha), kar na 1400 ha je predvidena gozdna paša (obremenitev 0,20 glave živine/ha), na 450 ha ekstenzivna paša (0,5 glave/ha). Takšne rešitve pašnega vprašanja za gozdno gospodarstvo prav gotovo niso spre- jemljive. Namesto v intenziviranje paše, večjo obremenjenost pašnih površin in intenzivno rejo se propagira ekstenzivno pašo in celo pašo v gozdu, ki bi jo bilo treba iz vseh načr­ tov v celoti izključiti . Podobne probleme s pašo v gozdu imajo tudi drugod, vendar v manj akutni obliki. Za- nimivo je, da je posebno zanimiva paša v tu- jem gozdu. V kmečkem (privatnem) gozdu je po zakonu paša sicer dovoljena le kmetu in lastniku gozda, načelno pa je v gozdu prepo- vedano pasti, če paša ni dovoljena s poseb- nimi predpisi (zemljišča bivših agrarnih skupnosti in skupnosti servitutnih upravičen­ cevi). Po 121. členu zakona o kmetijskih zem- ljiščih se skupnim pašnikom lahko priključijo posamezni gozdovi, za katere je gospodar- sko bolj smotrno, da se spremenijo v pašnik, in manjše enklave gozda v sklopu skupnega pašnika. S skupnimi pašniki (ločenimi od goz- da!) skuša zakonodajalec reševati probleme z gozdno pašo sicer tudi tam, kjer v gozdu še pasejo, pri čemer gozdarstvo lahko sodeluje in jih sofinancira. Kot kaže, je kompromis tudi edini način, s katerim !ahko problem rešimo po najlažji poti v interesu gozda, lovnega in pašnega gospo- darstva, torej v družbenem interesu. Družba- nam je dodelila primarni prostor v upravlja- nje, zato od nas optimalno gospodarjenje z njim tudi pričakuje. Paša v gozdu pa ni racio- nalno gospodarjenje - ne za živinorejo, še manj za gozdarstvo in za lovstvo. 139 S. R. SLOVENIJA 140 PRISOTNOST IN INTEN- ZIVNOST PAŠE V GOZDU LEGENDA: Manjša paša v gozdu '/)/~ Srednja 111111111 Močna Nekdanje paš. površine Skupni pašniki ( 1982) (Številke se nanašajo na priloženi seznam pašni- kov in planin) SKUPNIH PASNIKOV IN PLANIN (PO PODATKIH IN~TITLJTA SLOv'ENIJE IZ LETA 1982 ) TOLM IN: NOVA GORIC~ UDO'v'LJIC.... . TRŽI~ aOYl\:4 p101'1 1"o ~ l ig ' Re~Hk• pi . Ktilko gao Mongrt liponce Javornik Duplje "'JOO'v' l liNE Cllt12neo Dolge nji"" J;-~dolino Ktanjtko dc lino Tegolle plmlno Boi: o N-nO!i:! , Upe kllkop . Koro -Koiuto loika Ka jtnic a ROiol'., llc. , Or lovh Sellka p. Šilo Slotnlc o Krmo Korolieo SE ŽAN--- Rfben>ko pi . Bblrllko planino Kob<:rnke plool~>< : 9 ~l·k Lcuonlko plonl"o VramlCL:• lO R~penlev rovi 1 Hlev li le KcOdii!·Š!onjel \1 Suha ~R.A.NJ 2 Rob lo li~ Tol're \2 Pol)ooo il< og loj &'-Ijo F"i KQI'nnu Il Vogol Dal9• nJiva Sllln{•ka ~lonloo Š'abino ~~ Bllhittlilca Bbtrlco p . .lc1:orca Idrska planina Dol~tnJovos IS Jova11lk Krl:i:ka plcnlno Zo taal!! rn Ko?'ivt~ 16 Črno gl:l"o PollmoJ~anlk No Ogranjcah l7 NemUd rO\It Ooloe n} lvo - Z.aplma B Pr~ ... ~lk IDR IJA 16 Ravnt~ 9 Zmlap 19 Vfle.vnUc S~Of.JA LO!:!\ lO le\kOvC:O' 1 Voj• ko 20 Ded"o polje 11 Kol ll'\o 21 Blolo 8lo9ol 12 Kui"' lf' ia ILIRSto:K8 15TR I0-> 22 o.~q. 2 M-•ini vrh IJ v..". 23 LhkOW"n ic:o Z-gor jo 24 PrapromicCI KAMNIK Tolmjra:ke planino; 25 Kronj•ko dol v.lolto k POSTOJNA 26 Ve lo pol jo 1 Veltk• ploolna Slerne 27 Ktuenlca 2 Molo panlno M6drl je P•l•t• l. 28 G"'ntol 3 Ooi·Rnnlk Pre tcwt l Pol l.lo 11 . 29 Zotomnlkl ~ Goflkapl . ~ Šl · ~~g . RIBNICA J2 Hom Travnlk a Zogrmuč: JJ Gol'mtovtr~ Lepenotka 9 No Jovtr"c l 1 Tr..,na goro Robolk""o !TitCHII!io lO Lom JESENICE Jev« je 11 Kuk C ER~N ICA Gtohat 12 Kove~ljčeyo pi . Tollla Hle•l~ I J Pod Os:ojnlco lv6nla ~ l o Vrllč 7 !.'ri.Rče ~~ No prod ih Sltvnlc:a l'ollko ln ~~~~. pi. Il V•.iG 1a Polog Z.A.Gjuro Salaj v Krškem, celolozni les iglavcev. Izpolniti je treba naslednjih lB rubrik v be- lih poljih: 4 - vrsta pošiljke, naredi se križec v okvir- ček 1 pod wozovna«, 5 - način prevoza, naredi se križec v okvir- ček l pod »navaden« in križec v okvir- ček 3 pod »dogovorjen«, lO - pošiljatelj (ime in naslov), napiše se: GG Maribor, TOZD CMS Limbuš, ll - ?hfra pošiljatelja, na odpravni železniški postaji dobimo našo šifro (npr. 41137), ki jo vpišemo v ta okvirček, 12 - odpravna postaja, napiše se: Maribor Studenci, 15 - nakladalno mesto, napiše se: industrij- ski tir, 16 - prejemnik (ime in naslov), napiše se: Tovarna celuloze in papirja Bjuro Sa- laj, 21 - serija in podserija, na pišejo se črke se- rije in podserije vagona (npr. Easz), 22 - številka voz (vagona), napiše se cela številka vagona (npr. 31 72 596 5159 4), 27 - izjave; če želimo da se les stehta, napi- šemo: zahtevamo uradno tehtanje, 30 - namembna postaja, napiše se: Krško, 32 - razkladalno mesto, napiše se: indu- strijski tir, 34 - priloge, napiše se npr.: specifikacija (2x) in se ta dva izvoda specifikacije priložita k tovomemu listu, 3B - količina! napiše se : 1 (ena), 39 - način pakiranja, napiše se: vagon, 40 - navedba vrste stvari, napiše se: celo- lozni les iglavcev, 41 - masa v kg, če je teža tovora znana, se teža v kg vpiše v okvir, sicer pa se pusti prazno, 44 - izjave o plačilu , če prevozne stroške za les plača kupec (kar je skoraj običajno, saj je prodajna cena gozdnih sortimen- tov določena franko naloženo na va- gon), se vsi kvadratki pustijo prazni. Ostale možnosti plačila (od l do 4) pa 166 so odvisne od tega, kako sta se v ku- poprodajni pogodbi dogovorila kupec in prodajalec lesa. ZAKLJUČEK V tem sestavku sem poskušal opisati vse tiste postopke, dokumente in pravila, ki jih gozdarski strokovni tehnični kader mora po- znati, kadar ima opraviti z nakladanjem in prevozom lesa po železnici. Ker se v Sloveniji letno prepelje po železnici preko 800.000 mJ lesa, kaže, da je to vsakodnevni postopek. Na manjših gozdarskih temeljnih organizacijah se to redkeje javlja, iz centralnih mehanizira- nih skladišč lesa pa se dnevno odpremijo skoraj celi vlaki. Vseh podrobnosti tu nisem mogel opisati pa saj to tudi ni bil moj namen. Če koga o tej vrsti dela kaj več zanima, bo to lahko zvedel od šefa železniške postaje ali iz železniške strokovne literature. VIRI: l. POŽAR, D.: Mednarodni transport s tran- sportnim zavarovanjem, Radenci 1983. 2. Tovorni vozovi, izdaia združenih že~ezniških transporstnih organizacij ZTP Zagreb in ZG Ljub- ljana. 3. Pravilnik RlV, Predpisi za nakladanje, Beo- grad 1973. IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE OXF.: 31:2 še enkrat o izkušnjah iz 9. KWF dni v Ruhpoldingu BošDan Košir* O obisku na 9. KWF dnevih v Ruhpoldingu na Bavarskem smo v našem glasilu že pisali (2). Raz- log za ta prispevek pa so dala razmišljanja ob ugo- tovitvah nemških gozdarjev, ki so prizadevno orga- nizirali ta strokovni shod in pripravili zanimivo publikacijo s povzetki najvažnejših ugotovitev ter kopico informacij o prikazanih sečno spravilnih si- stemih ter o posameznih strojih. Poučne in zanimive so misli referentov o odnosu med dvema temeljnima vejama gozdarske dejav- nosti -·med gojenjemin izkoriščanjem gozdov v ož- jem smislu. Nobena od obeh temeljnih vej ne sme biti sama sebi namen, temveč je prav njuno sode- lovanje pogoj za doseganje ciljev celotne gospo- darske panoge. Gojenje gozdov običajno istočasno izpolnjuje več funkcij, ki so tudi dolgoročnejše naravnane in pri svojem delovanju vedno poudarjajo elemente trajnosti (lesnoproizvodna, varovalna, estetska, rekreativna vloga gozdov). Izkoriščanje gozdov pa je usmerjeno prvenstveno na.proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov in zato združuje druge kompo- nente, ki so nujne za obratovanje gospodarske pa- noge (ekonomika, organizacija dela, ergonomija, tehnika in druge). Napredek sloni predvsem na stopnji izkorišča­ nja različnih racionalizacij, ki ležijo v gozdarstvu ta- ko na biološkem kot tudi tehnološkem področju. Kot sta komplementarni osnovni vedi, morajo biti komplementarne tudi racionalizacije, ki vodijo k doseganju posameznih ciljev in zato ne smejo vse- bovati nasprotujočih si učinkov. Na teluloioškem področju uvajanje vedno novih večjih strojev ne pomeni vedno racionalizacije, večkrat je lahko prav obratno. Napredek zahteva tudi postavljanje zahtevnejših ciljev in izbor ustrez- * Mag. B. K., dipL inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Ljubljana, Večna pot 2, 61000 LJUBLJANA, YU. nih ukrepov, med katerimi so optimalne delovne metode v pravem sečno spravilnem sistemu med najvažnejšimi. Na gojitvenem področju pa mora gojitvena teh- nika v izvedljivih mejah upoštevati možnosti, ki jih ponujajo tehnike dela pri sečnji in izdelavi gozdnih lesnih sortimentov ter možnosti in znanja o trans- portu lesa iz gozdov. Danes seveda ne moremo prezreti izredno zahtevne in morda še ne povsem jasne vloge gojenja v razmerah umiranja gozdov~ ko postaja prva naloga človeštva, da razbreme~ gozdove pritiska onesnaževanja in pretiranega ali neprimernega izkoriščanja. Skladnost delovanJa gojenja gozdov in pridobivanja gozdnih lesnih pro- izvodov postaja v prizadevanjih za zmanjšanim ri- zikom gospodarjenja z gozdovi prvi pogoj uspeš- nosti. Tveganje pri gospodarjenju z gozdovi ne izvira le iz nepredvidljivih naravnih katastrof, ampak ga lahko pomembno povečamo z nepravilnimi gojit- venimi cilji in ukrepi ter z brezobzirnim pridobiva- njem gozdnih lesnih sortimentov. Težišči vpliva procesa izkoriščanja lesnega bo- gastva na gozd sta: poškodbe tal in poškodbe se- stoja Z naraščaJočo uporabo mehanizacije so moč­ no narasle tudi poškodbe tal. Med neposredne po- škodbe štejemo zbiDe tal pri vožnji težkih vozil. za- skorjenje tal, poškodbe korenin ter uničenje tal na mestih z nizko nosilnostjo in pri gradnji viak. Po- sredne poškodbe pa povzročimo z močnejšim po- seganjem v gozdni prostor, kot so gradnja poboč­ nih cest in vlak, odnašanje materiala, sprememba vodnega režima v tleh in drugo. Škode v sestojih pa nastajajo v območju podira- nja dreves, v območju smeri zbiranja lesa ter ob vlakah. Delo z večnamenskimi stroji ob gozdnih prometnicah prav tako povzroča škode na gozd- nem drevju. Na KWF dnevih so prikazali 18 sečno spravilnih sistemov, ki so na različne načine vključevali rešit- ve naštetih problemov. Za nas je zelo zanimiv po- skus objektivnega vrednotenja sistemov (l), ki smo ga v tem prikazu nekoliko priredili (4). Vsak sečno spravilni sistem so točkovali po več k.ritelijih z vi- dika gojen ja gozdov (vpliv na tla, vpliv na sestoj, iz- koriščanje biomase, dostopnost sestaja ter možnost izbiralne sečnje), ergonomije (nevarnost nesreč, težavnost dela, zahtevana izobrazba), telulologije (potreba po pripravi dela in podrobnem načrtova­ nju, možnost prilagajanja terenskim razmeram) in ekonomike (učinki in stroški sečnje in spravila). Izračunali smo vsoto točk po posameznem krite- riju in sečno spraviinemu sistemu, nato pa še vsoto točk združenih kriterijev, ki opisujejo ergonomske, tehnološke in ekonomske značilnosti sečno spravil- nega sistema. Tako dobljene točke smo rangirali in izračllilali korelacija rangov med zadovoljevanjem gojitvenih zahtev in vsoto ostalih kriterijev. Ugotovili smo pomembne razlike med posamez- nimi sečno spravilnimi sistemi, hkrati pa je iz rezul- tatov razvidna odvisnost primernosti sistema z vidi- 167 ka gojenja gozdov in njegove primernosti drugih vidikom (slika). Ta odvisnost je obratno sorazmerna, kar v skraj- nostih pomeni, da so tisti sistemi, ki so po gojitvenih kriterijih najugodnejši, po ostalih vidikih najmanj primerni. Iz prikaza je tudi razvidno, da so nekateri ergonomsko, tehnološko in ekonomsko visoko učinkoviti sečno spravilni sistemi gozdu najmanj prilagojeni. Ta razmišljanja kažejo na nujnost skup- nega celovitega odločanja pri izboru tehnologij ter na veliko pomanjkljivost enostranskega in kratko- ročnega gledanja v procesu pridobivanja gozdnih lesnih proizvodov. Najzanimivejši so za nas tisti sečno spravilni si- stemi, ki so po položaju v sliki nekje blizu dozdev- nega optimuma, oziroma čim bližje izhodišča dia- grama. Poenostavljeno lahko razdelimo diagram na štiri območja, ki predstavljajo kombinacije do- brih in slabih ocen. V območju »DOBRO-DOBRO« sta le dva sečno spra vilna sistema. Oba sta primer- na za delo v redčenjih pretežno bukovih drogov- njakov. V obeh primerih opravlja sečnjo in zbiranje lesa isti delavec, ki ima lahko motorno žago in up- ravlja z daljinsko vodenim vitlom (npr. Werner C 62 M 2 ZD 02) z vlečno silo 36--60 kN in dosegom do 100m pri debelini vrvi 12 mm. Pri zbiranju lesa po potrebi uporablja usmerjevalni škripec. Spravi- lo poteka v enem primeru z istim traktorjem, v dru- gem primeru pa s traktorjem in pol prikolico, ki ima nakladalno napravo. Kombinacija podiranja, izde- lave in spravila se je pokazala torej v primerjavi z drugimi organizacijskimi oblikami dela še najbolj- ša ne Le iz ergonomskih in ekonomskih ozirov, tem- več tudi iz vidika vpliva na gozd. Sekundarne pro- Odvisnost med rangom kriterija »gojenje« in ran- gam »ostalih« kriterijev glede na različne sečno spravilne sisteme (KWF) 168 18 SLABO Rgojenje DOBRO 2 metnice v obeh sečno spravilnih sistemih ležijo med 40 in 100 m druga od druge, kar pomeni gos- toto 100 do 250m/ha. Na učinke največ vpliva pr- sni premer drevesa (med 12 in 20 cm) in se v pri- meru, ko spravljamo les s traktorjem, gibljejo med 16 in 29m3 / dan (sečnja, izdelava goli in spravilo na razdalji 200m), pri spravilu s traktorsko polpriko- lico pa med 36 in 44m3/ dan (upoštevano je samo spravilo lesa) . Izkušnja iz lanskih KWF dni daje možnosti raz- mišljanja v več smereh. V vseh prikazanih sečno spravilnih sistemih je bilo vključenih veliko »konj- skih moči«, s kakršnimi pri nas nikoli ne bomo mog- li računati, posebno ne v našem gorskem svetu s težko prehodnimi tereni. Poučna je bila tucli pest- rost organizacijskih oblik dela in kombinacij upo- rabljenih strojev in pripomočkov. Težavnost pri iz- biri optim~nega sečno spravilnega sistema pa kljub temu povečuje dejstvo, da imamo v konkret- nih razmerah največkrat zelo skromen izbor tehno- logij ter slabost, da smo pri svojem delovanju še vse preveč togi in neelastični in premalo storimo z.a iskanje novih originalnih rešitev. VIRI l. - (1985): Waldschonende Holzernte, Ta- gungsfuhrer zur 9. KWF -Ta gung 1985, Ruhpold.ing 2. KOŠIR, B. (1985): Obisk na 9. KWF dnevih, Gozdarski vestnik XLIII(85)9 3. KOŠIR, B. ( 1985): Poškodbe sestojev pri sečnji in spravilu lesa, Zb. ref. Stabilnost gozda v Sloveniji 4. KOŠIR, B. (1985): Gozdu prilagojeno pridobi- vanje gozdnih lesnih sortimentov, Svobodna kated- ra, tipkopis ~=-0.4892 • • • • • • • • @ • • • @ •• 4 2 18 DOBRO SLABO Ro stali udi a še ni ··st ·"ar· il ue naga, ripelie il gozdarski zgib ik BEL -liU-50 Najzahtevnejša gozdarska opravila zahtevajo stroje posebnega kova. Brezhibno mora delo- vati v vseh vremenskih razmerah in na kakršnemkoli zemljišču . Gozdarski zgibnik BELT-GV- 50 je takšen stroj . Primeren je za delo v razmerah, kjer prilagojeni kmetijski traktorji odpovedo, težki zgibniki pa niso primerni. Zgibnost traktorja (± 38°) in nihajn i nosilec prednjega mostu (15° ali 450 mm) omogočata stabilno in varno vožnjo po traktorskih vlekah. Vsa štiri kolesa so poganska, pogonski mostovi imajo avtomatsko dife rencialne zaporo s 40% učinkovitostjo . Na vsa štiri kolesa delujejo hidropnevmatske zavore in pnevmatsko vodena ročna zavora, ki zavre tudi samodejno, če tlak v napeljavi pade. Porazdelitve mase na mostove (- 60%) na prednjem mostu pri neobremenjenem taktorju, h idrostatlčno krmiljen volan, hidravlično amortiziran in oblazinjen sedež ter atestirana kabina zagotavljajo varno in , kolikor je to mogoče , tudi udobno spravilo debel in hlodovine. ~RNOMEU agrotehnika- gruda nsolo., ljubljana, titova 38 ·40 PROIZVODNJA. NOTRANJA IN ZUNANJA TRGOVINA, SERVISI