Političen list za slovenski narod.
P« poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob yt6. uri popoludne.
Štev. 147.
V Ljubljani, v četrtek 2. julija 1885.
Letnik XIII.
Katoliški Bolgari v Maeedoniji.
Znano je, da se je začelo zadnje čase pri Bul-garili po Traciji in Macedoniji neko posebno duhovno gibanje. Kar h krati jeli so pred nekterimi leti razkolniški Bulgari kazati nagnjenje do katoliške cerkve ter razodevati željo po prestopu. In res, nenadoma je pristopil v katoliško cerkev škof So-kolovsky še pri življenji papeža Pija in za njim so prestopile v katoliško cerkve cele srenje in obširni kraji, tako, da se je povrnilo v kratkem času mnogo tisoč Bulgarov v naročje matere katoliške cerkve, *) tudi papež Leon, kakor pred njimi Pij IX, niso prezrli duhovnega gibanja, ampak podpirali so ga po moči; pošiljali so misijonarje in poslednjič postavili jim tudi apostolskega vikarja (namestnika) škofa Mladenova. Naj bi ne bilo toliko zadržkov in sicer od vseh strani, znabiti bila bi že vsa Tracija, Ma-cedonija katoliška in mogoče še ktera bližnjih in sosednih dežel. Res, kakor pravi sv. pismo o stvar-jenji sveta: „In Duh Božji se je razprostiral čez vode", tako sme se reči tudi o teh zapuščenih deželah: „In Duh Božji se je razprostiral "čez zmotene, in ločene od matere katoliške cerkve jih razsvetljeval ter potrdoval, da so vse zapreke premagali ter„ mir našli svojim dušam."
Res, mir svojim dušam so našli, a kaj so tudi prestali in še prestajajo za-nj — za resnico, ktero so tako marljivo iskali, ktero sedaj tako stanovitno spoznavajo! Znabiti ne bo napačno, če tudi od te nepolitične strani pogledamo žalosten stan uboge Macedonije. Kažejo se nam tii katoliški Bulgari res kot pravi junaki, enako kakor v prvih stoletjih krščanske cerkve. Poglejmo.
Škof Mladenov pravi v nekem poročilu: Svet si celo misliti ne more, kake preskušnje morajo no-vospreobrnjenci prestajati; res je pri nas, kakor bi se bil ves pekel zaklel ter tudi vse moči napel, da bi zgubljeno gospodarstvo nazaj si pridobil. A naj tudi vsi sovražniki sv. vere divjajo, druzega ne do-
*) Kaj se je zgodilo škofu Sokolovsky-ju (od kterega se ne ve, je li še živ ali ne) po nezvesti, verolomni ruski sinodi v Petrogradu, bodo gotovo še mnogim v spomin.
sežejo, kakor to, da se nepremagljiva stanovitnost novospreobrnjencev kaže in razodeva v najlepšem svitu.
Grško razkolništvo tii res pojemlje ter gré vse na dvoje, a nekaj predrzniših se zbira v novo ločino, ki se imenuje „eksarhistov", ki so si izvolili lastnega neodvisnega škofa. Ta stranka, podpirana po mogočnih pokroviteljih si vse prizadeva, da bi pri ljudstvu zgubljeni vpliv zopet si pridobila. Denarjev ima na razpolaganje velike svote ter s temi vstanovlja šole, nastavlja učitelje in še revnim učencem pomaga, vse na svoje stroške, da bi s tem uboge katoličane preslepila, češ, oni so njih pravi prijatelji, katoliška cerkev se ne zmeni za-nje. Zraven tega se pa poslužujejo še vseh drugih pripomočkov, kakor: lažnjivega obetanja, nesramnega obrekovanja, prav peklenskih zvijač, pa tudi osebnega preganjanja. Z besedo: nič jim ni prenagnjusnega, nič presvetega, kar bi ne oskrunili, da bi le svoj cilj in konec dosegli — vničenje katoličanstva.
Manj nevarni, pa ne manj delavni, so protestante. Ti si zlasti za doseg namena k pridu obračajo nevednost ljudstva ter neumorno razširjajo in raztresajo svoja sveta pisma, male obravnave in razprave (Traktiitchen) po svojih dobro plačanih raznaševalcih.
Zarad vsaki dan ponavljajočih se povrnitev iz iztočne cerkve v katoliško, pa tudi razkolniki niso leni. Ker veliko premorejo pri turških oblastnikih, večinoma lahko izpeljejo vse, kar se umislijo. Njih škofje izvršujejo dostikrat s pomočjo turških uradnikov največe krivice, nakladajo neznosne davke, nedolžne vječijo, cerkve oropajo, če ni drugače tudi s silo orožja.
Ni še leto minulo, ko je razkolniški škof s silo in orožjem v katoliško cerkev vlomil, katolike „preklel in izobčil", svete posode onečastil in katoliškega duhovnika, ki ni hotel postati odpadnik, v ječo vrgel. — V neki vasi, kjer so vsi hišni in ro-dovinski očetje izrekli se za zedinjenje s katoliško cerkvijo, je bilo 20 najimenitnejših na prizadevanje razkolniškega škofa grozovito tepenih in posamezno v ječo vrženih, v kteri so bili siljeni, da bi se v
razkolništvo nazaj povrnili in iz ktere, ker tega niso hotli storiti, jih še sedaj nismo mogli rešiti. Taka je iztočna grška zvestoba, taka razkolniška pravica.
Za nameček naj povem v pojasnenje še kak izgled.
Nekje so katoličani na svoje stroške skromno cerkvico postavili. Neko noč zažgana po hudovoljni roki pogorela je do tal. Katoliki postavijo si neko slabo šupo, da bi v njej saj pod streho zamogli službo božjo obhajati; ali „eksarhisti" so se tudi te hitro polastili. „Sam sem se podal na kraj krivice, pravi dalje škof Mladenov, in le po najskrajnišem trudu in prizadevanji se mi je posrečilo, da se nam je šupa v last prisodila ter smo zamogli v nji velikonočne praznike obhajati.
Še v neki drugi vasi so razkolniki katoliško cerkev s silo si prisvojili. Brez konca in kraja je bilo treba truda in potov, da smo le toliko dosegli, da je bila cerkev obema strankama zaprta, dokler odlok od vlade ne pride. A ta odlok bil bi že zdavnej prišel, naj bi razkolniki z lažjo in obrekovanjem vedno ne ugovarjali.
Konečno — in to naj zadostuje, da Vam označi silo in krivico, ktera se nam po razkolnikih godi, naj še dostavim, da je bil neki naš misijonar, posebno zvest in previden apostelj, proti vsi pravici brez najmanjšega vzroka dvakrat v ječo vržen, zato ker je le v cerkvi svoje dolžnosti opravljal.
Glejte, tako se godi katoliški cerkvi in zvestim katoličanom v Macedoniji. Med tem, ko imajo razkolniki vsega na razpolaganje, kar in kolikor hočejo, bodisi denarjev, bodisi vladne pomoči; nam manjka vsega, razun — gnade Božje, ktere se pa tudi zvesto oklepamo ter z njo tudi kakor prvi kristjani vse premagamo. „Vse premorem v tem, kteri me po-trduje, v Kristusu Jezusu".
Zraven teh ravno popisanih neugodnost imamo pa še pomanjkanje na vseh najpotrebniših rečeh. Da le nekaj in glavne potrebe omenim, manjka nam: Pripravnih učiteljev. Naši spreobrnjeni učitelji imajo pač dobro voljo, a druzega tudi nič. Sami niso imeli prilike izobraziti se, kako bodo potem druge izobraževali in podučevali? Kar je še huje,
LISTEK.
Žuinb erk.
Krajepisnu in zgodovinska razprava.
(Dalje.)
V obleki je dovolj razlike med unijati in katoliki, posebno pri ženah. Mladenči so pri katolikih oblečeni v belo haljo po kroju bližnjih Pribičanov, ter nosijo torbo rudečobojne volne. Opanke, ktere so obuvali za Valvazorjeve dobe povsod po Žum-berku, nosijo samo katoliki in to tamkej, kjer niso pomešani z Uskoki.
Nošnja unijatov se je prevrgla na kroj vojaške obleke, kakoršna jo bila v navadi pri krajiških polkih : ozke hlače na remeuu, zobunač (nedrec) od sivega sukna in vojaške čižme. Vrh tega obleče po zimi vojniški plašč ali pa kožuh. Kadar gré Uskok kam na pot, obesi na-se čez rame torbo temne boje (barve).
Karakteristična je nošnja ženska, ki se je vzdržala z malo spremembo od starih časov. Košulja ženska je dolga, dosega čez kolena, ter je izšita
pisano okoli vrata, na prsih pri zaponku in na kraju širokih rokavov, ki so pri katoličankih čisto ozki. Na košuljo oblačijo zobun (nedrec) in kožuh ali pa plašč z bele volne; redko kje se nahaja še modra deloma s svitlimi gumbi. Žene in devojke nosijo predpas, kterega si same tkajo z volne in vežejo prav različno; tudi jih kitijo na okrajkih s franžami. Obuvajo široke postolo. Lep robec, ki ga nosijo žene unijatke na glavi mesto peče katoličank, zovejo pre-metača; le-ta robec ima pri mladih še le omoženih ženah vrh čela rudečo porto, nasproti pa matere pokrivajo glavo z belo premetačo, izpod ktere se spuščajo spredaj na prsa lase spletene v dva traka z obeh strani lica. Devojke unijatske so najverneje občuvale staro nošnjo; lase pletajo od zadej v eno kito, od ktere visi po plečih ures od stekleuih koral, biserov in drugih nakitov, a glavo pokrivajo v krajih proti Metliki z rudečo kapico, nasproti devojke pri masla-rih gologlave hodijo.
Po zanimanju so vsi Žumberčani razun nekoliko činovnikov, duhovnov in čisto malo obrtnikov, poljedelci, ki žive od poljskih pridelkov in od živine. V tem se ne razlikujejo niti plemičke rodovine De-lišimunoviči, Delivuki, Gvozdanoviči, Radiči in celo
Poklečki v Pokleku, kterim je vojaška oblast zmerom priznavala baronstvo, akoprem zato nimajo pismenih dokazov. Kakor je pa skoraj povsod naš kmečki svet \ v v poslednjih letih ekonomički nazadoval, tako je tudi Žumberčan trpel. Staro patrijarhalno zadružno življenje je razrovano ter je že skoraj zginilo, a novo oslo-njeno na ožjo rodovino ni se dozdaj ustanovilo in razcvetelo. Mnogo je ubijala Žmnberčana težka kra-jiška služba, kajti moral je hoditi od 10 do 15 ur hoda v Karlovec na kordun in stražo. Med tem pa mu tudi zdaj po razpustu krajine ni mnogo bolje, ker no more zmagati toliko davka, ki mu ga nalagajo za državo in občino od tako neplodnega in kraškega zemljišča.
Divjaštva in hudobnosti, zarad ktere so v sta-rejih časih sosedje jako tožili na Uskoke, zmanjkalo je že zdavnej, a današnji Žumberčani so mirni ljudje, krotki in celo malo mlahavi, naj že bo, da so oni v dolgotrajnem krvavem vojevanju svojo snago iz-trošili, ali pa, da so vljudjeni in vkroteni po ozbil-uem in intenzivnem nauku, za kar so posebno skrbeli veroučitelji njihovi, a kasneje škofje Svidniški in Križevski Palkovič in Bozičkovič in mnogi drugi duhovni bogoslovno naobraženi kakor katoliki rim-
v ••• V '„f*
pomarijkuje nam duhovnikov. Tudi ti, ki so kot duhovniki prestopili iz razkolništva v katoliško cerkev niso imeli prilike, ne prej ne potlej, se temeljito podučiti v veri Jezusovi, v svojih dolžnostih. Tudi od teh smemo reči: Dobre volje jim ne manjka, a pač pa primernega izobraženja. Stare presoje jim še nasprotujejo ter jih vodijo pri spolnovanji duhov-skih dolžnost. Dostikrat jih tlačijo tudi rodbinske skrbi in pomanjkanja, da so prisiljeni tudi z rokami delati, da le sebe in svoje preživiti zamorejo. Njih vspešno delovanje vsestranski zadržki omejujejo.
Kaj hočem še le od šol in cerkev reči! Cerkve, ktere sedaj imamo, so male, revne in zapuščene, bolj Betlehemskemu hlevu podobne, kakor katoliškim cerkvam. In še teh nimamo; si jih postavljati, nimamo s čem. O naj bi Vaši katoliki vedeli, kako se nam godi, znabiti bi bili Bogu hvaležni ter v spolnovanji svojih katoliških dolžnosti marljivejši, kakor so sedaj! — Enako je s šolami. Kjer so, so najslabša poslopja v vasi in tudi teh ni. Otroci so ukaželjni, a nima jih kdo podučevati in nimajo se kje izobraževati. Oj kake šolske palače imate pri Vas, in vendar ne veste ceniti njih dobrote! Naj bi malomarnim kraljestvo Božje ne bilo vzeto in dano drugam, kjer bi boljši sad obrodilo!
Najzadnjič še ne zamolčim, koliko je storil v tej reči preč. g. Avg. Bonetti, višji misijonskih duhovnikov (lazaristev) v Solunu. Petindvajset let svojega bivanja v tem kraju je bil tako rekoč duša in vzrok duhovnega prevrata in splošnega spreobrnjenja naših Bolgarov. Le Bog pozna njegova dela in trud, njegova požrtovalnost, ki si jo je nakladal, le da je pospeševal dušni in telesni blagor ubozega, zapuščenega ljudstva.
Naš častivredni predstojnik misijonskih hiš, je pričel zidati semenišče za odrejo vrednih duhovnikov. Hčere krščanske ljubezni (sv. Vincencija) si prizadevajo za odgojevališče pobožnih učiteljic ter so same tudi pripravljene šole prevzeti, kolikor njim njih slabe moči dopuščajo. Bog nam pošlji skoraj gorečih in požrtovalnih duhovnikov, vse bi bilo kmalo drugače, kakor je sedaj.
„Žetev je velika, a delavcev je malo. Prosite toraj (z nami) nebeškega Očeta, da pošlje delavcev v svoj vinograd. Da, zahvaljujem se vsem blagim dušam med Vami v srečnejših deželah in razmerah ter so ponižno priporočujem, da blagovolite meni in mojim zapuščenim, pa junaškim ovčicam tudi še dalje nakloniti vaše molitve in vaše mile darove. Ne bomo pozabili za Vas moliti ter prositi dobrot-Ijivega nebeškega Očeta, da bi Vam vse stoterno povrnil in naš Gospod, ki je ubogo vdovo blagroval zarad podarjenega vinarja, gotovo ne bo zavrgel srečne molitve moje zapuščene čede za Vas dobrotnike ter tudi darov tu in tam poplačati."
Tako sklepa nedavno tje doli poslani škof Mladenov neko svoje poročilo, iz kterega smo glavne točke našim bralcem tu priobčili, ker mislimo, da se nam je marsikaj iz tega učiti.
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. julija.
Jiotranje dežele.
V teku letošnjega leta, pravijo, da se bo na-
pravil velik shod katoliških časnikarjev v Avstriji nekje. Kraj in čas nista še določena, toliko je pa menda že gotovo, da shod bo. Povabljeni bodo nanj vsi založniki, izdajatelji, vredniki in sodelovalci katoliških listov brez ozira narodnosti. Prav je tako! Ker vse shode napravlja, kjer se skupne težave tega bornega življenja pretresajo in odpravljati skušajo, je vendar popolnoma umestno, da se tudi katoliški časnikarji na takem shodu snidejo in se skupno pomenijo in posvetujejo, kako bi se dalo ravno katoliško časnikarstvo v boljši tir spraviti, kakor je sedaj, da bo namreč več vspeha imelo. Redek je pisatelj, ako ni duhovskega stanu ki bi se dandanes za katoliško časnikarstvo odločil. Ta prikazen ima več vzrokov, kterih naj pa le dva tukaj omenimo. Poglaviten vzrok, da se tako malo časnikarjev za katoliške liste oglasi, je ta, ker je pri nas novošegno, olikano (?) katoliško vero in cerkev nekako malomarno, ali celo zaničljivo pogledovati, če je že ne naravnost zasramovati. Bolj kakor kdo zabavlja čez njo, bolj je obrajtan ! Čisto naravno je toraj, da tisti, ki ima pogum pisati za katoliško vero in jo braniti pred krivičnimi napadi, ni vsled tega posebno obrajtan ; to pa ravno marsikoga odvrne, da pero drugim časnikom posveti. Drug vzrok je slabo gmotno stanje katoliških listov in iz tega izvirajoča slaba plača katoliških časnikarjev. Ker je ravno človeška natora tako vravnana, da poleg druzega potrebnega in nepotrebnega za denarjem najbolj sili, se vsak rajši tjekaj obrne, kjer za eno iu tisto delo še enkrat toliko dobi, kakor pa tjekaj, kjer ga le polovica čaka. Ako se ne motimo, bo ravno ta-le druga točka jedna izmed poglavitnih toček programa tega časnikarskega shoda. Bodo li zborovalci to zadevo sebi in katoliškemu časnikarstvu ugodno rešili? Da rešili bi jo že, naj bi jo mogli! Ali kako? Židovska „N. Fr. Presse" ima po 20.000 naročnikov (imela jih je že tudi čez 30.000) in „Vaterland" gotovo ne slabeje, pač pa mnogo bolje vredovan, jih ima komaj 5000, če jih še ima. Kako naj se potem reč vgodno reši? V tej reči imajo katoličani mnogo mnogo na svoji vesti. Naj bi že enkrat spregledali, da bi jim lastna malomarnost ne bila v pogubo!
Kakor se čuje, nameravajo se nekteri bolj imenitni članovi konservativne stranke sniti še pred prvim zasedanjem državnega zbora na posvetovanje, kaj bodo v bodočih šestih letih na korist narodov od vlade tirjati morali in kaj ji bodo iz ravno tega namena dovoliti smeli. Tak shod je prav potreben in naj dotične odličnjake pri dotič-nem sklepanji vodi le prava edinost pri vsem, kar bodo hotli in vspeha se smemo nadjati. Nič ni hujega nego nesloga! Gorjč stranki, ktere se polasti. Le poglejte levičarsko, nekdaj tako mogočno vladajočo stranko, kako je prišla na kant le zavoljo prevelike nesloge v lastnem taboru. Svoje stare voditelje pometala je med staro šaro in neskušena mladina sili na površje! S tem se pa nemški narod nikakor ne strinja. Tako se je zgodilo, da hoče sedaj ondi vsak general in nihče vojak biti. Levičarska stranka, je stranka brez zaslombe, brez vsake podlage; če ona trdi, da ima narod za seboj, se moti ali pa laže! Večina nemškega naroda, kteremu še ni strast oči oslepila, stoji za konservativnimi poslanci in le-ti so tudi naši zavezniki. Voditelji konservativne stranske ostali so vseskozi stari na vse strani skušeni možje: Hohenwart, Rieger, Groholski, Klaič in Liechtenstein. Vsak že sam za-se junak, bo v novem državnem zboru delal v zvezi z drugimi tovariši na korist svojih volilcev in na blagor ter obstanek Avstrije, med tem, ko se bodo naši nasprotniki za nje razpad trudili.
Kakor je statična osrednja komisija sklenila v sporazumljenji z ministrom za nauk in prosveto, se bodo sostavil vsakih pet let nekak statističen pregled o položaju katoliške duhovščine v Avstriji na podlagi, kakor je označena v postavi za kongruo.
Levovškemu katoliškemu nadškofu pridal se bo v podporo posvečen ali pomožni škof, ker je nadškofija prevelika za jednega samega višjega pastirja. Kakor se čuje se bode mesto za posvečenega škofa pri Levovškem nadškofu stalno vstanovilo.
Da so novice dotikajoče se slabih zdravstvenih razmer na Velehradu vse pretirane, kar se jih sploh po nemško-liberalnih časnikih nahaja, smo že nedavno povedali. Ker so nam pa danes popolnoma zanesljiva sporočila v roke došla, mislimo, da pač ne bo odveč, če jih na tem mestu objavimo. Velehrad sam na sebi je, kakor je že iz telegra-fičnih sporočil ondašnjega župnika Vykydala znano, popolnoma zdrav. V njegovi bližnji okolici od 4 do 8 kilometrov so se po nekterih vaseh pokazale koze že od srede maja, ki pa nikakor niso nevarne, ker so se le tii pa tam kje prikazale. V obližji mesta Ogersko Gradišče prikazal se je šen med otroci, ki pa tudi ni bil kdo zrni, kako razširjen. Da se bolezni ne bi razširjale, je gosposka takoj vse vkre-nila, kar se ji je potrebno zdelo; v prvi vrsti pa je prepovedala popotnikom po okuženih vaséh prenočevati. Vsled tega so se bolezni popolnoma omejile in se že svojemu koncu bližajo, ter ni bilo nikakih novih ukrepov več potreba. Nemški listi, kterim je bila ta slovanska božja pot hud trn v peti, so takoj priložnost za-se porabili in so si noč in dan prizadevali, da bi kolikor mogoče s svojo slikarijo črno na črno pripomogli, da bi se slavnostni vlaki na Velehrad prepovedali. Žalibog, da so že dosegli, kar so nameravali, ako se v poslednjih dneh kaj ne predrugači, na Velehrad ne smejo nikaki slavnostni vlaki, oziroma popotniki, kteri niso Mo-ravani.
Srbi, živeči pod krono sv. Štefana, imeli so minuli teden v Zomborju velik shod, kterega se je več nego 1200 ljudi vdeležilo. Na dnevnem redu so imeli posvetovanje o cerkveni in narodni avtonomiji glede izvolitve metropolita in narodne vzgoje mladine. Govornikov se je mnogo oglasilo in so vsi jako modro in taktno govorili. Vsi so povdarjali največo zvestobo do prevzvišene kraljeve hiše in vdanost do ogerske krone, če tudi se jo konferenca sklicala za to, da se prično priprave za bodoč cerkven shod, ki bo 1. septembra v Karlovcih in pri kterem mislijo dosedanjega patrijarha Germana Angjeliča odstaviti in si novega izvoliti, ki bo, kakor so sami rekli, več skrbel za vero svojega naroda, kakor pa na to gledal, od ktere strani bi se kak red vjeti dal. Posebno so se pa govorniki vjemali v tem, da so vsi bili polni pohvale za kralja Franc Jožefa in njegovo hišo in za blagor skupne domovine; nijednega pa ni bilo, da bi bil le z besedico omenjal sedanje madjarske vlade. Vsi drugi so se več ali manj hvalili, le na Tiszovo vlado in na patrijarha Angjeliča je vse pozabilo. Iz tega se skoraj da sme sklepati, da si bodo Srbje letošnjo jesen druzega najvišjega duhovna volili.
Vnaitje države.
Bolno dete, evropejski mir imenovano, pravijo, da bode dobilo novega varuha, če prav so mu dosedanje tete popolnoma zadostovale. Odkar je Gladstone izrekel besedo, da bo Salisburyja podpiral, kolikor se mu bo potrebno zdelo, jeli so sklepati politikarji, da je Salisburyjevemu ministerstvu vse kaj druzega namenjeno, kakor pa le mršavo življenje do jeseni, kedar bodo meseca novembra nove volitve. Prisodili so mu veličastno in imenitno nalogo med tistimi velesilami, ki bodo v bodočnosti za ohranjenje evropejskega miru skrbele. Avstrija, pravijo, da bo, Nemška in pa Angleška; Laška bode pritekla sama od sebe., ker se bode nadejala tudi kakega koščeka za-se iu ker se že od nekdaj rada v obližji Angležev drži. Kakor je iz tega razvidno, bi se v dosedanji evropski zvezi Rusija Angleški umakniti morala. Za Azijo in proti razprostiranji Rusije po azijatskih stepah bi bila
skega obreda na zavodih v Rimu, Beču, Pešti in nekoliko tudi v Zagrebu.
Unes, o kterem pripoveduje Valvazor, da je v Žumberku pri Uskokih navaden, je že davnej zginil, niti se pomni več kdo, da se je kaj takega dogodilo \ gorah Žumberžkih.
Zares jako blage čuti je ta narod; v Žumberku nima hudobije in zločina, a do noveje dobe se je redko dogodjala tatvina in goljufija, a kakšno veče in grje zločinstvo se komaj pomni, tako da je bilo občno mnenje in glas o Žumberčanih za obstanka krajine, da za Žumberčane ni treba ječe niti zatvora. Vsaki poglavar, ki se je po dolgem tukajšnjem prebivanju ločil od Žumberka, je gotovo s težkim srcem zapustil ta kraj. (Je li še tako? Vr.)
Ti ljudje so posebno bistre pameti. Tudi pri-prost Žumberčan razume hitro vse, kar vidi in kar se mu pripoveduje, a razgovor ž njim je lahek in vgoden. Ni toraj čudno, da je razmerno z ostalo domovino velik broj Žumberčanov, ki so se izšolali, ter koristili domovini kot učitelji, duhovni, činovniki in vojaški častniki. Jako zaslužen, učen pa tudi znamenit mož, rodom iz tega kraja, je bil Križevski škof Kosta Stanič, ki je sestavil med ostalim roko-
pisom povest Žumberka; a Žumberžki Uskok je bil glasoviti general Vid Gvozdanovič, ki si je zadobil kot zapovednik cesarske vojske v Italiji proti Napoleonu slavno ime, a na Žumberk nikdar ni pozabil, zapustivši zadužbino svojemu rodnemu mestu Grabru s prostranim posestvom in z lepo hišo, v kteri zdaj stanuje župnik.
Žumberk je i po geografskem položaju i po narodu i povesti sestavni del kraljevine Hrvatske. Od Poljan in Severina na Kolpi prostira se pod imenom Poljanskih gor, Gorjancev in Stražnika (Vakta) za-padno od Črnomlja in severno od Semiča in Metlike vse do Žumberških gor oddelek kranjskih alp, ki razstavlja orografski na jugoiztoku sedanji politični kotar Črnomeljski proti Kolpi. Te goro ločijo od dobe, odkar so se na jugu naselili Slaveni, slovensko pleme od hrvatskega tako, da v tem predelu ni etnografska meja Kolpa, ki deli v političnem obziru zemlji Hrvatsko in Kranjsko, kakor tudi ni Kolpa meja niti bolj gore od Severina in Moravic pri izvoru Kolpe, kjer slovensko pleme prehaja pri Brodu, Delnicah in Čabru v predele politične Hrvatske. Hrvatov je v obsegu med tim gorjem in reko Kolpo okoli 28.000, ki stanujejo v političnem kotaru Črnomeljskem. od
kterega treba odločiti občine Staro Tržko (Poljansko), Radensko in Planinsko na zapadni in severni strani Poljanske in črnomeljske gore. (Imenik krajev vojvodine Kranjske. Ljubljana 1874 p. 96—103).'
Navadno zovejo prebivalce okoli Metlike in Črnomlja bele Kranjce za razliko od črnih Kranjcev, a to ker nosijo i možki in ženske obleko z bele volne kakor bližnji Brajci v Ribniškem kraju in Bosiljevcev, od kterih se ne razlikujejo niti v govoru niti v postavi in obličju niti v nošnji in običaju, prebivajoči po vaseh pri Vinici, Črnomlju in Podzemlju v lesenih hišah, podobnih čisto onim okoli Ivarlovca, po gornji Krajini in v Žumberku. Naj-čišči govor hrvatski se je vzdržal na Kranjskem ob Kolpi v župah Vinički, Preložki, Adlešički in Podzemeljski, nasproti je govor v župah Metliški, Se-mički in Črnomeljski, posebno pa v mestih Metliki in Črnomlju vsled državne in cerkvene razlike poslovenjen, ker duhovni v cerkvah pri pridigah in krščanskem nauku rabijo izključljivo književno slovenščino. V Metliki in Črnomlju se govori pomešano v obeh narečjih hrvatski in slovenski, pa se tako reče spet in opet, zdaj in sada, drevi in sinoči, a more se reči, da je slovenski jezik službeni, kte-
taka zveza že dobra. Kaj pa bi bilo v Evropi? Ali bi se ž njo ne odprla zatvornica tisti povodnji, pred ktero so se Nemcem že dostikrat hlače tresle. Eusi pahnjeni iz dosedanje srednje-evropejske zveze, bi se takoj s Francozi zavezali, za njima vstopil bi se pa Balkan in pa, kar je proti Angleški jako verjetno, cela Turčija bi z Eusom potegnila. Namesto evropejskega mirú, ki sedaj v sredi desetih milijonov bajonetov jako mirno spi, pridrvila bi se divja furija krvavega boja v Evropo ter bi se ravno nasprotno doseglo, kar se je doseči in ohraniti mislilo. In tudi Avstriji bi bil ob tej novi zvezi vsak korak proti egejskemu morju in proti rojstnemu mestu ss. bratov Cirila in Metoda že sam po sebi zabranjen; kajti Avstrija bo na Balkanu le z ruskim sporazumljenjem kaj opravila. Brez Eusije je ne čaka ondi kaj prida. Iz tega ozira zdi se nam jako neverjetna zveza, če tudi je mogoča, da bi na mesto Eusije Angleška v srednje-evropsko zvezo stopila. Posebno od Avstrije bi bilo nespametno tako zameno podpirati, ker pač nima vzroka kramarskih Angležev podpirati, kteri bi v svoji sebičnosti morda celó zahtevali, da naj jim gremo pomagat celó v — Sudan ! Pač pa smo še danes teh misli, da se novi angleški kabinet ne bo vtikal v reči, ki mu nič mar niso. Kako dolgo pa bo živel? Kdo bi danes že to vedel!
Vsled novega ministerstva na Angleškem dobila bo tudi Irska svojega novega na-mestnega kralja. Dosedanji lord Spencer odložil je že v soboto svoje dotično dostojanstvo ter je zapustil ob enem Dublin. Pot od namestnega dvorca pa do kolodvora obstopili so vojaki in orožniki tako gosto, da nepoklicanim niti blizo ni bilo mogoče. Vsled tega so ga ondi stoječi tudi jako toplo pozdravljali, nekaj se je pa tudi žvižganja vmes čulo. Eavno tisto soboto poklonili so se pa novi angleški državniki kraljici v gradu Windsor, kjer so ob enem iz njenih rok državne insignije prejeli. — Novi generalni poštar lord Manners imel je v torek govor v Melton-Mowbray, v kterem je povdarjal, da je sedanje vlade dolžnost za to skrbeti, da se homatije v Egiptu kmalo v red spravijo, ob enem pa tudi napete razmere ob afganski meji, kolikor se di'i, vgodno rešijo, ako noče Angleška sama sebi ško> dovati v Indiji. No, zato pač ni bilo treba general nega poštarja, da je kaj tacega priznal, o čemur je vsak že tako priprost politikar že zdavnej prepričan. Angleži morajo v Egiptu réd napraviti, ker so k neredu sami največ pripomogli; to je tako nekaj naravnega, da se drugače celó misliti ne d¿L Ce bi se pa ravno Angleži ne brigali zadosti za mir, se bodo pa Francozi. Kar se pa Afganistana tiče, bodo določevali o bodočnosti Abduramanove države tudi Eusi, nikakor pa ne Angleži sami.
Za Sudan se menda tudi Salisbury ne bo brigal; vsaj telegram, došel iz Aleksandrije, tako trdi. Salisbury je menda brzojavil lordu \Voseleyu ter mu je izrazil svoje najtopleje sočutje gledé njegovih jako pametnih nazorov o Sudanu. Tudi njemu se prav zdi, da se Angleži popolnoma iz Sudana vmaknejo; sploh bi pa Salisburyjevemu kabinetu iz raznih vzrokov ne bilo mogoče, sudanske ekspedi-cije več časa podpirati. Kar je pa angleških vojakov še po Egiptu, vkrcali se bodo na ladije in odpeljali na otok Cipern, kjer bodo čez poletje zasedli hladne in senčnate višave. Zrak je ondi zdatno hladueji in jako zdrav. Neverjetna je toraj tudi brzojavna novica, da bodo Angleži zopet Dongolo zasedli. Naj jo le prepustó Mahdiju in njegovi drn hali vsaj za sedai, ko je za taka opravila najne-vgodnejši čas. če jo morda pozneje sploh zasesti mislijo, prav, naj jo le zarad varstva misijonarjev; toda naj ne hodijo tjekaj na tak način, kakor je bila do sedaj navada. Vojakov imajo zadosti in teh naj se poslužijo ; če Mahdi po onih krajih vodo in živež dobiva, preskrbeli se bodo tudi Angleži z obojim.
Izvirni dopisi.
rega rabe na javnih mestih, v cerkvi, pri sodniji, nasproti se hrvatski govori v družinskem življenji. Šafarik, ki jo vse štokavce imel za Srbe, prišteva ves narod od Žumberka do Kočevja in do Kolpe skupaj z Brajci Karlovškimi srbskemu plemenu, če tudi tukaj nima drugih štokavcev razun Žumberških Uskokov in nekoliko pravoslavnih kasnejih naseljencev v Marindolu in v Bojancih, marveč so tukaj vsi staroselci sedaj kajkavci o znakovi čakavščine v obliki, naglasu in v pojedinih besedah. (Šafarik: Narodopis. V. izdanje, pag. 53, 54). Ime in narodnost srbska v teh krajih kakor tudi v Žumberku je žisto nepoznata.
Za reformacije na Kranjskem (1550—90) so bili prebivalci tih krajev čisti Hrvati, a govor mest-janov Črnomeljskih in Metliških so smatrali za uzor dobre iu prave hrvaščine, tako da so poediui mod njimi poklicani bili na presojevanje pravilnosti jezika v prevodu sv. pisma in katekizma, pripravljenega po Štefanu Konzulu. (Kostrenčič: Urkundliche Beitrüge zur Geschichte der protestantischen Literatur der Südslaven, pag. 1—3).
(Dalje prili.)
Iz Cerkljan na Gorenjskem, 1. julija. Hude nevihte naše kraje obiskujejo. Že od sobote vsak dan gromi, treska in dežuje, kakor bi ga s škafa lil, sivi oblaki se pehajo po nebu sem ter tje preteči vdariti z bičem, ki je „iz zrn ledenih zvit". Do zdaj nas je Bog obvaroval grozovite toče, ki je dve leti zaporedoma pokončala poljske pridelke, vni-čila žulje pridnih rok.
Strela pa je le tirjala svojo žrtev. V soboto popoludne, tako se mi pripoveduje, treščilo je v Spodnjem Zalogu, in pogorel je Šlebirjev z deteljo napolnjen kozolec. V ponedeljek popoludne o polu petih pa je vdarila strela v dolg Hočevarjev kozolec na Zgornjem Brniku. Ker je bil kozolec ves napolnjen s suho deteljo, se je ogenj od predelka do predelka vkljub hudemu deževji naglo širil, le kake štiri predale so rešiti zamogli. Posestnik je bil za kozolec zavarovan, za deteljo pa ne, toraj je škoda, ki ga je zadela precej občutljiva.
Ko to pišem , se že zopet izza Grintovca vleče „sovražnica srdita, v oblakov sivih plašč zavita".
Ees treba je klicati s pesnikom:
Zanesi Bog, zanesi Bog, Otmi nas rev, otmi nadlog!
Iz Škofje Loke, 29. junija. Zadnjo soboto je na več krajih našega mesta na boben vdaril mestni sluga, ter z vzvišenim glasom povedal, da bo drugi dan, v nedeljo ob 4. uri popoludne, naš državni poslanec g. dr. Poklukar videti in slišati — brezplačno, se ve — na Štemarjih. In glejte, ta njegov klic ni bil brez vspeha, saj velika večina volilcev svojega poslanca še videla ni, in vendar so mu že parkrat s soglasno volitvijo svoje zaupanje skazali. — V ne deljo se zbere v prostorni dvorani mestnega župana, g. Šušnika, čez 40 volilcev in precej drugih radovednih ljudi. G. poslanec kmalo dojde v družbi g. BI. Moharja, našega deželnega poslanca, ki nam tudi predstavi g. dr. Poklukarja. Pri vstopu v dvo rano bil je ta z „živio"- in „dobro"-k!ici sprejet.
G. dr. Poklukar pravi, da si je štel v dolžnost se predstaviti vrlim volilcem, jim dati kratek račun od svojega delovanja v državnem zboru, ob enem pa, da bi tudi rad zvedel, če imajo njegovi volilci še kake posamezne želje. Brez drugih uvodnih fraz podaja g. državni poslanec v tri četrt ure dolgem, gladkotekočem govoru delovanje državnega zbora v zadnjem zasedanji.
Se ve, da to je bil le kratek obris, postave in sklepe omenil je le bolj tiste, ki najbolj vplivajo na njegov volilni okraj.
Velika pridobitev za Gorenjce, pravi, je vrav nanje žemljiščnega davka. Gorenjska je prej plačevala 9000 goldinarjev, sedaj po novi cenitvi le 6000 goldinarjev, tako ste sedaj za dobrih 3000 goldinarjev na leto na boljšem.
Za vravnanje gorskih potokov je v proračun postavljenih vsako leto pol milijona goldinarjev in to skozi deset let. S petimi milijoni bo vlada prav lahko podpirala tiste posestnike, kterim vode kaj več škode napravijo. Ako bi prebivalci Loškega mesta in okolice bili kaj pri tem prizadeti, naj ne zamude storiti potrebnih korakov, on (dr. Poklukar) jih bo gotovo podpiral.
Omenjal je nadalje obrtnijske postave, dalje po stave zoper oderuhe, zoper pokončevanje gojzdov, dreves, pohištva pri tistih, kterim se premožeuje na očitni dražbi proda itd.
Zagotovljal nas je — kar nas je tudi najbolj zanimalo — da železnica Loka-Herpelje je gotovo „prašanje sedanjega časa", zakaj že zdravi razum tirja, da država mora imeti svojo železnico do Trsta. Eudollovo železnico je že v svoje oskrbovanje vzela, južna železnica sicer veže Dunaj s Trstom, pa ta ni v njeni oblasti. Kaj ji tedaj kaže druzega, kakor lastno železnico graditi, kar se bo pa najbolje zgodilo, ako Loko zveže z Divačo.
Velika pridobitev za prebivalce je tudi to, da se je Eudolfova železnica podržavila, ker sedaj država sama določuje voznino, in da od tega časa veliko ceneje vozi, prepričal se je vsakteri že iz lastne skušnje.
Glava večine državnega zbora je grof Hohenwart, na kterega smejo biti Gorenjci ponosni, da je njih poslanec. On, dr. Poklukar, si v čast šteje, da je v njegovem klubu. Pove nam, kako je že prej v času liberalne dobe vedel grof Hohenwart zbirati okoli sebe konservativne poslance raznih dežel, tako,
da je polagoma vgladil pot grofu Taffeju, kako je pozneje v kočljivih prašanjih vedno vedel večino pridobiti za to ali ono postavo itd.
Ker je v Loki precej obrtnije, bi nasvetoval tistim že v svojem rokodelstvu izurjenim delavcem se nadalje izobražiti v višji Dunajski obrtnijski šoli. Tam se praktično vsaki v svoji stroki izobrazijo rokodelci raznih dežel. On sam je to šolo obiskal in se prepričal o njenem vspehu. Ako bi v tej zadevi kaj hotli storiti, je on pripravljen z vsem svojim vplivom jih podpirati.
To naj bi bilo ob kratkem, sklene govornik, v glavnih potezah, kar bi Vas utegnilo zanimati, več ste tako zvedeli iz časnikov. Ako še kdo želi kaj bolj natančnega zvedeti, naj se oglasi, jaz sem pripravljen, Vam še obširneje to ali ono zadevo pojasniti.
Kakor do sedaj, tako se hočem tudi v pri-hodnem zasedanji ravnati. Po svojih slabih močeh hočem delovati za prid svojih volilcev, kakor tudi za korist cele države. Ne obetam Vam sedaj, kaj bom vse storil, kakor sem pa tje kak kandidat vse na široko in oblastno opisuje svoje prihodno delovanje. Ne! gora ne bom prestavljal. Prepričan sem, da v složnem postopanji z večino se da največ doseči. Kaj zamore en sam poslanec tam, kjer jih še 2 drugih sedi? Iu s tem mislim tudi, da bom ostal s svojimi volilci v soglasji.
Burni „živio"-klici zadone po dvorani, ko je g. doktor končal svoj govor.
Zdaj vstane duhovni svetovalec, mestni župnik gosp. BI. Soklič, ter se gospodu poslancu zahvali: „Nimamo, fg. doktor, sedaj nič posebuih želj, ali kakih interpelacij, ako jih bomo pozneje imeli, raz-odeli Vam jim bomo, in prepričani smo, da nas bodete vedno podpirali. Glede pa Vašega dosedanjega postopanja in nevtrudljivega delovanja Vam izrekam v svojem in vseh navzočih imenu svoje popolno zaupanje. Bog Vas živi!" (Glasno pritrjevanje !)
Dr. Poklukar še zagotovlja, da bo vedno pripravljen vsaki najmanjši želji vstreči, tudi pride v njih sredo, kadar ga bodo želeli, da se osebno pomeni ž njimi v tej ali oni zadevi.
S tem je bil oficijelni del končan in volilci so zadovoljni polagoma zapuščali dvorano. y.
Domače novice.
(„Turnerji") imeli so preteklo nedeljo izlet v Tržič. Le izlet? Tega bi jim ne zavidali, saj ga je „Sokol" tudi imel; a šli so le snovat nov oddelek „Schulvereina". Takoj zvečer smo že Čuli, kako se je raznesla novica, ne vemo, da so v Tržiču nek raus in kaus imeli, a nikdo ni vedel, kaj je bilo. Pozneje se je raznašalo, da so se „turnerji" med seboj sprli, drugi spet so vedeli poročati, da so jih Slovenci napadli, tretji še kaj druzega. Ali bi le ne bilo prav, da bi kdo prigodek po resnici poročal? S tako negotovo govorico se ljudstvo le vznemiruje. Gospa „Farna" in nje po polu sestra „Domišljija" imate potem prosto polje, kjer snujete svoje „gotove" (?) pripovedke, ktere med občinstvom le ne-pokoj, sem ter tje tudi skrbi napravljajo.
(Hud vihar) nastal je včeraj popoludne in je več škode napravil po Ljubljani. Pred c. kr. finančnem ravnateljstvom polomil je dve najlepši platani, ker niste zadosti visocih kolov imeli.
(„Slov. Narod") je bil včeraj zasežen, menda zarad članka.
(Zrelostni izpiti) pričeli so se ustno včeraj do-poludne na tukajšnji učiteljski pripravnici.
(l)uhovske spremembe v Tržaško-Koprski škofiji.) Kanonik Tržaškega katedralnega kapitelna, preč. g. Andrej Sterk, postal je stolni dekan; častni ka-nouik in župnik pri Mariji pomagaj v Trstu, preč. g. Franc Črne, postal je stolni kanonik.
(Treščilo je) v nedeljo popoludne na Gori pri Komendi v Kamniškem okraji v poslopje Matije Pogačarja in mu je ogenj veliko škodo napravil, ker ni bilo vodo pri rokah. Zavarovan je bil le za majhno svoto.
(V vodo) je skočila, kakor se nam iz Postojne sporoča, ondi Ljubljančanka Antonija Božič službovajoč v Trstu.
(Ponarejevalca) srebrnega denarja prijeli in zaprli so v Trstu v osobi 321etnega litografa Franca H. V njegovem stanovanji so našli vsakojako pripravo za to. Ouje se, da je imel vse prav lepo vrejeno. Menda bode to tisti mojster, ki je Trst
s ponarejenimi dvajseticami letos kar poplaviti hotel. Mati njegovo so nedavno zarad izdajanja takega denarja na več let zaprli.
(Hranilno in posojilno drušvo) v Ljubljani na sv. Petra cesti pod uavnateljstvom g. Regali j a izdalo je svoj računski sklep. Dohodkov imelo je 38.902 gld. 6 kr., izdajkov pa 38.782 gld. 14 kr. Aktiva znašajo 9743 gld. 2 kr., čisti dobiček po odbitih 10°/o pa 131 gld.
(Mariborske železnične postaje načelnik) gosp. Fran z je menda doslužil in bo šel, izvestno na radost marsikterega železničarja. Kako priljubljen da je bil, kaže nam že to, da se ga ob petindvajset-letnici njegovega službovanja v Mariboru od strani podrejenih mu železničnih uradnikov in služabnikov živa duša ni spominjala. Na njegovo mesto pride menda g. Spaček iz Pragarskega. Spaček je bil glavna podpora „Schulvereiua" na Pragarskem, kjer mu je vse železniške hlapce pridobil. Kakor je nam znano, bi južna železni takoj po vseh slovenskih postajah le domačine nastavila, ako bi jih dotični občani zahtevali. Vrivati jim jih pa noče. Naj se vendar med saboj dogovore vse slovenske občine po kterih je železnica speljana in naj odločno zahtevajo slovenskih železničnih uradnikov; vsaj jih imamo zadosti in radi nam jih bodo dali.
(Točo) napovedujejo vremenski preroki v drugi polovici tega meseca skoraj po celi Avstriji. Mi ne moremo reči, da bo in da ne bo, pač pak se nam vredno zdi naše prijatelje opozoriti na to, da naj si zavarujejo svoje poljske pridelke. Toča posebno našo deželo jako rada obiskuje in če le kje, pri nas vedno pobije. Človek je dolžan pred škodo obvarovati se, ako se mu priložnost ponuja.
Telegrami.
Pariz, 2. julija. Syndikat društva francoskih republikanskih časnikarjev sklenil je pri angleški sodniji uložiti tožbo proti Sinitliu in W o 1 s e 1 e y u, ker sta na glavo francoskega časnikarja Paina razpisala darilo. (Pain je bil namreč nedavno zavratno umorjen.)
Madrid, 2. julija. Včeraj pomrlo je na Španjskem 526 ljudi za kolero in to: 3 v Madridu, 70 v Aranjuezu, 27 v Alicante, 235 v V al ene i j i, 39 v S ar a g o ssi in 73 v Murciji.
Za kapelo ss. Cirila in Metoda v novi cerkvi Jezusovega presv. Srca v Ljubljani
so darovali čč. gg.:
Razne reci.
—	Poljaški božjepotniki iz zapadne Galicije pod vodstvom krakovskega škofa Dunajevskega so misel na Velehrad za sedaj opustili, ker jim je došla od cesarskega namestnika Zaleskega prepoved meseca julija tjekaj hoditi. Prepoved se ozira na razne ondi razširjene bolezni, kakor so šen, osepnice, koze in vročinska bolezen. Našo misel o resničenem zadržaju teh bolezni smo izrekli že na drugem mestu. Vsled te prepovedi so Poljaki romanje za sedaj odložili nikakor pa ga niso opustili in pojdejo na grob sv. Metoda pozneje, kedar se zdravstvene razmere ondi zboljšajo.
—	Društvo za razširjenje svete vere podaje v najnovejšem zvezku svojih „Letnikov" izkaz vseh darov, kolikor se jih je leta 1884 nabralo po celem svetu za misijonske namene. Splošna vsota je iznesla 6,832.518 frankov, to je, za 462.000 več kakor leta 1883. — Tudi v tem letu obrača na-se pozornost čudovita darežljivost katoličanov na Francoskem. Ti namreč so darovali za misijonske namene 4,645.702 frankov, tedaj dobre dve tretjini splošne vsote. Po nji zavzema drugo mesto Belgija, ki je izdala 329.325 frankov, kar je v primeri s številom prebivalcev tudi prav lepa vsota. Celo cesarstvo nemško z Poznanjskim vred je zložilo 642.426 frankov, od kterih pride na samo Alzacijo iu Lotaringijo 259.844 frankov. Cesarstvo avstrijsko-ogersko je darovalo 93.362 frankov, in od teh pride na Ogersko le 2000 frankov. (Frank velja 40 kr. našega denarja.) — Te vrstice so poslovenjene iz poljskega lista „Missye katolickie". — Iz teh podatkov se vidi kako krvavo malo stori naše cesarstvo za misijone, in kako sramotno majhen je znesek, kako beraški so soldi, ki jih daje za misijone ogerska polovica našega cesarstva.
—	Velik dobrotnik svojega naroda je kardinal Simor, vladika ogerski. Daroval je 200.000 gld., da se ustanovi sirotišče za učiteljske sirote.
—	Na planini vpraša hribolazec planšarico: „Ali bi ne mogel v tej-le koči prenočiti?" „O pač, prav lahko, toda le podnevu, ponoči sami ondi spimo."
—	Vremensko prerokovanje. Za mesee julij prerokuje Mathieu de la Drom tako-le vreme: Velika vročina od 1. do 4. t. m.; še veča vročina od 5. do 12. t. m. Vmes nektere nevihte in toča, posebno po Franciji, Švici, po Piemontu in po južni Nemčiji. Od 13. do 19. t. m. deževno vreme po vsi južni Evropi; povodnji v Franciji in Italiji. Znižanje temperature. Morje jako nemirno, posebno ob bregovih Dalmacije. Od 19. do 27. t. m. mnoge nevihte in pogostna toča na Nemškem, po vsi Avstriji, Franciji, Španiji in Italiji. Vroči dnevi posebno v Franciji in ob sredozemnem morju. Od 27. t. m. do 3. avgusta neznosljiva vročina po vsi srednji in južni Evropi. Nevihte in toča na Švicarskem in Tirolskem. S kratka: jako nevgodno vreme polno neviht; huda vročina od 1. do 12. t. m., neznosljiva vročina od 19. do 31. t. m.; brze spremembe temperature in nevihte posebno v drugi polovici tega meseca.
Franc Vidic, dekan,.........
Marjeta Vidic............
Sočebranski, o. k. major v Kromerižu, . . . A. Verbajs, kaplan v Leskoveu pri Krškem, .
A. Č. s Tomaja...........
Fr. Kotnik v Verdu polog Vrhnike ....
Ivan Legat i z Tržaške škofije......
F. Ks. Goli v Idriji..........
Viljem Urbas v Trstu.........
Janez Bulovec v Radoliei........
Ana Hofbauer, vdova, založnica cerkvene obleke, Jožef Dralka, e. k. okr. glavar v Radoliei,. . J. Stcurer, župnik v pokoji v Gotenici, . . .
Janez črne, župnik v Barkovljah......
Tomaž Potočnik, kaplan na Vrhniki, ....
S. Rutar v Spljetu..........
J. K., župnik,...........
Fr. Bradaška v Gradcu ........
Martin Povše, župnik v Šenčurji,.....
Dr. Škofic v Mokronogu........
Jos. Kovačič, mestni župnik v Feldbahu, . .
Franc Kollmann v Ljubljani.......
Groflnja Luise Erdoedy........
Anton Koželj v Novem marofu......
Neimenovani iz Škal.........
Dr. Karol Gelnigsheim, c. k. okr. sodn. pristav
v Kozjem,..........
Jožef Habc v Gočali pri Vipavi.....
Fr. Kadunc, farni administrator v Dragi, . . Gr. Tresečnik, kaplan na Bizeljskem, . . . Fr. Levičnik, župnik pri D. M. v Polji,. . . Jos. Jeglič, e. k. davkar v Logatcu, ....
Neimenovan iz Gradca........
M. Karba na Dobrni.........
Anton Strnad pri Novištifti.......
Blaž Horvat, vodja pripravnice,......
M. A...............
2	gl.
1	„
3	„
2	„
2	„
2	„
3	„
5	„
3	„
10	„ 3
3	„
1	»
2	„
3	„
5	„
2	„
3	„
2	„
10	„
10	„
20	„
30	„
5	„
2	„
B	„
1	>,
2	„
2	„
5	„
5	„
1	„
"	n
2	„
2	„
3	„
kr.
25
Tuj c i.
30. junija.
Pri Maliču: S. Teutschliinder, fabrikant, s soprogo, z Dunaja. — Frane Scholze, fabrikant, iz Lobendaua. — J. B. Stern, trgovce, iz Budapešte. — Marki de Bellegarde, e. k. kainornik in grajščak, s Štajarskega. — Pavel Zamparo, z družino, iz Trsta. — V. Machich, zasebnik, iz Spljeta.
Pri Slona: Adolf Streintz, uradnik, z materjo, z Dunaja.
—	Blenenfeld, Weinberger in Tiirk, trg. pot., z Dunaja. — Renaldi, trgovec, iz Siska. — Božidar Weiglhofer, e. k. uradnik, s soprogo, iz Ljubljane.
Pri Južnem kolodvoru: Emilija Schunk, zasebnica, z družino, iz Trsta. — Franc Laber, zasebnik, iz Zagreba.
—	Dr. Juri Catti, zdravnik, iz Reke. — Baron Rud. Abele,
c. k. minist. tajnik, iz Reke. — Janez Lesar, zasebnik, iz Ljubljane.
Pri Avstrijskemu caru: Kari BischofT, urar, iz Berolina, — Franc Stare, sobni slikar, iz Doba. — Gustav Schaffer, zasebnik, iz Ljubljane.
TTmrli so:
27.	junija. Rudolf Zalokar, delavčev sin, 4l/a let, Poljanska cesta št. 18, davica. — Marijana llartman, gostija, 75 let, Karlovska cesta št. 6, Marasmus.
28.	junija. Ljudovik Pogačnik, železniškega sprevodnika sin, 3 mes., Cesta na Rudolfovo železnico št. 12, vsled katara v črevesu.
30. junija. Marija Dlauehi, tokalčeva vdova, Žabjek št. 5, jetika. — Frane Poderžaj, hišni posestnik, 60 let, Poljanska cesta št. 09, jetika.
1. julija. Ana Kosec, delavčeva hči, 11 mes., Karlovska cesta št. 20, Bronehitis capillaris.
V bolnišnici:
29.	junija. Jožef lstenič, agent, 27 let, omeličonje možgan. — Janez Koblar, delavec, 61 let, vsled raka. — Jernej Kosee, delavec, 70 let, Marasmus senilis.
55 kr. 55 „
80 I
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.) 2. julija.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 10% davka)	82 gl. 00	kr.
Sreberna „ 5% „ 100., (s 16% davka)	83	„	40	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	108	„75	„
Papirna renta, davka prosta . .	99	„	55	r
Akeije avstr.-ogerske banke . .	861	„	—	„
Kreditne akeije............286	„	75	„
London.......124	„	20	„
Srebro.......—	„	—	„
Francoski napoleond......9	„	84,/a	„
Ces. cekini ....	5	„	88	„
Nemške marke......61	„	05	„
Od 1. julija.
Ogerska zlata renta 4% ,. . .	98	gl.
„ papirna renta 5 °fo .	92	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	98	„
„ Liinderbanke.....93	„
„ avst.-oger. Llo.vda v Trstu . .	564	„	—	„
„ državne železnice ....	296	„	—	„
„ Tramway-društva velj. 170 gl. . .	194	„	50
4% državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	—	„	—	„
4% „ „ „ „ 1860 . 500 „	139	„	-	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	167	„	75	„
....... 1864 . . 50 „	166	„	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	175	„	50	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . 10 „	17	„	75	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	113 „	75	„
„ „ Ferdinandove sev. „	. 106 „	—	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	104 „	—	„
Krščanski nauk
za
I»	**■ ■■ «*
(Prvo i n drugo šolsko leto.)
Sostavil	•
Simon Zupau,
katehet.
Z dovoljenjem visokočastitega knezoškofijstva Ljubljanskega. Druzega natisa. Cona: mehko vezan 12 kr., trdo vezan 16 kr. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
jj
Foncière" Peštansko zavarovalno društvo.
Letni račun „Foncière" Peštanske zavarovalne družbe za leto 1884 kaže
dohodkov gld. 6,985.117-31 izdatkov „ 6,817.770 • 90 in čistega dobička „ 167.837*05 Rezervni zakladi znašajo gl. 2,606.406-05. — Popolnoma vplačani delniški kapital je 3 milijone gl. av. v. — Skupno poroštvo jc okoli 10 milijonov gl. av. v. ' „Foncière" Peštansko zavarovalno društvo šteje toraj po vsi pravici k najbogatejšim
asekurančnim zavodom.	. , . .
V dôbi 201etnega obstanka (do 1880 kot „Peštansko zavarovalno društvo") izplačalo je
društvo nad 23 milijonov gld. av. v.
„Foncière" Peštansko zavarovalno društvo
zavaruje proti škodi požara : p o s 1 o p j a, h i š n o o r o d j e, z a 1 o g e b 1 a g a, poljske pridelke; na človeško živenje in /.realne šipe proti
vbitju ali vlomu.
Zavarovalnina sc ceno računa. Zavarovanja na več lot 4 leta, prejemajo sc po posebno vgodnih
pogojih.
Škode pregledajo in izplačujejo se takoj in popolnoma.
Zaželene razjasnila dajô, in zavarovalne naročila sprejemajo po vsih večjih krajih nastavljeni opravniki društva. Na zahtevo preskrbi cenitev zavarovalnih predmetov ter izdelavo za\a-
rovalnih naročil vrhovno nadzorstvo v Ljubljani.
Do gosp. posestnikov, poslopij, zemljišč, zalog blaga, hišnega orodja, zrcalnih šip itd kakor tudi do vsih onih, ki bi želeli zavarovati na	• 8« topla prošnja, da oglase svoje dotične naročila pri deželnih g. opravnikih ali pa pri so najvljudneje priporočujočemu
Franc I ireniku
v Ljubljani, Kongresni trg št. 14, II. nadstropje.
(3)