Naročnina Dnevna lzdojn za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo meseCno 33 Din nedeljska lzdn|a celole no vJugo-slavi)! 80 Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp, petll-vrsfa mali oglasi pol ln 2 D. vedli oglasi nad 43 mm višine po Din 2-50. veliki po 3 In 4 Din, v uredmikrmdelu vršilca po 10 Dir o Pri večiem □ narorllu pcpusf Izide ob 4 z'uf o delo državne konference vsem čelom države v trajno korist. — Glede Kitajske pravi kralj, da preveva Anglijo nasproti večini kitajskega naroda Iskrena simpatija. — Kralj omenja potem rudarski štrajk in pravi, da je Anglija s tein štrajkom rešila najdal ši in najpegubnejši delovni spor v svoji ro-dovini; sedaj je treba združiti vse mori. po t-biti vse grenke sišouuuo iu delati za bodočnost. Nova odkritja v nemškem državnem zboru. Vlada podala ostavko. Berlin, 17. dec. Včeraj je doživel državni zbor iziedno vihamo eejo. Takoj po otvoritvi seje je povzel besedo kancler Marx. Podal je kratko pregled o postanku in razvoju sedanje notranjepolitične krize in izjavil, da vlada spričo zunanjepolitičnega položaja v sedanjem trenutku ne more prevzeli odgovornosti, da bi odstopila. Takoj nato je vstal soc. poslanec Scheidemann. Rekel je, da se ima zunanji minister dr. Stresemann predvsem socialistom zahvaliti da je mogel razvijati svojo politiko in da je prejel Noblovo nagrado za mir. Ako se hoče ta politika uspešno voditi dalje, je nujno potrebno, da se razčistijo razmere v državni brambi. Scheidemann začne nato razkrivati zveze med Reichswehr in palriotičnimi društvi, tajne nabore, prizadevanja, da se v ino-zen stvu in posebno v Rusiji ustanovi in razvije nemška vojna Industrija. Na ta ra kritja reagira desnica z viharnimi protesti. Scheidemannu kličejo, da je izdajalec domovine. Med hrupom in krikom nadaljuje Scheidemann svoja izvajanja in ugotavlja, da mora Stresemcnnova politika kmalu propasti, ako se manevrom reakcije ne napravi konec. Nemčija naj sklenjene pogodbe spoštuje. Na te besede nemški nacionalci s svojim načelnikom grofom Vestarpom zapuste dvorano. Oditi je hotel tudi načelnik ljudske stranke ScLudz (ki je s svojimi napadi proti socialistom povzročil sedanjo krizo), a mu je minister Stresemann zastavil pot. Scheidemann je nato nadaljeval svoja odkritja in navajal med drugim razmere v Kielu, kjer sta državna bramba in vojna mornarica v najte n?jših zvezah s športnimi društvi. Letos se je sistem splošno v toliko izpremeni!, da se športnim društvom dodeljujejo podčastniki Reich wchra, dočim so prej voditelje društev vežbali v Reichswehru. Socialisti zahtevajo, da se vsemu temu temeljito napravi konec in razmere v državni brambi razčisti; le tako bo mogoče pridobiti in trajno ohraniti zaupanje inozemstva. Ker so se sedanje razmere razvijale p d vod stvom dosedanjega vojnega ministra Gessler a, socialisti le-temu nikakor ne zaupajo in bedo poWil-mans Zinios« in pri »Viltis« (Upanje). Do zasedbe Vilne po Nemcih leta 1915. je izdajal ilustrirani dvomesečnik za literaturo in politiko. Liiavski parlament ga je jeseni 1917. izvolil za predsednika, dokler ni sledila 18. februarja 1918. deklaracija predsednika. 3. junija 1920. je odstopil kot državni predsednik in se je posvetil publicistiki. Od leta 1923. je deloval tudi kot vseučiliški docent Brlandove izfave. Pariz, 17. dec. Pričakovanje, da bo Briand v senatu o priliki proračunske debate podal poročilo o zunanjepolitičnem položaju, se ni izpolnilo. Debata se je završila v četrt ure in Briand je samo izjavil, da bo v bodočem zasedanju senatu rad podal vsa pojasnila o zunanji politiki. V pogovorih na hodniku je Briand izjavil: če se govori o nemško-italijansko-ruski trozvezi, je to le znamenje, da manjka razumevanja za položaj. Stresemann mu je dal zagotovila, da nemško-italijanska pogodba ne vsebuje ničesar, kar bi bilo proti Franciji naperjeno. Glede vesti o namišljenem iwprotju med njim, Briandom, in Poincarejem, ki jo je priobčil neki švicarski list kot izjavo dr. Stresemanna, je objavil Briand uradni dementi, v katerem odločno protestira proti takim izmišljenim trditvam. Med ministrskim predsednikom in ".unanjim ministrom Briandom ni nika-kega nasprotja. KRALJ FERDINAND ODPOTUJE V PARIZ. v Bukarešt, 17. dec. (Izv.) »Cuvantuk doznava iz dobro poučene strani, da bo odpotoval romunski kralj Ferdinand začetkom januarja v Pariz, kjer se bo ponovno podvrgel operaciji. Operacijo bo izvršil sloviti oprrater Hartmann, ki je že enkrat operiral kralja v Bukarešti. NEMŠKA POSLANCA POJDETA K MUSSOLINI JU? v Rim, 17. decembra. (Izv.) Nemška poslanca Tinzel in Sternbach sta bila sprejeta od novega prefekta v Boznu Huberta Riccija. Poslanca sta se mudila v daljšem razgovoru z novim prefektom. V političnih krogih se ta poset tolmači kot priprava za predstoječo avdijenco obeh nemških poslancev pri Mus-soliniju. ČEŠKOSLOVAŠKO-AVSTRIJSKI DODATNI DOGOVORI. v Praga, 17. dec. (Izv.) Na današnji seji parlamenta se je sprejel drugi dodatek k če-škoslovaško-avstrijskemu dogovoru o starih kronskih obveznostih. Obenem se je v drugem čitanju odobrila že včeraj sprejeta pogodba, ki se tiče življenskega zavarovanja. Pilsudski o obrambi Poljske. Varšava, 17. decembra. Na sejo sejma dne 15. t. m. zvečer je osetno prišel maršal Pilsudski. To se je od postanka Poljske do danes zgodilo samo trikrat. Zato je njegov prihod vzbudil največje zanimanje in se po tem dejstvu sklepa na resnost položaja. Ob vhodu je Pilsudskega sprejel načelnik njegove vojašl e pisarne in mu poročal. Nato je Pilsudski odšel v dvorano, kjer je zboroval proračunski odsek in sedel poleg predsednika. Nt dnevnem redu je bil vojni proračun. Proti polnoči je povzel besedo Pilsudski. Izvajal je med drugim: Dosedanje mesečno preliminiranie izdatkov za vojaštvo je škodljivo organizacijskemu delu v armadi. Prekomerni prihranki pri vojnem ministrstvu niso mogoči. Poljska mora imeti močno armado. Pilsudski položaja sicer ne smatra tako pesimistično kakor posamezni poslanci, vendar je dejstvo, da se vojaštvo ni nikjer odpravilo. Tembolj aa mora imeti Poljska, katere meje niso od nikogar zajamčene in je v glavnem navezana na svoje lastne moči. Potrebni so večji krediti, da se vojaška skladišča primerno oskrbe za slučaj vojne. Prizadeval si bo, da dvigne armado na visoko stopnjo. V vojaški upravi se bo znatno reduciralo osobje, ker je uprava prenapolnjena s častniki. Znižanje službenega časa v vojski je na splošno nemogoče, skušal pa bo izdelali načrt za skrajšanje službe v nekaterih delih armade. Poljski vojni proračun. Varšava, 17. decembra. >Nasz Przeglod« objavlja podatke o vojaških izdatkih Poljske. Leta 1925. je znašal vojni proračun 725 milijonov zlotyjev, leta 19°6. 560 milijonov, za ' leti 1927__28. pa naj bi znašal 620 milijonov. | Na znižanje službene dobe ni misliti preje, , dokler se ne izveue predvojuška vzgoja mla- l dine. & j JBele&lce A O zvezah SDS s Slavensko banko je izjavil g. minister Puceij, kakor beremo v »Narodnem dnevniku«, da bo objavil kmalu nekaj dokumentov. Tudi mi smo na te dokumente, priznamo, jako radovedni. Ob volitvah v oblastno skupščino bo kakor nalašč zvedeti, kakšne gospodarske kapacitete so gospodje od SDS, ki sc zdaj ponuja, da bo rešila gospodarsko krizo v Sloveniji, če bodo izvoljeni njeni kandidati. A Minister Pucelj je navduševal svfje delegate, ki so prišli na občni zbor kmetijske družbe. Čc človek navdušuje, postane sam navduS^n in takrat se rado zgodi, da blekne katero ne ravno duhovito. Tudi minister Pucelj se je ogrel in sc nenavadno navdušil, tako da se je zdel samemu sebi neizrečeno velik. V tem navdušenju in samozavestnem razpoloženju sc jc gospod minister povzpel do trditve, »da SLS mora podati take izjave, ki bi pomenile dejansko priznanje pravilnosti politike ministra Pucija, če hoče priti v vlado«, i To se vidi, da g. minister nima mirne vcsfi, dokler nc bo dobil od SLS priznanja, da pravilno dcia. Taketfa priznanja pa mu ?.alibri]J nc moremo dati, kolikor g. Pucelj želi, da bf mu njegovo politiko odobrili, A Vsiljujejo se, seveda klerikalci, v vlado. Tako ugotavljajo politični krogi v »Jutru«. Drugod v Belgradu in v Ljubljani takih krogov ni. Pač pa so krogi, ki se jeze na SLS, zakaj je za vstop v vlado tako trda in nepopustljiva. Kadar bo »Jutru« kazalo, se bo seveda uvrstilo v te druge kroge. A Na zmerjanje »Jutra« radi enotne gospodarske liste v Mariboru, ker je na tej listi tudi Nemec, odgovarjamo: »Jutro« naj bo tiho. Radikali in demokrati se v Vojvodini in Banatu vežejo z Nemci. Ncmci so državljani kakor vsi drugi in mnogi veliko boljši in vestnejši kot marsikateri nacionalni špekulanti iz SDS tabora. Če je »veleizdaja« tudi to, da je Nemec na gospodarski listi v Mariboru, potem je »veleizdaja« tudi to, da je nacionalen nemški tovarnar Wcšleri"? odločen pristaš SDS in je narodno izdajstvo tudi marsikaj drugega. Gospoda — kar nadaljujmo to povest. A Literalnomeščansko-socialistični blok. »Jutro« se veseli, da zopet nastopajo socialisti m komunisti. Vsak dan znova povdarja to svoje veselje. Mi smo ugotovili, da imajo socialistični »voditelji« edini namen, da bodo v družbi z jutrovci ovirali delo oblastnih skupščin, storili za delavstvo Kristanovci itak ne bodo nič. To smo ugotovili. Ali »Jutrovo« veselje ne potrjuje, da SDS željno čaka na svojega novega zaveznika? A Načelni razlogi so za SDS merodajni, da odbija vstop v vlado,« tako trdi »Jutro« in se jezi na »ponujajoče se kleri!cav:c«, ki pišejo, da je SDS od vseh zapuščena in osamljena. Načelni razlogi so torej merodafnt. To priča zgodovina SDS. Iz načelnih razlogov sta Pribičevič in Žerjav razbila lastno stranko, iz načelnih razlogov se je šel Žerjav klanjat Pašiču medtem, ko jc bila SDS v opoziciji, iz načelnih razlogov so se vodje SDS ponujali radikalom in iz načelnih razlogov sc sedaj — na dilci. A Kaj sodijo Hrvati o Radiču. »Hrvat«, ki ni glasilo ljudske stranke, je priobčil c Stjepanu Radiču članek pod naslovom »Sa-kristan Stipica«, v katerem opisuje, kako je ta politik prinesel Belgradu vse na krožnik, kar jc ta hotel. »Se to, in še to, pa še to — sedem reči in Še eno — vse za grošl« Hrvatski list spominja na tisto pismo, ki ga je Radii! pisal iz zapora Pašiču, nakar so se mu odprla vrata zapora in vrata v vlado. Takrat je že dejal, da bo Hrvate odcepil od Rima in preko starokatolikov prepeljal v pravoslavje. »Sedaj se« — tako nadaljuje »Hrvat« — zopet majejo Radiču tla.Gonijo ga v opozicijo. On pa tega noče, kakor se je bal zapora. Zanj pomeni opozicija isto kakor zapor. Zato Radič zdaj naglaša: Nova vlada mora biti taka, da bo predstavljala in izvajala narodno ia državno edinstvo. Radič ponuja še tisto cerkveno premoženje, kar ga jc ostalo od agrarne reforme, napada »latinsko« cerkev in papeža, čigar kolonija, da smo mi. On toži katoliško cerkev, ker ne dovoljuje meninič tebi-nič mešanih zakonov. Nato se s smežkom na ustih vozi v Belgrad, čiš: Vžgalo bo! Pravoslavje je v nevarnosti!« Kako ne bi užgnlo! Saj Stipica daje, kar si niti zarobljeni »Balkan« in Cicvaričcv »Dnevnik« nista upata zahtevati.« Članek končuje: »Ko je katoliški avstrijski cesar Jožef II. imel približno iste ideje kot sedaj Stipica, ga jc pozdravil njegov tovariš pruski kralj Friderik II., po veri protestant, tako: »Mein licber Bruder — Sakri-stan,« V SHS imamo »zakristana Stipico«. — V premislek onim gospodom duhovnikom, ki so vstopili v Radičev) stranko v Sloveniji, Kaf se godi doma Novi kandidati za oblastno skupščino. Socialni demokrati so vložili za ljubljansko okolico to-le listo: Kandidati: Aleksander Terškan, železničar, Moste-Selo. Dr. Milan Lemež, advokat, Ljubljana. Jurij Petrovčič, župan in mizar, Vič. Rudolf Jane-žič, delavec, Brdo. Alojzij Erjavec, mizar, Je-ža-črnuče. Franc Štrukelj, gostilničar, Ga-meljne. Jakob Klemene, čuvaj, Zalog. — Namestniki: Franc Verhovc, zidar, Ljubljana. Karel Podbršček, kurjač, Štepanja vas. Andrej Zaman, kmet, Jezica, Franc Boj, zidar, Moste-Selo. Matevž Pikec, mizar, Brezovica. Franc Traven, mizar, Srednje Gameljne. Ivan Oven, posestnik in pečar, Kožarje pri Dobrovi. Najverjetnejše je, da na tej listi ne bo nihče izvoljen. S a m o s t o j n e ž i so v kamniškem okraju postavili sledeče kandidate: Kandidati: Franc Kristan, posestnik, Selo. Dr. Drago Marušič, advokat Ljubljana. Jože Zarnik, delavec, Suhadole. — Namestniki: Viktor Engelman, posestnik in trgovec, Šmartno pri Tuhinju. Alojz Strmole, posestnik, Trzin. Franc Zupan, delavec, Golo-Vodice. Prav sigurno je, da na tej listi ne bo nihče izvoljen. V tem okraju ne bodo sa-mostojneži dobili niti za četrtino mandata potrebnih glasov. SDS je postavila naslednje kandidate za okraj Brežice za volitve v oblastno skupščino v Ljubljani: Karel Cimperšek, posestnik in trgovec v Sevnici. Ivan Ogorevc, posestnik in kovač v Velikem Obrežu pri Dobovi. Dr. Ljudevit Štiker, odvetnik in posestnik v Brežicah ob Savi. — Namestniki: Ivan Pav-lovič, posestnik in župan v Armeškem pri Rajhenburgu. Biaiž Jeriček, trgovec v Rajlien-burgu in Franc Kušljan, lesni trgovec in posestnik v Brežicah. Beležimo kot kronisti. SDS pa je itak sama prepričana, da so to samo števni kandidati in da nobeden izmed imenovanih ne bo videl kot izvoljen poslanec skupščine od znotraj. Sicer bo dobila SDS nekaj glasov iz discipline, niti enega pa iz prepričanja. Kajti takih volivcev, ki bi volili SDS iz prepričanja, je dandanes prav malo tudi y brežiškem okraju. Poneverba v železniškem skladišču v Mariboru. VBeraj smo kratko poročali o aretaciji načelniki rrtaterijalnega skladišča državne železnice v Mariboru, Franca Jarha. Dolž i jo ga velike poneverbe na škodo države. Kolikor je preiskava mogla dosedaj dognati, je Jarh poneveril 622.000 dinarjev, najbrže bo pa vsota še mnogo večja. Jarh je načeloval skladišču od prevrata sem. Vzbujal ej splošno pozornost s svojim razkošnim življenjem, toda ker je imel posestvo na Ptujski gori, ni nihče mislil, da si pridobiva denar nepoštenim potom. Jarh je mnogo delal v raznih društvih, bil je v številnih odborih in u dejstvo val se je tudi na političnem polju. Bil je ustanovitelj narodno-socialislične stranke v Mariboru. — Železniška uprava je že zdavnaj opazila, da v materijalnem skladišču ni vse v redu. Zadnje mesece je dala Jarha strogo nadzorovati, ne ga bi on o tem kaj vedel. — Pretekli ponedeljek ga je iznenadila preiskovalna komisija želez, ravnateljstva iz Ljubljane. Komisija je izvršila natančen pregled skladišča in knjig ter ugotovila približno poneverjeno vsoto. Jarha so nadzorovali železniški detektivi. Par dni se je skrival okrog, v četrtek pa je bil aretiran. Izročili so ga takoj v zapore okrožnega sodišča in nadaljnjo preiskavo vodi državno pravd-ništvo. Drzen vlom v Gameljnah. v vilo gosp. Josipa Knafliča v Zg. Gameljnah je bil v noči od četrtka na petek izvršen drzen vlom. Vlomilec mora biti ali zelo izurjen strokovnjak ali .pa je bil to človek, ki mu je notranjost hiše dobro poznana, kajti posrečilo se mu je opraviti svoje delo temeljito in nemoteno. Vlomil je pri zadnijh vratih, ki jih je odprl z vi-trihom, na kar je pretaknil vse spodnje prostore in pobral, kar se mu je zdelo vredno oziroma kar je mogel vzeti seboj. Najprej je stikal za denarjem, ker so bile vse miznice in predali prebrskani, imel pa je tu le malo sreče, ker je našel samo nekoliko drobiža. Zato se je pa tem bolj oškodoval z drugimi stvarmi. Vzel je med drugim: lovsko puško trocevko, lovski daljnogled, črn usnjat suknjič, več parov čevljev in nogavic, eno kapo, en dežnik, nekaj stvari pa, ki ji najbrže ni mogel spraviti v svojo bisago, je pa potem zadaj za hišo spet proč vrgel, tako en lovski klobuk, kratko lodnasto zimsko suknjo in en ženski jopič. Vrednost vseh ukradenih predmetov znaša preko 15.000 Din. Značilno je, da se je vlomilec pred vsem preskrbol z lovsko opremo. Pobral je tudi vse naboje za puško, kolikor jih je našel v omari, in vzel celo piščalko za jerebe. Ker se je najbrže pred vsem oborožil, je svoje ostalo delo potem opravil z vso mirnostjo in sigurnostjo tako, da je pri tem pokadil še cigareto »Zeta«, katere ogorek se je našel zjutraj v veži. Po oslankih vžigalic, ki so bili povsod raztreseni, soditi je vlomilec hodil tudi po zgornjem mo-6tovžu, kjer se nahajajo spalnice, vendar ni nobene obiskal. Operiral pa je tako tiho, da se v hiši nihče ni prebudil. Odšel je, ne kakor je prišel, od zadaj čez vrtno ograjo, ampak si je z vitrihom odklenil sprednja vrtna vrata, ki vodijo na cesto. Čudno je tudi, da se tudi lovski pes, ki je sicer jako čuječ in ki je ležal pod ognjiščem, ni nič oglasil. Ukradena puška trocevka je brezpetelinka, sistema Iiamerle-ss in ima znamko J. Peterlongo, Innsbruck, Tiroler Waffenfabrik. Kaliber obeh cevi za šibre je 16, za kroglo pa 9.3 in sicer za podaljšano patrono 82. Covi so iz finega Kruppovega jekla in je puška sploh jako lepa in močno izdelana, z nikelnastim okovom. Je še kakor nova in je stala pred vojno 1000 kron. Daljnogled pa je dvojni trieder znamke Pagor. Pred nakupom se svari. O vlomilcu ni nobenega sledu. Žandarmerija ga zasleduje. Tat v orglah. V sredo, dne 15. t. m. okoli pol 3. ure popoldne je sestra župnika na Trati v Poljanski dolini skozi okno župnišča opazila, da je šel v cerkev neznan človek, ki se ji je zdel sumljiv. Poslala je takoj svojo nečakinjo k cerkveniku, naj pazi, da se no bo zgodila kaka škoda. Ta je šla takoj sama v cerkev, da bi videla, če je kaj sumljivega. Zdelo se ji je, da je nekaj v zakristiji zaropotalo; hitela je tja, da bi videla, kaj je, toda ni našla ničesar, četudi je pregledala cerkev in zakristijo. Šla je k cerkveniku, in nato šla s cer-kvenikovo ženo preiskat vso cerkev, ne da bi našli kaj sumljivega. Okoli 4. ure popoldne sta šli eerkvenikova žena Franja Bohinc in njena 13 letna hči Josipina Bohinc mrliču zvonit. Zdelo se jima je, da po cerkvi diši po vinu in tobaku. Zaželi sta se bati, da je vendar kak sumljiv človek v cerkvi, in sta sporočili svoj sum v župnišče. Vsled tega se je g. župnik odločil, da pobere iz cerkvenih puščic, kar se je nabralo. Ker je bilo že v mraku, je vzel s seboj električno svetiljko. Na misel mu je prišlo, da bi bil sumljivi človek mogoče skrit na cerkvenem koru. Šel je zato na kor, pregledal tam klopi in preiskal orgle, češ, mogoče je tat skrit v orglah. Pri tej preiskavi se ena okvirna deska ni dala premakniti, župnik je skozi špranjo posveiil z električno svetiljko in ta je posijala ravno v obraz človeku, ki je ležal v orglah na mehu. Ne da bi kaj rekel, gre župnik S kora in takoj obvesti o dogodku g. Potočnika, kapetana obmejne straže, ki ima na Trati v bližini cerkve svojo pisarno in stanovanje za obmejne vojake. Gosp. kapetan je dal takoj zastražiti vsa cerkvena vrata in nato odločil oddelek vojakov, ki naj preišče vso cerkev. Takoj so dobili vojaki na koru v prvi klopi neznanca, ki se je med tem že preselil iz orgel r.a ta manj sumljivi prostor. Seveda so ga takoj zgrabili in odpeljali na zaslišanje h kapetanu, kateri ga je izročil orožniški postaji v Poljanah. V klopi, kamor se je skril neznanec potem, ko so mu orgle postale prevroče, so našli nevarno vlomilsko orodje. Kdo in odkod je vlomilec, bo doguala sodnijska preiskava. Srečkajo, kdo bo varuh, morda celo ženin. V nekem kraju v Slov. goricah je 7. t. m. umrla na porodu z otrokom vred neka samska posestnica, ki pa zapušča še eno nad leto staro hečrkieo, katera je zdaj dedič zemljišča. Zdaj se pa oglašajo fantje in možje, ki bi radi v oskrbo dete in posestvo. Županstvo občine H. je v veliki zadregi. Ker se ne more drugače rešiti neprestanega nadlegovanja, je sklenilo, da naj odloči žreb. kdo bo varuh otroka ln upravitelj posestva lo morda še ženin, ko deklica odraste. Umor in samoumor. V belgrajski hotel »Washington« sta prišla orožnik Ranko Račič in nejgova ljubimka Dragica. Večerjala sta in izginila v svojo sobo Ko so sobo zjutraj ob 10. uri nasilno odprli, so ju našli na postelji s prestreljenimi senci. Poleg njegove desnice jo ležal njegov službeni revolver Očividno sta šla premišljeno, prostovoljno v smrt. Njo je pred par meseci zapodil mož, za katerega je prenašala bedo in trpljenje dve leti. Od tedaj se je spoznala z orožnikom Rankom. Ranko je bil blag tovariš iu vesten v službi. Bil je kmetski sin, in prišel pred par leti v Belgnfd iskat kruha in vstopil k orožnikom. Nihče ni vedel za njegovo razmerje z Dragico Zadnje tedne je bil tako otožen, da so ga i tovariši, i predstojniki vpraševali, kaj mu je. Izgovarjal so je, da ga boli glava. Kaj je gnalo nesrečno dvojico v smrt, ni mogoče soditi, ker o tem nista zapustila nobenega znamenja. Mogoče je, da je vzrok beda, denarja niso našli pri njima niti toliko, da bi bilo za najemnino sobe dovolj. Slovenci v ItaJifi Konfinacije. Kakor znano, je fašistovska vlada odredila konfinacijo 15 Tržačanov, večinoma komunistov; med njimi se nahaja tudi nekaj republikancev. Kontiniran je tudi zaiani voditelj tržaških komunistov, bivši tržaški občinski svetnik ter v zadnjem času pred konfinacijo dopisnik glavnega glasila komunistične stranke »Unitž«, ki je danes zatrto. Ista usoda jo zadela tudi brata prof. Mirka, ki je zdaj uradnik pri neki banki v Trstu. Nikdo prav za prav ne zna, kje so ti »prevratni elementi« — kakor jih označujejo fašistovski listi — kon-finirani. Edino o g. Mirku je znano, da je konfi-niran v Chictiju in sicer kot »individualen anarhist«. Sploh je večina nasprotnikov fašizma internirana v južnih krajih. Malo poročil je o njihovem življenju. Znano je toliko, da se deloma lahko prosto gibljejo v mestu, ki jim je odmerjeno. Ta prostost je omejena po kvalifikaciji posameznega konfiniramca, ki določa, kateri je več ali manj nevaren. Konfiniranci se morajo vrniti zvečer ob določeni uri na svoj dom in tudi z doma ne smejo pred gotovo uro; tako n. pr. je nekaterim prepovedano zapustiti dom pred 11. uro dopoldne. — Tudi o g. Regentu, ki je v zadnjem času popolnoma pustil politiko, gre glas, da je ko n fin i ran v Puli. Vendar vesti ni mogoče kontrolirati. Osebno zalezovanje Slovencev Ko je društveno življenje na Primorskem že uničeno, ko je vsako javno udejstvovanje tudi posameznika sploh nemogoče, se vendar preganjanje posameznih oseb nadaljuje in celo stopnjuje. Pa ne da bi šlo samo za osebe, ki so kdaj javno nastopale, ampak policija je pričela zasledovati sploh vse razumništvo iii v prvi vrsti dijaštvo. Zanimivo je, da od vsakega, pri katerem je bila napravljena hišna preiskava, policija zahteva tudi fotografijo! Tako je tržaška policija pred kratkim izvršila preiskavo pri predsedniku Šentjakobske čitalnice v Trstu in vzela s seboj njegovo fotografijo. Celo pri nekem medicincu iz Sv. Križa pri Trstu, ki študira v Padovi in je vedno zatopljen v svoj študij, kaj šele, da bi kdaj javno nastopal, je bila izvršena tudi preiskava. Kaj se sploh še zahteva od slovenskega dijaka? Ali ni dovolj, da je vpisan na italijanskih univerzah? Ali naj ostane v Padovi tudi za Božič? Ali naj se sam konfinira? Ni treba posebej poudarjati, da moralna potrtost, ki jo povzroča to neznosno zasledovanje, naravnost porazno vpliva na dijake in ona jemlje vse veselje do študija. Isto velja za vsakega iinteligenta. Že sama borba za goli obstanek je danes za vsakega slovenskega razumnika, ki nima dostopa več v nobeno državno službo, obupna. Potem pa naj človeka, ki je bil menda pravkar vržen iz službe, še vsak dan policaj potrka na vrata in vpraša: »Je doma g. 1. I.? Kam zahaja ob nedeljah? Je vpisan v katero društvo?« Ali je kaj čudnega potem, da se takemu človeku polagoma prične vsiljevati vprašanj: »Ali je to življenje?« Dolgo časa se menda upira takim mračnim mislim, a končno se le vda in sklene, da pojde. Za njim morda še kdo zamrmra: »Un sc'iavo di meno!« • * * Prihod novega prefekta v Trst. Medtem ko je goriški prefekt že v nedeljo prevzel posle, je novi tržaški prefekt dr. Bruno Formaciari, dosedanji občinski komisar v Benetkah, prispel v Trst v četrtek. Naš prefekt bo pač nadaljeval politiko svojega prednika in je škoda ustvarjati si kake iluzije, da bi se postopanje proti Slovanom omililo. Poslancu Wilfanu potni list odrečen. Iz Trsta doznavamo, da je kvestura odrekla potni list poslancu Wilfanu. V smislu novih varnostnih odredb je namreč treba v Italiji predložiti policiji vso potne liste v potrdilo. Tudi nekemu drugemu slovenskemu odvetniku v Trstu je kvestura vrnila prošnjo za potni list in priloženi kolek za 80 lir. Razpust številnih društev v Istri Poleg cele vrste društev na Goriškem je bilo razpuščenih veliko slovenskih in hrvatskih društev v I=tri. Z s besnenje fašistov proti slovanskim organizacijam je značilno, da so fašisti prvi dan po atentatu ns Mussolinija zaprli posojilnico v Buzetu: šele drugi dan so dovolili zopet posojilnici, da je poslovnla. — V Sv. Martinu so zanrli Gospodarsko društvo, ki se nahaja v likvidaciji, ter odnesli vse lniijge. Razpuščeno je bilo tudi žensko društvo in domači godbeni krožek. Varnostni organi so odnesli vsa godala, ki jih seveda dobijo fašisti; na la način pridejo fašistovska društva prav po ceni do instrumentov — V Sv. Ivanu sta bili raz-pušečni omladinsko društvo in žensko društvo. — V Vel. Mlunu je ludi bilo razpuščeno prosvetno društvo. — V B a d e r n i je bilo rarpuščeno domače društvo in ves inventar odnešen v Po*vč. — Pričakovati ie, da poidejo politična oblnslva po tej poti dalje in da bodo v naikra-sem č.^su razpuščena vsa društva v Istri in tudi na vem Primorskem. Najhujše pri vsem tem ;e, dn se izpuščenim društvom zapleni vse ime tip In da =e na ta način uničuje lepe kniižnice, ki so si jih s težkim trudom zbrala društva. mr-"-'................«...■■—■•'.............-ti BOŽIČNA DREVESCA PREPOVEDANA. v Berlin, 17. dec. (Izv.) Iz Moskve poro-čajo semkaj, da je zabranjena prodaja božičnih drevesc. GOSTA MEGLA V MILANU, v Milan, 17. decembra. (Izv.) Danes je legla nad mesto gosta megla. Radi tega >o prihajali vsi vlaki z veliko zamudo. Beležila se pri tem dve človeški žrtvi. / 175 letnica celjske opatije. Dne 18. decembra 1926 preteče ravno 175 let, kar je papež Klement XIII. podelil mestnemu župniku v Celju in arhidijakonu dr. Martinu Jožefu Sumpichler naslov, čast in vse pravice infubranega prošta s priimkom »saneti Danielis«. Sicer so že Sumpichlerjevi predniki, od katerih poznamo prvega iz leta 1229, v nepretrgani vrsti pa še le od leta 1655 naprej, razun s častnim naslovom apostolskega pretonotarja bili odlikovani s kakim naslovom infuliranega prelata od strani posvetnih vladarjev kot pa-tronov istih prelatur, posebno, če so bili tudi naddijakoni. Ali ne vsi. Navadno slišimo, da je bila opatijska čast prenešena v Celje iz Šmartna pri Slovenjem Gradcu. Pa to ne odgovarja popolnoma resnici. Šmairtinski župnik Josip Jurij Schreckinger de Neyenberg je res okoli leta 1747 dobil za se in svoje naslednike naslov infuliranega opata »Saneti Petri« — je li ta naslov res v kaki zvezi s Sv. Petrom na Kronski gori, nam ni znano —, a že njegov naslednik v Šmartnem, dr. Martin Ferdinand Barcholotti, pa je opa-tijsko čast odklonil. Mogoče je že, da je Sumpichler ravno omenjeno odklonitev odklonil; a v svoji prošnji za višje cerkveno dostojan-S{vo ;c porabil le svojo službo kot naddijakon. Poudarjal je namreč'1. da ni primerno, ako mora naddijakon brez višjega cerkvenega do- stojanstva vizitirati podrejenega župnika, kateri je hierarskem dostojanstvu višji, kakor on, in ta slučaj je dejanski pri šmartinskem župniku, ki je podrejen v celjski arhidijako-nat. — 2. Naddijakon, ki izvaja nad duhovni-štvom celega arhidijakonata odlično upravno službo, destvuje svoje opravilo lažje, ako je cerkveni dostojanstvenik, kakor pa tedaj, ako se razun te službe od njih nič ne razlikuje. Rimska stolica je Sumpichlerjeve razloge upoštevala in celjskemu mestnemu župniku podelila naslov infuliranega opata pri sv. Danijelu (patron celjske mestne župne cerkve) ter vse pravice infuliranega opata njemu in vsem njegovim naslednikom celjskim mestnim župnikom; obenem pa je zatrla (abolirala) naslov infuliranega opata pri sv. Petru za šmar-tinske župnike. To papeževo pismo je bilo izdano leta 1671, quinto decimo Kalendas Ja-nuariji, to je: 18. decembra 1761. Ako pregledamo vrsto celjskih opatov v teh 175 letih, jih imamo deset, posvečenih devet, ker 1. dr. bogoslovja Martin Jožef Sumpichler, apostolski protonotar, naddijakon Savinjske doline in Dravskega polja, nadškofijski konzistorijalni svetnik in celjski mestni župnik od leta 1755 dalje, je bil sicer 18. decembra 1761 imenovan za infuliranega opata pri sv. Danijelu, a kot tak posvečen ni bil, ker je že tri tedne po imenovanju, dne 10. januarja 1762, umrl. 2. Doktor bogoslovja in modroslovja Martin Ferdinand B a r t h o 1 o 11 i. 1744 do kon-. ca 1750 kaplan, potem do konca januarja vikar v Celju, potem nadžupnik v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu, od 1762 naprej mestni župnik v Celju in naddijakon, je bil posvečen v opata 19. junija 1763. Umrl je v Celju 22. septembra 1785. 3. Dr. Peter Anton Segherde Weis-s 9 n h a u s , Istran, mestni župnik v Celju od 17. decembra 1786, v opata posvečen 18. novembra 1787. Bil je zadnji naddijakon. Odprava arhidijakonatov ga je tako užalila, da je 20. apr la 1798 na svojo župnijo resigniral. Odpovedi pa vlada ni sprejela, ampak mu je dala administratorja v osebi naslednika, kateremu je predal župnijo 15. aprila 1799, dne 21. junija 1799 Celje zapustil, pa že 14. novembra 1799 v Parizu umrl. 4. Dr. Franc Anton H o b e 1 n i k , administrator od 18. aprila 1799, mestni župnik 10. maja, v opata posvečen 15. maja 1801, je umrl v Celju 7. junija 1828. 5. Franc Filip S c h n e i d e r , rojen Celjan, mestni župnik od 1. septembra, v opata posvečen 13. septembra 1829, je umrl v Celju 10. avgusta 1815. 6 * nton Martin Slomšek, mestni župni" -Iju in v opata posvečen 23. aprila 18 prispel v Celje 25. aprila zjutraj in pol ure pozneje že vodil Markovo procesijo. 30. nia a 1816 je bil Imenovan za lavantinskega knezoškofa in je zapustil Celje 15. junija 1846. 7. Martin Vodušek, celjski mestni župnik 14. februarja, v opata posvečen dne 10. maja 1847, je umrl 11. decembra 1872. I 8. Anton Wretschko, mestni župnik in opat v Celju od 1. maja 1873 do smrti dn« 5. januarja 1890. 9. Franc Ogradi, mestni župnik in in-fuliran opat od 1. maja 1890 do 29. oktobra j 1921, ko je, 85 let star, umrl. 10. Peter J u r a k , zadnji vikar pri svojem predniku od 1. aprila 1921, cd 30. oktobra 1921 župni upravitelj, celjski mestni župnik in opat od 1. januarja 1925 (investiran 11 posvečen 28. decembra 1924). Opatijsko čast so uživali: Franc Ogradi čez 31 let, dr. Hobelnik 27 let, Matija Vodušek 25 let, dr. Bartholotti 22 let, A. Vrečko čez 16 let, Scbneider skoraj 16 let, dr. Scgher 12 let. Samo Slomšek ni bil cela dva meseca op t, I ker ga je božja Previdnost poki cala na višja mesto. Sedrnjemu milost, p. opatu pa želirro, da ga Bog ohrani tako dolgo, da bo svojera zadnjega prednika na številu let še daleč prekosil. Quod fiat! iDaBBiBBBBaaBaaaBBBDa?^ Najlepše božično darilo e Družinska pratir 1927 ki se še dob!. Dnevne novice k Zaupnike SLS, ki so prejeli v razpe- Cavanje Koledar Kmetske zveze, prosimo, naj nam z obratno pošto vrnejo preostale izvode, da moremo 2 njimi postreči novim naročnikom. — Tajništvo Kmetske zveze, Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna. k III. korgres pravnikov. Kmalu po ljubljanskem kongresu se jc v javnosti, zlasti v pravniških krogih, mnogo razpravljalo o mestu prihodnjega kongresa, in se je poleg Skoplja, Splita in drugih krajev imenovalo zlasti Sarajevo kot najpripravnejše mesto. Stalni odbor kongresa bo imel tnkoj po praznikih sejo, na kateri se bo določil kraj zborovanja, obenem pa sc bodo določili tudi predmeti, o katerih se bo na kongresu referiralo. Zato se člani društva »Pravnika« pozivajo, da naznanijo podpisanemu odboru najkasneje do 30. decembra predloge glede referatov in jih na kratko utemeljijo. — Odbor društva »Pravnik«. ■k Za poplavljence preške in sorške župnije so poslali iz Amerike 38 dolarjev. Vsoto je nabrala pri domačinih, ki živijo v Ameriki, Manca Tomska, po domače Kvanška, iz Pir-nič za najrevnejše poplavljence. Zupljani se ji najprisrčnejše zahvaljujejo. k Tujke so se zopet bohotno udomačile v naši slovenščini. Tako n. pr. je beseda vseučilišče in vseučiliščni kar izginila iz našega jezikovnega zaklada, da ne govorimo o drugih. Največ je tega krivo uradništvo, oziroma uradi, potem časopisje, končno pa naša opičja lastnost posnemanja. Kajti če bratje Srbi in Hrvati pravijo komu direktor, mu Slovenci seveda ne moremo več reči ravnatelj, ker bi to ne bilo več imenitno, Slovenci pa smo radi imenitni. Bila bi glavna dolžnost vsega slovenskega časopisja, da se potrudi pisati pravo in čisto slovenščino, pa bi sc tudi občinstvo zopet navadilo pisati in govoriti tako, kakor je vsakemu Bog jezik ustvaril, Izvestni tisk seveda misli, da slovensko pisati ni več pa-triotično in diši preveč po stari Avstriji; tega mnenja so potem seveda tudi razna »udruženja«. Kar se nas tiče, se bomo naveličali popravljati razna taka uradna in društvena oznanila, ki niso slovenska niti ne več po slogu, kaj še po svojih jugoslovenskih spake-drankah in nemških ter francoskih tujkah, ampak jih bomo začeli enostavno metati v koš, na kar uljudno opozarjamo naprej. * Cvetočo jagodo je našla Karla Verhjak iz Otovca pri Kočevju dne 12. dec. v gozdu. Jagoda ima dva cveta popolnoma razvita, eden pa je nedavno odcvetel. Rastlina sc počuti v vodi prav dobro. k Konferenca jugoslovanskih mest se bo vršila 30. januarja 1927. Konferenca bi se ! imela vršiti 12. decembra, pa se je radi Pa-šičeve smrti odložila. k Posojilnica v Gornji Radgoni opozarja cenjeno občinstvo, da bo njena pisarna od božičnih praznikov do novega leta radi zaključevanja računov zaprta. Med tem časom se za stranke ne bo uradovalo in naj si torej ne delajo nepotrebnih potov. k Katera bo najlepša. Filmska družba Finameta zbira v Zagrebu najlepše jugoslovansko dekle za službo pri filmu. Družba je razpisala natečaj in dobila na tisoče slik in i ponudb iz vse države, Izvršila se je že pred- altia konjak šJ Medicinal fifc tilcce-Ct me-likerti ^J? zajamčeno čisti vinski destilati so najboi> e priporočljivi. ( tekma, v kateri so izmed vseh tri najlepše. Izbrali so dve Belgrajčanki, 3 Zagrebčanke in Ljubljančanko Ido Kravanja. Včeraj se je vršila izbira najlepših treh. Izbrali so Štefico Vidačič iz Zagreba, Nado Pogačnik iz Gorice in Danico Živanovič iz Belgrada. Ida Kravanja ni prišla pred razsodišče. Izmed izbranih treh bodo v Berlinu izbrali najlepšo. "k Z redukcijo uradnikov so pričeli pri sarajevski direkciji državnih železnic. Reducirani bodo vsi oni uradniki, ki no bodo tekom treh let položili predpisanega strokovnega izpita. In takih uradnikov je baje pri sarajevski direkciji železnic 40. k Širajk invalidov v Zagrebu, V Brestov-cu se nahajajo invalidi na zdravljenju. V sredo so pričeli štrajkati, ker jim ministrstvo za socialno politiko še ni dalo potrebne vsote denarja za nabavo obleke in obuvala. Dosedaj so dobili same obljube, katerih nihče ni izpolnil, V znak protesta so stopili v štrajk, in sicer ga izvajajo z gladovanjem. Npbeden od njih ne uživa nobene hrane. Invalidi zatrjujejo, da bodo s tem načinom štrajkanja vzdržali, dokler ne dobijo potrebnega obu- I vala in obleke. k Skrivnostna roparska tolpa v Slavoniji. Poročali smo že, da se je v Sremu pojavil edini preostali član Čarugine tolpe Prpič Mali. Prpičeva to'pa se skriva v slavonskih gozdovih in šteje kakih 8 do 10 članov. Pojavlja sc v različnih krajih med Krndijo, Belovarjem in Garešnico. Tam napada in ropa. Dotične kraje strahuje v taki meri, da se nihče ne upa v tamošnja lovišča. Orožništvo tolpo pridno zasleduje, toda dosedaj se mu ni posrečilo še nikogar ujeti. •k Strupena barva za barvanje klobas. Belgrajska občinska sanitetna komisija je pregledala delikatesne trgovine. V neki trgovini je našla pod mizo steklenico s 6 kg tekoče barve, katere je dotični prodajalec uporabljal za barvanje klobas, da so bile lepše. Barva je bila strupena. Vsled tega je komisija zaplenila vso trgovino, da preišče živila, ali so zastrupljena. * V brivnici se je zastrupil. Zagrebški krojaški učenec Žnidarič se je bril pri brivcu Triplati. Brivec ga je z britvijo zastrupil. Žnidarič je moral v bolnico, brivec pa se bo moral zagovarjati pred sodiščem. * Ukradli 400.000 Din. V nedeljo so aretirali v Belgradu Vladimira Rističa, Branka Petroviča, oba bivša načelnika finančne uprave, dalje Dragoljuba Petroviča, revizorja in Živoji^a Jankoviča, šefa računovodstva ministrstva narodnega zdravja. Vsi imenovani so osumljeni, da so poneverili blizu 400 000 Din i državnega denarja in sicer denarja, ki je bil namenjen invalidom. Dvigali so denar za falzi-ficirane »invalide« in to več mesecev. ~k Še je čas, da si nabavite za božično ' ali novoletno darilo priznano prvovrstna in I najcenejša čipkarska dela pri Osrednji čipkarski zadrugi v Ljubljani, Kongresni trg 2. k Čevlje za male noge št. 35, 36 in 37, več tisoč parov močnih, solidnih in trpežnih, prodaja tovarna Peter Kozina in Komp., Tržič v svojih lastnih trgovinah Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1, po povprečni ceni Din 145.—, dokler ta zaloga traja. O Praznovanje kraljevoga rojstnega dno v Ljubljani. Kakor državni praznik dne 1. decembra tako je proslavila Ljubljana tudi včerajšnji praznik kraljevega rojstnega dne. Na vseh javni!} in zasebnih poslopjih so vihrale Ptičji kralje, petje zbora meščanske šole in koncertne toČ'-e Godbenega kluba pod vodstvom strokovnega učitelja g. Risarja. Vsi prijatelji šolske mladine in Rdečega križa so vljudno vabljeni. Novo trgovino z usnjem je otvoril v Zakotu pri Brežicaii g. A. Princ. Podjetnemu novemu trgovcu, ki se je kmalu po končani vojni vrnil pi dolgih lriih trdega dela iz Amerike, želimo pri novem podjetju obilo uspeha. Razsvetljava po meB'u je zelo pomanjkljiva. Le tu pa tam brli kaka skromna žarnica, tako da vlada zlas*i ob jutranjih urah po mestu prava egiptovska tema. Ob večerih je sedaj — hvala Bogu_— vsaj meseo tako dober, da nam daje brezplačno dovolj svetlobe. Toda kaj ho zopet, ko se nam bo mesec skril, se že s? n, p'ačila oskrbnih stroškov zavodom, ki ni-~o v upravi dežele Kran ske 441.000 K, drugi stroški za zdravstvo 158.213 K, za dobrodelstvo 77.163 K). — VI. Za pouk in umetnost kron 2 601 801. za znanost in omiko 122.968 K (od te a za ljudske in meščanske šole 2.560.601 K, aMivitetne prejemke učiteljev 1,384.921 K, za srednje in visoke šole 38.200 K. deželni muzej 47.242 K. deželno gledališče 21.326 K, pod- j pore Ln druge stroške 57.400 K. — VII. Za deželno kulturo 648.063 K (od tega za kmetijsko šolo na Grmu 62.778 K, gospodinjsko šolstvo in drugo kmetijsko izobrazbo 29.000 K, za neposredno pospeševanje deželne kulture: živinoreja, vinarstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, izboljšanje travnikov in pašnikov itd. 556.285 kron). — VIII. Za trgovino in obrt 103.320 K (od tega za pouk in izobrazbo 62.820 K, za neposredno pospeševanje 40.500 K). — IX. Za občila 633.032 K (od tega za deželne ceste 600.000 K, drugi stroški 33.032 K). - X. Za odplačilo dolgov in obresti 690.821 K, za potrebščine melioracijskega zaklada iz leta 1911 624.450 K. — XI. Za upravo deželne imovine 2575 K. — XII. Za razne stroške: za tujski promet, planinska društva, domovinsko varstvo 42.000 K. Pokritje stroškov: Dežela Kranjska je krila te potrebščine: 1. l lastnim pokritjem v iznosu 1,598.528 kron, to je z dohodki iz ustanovnih zaklauov 8000 K, zakupa državne už tnine 20.000 K, državnega melioracijskega zaklada 55.000 K, državnega prispevka k užitkom deželnih kulturnih organov 8320 K, 5cdstotnega režijskega prispevka od davščine od prirastka vrednosti 2500 K, od dohodkov deželnih avtomobilov 15.C00 K, od prispevkov v pokojninski sklad deželnih nameščencev 20.088 K, javne varn-sti 179 544 K, vojaštva 54.450 K, zdravi stva n dobrr delstva 333.412 K, pouka, umetnosti in znanosti 92.072 K, deželne kulture 173.225 K, občil 163.000 K, dolgov 400.000 K, deželne imovine 68.317 K. — 2. Z državnimi prispevki iz dohodkov državnih osebnih davkov 310.000 K, iz dohodkov državnega davka na žgan i e 1,750.000 K. — 3. Iz deleža na davščini od prirastka na vrednosti 45.000 K. Skupno pokr ije je znašalo 3,693.528 K skupne potrebščine . . . 7,879.107 K žijo. Oblasti zaprejo duhovnika in po javni obravnavi (ki se tudi izrabi v propagandne svrhe) obsodijo nesrečneža na več let ječe. Ne pomaga mu protest zoper izmišljena očitanja, kot »razkrinkani lažnjivec« dobi le povišano kazen. Pripomniti je treba, da ne poznajo boljševiki v tem oziru nobene razlike med pravoslavnim ali katoliškim duhovnik«*n, mohamedanskim mulo ali budistovskim »ge-ljunom«. Povdariti je, da imajo slični procesi nepregledne posledice. Predvsem izgubi obre-kovani duhovnik vsako zaslombo v javnosti. Razen tega pridejo slična poročila pre^co »Pravde« ali »Izvestij« v inozemski tisk in tujci se čudijo propalosti ruske duhovščine vseh konfesij, ker verujejo poročilom. Druga metoda je še bolj rafinirana. Čeka je stala ob zibelki velikega števila novih sekt. To se zgodi na sledeči način. Pred vsem zaprejo pod kako pretvezo priljubljenega župnika. Očitajo mu tatvino, razuzdanost ali celo veleizdajo, to pa pomeni smrt. Zadnje sredstvo je posebno priljubljeno v zapadni Rusiji, kjer očitajo katoliškim duhovnikom vohunstvo v prid Poljske ali Romunske. Ne moremo navesti vseh rafiniranih podrobnosti, s katerimi prisilijo duhovnika, da pristane »ponudbo« politične oblasti, da ga oprosti smrtne kazni, ako ji stori gotovo uslugo. Če je to storil, mora tudi pismeno potrditi prejem gotovega zneska in na to ustanoviti — po navodilih Čeke — posebno versko razkolnilko občino, katera ne soglaša z bistvenimi pravoslavnimi, oz. katoliškimi i. dr. nauki. (Pri katolikih služi navadno v to svrho tako zvani »marijavitski« nauk, ki ne priznava papeževega primata.) Nepričakovani duhovn".'ov nastop cepi seveda njegovo čredo. Eni mu sledijo, drugi pa ostanejo v večini ali manjšini (to je odvisno od priljubljenosti duhovnika in verske zavednosti prebivalstva) ter povabijo novega župnika. Vse to pa je šele prvo dejanje čekine igre. Pristaši »reformatorja« se tudi navadno skregajo med seboj, ker ne delijo popolnoma »njegovih« nazorov ari sc čutijo obsovražene po prijateljih. Pride včasih do krvavih pretepov. Boljševiki so veseli in milica nikoli ne poseže vmes, temveč povdarja svojo »nepristranost«. Sovjetski listi seveda prinašajo kilometerska poročila o »škandaloznih izgredih pristašev Tihona« ali vatikanskih sužnjev« in tudi ti članki naredijo vtis v inozemstvu. Ta politika ugaja zeleni komunistični mladini, medtem ko ostanejo starejši ljudje — tudi med delavci, da ne govorimo o buržua-ziji in kmetih — zvesti veri očetov in obsojajo protiversko delovanje komunistične stranke. Vrši sc na račun plačevalcev davkov, ki pa imajo zamašena usta. Zato je omladina že popolnoma brezverska in brezmejna vživa propagando »izkoriščanja življenja«. Vsi, kf poznajo sodobno Rusijo, so v skrbeh, če mislijo na bodočnost mladega pokolenja. Neverjetno visok odstotek teh zelencev se je izpridil in v zadnjem času zahteva tudi komunistični tisk »boj zoper huliganstvo« (barab-stvo). V rdeči »Pravdi« čitamo pritožbo študentke, da komunistični študenti svojih ženskih tovarišev ne spoštujejo, ljubezen zaničujejo, ampak poznajo samo daljše ali krajše Zdravstvo in dobrodelstvo 17.62%. — Pouk, j spolno sožitje, v kar zlorabljajo svoje tovari-umetnost, znanost iu omika 34.58%. — De- i šice kakor da so navadno blago. Zdaj pišejo F. UVERTHEIM & COMP. KASSEN- um AUFZUGSFABRIK AKTlENGESEUUHflFT WIEN, IV/2., MOMMSENGASSE NE: 6 DOBAVLJA: BLAGAJNE DVIOALA jekleno oklopne za vzidavanje varnostne ključavnice domače hranilnike za osebe, tovore, jedila in akte dvigala za bolnike paternoster-dvigala za opeko preizkuševanje in Za dvigala: popravila dvigal Glavno sastop*ivo za Slovenijo in Hrvatsko Direktor Ing. R. Roesser, Ljubljana, Gledališka, ulica 4/1II. Za stalno montažo in revisije Nadmonter Vilim Trager, Zagreb, Gunduličeva 23. Generalno zastopstvo sa Bosno ,Montania', Tehnično komercijalno Poduzeče, Sarajevo, Kralja Pelra ulica 9 torej primanjkljaj 4,185.639 K Kritje proračunskega primanjkljaja: Ta primanjkljaj se je pokril s 1. ^odstotno deželno doklado na užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta ter cd mesa, vštev-ši 20odstolno izredno državno doklado, ki se p ibira na državno užitnino od teh predmetov v za užitnino zaprtem mestu Ljubljana; 2. samostojno deželno naklado od porabljenega piva po 4 K od hektolitra; 3. deželno doklado na vse direktne davke, izvzemši osebno dohodnino in pridobninslci davek krošnjarjev in sicer v izmeri 55 odstotkov na zemljiški, hišne davke iu na splošno pridobnino, plačano po davčnih zavezancih IV. razreda, ter 75 odstotkov na vse ostale neposredne davke. Predpis dokladam podvrženih direktnih davkov je znašal v letu 1914 v bivši Kranjski 4,000 000 K. Razmerje stroškov za posamezne panoge deželnega gospodarstva do skupnih stroškov. Proti skupni potrebščini je votiral bivši deželni zbor v letu 191.4 za posamezne vrste stroškov zneske v sledečem razmerju: Deželno zastopstvo in splošna deželna Pokojnine itd. 1.70%. — — Vojaštvo 0.21%. uprava 7.03%. — 'Javna varnost 4.03% Trgovina in obrt 1.31 odstotkov. — Občila (ceste) 8.04%. — Dolgovi 16.69%. — Deželno premoženje 0.03%. — Razni stroški 0.53%. — Skupaj 100.00%. PRORAČUN SKUPNIH STROŠKOV NA SEDANJO VALUTO. Za vse te stroške je deželni zbor stavil v proračun znesek 7,879.167 avstrijskih kron. Ker je bil tečaj avstrijske krone v letu 1914 povprečno enak 1 švicarskemu franku, ki je dames vreden 10.9 Din, je potemtakem potreboval v naši valuti okroglo 86,000.000 Din. (Dalje.) ' komunisti o »proletarski etiki«, ki naj nadomesti razuzdanost, kakor da je mogoče ustvariti moralo brez verstva! Zapadno-evropske komunistične zveze omladine se ne morejo primerjati z ruskimi, ker je odgojeno njih članstvo v kulturnih razmerah. Evropa pozna boljševiško politiko, a se mora zanimati tudi za kulturno in pred vsem versko življenje pod sovjeti. Drugače bi bila slika nepopolna posebno z ozirom na duševne borbe v Rusiji, ki skrivajo v sebi kali bodočih velepomemb-nih dogodkov. Po širnem s&ežu. Sovjetske protiverske metode. Neki R. Gutschmidt, ki je več let zavzemal ugledni položaj v sovjetski Rusiji, je objavil v berlinskem tisku vrsto člankov o ruski cerkvi. Prvi članki so govorili o dobi vojnega komunizma v letih 1918.-21., kadar so- privezali škofe na rep podivjanega konja ali polivali z vodo ob 25 stop. Reaumurja pod ničlo, dokler niso oledeneli. Še bolj aktualnega pomena je popis metod sedanjega proticerkve-nega boja sovjetske vlade, ker so ta sredstva v Evropi neznana. O protiverskem delovanju boljševikov, pravi Gutschmidt, bi se lahko spisala debela knjiga. Raziskovalec, ki bi proučil ogromno tozadevno gradivo, bi lahko ustvaril porazno kulturno sliko. Odkriti naval na cerkev je izpodletel. Boljševiki so to razumeli in se zdaj manj poslužujejo nasil-stev (če se ne oziram na posamezne slučaje). [Zato pa hočejo vplivati na ljudstvo po ovinkih. Ta boj je neizprosen in smotren. Posnemamo v nadaljnjem glavne podrobnosti Gut-schmidtovih izvajanj. Uradni protiverski list »Bezbožnik«, ki ga prejema vsaka komunistična organizacija v slednji vasi, ni dosegel cilja kakor tudi povodenj obrekovalnih letakov. Kmetje in delavci ne marajo čitati tega slovstva. Naveličali so te tudi dolgočasnih crotiverskih are* davanj, katerih vsebino troii ena in ista so-fistična dialektika. Z ozirom na to sc poslužujejo zdaj boljševiki drugega preizkušenega sredstva: delujejo, da bi omajali moralni ugled duhovščine. Cerkev ni uničena, a je morala priznati komunistično vlado, in to dejstvo tvori temelj satanskega delovanja raz-pletenega omrežja Čeke. Ta urad ima posebne nastavljence, ki nadzorujejo iz Moskve po ncštevilnih vohunih slednjega duhovnika, da uprizorijo pri prvi priliki potrebno provo-kacijo. Ti procesi nimajo več političnega orodja, k er to ne bi služilo kompromitiranju verstva. Rajše rabijo alkoholizem in druge človeške slabosti duhovnika. Ni težko dobiti plačano pričo, ki priseže, da je videla duhovnika popolnoma pijanega. V tem stanju — poroča vohun — je naredil duhovnik nesramne ponudbe kmečkim dekletom in so morali ubogi kmetje braniti svoje ženske pred na-silnikom. Vsa vas je razburjena vsled nebrzdane pohotnosti župnika in je pričakovati najtežjih izgredov, če ne bo pravočasno odstranjen.« Slična poročila s slastjo prinaša in izdatno komentira ves sovjetski tisk. Včasih se uprizorijo slični dogodki in na-tura. Par šolskih deklet naznani, da jih je zlorabil katehet ter jim delil slaščice in denar. da molčijo. Razburjeni stariši se orito- Knjige in revije Vigred štev. 12. prinaša prelepo uvodno pesnitev »Dve imeni«: Stanislav, Alojzij, dva plemiča, dve liliji; vsakemu teh dveh svetniških mladeničev je posvetil še p. Krizostom po eno pesem. Lurški romar nadaljuje svoje misli in spomine o »Lurdu — svetovnem svetišču«. Slede še »Pismo o odgovornosti«, konec Slavko Savinškovega sestavka »Plastika in kiparstvo«, pisemski kotiček »Od srca do srca«, »Miciki črčekovi mesto venca na grob«, »Zdrava, roža Marija«, igra »Pod božjim varstvom«, »Brezmadežni za voščilo«, »Vigrednicangospodinja«, »Organizacija«, »Telesno zdravje — duševna moč«, »Iz orliške centrale« in »Sestre sestram«. — Odkar izhaja Vigred — danes je dopolnila pet let — je našla pot v tisoče slovenskih domov, v tisoče dekliških src. Številna pisma in pohvale pričajo, da je pot, po kateri hodi, prava. Kakšna bo Vigred v prihodnjem letu? Prinašala bo zopet celoletno povest istega pisatelja »Iz življenja v življenje«. Ce jo bila letošnja povest tako lepa, da so čitateljics komaj čakale nadaljevanja, je nova povest, ki opisuje ljubezen dekleta do rodne hiše, do rodne grude, ko se rajši odpove življenjski sreči, kakor da vidi propasti dom in sebe — če mogoče še lepša. Prinašala bo tudi drugo povest »Slana je padla ...«, ki vodi dekle, življenja in doživljajev žejno, proč od doma, kjer se cvet njene mladosti osuje, a srce zopet najde dom in sebe. Prinašala bo tudi »Razgovore« o raznih dekliških težnjah. Itd. — Vigred se naroča: Uprava Vigredi, Ljubljana, Ljudski dom. Letna naročnina znaša 25 Din, za inozemstvo 32 Din. Ako se zbero v enem kraju 15 naročnic, ki sprejemajo Vigred pod skupnim naslovom, je letna naročnina 20 Din. Starinsko orožje. Vejsil čurčič. Sarajevo 1926. 32 str. 4°. — Cena 10 Din brez poštnine. — Kustos etnografske zbirke na deželnem muzeju v Sarajevu Vejsil Curčič je začel po 35letnem delovanju in zbiranju priobčevati rezullate svojega dela, namreč opisovanje bosanskega orožja in nošeiij. Prvi zvezek donaša opis starinskega orožja na podlagi zbirk dežehiega muzeja v Sarajevu. Knjiga ima 56 ilustracij, ki nazorno predstavljajo različne vrste pušk, samokresov, rogov, lorbic za strelivo, liano-žarov, bodal, nožev, sabcl, sekir, oklopov itd. — Knjiga so naroči pri pisatelju (Deželni muzej, Sarajevo). • Spominjajte se Podpornega društva slepih, Ljubljana, Wolfova 12! BRZOJAV NA MARS. Ob zadnjem Marsovem protistanju se je našel na Angleškem neki čudak, ki je bolel na vsak način dobiti vesti od skrivnostnih prebivalcev Marsa, Ime mu je dr. Robinson. Prišel je na londonsko glavno pošto in rekel, da hoče poslati na Mars radio-brzojavko in to še v »marsijanskem« jeziku. Zadnji je skrivnost izumitelja, za navadne Zemljane pa se glasi brzojav: »Opesti niputir secomba«. Uradnik na pošti je prevzel brzojav z navadno angleško hladnokrvnostjo in dr. Robinson je plačal po najvišji tarifi 1 šiling 6 pene za vsako besedo. Zalibog še vedno ni odgovora z Marsa. Sicer pa, če bi tudi prišel, ne bo dobil dr. Robinson 100 tisoč frankov nagrade, katero je zapustila pred 30 leti Francoskemu Institutu v Parizu neka madame Guisman, Ta znesek bo namreč izplačan človeku, ki bo navezal stike z Venero, Jupitrom ali Merkurjem, nc pa z Marsom. Zadnja naloga sc je zdela gospe Guismanovi prelahka, da bi se splačalo razpisati nagrado. ČLOVEK-KOKLJA. Ljudje si služijo denar na različne načine, a najbolj čuden zaslužek imajo kitajski »človeški inkubatorji«. Njih dolžnost je namreč nositi skozi tri dni in noči na golem životu jajca znanih pekinških rac. Po tem času dobijo jajca svojevrstni okus in zanje plačajo kitajski sladkosnedeži trojno ceno. Slavnostna koncerta v proslavo kraljevega rojstnega dne 16. in 17. t. m. v Unionu je priredilo Društvo učiteljev glasbe s srednješolskimi pevci (L, II., III. drž. gimnazije, ženske realne gimnazije, obe učiteljišči in trgovska šola) pod vodstvom prof. E. Adamiča in J. Brnobiča. Po slavnostnem govoru O. Bizjaka so zapeli vsi zbori J. Klemenčičevo Oj poglejte ptičke in M. Tomčevo Majevo, oba mešana zbora. Učiteljiški zbor je zapel pod Adamičem Mokranjčev efektni zbor z barit. solom Mirjano in eksipresivnl Gotov-čev Smješno čudo; Brnobič je dirigiral Premrlova deška zbora s klavirjem Rože za Marijo, naivno-enoslavno pa občuteno skladbico in poskončni Dvignimo skupni krog, pomladansko mladinsko pesem razposajene živosti, ki jo jc bilo treba na obeh koncertih ponavljati. Brnobič je dalje izvajal svoj mešani zbor s sopransldm solom, klavirjem in harmonijem Stankova smrt, mirnega nepremo-dernega glasbenega dogajanja, instrumentalna spremljava le ligurira. Končno se je izvajal še Mčhulov mešani zbor Molitev za vladarja. Velikih umetnostnih dosegljajev še ni, seveda, moč iztisnili iz mladih grl, vendar nas veseli, kako se srednješolski mladini z ljubeznijo vceplja smisel za glasbo; vsekakor pa smo bili veseli primeroma visokega uspeha Gotovčevo, Pre-mrlovih in Mokranjčeve skladbe, od katerih prva in zadnja nista niti bili tehnično lahki. Mod pevskimi točkami so bile neke dekla-macije domoljubnega in slavnostnega značaja, nastopila sta pa tudi mlada instrumentalna reproduk-torja pianist sedmošolec Lipovšek in goslač osmošolec Pfeifer, ki je podal Prochazkovo skladbo Iz hribov in Schuberlovo priljubljeno, šumečo »Čebelo« s sordino. Lipovšek je pokazal v Skrjabino-vem prvem Preludiju in Sukovi Humoreski znatno klavirskotehnično spretnost; veseli smo bili mla-dostnoburne interpretacie mladega talenta, ki po značaju prednašanja menda sodi v šolo prof. Ravnika. Dodal je v petek še znani Chopinov »minutni« valček v Des. g, v. Naši koncerti zadnje dobe kažejo močno tendenco k instrumentalni reprodukciji. Zato pozdravljamo smotreni koncertni spored orkestralnega društva Glasbene Matice na ponedeljkovem koncertu dne 20. t. m., ki nas poved e zopet korak naprej v spoznavanju svetovne glasbene literature. Kdor omalovažuje tako koncerte, kaže le, da ne zna ceniti velikega pomena instrumentalne glasbe za splošni napredek glasbene umetnosti. Tri Ruse izvaja orkester Glasbeno Matice na svojem koncertu dne 20. t. m.: Glinka, ustanovitelj ruske nacionnlne glasbe; Borodin, član novoruske Sole »Novotarjev« in StravinskI, najmodernejši sodobnik. Večer nam prinese krasen podučen pregled razvoja ruske instrumentalne glasbe. Ne zamudite izredne prilike, slišati te tri velikane ruske glasbene umetnosti. fpržite se stota navade in uporabljajte še nadalje davno preizkušeni PiiviMnckov kavni midatek la pocenjuje kavo, jo krepča in ji daje dober okus. Tudi k žihj .spada neobhodno Ffavi Franck. Gospodarstvo Izsledi za naietie posojila v Ameriki. Vprašanje bodoče železniške mreže je v zadnjem času stopilo v odločilni stadij. Ožji odbor delegatov železniške konference je dovršil svoje delo in v kratkem se skliče plenarna seja delegatov železniške konference. Pri razmotrivanju vprašanja izgraditve nove železniške mreže je žalibog finančna stran tega vprašanja stopila precej v ozadje. Od nekaterih strani se je predlagalo, da se z ozirom na lahko stanje na denarnem trgu v ta namen najame večje notranje posojilo. Naš denarni trg sicer res kaže v zadnjem feasu precejšno likvidnost, kurzi naših državnih papirjev z vsakim dnevom rastejo in tudi denarni zavodi imajo razmeroma dovolj razpoložljivega denarja, vendar pa iz tega še ne moremo sklepati, da bi bilo naše tržišče ka-pitalov dovolj močno. Za najetje večjega notranjega posojila, ne da bi pri tem trpelo naše gospodarstvo, ki se nahaja v težki depresiji. Pomisliti moramo tudi, da večina razpoložljivega kapitala išče kratkoročne naložbe. Konečno pa je tudi obseg našega denarnega kakor tudi kapitalnega tržišča premajhen za najetje milijardnega posojila — kajti tu moremo računati le z milijardami. Ostane nam torej le še pot do zunanjega posojila. Kakšni pa so naši izgledi za najetje zunanjega posojila? Tu pride v prvi vrsti v poštev ogromni rezervoar kapitalov Združenih držav severne Amerike, kjer so že v prometu obligacije Blairovega posojila. Pri najetju zunanjega posojila pride v prvi vrsti v poštev zaupanje inozemstva v finančno moč in politično stabilnost naše države. Če vzamemo kurz Blairovega posojila za merilo zaupanja ameriške javnosti in finančnih krogov v našo državg^jiotem moremo z zadoščenjem kon-stalirati, da se je to zaupanje znatno dvignilo. 'Kakor Smo že pred kratkim poročali, je od avgusfk tfcm zaznamovati konstantno naraščanje kurza obveznic Blairovega posojila na borzi v Newyorku, 11. t. m. je bil zabeležen dosedaj najvišji kurz 98.25 dol. (torej 3 dolarje nad emisijskim kurzom) med tem ko se je kurz tega papirja v avguslu gibal na višini 92—92.25. To poboljšanje kurza ni bilo mogoče povzročeno vsled splošnega dviga kurzov fiksno obrestujočih se efektov na ameriških borzah. Iz sledeče tabele moremo razvideti. da so kurzi ostalih kontinentalno evropskih posojil ostali skoro neizpremenjeni. Pač pa se je poleg Blairovega posojila dvignil tudi kurz francoskega in poljskega posojila. (V tej tabeli prinašamo kurze od 14. avg., ker se je naslednji dan pričel dvigati kurz Blerovcga posojila.) 14. avg. 11. dec. 7% repar. pos. Nemčije 105*13 107 75 7°/o avstrijsko pos. 8% belgijsko pos. 7*5 °/o ogrsko pos. 14. avg. 11. dec. razlika % »/o °/o 6-66 6-52 — 0-14 6-85 6-88 -f- 0-03 7-45 7-40 - 0-05 7-50 7-43 — 0 07 7-65 7-16 — 0-49 '•73 7-60 - 013 8-"0 815 — 0-55 9M7 7-47 — 0-70 7°/o franc. pos. 8'70 češkosl pos. 8 Vo jugoslov pos. 8°/o poljsko pos. 102M3 10175 107-25 10S-- 100— 10I-- y»l'50 97-75 103-50 105-25 92 — 98 50 87-25 94-50 Ker jc nominalno obrestovanje teh posojil različno, prinašamo v naslednji tabeli radi lažjega primerjanja efektivno obrestovanje teh efektov z ozirom na borzne kurze z dne 14. avg. in 11. dec. To efektivno obrestovanje se je zmanjšalo pri Blairovcm posojilu od 8.7 odstotkov na 8.15 odst., torej za 0.55 odst., pri poljs'-»m posojilu od 9.17 odst. na 8.47 odst. in pri francoskem posojilu od 7.65 odst. na 7.16 odst. 7°/0 rep. p. Ne m S. 7' /„ avstr. pos. 8°/0 belg. pos. 7'5 % ogrsko pos. 7 °/„ franc. pos. 8 °/0 češkosl. pos. 8 °/o jugosl. pos. 8°/o poljsko pos. Na dvig poljskega posojila je vplivala konsolidacija poljskega gospodarstva, na dvig francoskega posojila pa sanacija francoske valute. Glede Jugoslavije pa ne moremo navesti neposrednega povoda. Sicer ni izključeno, da je Blairova skupina iz gotovih lastnih interesov z borznimi intervencijami pospešila dviganje kurza, vendar pa so vsled dosedanjega nizkega kurza dani vsi predpogoji za naraven dvig, kajti v avgustu je bilo efektivno obrestovanje Blairovega posojila n. pr. za 1.2 odstotka večje kot efekt, obrestovanje ogrskega posojila, za 1 odst. večje kot efekt, obrestovanje češkosl. posojila in za preko 20 odst. večje kot efekt, obrestovanje nemškega re-paracijskcga posojila. V višini efektivnega obrestovanja se kaže zaupanje ameriške javnosti v finančno moč naše države. To zaupanje izvira iz širokih plasti ameriške publike, ki nalaga svoje prihranke v efektih in predstavlja najvažnejši faktor pri plasiranju posojil na ameriškem tržišču. Od tega zaupanja so tudi odvisni pogoji, katere nam stavijo ameriške emisijske banke oz. finančne skupine za sklepanje posojila. Pri submisiji posojila igrajo namreč emisijske banke le vlogo posredovalca med našo državo in ameriško publiko. Ker današnje efektivno obrestovanje Blairovega posojila še vedno presega 8 odst. so z ozirom na veliko povpraševanje po fiksno obrestujočih se efektih na ameriškem tržišču gotovo dane možnosti, da kurz teh obligacij prekorači nominalno vrednost. Treba bi lc bilo malo propagande za našo državo v ameriški javnosti. Kakor znano pretežni del ameriške javnosti sploh ne ve, kje leži Jugoslavija in kakšne so razmere v naši državi. Z dobro organizirano propagando pa lahko dosežemo, da se bo kurz Blairovega posojila dvignil na nivo češkoslovaškega posojila (ki sc ravnotako nominalno obrcstuic z 8 odst.). Ponudbe inozemskih finančnih skupin glede submisije zunanjega posojila so odvisne od možnosti plasiranja tega posojila med široko publiko. Če pa se te možnosti plasiranja potom propagande povečajo, nam bodo finančne skupine gotovo nudile ugodnejše pogoje. Če- prav so se izgledi za najetje posojila v Ame- 1 riki zboljšali, vendar bi bila dolžnost naše vlade, da že danes z dobro in premišljeno propagando ustvari predpogoje za ugodnejše pogoje bodočega inozemskega posojila. Vsekakor pa moramo računati, da nominalno obrestovanje tega posojila ne bo manjše kot 7 odst. Da bi pa mogli z ozirom na težko stanje našega v temeljih sicer zdravega gospodarskega organizma izvršiti železniški program brez zunanjega posojila, pa ni misliti. • * * I* zagrebško Trgovske in obrtniško zbornice. Dne 18. t. m. se je vršila plenarno seja zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice. Na seji je bil sprn-jet proračun za 1927, ki določa izdatke na 4,345.300 dinarjev, dohonke 'e še vedno nejasen, ker I.ander-banka noče izročiti onega kritja, ki presega njeno terjatev. Ta presežek v znesku 103.000 šilingov hoče porabiti za kritje terjatev do centrale in podružnic v Jugoslaviji. Iz istega razloga Iftn^er-banka tudi ne plača svoj dolg dunajski Slovenski banki v znesku 148.000 šilingov. Ko bi Lfinder- banka plačala presežek kritja in svoj dolg, bi znašale aktive 392.000 šilingov, pasivo pa 27/.OCO šilingov. Ker bi se proces z Liinderbanko zelo dolgo vlekel in ker je centrala v Zagrebu v predkon-kurzu. je predlagal poravnalni komisar, da upniki sklenejo likvidirati banko pod nadzorstvom zaup-niškega odbora. Produkcija avtomobilov na svetu. Iz revijs >\Virtschaft und Statistik« posnemamo sledeče zanimive podatke o produkciji avtomobilov na sveiu. Lansko leto so na vsem svetu napravili 4,81.0.000 osebnih in tovornih voz. Od tega odpade samo na severnoameriške Združen države 87%; nato slede Francija 3.6, Anglija 3.6. Kanada 3.5, Nemčija 1.2 in Italija 0.8%. Samo 17.000 voz so lani producirali v drugih državah, in sicer v Češkoslovaški 5500, v Belgiji 5100 in v Avstriji 1800 voz. Statistika beleži produkcijo Unije že od leta 1895. sem, ko so napravili 4 vozove. Produkcija avtomobi'ov je od tedaj stalno naraščala. V avtomobilski industriji Unije je investiranih 1900 milijonov dolarjev. Kanada je lani v 11 tvornicali (izključno podružnice tvornic '■'. linije) izgotovila 1G2.0C0 voz. Francija, oz. Ar,„.i i je producirala 177.000, cz. 176.000 voz, Nemčija oz. Italija pa 55.000, oz. -10.000 voz. Najbolj je narasla produkcija v Nemčiji (1924 samo 18.000 voz). V izvozu avtomobilov jasno prednjači Unija z 303.000 vozovi, nato slede: Kanada 74.000. Francija 61.000, Anglija 29.000, Nemčija 2500 in Italija 29.000. Od celokupne produkcije lani je šlo v inozemstvo od ameriških voz 7.2%, od kanadskih 45%, od francoskih 34.7, od angleških 16.5, oo nemških 4.6 in od italijanskih 73.4%. To pomeni, da sta Unija in Nemčija producirali v prvi vrsti za notranji trg, revna Italija pa za inozemstvo Poleg tega moramo upoštevati v Angliji ogromen uvoz (55.000 voz); tudi Nemčija in Italiia sta uvažali dosti voz; prva 12.000, druga 5000. Avstrija ima 9 tvornic za avtomobile; avstrijska avtomobilska industrija datira iz leta 1898. Mor s a Dne 17. decembrn 1926. DENAR. Curih. Belgrad 9 125 (9.13 hI.), Budimpešta 72.45 (72.55), Berlin 123.095 (123.15), London 25.09 (25.10), Ne\vyork 517.125 (517.50), Pariz 20.625 (20.65), Praga 15.3375 (15.325), Dunaj 729625 (73), Bukarešt 2.65 (2.05), Varšava 57 50 (57), Amster-dam 206.90 (206.95), Bruselj 72 (72.05), Kopenliagen 137.70 (137.80), Stockholm 138.225 (138.25), Oslo 130.45 (180.75). Ljubljanska in zagrebška borza včeraj radi državnega praznika nista poslovali. Dunaj. Devize: Belgrad 12.475—12.515, Kodanj 188.30—188.90, London 34.3475—34.1375, Milan 31.57—31.67, Nevvrork 707.05—709.55, Pariz 28.84-28.44, Varšava 78.32—82. — Valute: do-larji 705.50—709.50, angleški funt 31.24—34.41, lira 31.42—31.58, dinar 12.43—12.49, češkoslovaška krona 20.915—21.035. Praga. Devize: Lira 150.05, Zagreb 59.325 Pariz 134.455, London 163.20, Newyork 33.G15. VREDNOSTNI PAPIR,!! Dunaj. Don.-sav.-jadr 789.000, 2ivno 755.0001 Alpine 384000, Kranjska industrijska 430.000, Trbovlje 410.000, Hrv. esk. 136.000, Levknm 123.000, Jugobanka 115.000, Hip. banka 71.000, Mundus 1,100.000, Slavonija 31.200. Spori S. K. Jadran. Danes zvečer ob 8. uri pre« davanje v Akademskem domu, poleg Uniona. Naslov predavanja: Težka atletika. Pripominjamo, da predavanje ne bo teoretično, temveč praktično, in bodo izvežbani atleti pokazali vse vaje: dvig od tal, tezno dviganje, poteg, sunek itd. Opozarjamo tudi na džiu-džitzu. Vozlv planincem in zimskim spo-trnkom. Hrvatski turistovski klub Hljome v Zagreb i priredi v zvezi s Slovenskim planinskim društvom, podružnico v Mariboru, od 6. do 9. januarja 1027 prvi zimski planinski in zimski športni dan iu Sir H. Rider Haggard: 68 Hci česana Montezume. Zgodovinska povest. Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Nekateri so kričali in bežali, drugi so ostali na mestu, dokler jih niso pobili; konec je bil isti, najsi so stali ali bežali, kajti vrata so bila zastražena in zidovje previsoko, da "bi ga mogli preplezati. Poklani so bili vsi, kolikor jih je bilo. Beg, ki vse vidi, kaznuj te morilce! Bilo je kmalu končano; tekom deset minut izza trenutka, ko je robec zavihral po zraku, jc onih šest sto možakov ležalo na tleh mrtvih ali umirajočih, m Spanci so med zmagoslavnim vpitjem plenili mrtva trupla. Obrnil sem se k Guatemoku in rekel: »Kakor je videti, si prav storil, da se nisi udeležil svečanosti.« Guatemok pa ni odgovoril. Srepo je strmel proti mrtvim in onim, ki so jih bili pomorili, in molčal. Samo Otomi so je oglasila: >Vi Tjulj ste kaj prijazni ljudje,« je rekla in se bridko nasmejala; »tako torej povračujete gostoljubnost. Sedaj upam, da je moi oče Montezuma zadovoljen s svojimi gosti. Oj, da bi jaz bila na njegovem mestu, prav vsak izmed njih bi ležal na žrtveniku. Ako so naši bogovi hudiči, kakor praviš, kaj pa so potem oni ljudje?« Čez nekaj časa pa je izpregovoril Guatemok: >Samo eno nam preostaja po tem, in to je mašoevan;e. Montezuma je postal prava ženska; jaz se ne zmenim več zanj, da, z lastno roko bi ga ubil, če bi bilo treba. Vendar sta še dva meža ostala v deželi — moj slric Knitlahua in jaz. Sedaj odhajam, da sklicem naše vojake.« In odšel je. .Vso tisto noč ie v me slu šumelo in vrelo kakor v panju in drugo jutro ob zori so bile ulice in trgi napolnjene s tisoči in tisoči oboroženih mož. Kakor val so se zagnali proti zidovju Ahine palače in ogenj pušk jih je zagnal nazaj kakor se val odbije od kleeevja. Trikrat so napadli in trikrat so bili odbiti. Tedaj se je na zidovju prikazal Montezuma, ta ženski kralj, in prosil množice, da naj odjenjajo, kajti če bi se jim napad posrečil, bi moral on umreti. In tako veliko je bilo spoštovanje ljudstva do njegove svete cesarske osebe, da ga je ubogalo in nekoliko časa nj napadlo Špancev. Ampak bolj se mu niso hoteli podati. Čc jim je Montezuma prepovedal ubijati Špance, so bili vseeno trdno odločeni, da jih vsaj izstradajo; in izza tiste ure so močno obkolili palačo. Azleških vojnikov je padlo že na stotine, vendar niso oni imeli izgube; ujeli so bili nekaj Špancev in mnogo Tlaskalapcev. Konec teh nesrečnih ujetnikov je bil hiter; n ute-goma so jih vlekli v templje in jih vpričo tovarišev žrtvovali bogovom. Tisti eas*se jc vrnil Kortez z novimi četami; premagal je bil Narvaeza, čegar pristaši so se pridružili njegovi zastavi, in ž njimi več dru.g'h, izmed katerih sem enega dobro poznal. Azteki so dovolili Kortezu, da se jo pridružil svojim tovarišem v palači, in ga niso napadli, sam ne vem zakaj; drugi don je Kortez izpustil brata cesarja Montezume, palapanskepa kralja Knitlahua, da bi pomiril ljudstvo. Toda Knillahua ni bil bojazljivec. Čim je bil prost in zunaj zidovja palače, je sklical zbor, kateremu je načeloval Guatemok. Na tem zboru so sklenili vojsko do zadnjega in razglasili, da je Montezuma izgubil vsled svoje straho-petnosti cesarstvo; in po tem sklepu so ravnali. Da bi biii tak sklep naredili samo pred dvema kratkima mesecema, bi tisli dan niti en Spanec ne oslal živ v mestu Tenoktitlan. Poleg Marire, Kortezove ljubice, ki je s svojo lokavostjo in premetenostjo pomagala Špancem do zmage, je bil Montezuma glavni vzrok, da je propadel on in ž njim anahuaško cesarstvo. Dvajseto poglavje. Nasvet kneginje Otomi. Dan po Kertezovi vrnitvi v Mehiko me je še pred svitanjem dneva vzbudilo iz nemirnega spanja glasno vpitje tisočev vojnikov in glas bebnov. Odhitel sem na svoje opazovališče na mali piramidi, kjer se mi je pridružila Otomi, in tam sem videl, da se je vse ljudstvo zbralo na vojno. Kakor daleč je seglo oko, na trgu, tržnem prostoru, po ulicah in cestali, vsepovsod se je trlo na tisoče in tisoče vojnikov. Nekateri so bili oboroženi s pračami, nekateri z loki in puščicami, drugi z metalnimi kopji, ki so imela bakreno ost in drog opremljen z bodicami iz obsidijana, in še drugi, revnejši državljani z gorja-čami, utrjenin i v ognju. Na sebi so nekateri nosili zlate oklepe in plašče iz perja, glavo so imeli zavarovano z barvanimi lesenimi lobanjami, ki so bile pokrite z dlako in izdelane v obliki kačje, pumove ali volčje glave; drugi so nosili oklepe iz prešitega platna, večina pa je gola, samo okrog ledij so nosili kos platna. Tudi po ravnih hišnih strehah in celo na ploščadi piramid in templjev so stale gruče vojnikov, ki so imeli nalogo obsipati špansko bivališče z metalnim orožjem. Čuden je bil ves prizor v rdečem žaru vzhajajočega solnca, kakoršnega ne pezebiš tako izlahka; solnčna svetloba se je razlivala po templjih in palačah in odsevala od lesketajočega perja in pisanih praporov, osti neštetih sulic in oklepa Špancev, ki so hiteli zu braniki sempaija, da se pripravijo za obrambo. oo a. 5 u - m c- t a. ^ ' >°5 - - o — S * ? o » 0 P" 3 '2 pc ° 8 S r- f S S »V 2 c S. t? 5 O c V 3 k n 2 ^ te a: 3 w o t: o b r: •3 C o I -i ia, 1 C 3 to 3' — 6! 3 B < «£ P « _ 9? B "O O o o OO X" cr w 73 a a 1 5 S a «> r: se3 S o » 3. w - - e C % » C 5 Z 2 » 3" S » , S p k I r; O (5 ° 9 S a S" 2 3 UNDERWOOD pri Lud. Baraga, Ljubljana Selenburgova ul. O/l. Telefon štev. OSO. UNDERWOOD Pohorju. Istočasno se vrše na Pohorju tudi daljši in krajši tečaji za začetnike, kakor tudi za izvež-bane, o ski-vožnjah. Vsa planinska in zimsko-sportna društva se pozivljejo, da opozore svoje člane na to prvo zimsko planinsko prireditev v zvezi z zimskim športom. Prijave za skupni izlet na Pohorje se sprejemajo pri podružnici Slovenskega planinskega društva v Mariboru in HTK >SIjemenu< v Zagrebu najkasneje do 1. jan. 1926. Smuiki tečaj na Jesenicah. Turistovski klub »Skala-, podr. Jesenice, otvori v nedeljo 19. dec. ob 10 dopoldne v salonu restavracije »Mesar*: sinu-ški tečaj. Odbor poziva vse prijavljene in še neprijavljene člane, kakor tudi vse ostale smučarje-netlane k udeležbi. Prijave se sprejemajo na dan otvoritve ■ ter pozneje vsak četrtek ob pol 8 zvečer in vsako nedeljo ob pol 10 dopoldne v osnovni šoli na Jesenicah. Obisk, vsaj nedeljski, je mogoč tudi članom z bleda, Dovij in Kranjske gore. Vsa tozadevna pojasnila je zahtevati od članov tečajnega odbora. RUSKA SMUŠKA RAZSTAVA. V prihodnjem januarju bo v Moskvi razstava 6muči in vsega, kar spada zraven. Najboljše smu-ške tipe bodo nagradili, pri čemer so zahteve sledeče: lahko, močno, preprosta konstrukcija. Pričakujejo, da bo razstavljenih veliko tipov, tako za hitri tek, za poštno službo, za lov, za gozdno službo, za vojaško siužbo, tip za otroke. Povabili so menda tudi inozemske tvrdke. Prvi so poslali nekaj tipov Finci, konstrukcije najboljših linskih strokovnjakov, ki so bile že na Finskem nagrajene. Štirje ruski smučarji — Vasiljev, Nemuhin, Denontjev, Savin — hočejo napraviti smuško potovanje Moskva—Leningrad—Helsinki—Stockholm— Oslo. Ta trajnostni tek bo propaganda za ruske smuči in hkrati njih preskušnja. Potovali bodo pri-b'ižno tri mesece. Vasiljeva označajo kot najboljšega ruskega smučarja; Nemuun je bil 1. 1912. ruski prvak in je dobil tek Moskva—Vologda. Ostala dva sta še mlada, a sta tudi prvorazredna. Dementjev je pa tudi med najboljšimi nogometaši ruske reprezentančne enajstorice. VSEENO BODO STARTALI. Ameriške univerze se za startno prepoved Amerikancev v Evropi in Evropcev v Ameriki kaj malo brigajo. Tako bosta pes'ali univerzi Harvard in Yale 24 atletov brojtče lahkoatletsko moštvo proti angleš' < mu moštvu Cambridge-Oxford. Tekma se bo vršila v juliju v Stamford Bridge na Ajigleškem. ŠPORTNI PROSTORI IN IGRIŠČA ZA OTROKE. Angleški zastopniki v mednarodnem olimpijskem odboru, generaT Kentish, rev Laffan in lord Cadogan, so stavili sledeči predlog: Za vsako deželo imata šport in igra, če ju pametno gojimo, izreden pomen Organizacije, klubi in posamezne osebe, ki jim je poverjena lizična in moralna vzgoja njih rojakov, se imajo boriti z vedno večjimi težavami, če iščejo potrebam udeležencev pripravne prostore. Zato opozarja odbor vse vlade na potrebo, da preskrbijo mladini športne prostore in športna igrišča, v vsakem mestu, v vsaki vasi. Vri u tega opozarja mednarodni olimpijski o lbor vse deželne olimpijvske odbore na potrebo. da ustanovijo skupno s športnimi zvezami njih dežele posebno organizacijo, ki naj se peča izključno le s proučevanjem tega vprašanja.« Obenem je izvolil odbor pose-bno komisijo, ki naj zbira vso snov, potrebno za študij in za pro- pagando tega vprašanja! V komisiji sta Kentish in Polignac ter še trije drugi člani. V ŠTIRIH DNEH IZ NEAPOLA V NEWYORK. Pa ne z aeroplanom, temveč z ladjo. Italijansko časopisje živahno razpravlja o načrtu zgradbe dveh ogromnih motornih ladij, ki bosta prevozili na uro 80 kilometrov!! Ladji bosta imeli popolnoma novo obliko, o posameznostih se nič ne izve, vsebovali bosta po 45.000 ton, stali bosta 200 milijonov lir, zgrajeni bosta v 18 mesecih. V štirih do petih dneh bosta prišli iz Neapola v Ne\vyork. Uresničenje tega načrta bi prineslo Italiji preko-atlantski rekord in bi pomenilo popoln preobrat' v moderni ladjegradbeni tehniki. OLIMPIJSKI HOCKEY NA LEDU. Ta vrsta zimskega športa je pri nas kaj malo znana. A ravno prt hockeyu na ledu se lahko prav veliko vidi. Hockey je bil po vojni v Evropi skoraj nepoznan, po olimpiadi v Cbamonix 1924 je izredno napredoval. Leta 1908 je bila ustanovljena mednarodna zveza hockeya, leta 1914 mu je pripadalo šest držav: Anglija, Francija, Nemčija, Belgija, Švica, Češka. Sedaj obsega zveza 14 držav, in sicer skoraj vse, ki morejo glede podnebja ali pa v, umetnimi napravami gojiti ta spori. So pa te-le: Švica, Belgija, Nemčija, Kanada, Anglija, Francija, Italija, Avstrija, Poljska, Romunija, Španska, Češkoslovaška, Amerika in Švedska. Kakor vidimo, Jugoslavije ni vmes, čeprav ni nič na slabšem, kot na primer Belgija ali Španija. Zanimivo je, da severne dežele, ki imajo vendar tako izborne smučarje in drsavce, hockev tako malo gojijo. Vendar pa opazimo v zadnjem času živaben tozadeven pokret. Če bi se hockey malo bolj razširil, bi leta 1928. labko tekmovalo vsaj 20 dežel. To bi bil res lep turnir. Po dosedanjih uspeMli ima Kanada v hockeyu nekakšen moropol in ji tudi Švicarji niti najmanj ne morejo tekmovati. OLIMPIJSKI KLUB V LONDONU. Pod predsedstvom lorda Riddella in ob sodelovanju lorda Allenby, lorda Ilecies in sira Cre-si>ig'iy se je ustanovil v I ondonu >Klub olimpijskih ig"r«. Njegov namen je, da podpira angleške prinrave za olimpijske irrrp. v Amsterdamu. Član je labko vsak angleški prijatelj športa, najmanjša pristojbina je 2 in pol šilinga. Klub šteje že 1100 članov. Prvi denar bodo dali plavačem. 'Porota Celje, 17. decembra. Smrtna obsodba. Danes je končala zanimiva porotna razprava, pri kateri sta bila obložena dva brata in ena sestra umora svojega lastnega očeta; skupno s temi sta bili obtoženi še dve drugi osebi radi umora in požiga. Razprava je končala s sledečim uspehom: Josip Podgoršek je bil spoznan krivim umora in je bil na podlagi pravoreka porotnikov obsojen na vešala. Jos'p Hudina je dobil radi posrednega sodelovanja pri umoru 7 let jccc; Anton Hudina je bil kaznovan radi istega zločina in radi požiga na 10 let. Neža Hudina, Alojzija Benko in Ana ?galin pa so bile oproščene in takoj izpuščene iz zapora. Josipa Podgorška in Ano Zg Hn je zagovarjal dr. Orožen, Josipa Hudino dr. Rakun, Antona Hudino dr. Božič, Nežo Hudino dr. Ogrizek m Alojzijo Beuko dr. Kalan. _ Opazovanja ijaro oplola r C Kel. ?laqo Velet in b m r, r v m Ublnč nosi Vrsta padavin I1" 1 -j«! krni me'ei » 1 0—1« o'i 0pa70V>n!u »mmi1«?1' !» - m: S 1 7 766-5 1-8 81 NW 0-5 10 G-1 4-0 " 0*2 Ljcbljana (dvorec) 8 14 76-/6 765*2 1-7 34 81 77 NVV 0-5 EVE 0*5 10 0 21 765-5 88 mirno 8 megln Maribor 706*0 -1-0 85 NVV 3 2 4 -1 Zagret) 766*5 9-0 100 NW 1-2 10 megla 5 0 Belgrad 8 765*7 lt) 90 mirno 9 4 -1 Sarajevo 765*7 -1*0 93 mirno 9 -1 Skop Je 767*0 1-0 96 mirno 10 6 1 Dubrovnik 762*3 iro 48 N 3 6 morje tahko 10 8 Split 763*6 7-0 78 NE 3 7 12 7 Praga l 762 5 1-0 \VSW 9 10 0-4 2 0 Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske. Dunajska vremenska napoved za soboto, dne 18. decembra: Trajno spremenljivo vreme z zapadnimi vetrovi brez posebnih padavin; temperatura se suče okoli 0; v gorovju viharji. Povpr. barometer nižji ko včeraj za 2.1 mm. Naš srčnoljublieni prijatelj, gospod Fran Xav. Casper trgovec s pohištvom je danes ob 2. uri popoldne v 71 letu svoje starosti po kratki bolezni previden s tolažili sv. vere preminul. Pogreb nepozabnega rajnkega se bo vršil v nedeljo dne 19. t. m. ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti Vegova ulica 6 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Marijinega ozna-nenja v četrtek 23. t. m. ob 7. uri zjutraj. V Ljubljani, dne 17. decembra 1926. Globoko žalujoči ostali. Najboljši šivalni in pletilni stroj le edino le GRITZNER In ADLER y.a dom, obrt In Industrijo v vseh opremah. Istotam švicarski pletilni stroj DUBItD Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija. Nizko cene tudi na obroke. Josip Peteilnc, i IIIBI innin bIllu P"8®** uuduhuh novfkaspom. MALI OGLASE Vsaka drobna vrtl'ca l-SO Din aH vaaka besede SO par. Na|man|St og°a* 3 aH S 1 in. Oglasi nai devet vrstic sc ra£unu]o vlit. Za odgovor znamko Na vpruianja brez znamke ne odgovar|BmoI iiiiiiiflRBBB aa h hh ■ hh ■ n® obT's Decimalno TEHTNICO in VOZNE PLAHTE kupim. Pogačnik, Bohoričeva 5. Vremensko g>oro£Mo Meteorološki zavod v LiubSjans dne 17. decembra 102G. Višina barometra "508-8 m Išče se žagar k vcnecijanki, trezen in samost. delavec. - Ponudbe pod: »Samostojen Žagar« štev. 8664 upravi. ""prodajalka- mešane stroke, želi pre-meniti službo v mestu ali na deželi; ponudbe upravo lista pod šifro: »Marljivost« 8630. prodajalka Iščem službo v trgov, z mešanim blagom. Naslov v upravi pod Stev. 8631, TeP POSTRANSKI zaslužek se nudi resnim in poštenim držav, vpokojenccm in tudi drugim s prodajo domačih državnih srečk na obroke. Rcflektanti za tako zastopstvo nai pošljejo pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro: »Domač ljubljanski zavod«. 8606 Božična darila V nedeljo 19. dec, pop. od 2.—3. ure sc bo razdelilo med najrevnejše sloje 60 komad, damskih klobukov brezplačno v trgovini ŠMALC - Ljubljana, Marijin trg 1. 8680 Suknjič površni, za normalno velikost, zelenkast lodcn, še nov, naprodaj. - Poljanska c. 3, priti., levo zimska jabolka od 30 kg naprej, Iranko Loče, brutto za netto, kg 2.50 Din, razpošilja D. RIBIZEL, Sv. Jernef, pošta Loče. 8434 Ford - avto se proda v dobrem stanju in dobro rabljiv, z osebno in prtljažno karo serijo, za 12.000 Din. — Naslov se izve v gostilni Kmet, Ljubljana, Gospo-' svetska ccsta 8. 8649 Gatter- polnojarmenik, napetost 50—60, z navedbo cene, kupim. — Ponudbe na upravo lista pod »7582«. ileKarna novo zidana, z najmoder-nimi stroji urejena, v prav dobrem teku, v najugodnejšem kraju, v bliž. Zagreba, kjer sc moic dnevno 3000 litrov mleka dobiti, je h proste roke naprodaj. - Naslov pove uprava lista pod št. 8611, NA RAČUN VZAMEM dobro idočo gostilno z kavcijo Din 5000.—. Cenj. ponudbe na upravo lista pod šifro: »KUHARICA« štev. 8661. Prostovoljna javna dražba dobro ohranjene sobne OPRAVE (spalnice) ter ZAVESE, posteljne opreme, obleke, perila, porcelana in drugih predmetov se bo vršila dne 20. in 21. decembra ob 9. uri dopoldne na Karlovski cesti štev. 18. 8650 Ponos hiše je okusno okrašena stena v sobi, privlačne sli j ke, eleg okviri. Madone I svetn. slike, slika kralja ; pokrajine, genre- in zgodovinske sliko, umetn. in oljnaie ter okvir — najceneje pri BRAČA JENIČ, Zagreb, Ilica 48 Steklena strešna opeka je zopet na zalogi pri »ZDRUŽENIH OPEKARNAH« d. d. v Ljubljani <* T. RABIČ *J o. Ljubljana $/) ORSKIV V5V Inseraii v »Slovencu, imajo vedno uspeh! F0T0 aparati in potrebščine po nizkih cenah v zalogi drogerija Anton Kane sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 Aparati v trgovini na ogled — Zahtevajte cenik za ostale potrebščine. ^ VIŠEK DOBROTE izreden užitek boš imel, če si privoščiš '/< litra vina za 6 Din ravnokar nastavljenega najboljšega starega Ljutomerčana v restavraciji MlICMČ Priporoča se tudi Silvanec grofa Atemsa po 15 D liter in druga cenejša vina po 11 in 12 Din ALAMA prve vrste novo blago, popolno zrela dobiva se povsod Prva hrvatska tvomica salame, sušena mesa i masti Potrfnja Glavno zastopstvo za Slovenijo: R. Bunc In drug, Ljubljana - Celje Franc Hulner, Maribor. In TRIKOPERILO za moške, žene In otroke, volna v raznih barvah, rokavice, nogavice, doko« lentce. nahrbtniki za šolarje in lovce, dežniki, kloti. Sifoni žepni robci, palice, vilice, noži, škarje, potrebščine za vllie, krojače, cevijnrje, brivce in Ud. edino le pri tvrdki JOSIP PETELINC LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika Najnižje cene! Na veliko ln malo! Velika razprodaja galanterijskega in modnega blaga po g-loboko reduciran i h cenah, l.epa Božična in Novoletna darila. Igo Baloh Maribor, Gosposka ulica St. /5 Tovarna usnja herman b m® v Mariboru, Usnjarska ul. sprejema v sjrojenfe vsakovrstne kože na ko« žuh: lisičje, kune, srne, zajčje, ovčje i. t. d., kakor tudi goveje, telečje, svinjske in drugih več v p o-1 j u b n i izvršbi in najkulanlnejših cenah. Knpu)e domače štajerske svinjske kakor tudi goveje in vse drugovrstne kože po najvišjih dnevnih cenah. Najpopolnejši STOEWER šivalni stroji is šivilje, krojate in ti¥-l.ane ter za vsak dom. Preden si nabav, stre, ogle-ite si to izrednosl pri tvrdki L. BARAGA Mubl|ana Selenburgova ulica št 6/1. brezplačen pouk 151. iamj. Telolon »tov u»o Vsemogočni jc poklical k Sebi našega ljubljenega sina, oz. brata, gospoda Karola Vitfemšek ki je danes po dolgi in mučni bolezni, previden e sv. zakramenti za umirajoče, v cvetu mladosti 20 let mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega rajnkega bo v nedeljo ob 2 popoldne iz hiše žalosti, Cesta na Rožnik 7, na pokopališče pri Sv. Križu. Priporočamo ga v pobožno molitev. Ljubljana-Galicija pri Celju, 17. de-|cembra 1926. Žalujoči ostali. Ljubljana, Sv. Petra cesta St. 33 se priporoča v napravo svežih in suhih vencev, šop kov, napisnih Irakov, dekoracij po zelo znižanih cenah. WT Sveže cvetje vsak dan. Žalostnim srcem naznanjamo, da je preminul dne 17. dccembra naš dobri soprog, oče, stari oče, gospod Alojzi Breskvar sodni uradnik v pok. previden s svetimi zakramenti. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo dne 19. deccmbra ob 4. uri iz hiie žalosti, Ilirska ulica 29. Ljubljana, dne 17. decembra 1926. žalujoči ostali. ., Za Ju£cs!c?&askw tiskarna v Ijnkli.«. Čafc, JUdaiaUlk tU. Fe. Kalovco, Urednik; Franc Tene