Àia
Q %
70. sie
///S' Cdbrts'
ft doe 3 septembra 1915.
Letnik VII.
81*ar@fetssa lisžu: —
e> let© . . K IO-— leta ...» 5’— t teta . .	» 2-50
Mesečno. . .	„ r—
&8aj Avatrife t —-«5o leto . .	, 15-—
iitevilk®
— 1® trtsmrj®^.
htseraii ali oznanfis
se računajo po 12 «e od 6 redne pefHvrste: « večkratnih ozna^rko^ — popust —*
de^efe h« petek popolfi#® Rokopisi *e ne vračsjsfe
Z arednUftvem sc more gevariS vsak dan od 11.—12. are de^oMse
l'musate
Brody In Srodno.
Mesto Brody naši zavzeli, — Avstrijske čete prodrle izhodno od Bredyja čez državno mejo. — Sovražnik se v ostali Galiciji umika za reko Se ret — Tudi ob Dnjestru sovražnik omajan. — Trdnjava Grodno pred padcem. — Zahodna trdnjavska stran že zavzeta. — Na italijanskem
bojišču artilerijski boji. j
Zgodovina avstrijske ustave.
Ko naše avstrijske zastave zmagovito plapolajo nad raznimi bojišči, ko vstaja zarja nove, povečane in prenovljene Avstrije, postaja zanimanje za zgodovino avstrijske ustave zopet živahnejše pri vseh avstrijskih narodih. Zato ne bo odveč, da na kratko ponovimo zgodovino avstrijske ustave od leta 1848 naprej :
Dne 2. decembra 1848 je prevzel nadvojvoda Franc Jože! vladarske oblasti v Avstriji. Novega cesarja še ni vezala nobena, ustavna prisega, za to je dal izdelati novo državno ustavo, katero je podpisal dne 4. marca 1849. Nova ustava je bila osnovana za vse cesarstvo, torej tudi za, Ogrsko. Po novem državnem redu je imel nehati vsak razloček med posameznimi deželami, ki, odslej niso bile nič drugega nego upravne kronovine avstrijskega cesarstva. Ogrskia je izgubila vse svoje posebne pravice in svobodščine ter tudi /južne kraje, iz katerih je postala novo vojvodina Srbija in Banat. Hrvaška in Ercleljska sta bili čisto neodvisni od Ogrske, in tudi Vojaška krajina je ostala posebna cesarska kronovina. Ustavo je izvedel grof Stadion, tojda dejanske veljave ni dobila nikdar.
Zato jer cesar dne 14, aprila 1851 pozval na posvetovanje več odličnih mož,, ki so imeli nadomestiti državni zbor. A še istega leta dne 31. decembra je s posebnim ukazom preklical usflajvo od dne 4. marca 1849 in uvedel se je zopet absolutizem. Cesar jp postal neomejen vladar, nikomur odgovoren. Tako je ostalo do leta 1860.
Dne 5. marca 1860 je sklical cesar najodličnejše može iz vseh dežel v takozvano pomnoženo državno svetovalstvo na Dunaj, da bi se posvetovali o nor vi ustavi. Dne 20. oktobra istega leta je cesarski razglas oklical črtež državne ustave za vse cesarstvo — oktobrska diploma. Na ti podlagi je minister Schmerling izdelal novo ustavo, katero je cesar podpisal dne 26. februarja 1861 (februarski patent). Vsaka dežela je dobila svoj deželni zbor. Deželni zbori so pošiljali svoje zastopnike na Dunaj v državni zbor, ki se je ločil v ožji in širji. Ožji zbor, v katerem so bile zastopane vse dežele, razven Ogrske in Hrvatske, je i-mel sklepati o rečeh, ki se tičejo zahodne Avstrije; širji zbor, v katerem bi naj bili tudi Ogri in Hrvati zastopani, pa bi naj odločeval o skupnih zadevah celega cesarstva. Te ustave niso priznali Ogri in Hrvati, avstrijski 'Slovani so bili nezadovoljni.
Minister baron Beust je izdelal novo ustavo, ki se je uveljavila dne 21. decembra 1867 (decemberska ustavia,). Ž njo se je ustanovil dualizem. Hrvatska se je odločila za zvezo z Ogrsko ter z njo sklenila pogodbo leta 1868.	/
Dualizmu so se najodločnejšje uprli Cehi, na čelu Palacky in dr. Rieger, ter do leta 1879 niso hoteli v državni zbor. Cehi so izdelali osemnajst temeljnih (fundamentalnih) členov, na. katerih bi se imele urediti češke razmere.
Leta 1897 se je upeljala za državni zbor 5. kurija s splošno in enako volilno pravico v tej kuriji. Leta 1907 se je upeljala splošna in enaka volilna pravica.
Leta 1908 se je anektirala Bosnp, in Hercegovina ter dobila svoj sabor, a brez zastopstva v delegacijah.
Hrvatje in Ogri se poklonijo cesarju.
Dunaj, 1. septembra.
Jutri dne 2. : septembra se bo odposlanstvo 500 hrvaških in ogrskih županov in Zastopnikov mest in občin Transi ajta,n i jo v gradu Sehönbrunn poklonilo
cesarju Francu Jožefu. Zastopanih bo okrog 15.000 hrvaških in ogrskih občin. Namen. cele slavnosti je. da Hrvati in Ogri v teh resnih časih pred vladarjem samim obnovijo svojo obljubo neomajne zvestobe nar-pram habsburški vladarski hiši.
Hrvati in Madžari se bodo pripeljali na Dunaj v svojih narodnih nošah. Na Dunaju pa se bodo preoblekli v svečano obleko. Jutri, dne 2. septembra, se bodo odposlanci na 250 vozovih peljali s Schwarzen-bergovega trga v Schönbrunn. Sprevod bo otvori! oddelek redarjev na konjih. Na' čelu se bodo vozili o-grski ministrski predsednik grof Tisza in hrvatski ban baron Ivan Skerlec, potem vsi člani ogrske vlade, zastopniki katoliške duhovščine pod vodstvom o-grskega knezar-primasa kardinala Csernocha, škofje, in visoki cerkjveni dostojanstveniki drugih veroizpovedi, tajni svetniki, člani ogrske maignatske in poslanske zbornice in zastopniki mest v sijajni opravi z velikim spremstvom telesnih huzarjev, pandurjev in slug, ki bodo istotako nosili blestečo zgodovinsko o-pravo. Kraljevino Hrvatsko s Slavonijo bodo razven bana SMerleca za-stopali župani hrvatskih mest. Izmed škofov bodo navzoči zagrebški nadškof dr, Ante Bauer, senjski Škof dr. Josip 'Marušič, dijakovski škof dr. Krapa« in križe viški vladika dr. Dionizij Njaradi.
Sprejem pri vladarju je določen na 11. uro dopoldne in bo imel značaj „velike avdijence“ ter bode cesarja obdajalo številno spremstvo. Sprejem se vrši v veliki grajski galeriji v Sehönbrunnu. Vladar bode sprejel poklonitev in bode odgovoril na, Tiszov nagovor.	i 1- :
Po sprejemu v Schönbrumm se udeleženci odpeljejo v dunajsko mestno hišo, tkjer bo slovesen sprejem po dunajskem županu dr. VVeisskirchnerju. O dogovor ila bosta budimpeštanski župan dr. Stef. Baczy in zagrebški župan Holjae. Po sprejemu bo slovesna pojedina, na kateri se bodo vrstili slavnostni govori, Mesto Dunaj se, že več dni pripravlja na slovesen sprejem hrvaških in ogrskih gostov. Ulice so okinča-ne z zastavami in cvetjem. Posebno značilno je, da se bo prvikrat videlo na Dunaju razobešene rdeče-belo-modre (hrvaške) zastaive.
Prihodu Hrvatov in Ogrov na Dunaj in skupni poklonitvi zastopnikov obeh narodov pred cesarjem se pripisuje izredno velika važnost. Politični pomen tega skupnega hrvaškovogrskega pohoda pa bomo limoli šele v poznejši dobi.
Cesar je danes, dne L septembha, ob 11. uri s-prejel dunajskega in budimpeišltanskega župana v av-dijenci. Vladar je nagovoril dunajskega župana v nemškem, budimpeštanskoga pa v madžarskem jeziku in je izrazil svoje veselje, da župana obeh glajvnih mest tako skupno nastopata.
Spomini na tržaško šolstvo.
V „Reichsposti“ piše neki namesftništveni svetovalec:
„jNasilni časi vsemogočnega Raskovicna in dr. Veneziana so ostali v žalostnem spominu. Vsak občinski uslužbenec, ki ni hotel biti iredentist, je moral iti. Star šolski ravnatelj, učen in domoljuben mož, je mi pripovedoval, da je pred kakimi 10 leti ranjki dr. Venezian v spremstvu bivšega rimskega župana zloglasnega Nathana, nadziral tržaške šole in pri tem je Nathan izjavil, da je popolnoma zadovoljen z napredkom učencev ,v laški literaturi.
Ob drugi priliki je dr. Venezian obiskal tržaške šole v družbi profesorja Cäzarja Lombroso in zgodovinarja Ferrerija. Oba dva sta pobožno poslušala besede dr. Veneziana,, kateri jima je razlagal narodne ideje učencev in je slikal tržaško mladino kot za-
vetišče italija: ^'cili aspiracij. Posebno sta se gosta z Italy.© veselila narodnega mišljenja, ki je vladalo na dekliškem liceju v Via Zelice Venezian, Moj izyesti-telj mi je povedal, da je bilo takratnemu šolskemu nadzorniku naročeno, da naj ignorira ta nespodobna nadzorovanja, 'da bi se ja kje ne zadelo. Tržaška občina je šla še dalje, — državnega ljudskošolskega zakonu kratkomalo ni hotela priznati. Vlada pa je vse to mirno gledala, radi ljubega miru in pa da ne žali občutljivosti sedanjega izdajalca. Zvesti avstrijski domoljubi pa so morali trpeti, da so mestni očetje uganjali te nasitnosti . . .“
Mi bi te spomine lahko poškropili s slovensko usodo davnih in prav zadnjih časov, ampak . . .
flustrijsho-italijanslu) bojišče.
Dogodki na italijanskem bojišču.-----------------
Uradno se razglaša:
Dne 80. avgusta.
Včeraj so Italijani na celi naši primorski fronti Vzdrževali artilerijski ogenj menjajoče Jakosti. Na več točkah se je poskušala n j i h o (v a pehota približati našim postojankam ter izvršiti manj,še napade, pa je bila kakor vedno odbita.
V koroškem in tirolskem obmejnem o-zemlju je položaj neizpremenjen.
Dne 31. avgusta.
Tudi včeraj se niso vršili na južno-zapadni črti n i k a k i p o m ej m b n i boji. D ;v a s o v r a ž -na su n k a pri • S v. M arti n u ter po en napad na južni del tolminskega o b m o s t j la in na našo postojanko v dolini pri Bovcu smo odbili.
Dne 1. septembra.
Položaj na italijalnskem bojišču je n e i z * premenjen.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Höfer,
podmaršal.
Laška napadalna moč pojema.
Kakor smo poročMi, so Italijani po neuspehih; ob Doberdobski planoti in gorišketn obmostju poskusili koncem avgusta s silnimi napadi na tolminsko ob-mostje in krnsko ozemlje. A tudi brez uspeha. Ravno, tako so se ponesrečili vsi napadi na tirolske Dolomite in koroške gore. Po desetdnevnem vročem boju na severni lavaronski planoti (Tirolsko) so obnemogli» Edini uspeh — velike izgube.
Poročila, ki prihajajo zadnje dni z italijanskega bojišča, pričajo, da je Italijane minilo veselje za napadanje. Naša uradna poročila vsled tega čisto suho poročajo, da je položaj na italijanskem bojišču nespremenjen.
Boji na pogorju pri Bovcu.
Dne 28. avgusta in naslejdnje dni so se v prostoru pri Bovcu razvili zopet živahnejši boji. Sovražnik je pričel napad z metanjem ročnih granat in min. Med tem ko so italijanske strojne puške neprestano prasketale, je sovražnik skušal priti v bližino naših ovir ter je hotel naskakovali naše postojanke.
Dne 29. avgusta, ob 6. uri zjutraj, je bil niaskolc odbit. Sovražnika smo vrgli v njegova stara kritja nazaj. Naša artilerija, ki je te dni prizadjala Italijanu velike izgube, je zopet mnogo pripomogla, k zmagi. [Velikanske sovražnikove žrtve — ved sto mrtvih in težko ranjenih — so bile zopet zaman.
4000 Italijanov padlo.
V desetdnevnih bojih za gorsko planoto Lavarono na Tirolskem je padlo, kakor se, poroda iz Inomo-sta, okrog 4000 mož.. Toliko je namreč bilo padlih, ranjenih in ujetih. Italijani so napadali naše postojanke noč in dan z veliko smelostjo. Celi kupi mrličev so ležali v strelskih jarkih in gorskih zazpokah. Dne 25. avgusta so bili Italijani tako krvavo odbiti, da so se v divjem biegu umaknili. lOd tega dne naprej je na gorski planoti Lavarono mir.
Borba za zastavo.
Dne 25. avgusta je bila na gorski planoti Lavarono posebno srdita borba za zastavo uničenega 115. italijanskega polka. Tri zastavonoše so bili pri tem ustreljeni; zadnji si je zastavo zavil okrog trupla, da ne bi prišla našim v roke, ako bi se mu posrečilo uteči. Ko so naši Italijanu odvzeli zastavo, je tolkel in grizel krog sebe kot besen.
Zrakoplov nad Sv. Goro po noči.
Kakor tat je priplul v noči na nedeljo okoli polnoči italijanski zraikoplov nad svartogoitski samostan. Gotovo je imel hudobne namene, kojih izvršitev bi bila morebiti napravila našim občutno škodo. A bistro in čuvajoče oko naših vojnikov ga je hitro opazilo in takoj so obvestili opazovalne postaje, odkoder je počelo bljuvati kakor iz pekla, tja gori proti letalu. Reflektorji so začeli razsvetljevati nebo, da je bilo bolje Videti učinek našega, streljanja. Res, prav krasen prizor! Dolgi žarki reflektorjev, ki so stali na raznih krajih, so bili kakor ognjeni stebri. Naši topovi, so pošiljali Italijanu tako blizu svoje vroče pozdravčke, đa mu je kljub hladni noči postalo preveč vroče in je zopet odplul čez Sabotin tja proti Korminu, kjer se je počasi spustil na tili in je moral tovarišem, naznaniti, da ni mogoče Avstrijce presenetiti, ker čujejo še bolje po noči, nego po dnevu.
Uspešni napad naših zrakoplovov na Brescilo.
Iz Lugana se poroča: Zadnja poročila potrju-jojo, Paso rraSir zrakoplovci -pri napadu na italijansko trdnjavo Bresoija skoro popolnoma porušili tamoš-njo veliko tovarno za izdelovanje orožja. Tri četrtine tovarne je popolnoma razdajajte. Škoda je ogromna. Bombe naših zrakoplovov so zadele s tako sigurnostjo, da prebivalci mesta Brescija zatrjujejo, češ, na krovu naših zrakoplovov so se morali nahajati možje, ki prav dobro poznajo mesto. Število žrtev, ki so jih zahtevale bombe naših zrakoplovov, znaša 20 mrtvih in 80 ranjenih oseb. 1 Italijanska vlada je strogo prepovedala objaviti število žrtev.
Bovec.
Bovec, katerega se sedaj tako pogosto imenuje, leži v gorenji Soški dolini pod veličastnim gorovjem. Bovec, ta prijazni trg z divno okolico, je izborno letovišče; od tu se izleti na Kanin, Krn, Triglav, Roju, bon, Mangart, v Trento k izviru Soče fBaumbaohova koča). Pota so zaznamovana po soški podružnici Slovenskega. planinskega društva. V KI j užali, malo uro hoda proti Logu, so utrdbe, sloveče iz francoskih časov. Bovec šteje prebivalstva: davč a občina Bovec okoli 1800, davčna občina Koritnica Kal okoli 800, Bovec je oddaljen od Gorice 73 kilometrov. V Bovcu je več prosvetnih in gospodarskih društev. Ves bovški sodni okraj šteje okoli 6000 prebivalcev.
Doberdob.
Doberdob je čisto slovenska občina v sodnem o-kraju Tržič, Ena davčna občina šteje okoli 700 prebivalcev. Od Gorioe je oddaljen Dotae,rdob 15’4 km. V vasi je cerkev, Šola, nekaj trgovin in obrtnih delavnic; društva: pevsko in bralno, vzajemna zavarovalnica za govejo živino, kmetska posojilnica in hranilnica, Pri Diiberdobu je jezero, ki je dolgo 'h km in Široko /2 km. 'Jezero slovi radi izvrstnih in nevsahlji-vih izvirkov okoli sebe, ki dajejo izborno vodo. Lovci radi hodijo tja radi lova div. ih ptičev, posebno rac. Obilo prebivalcev Doberdoba hodi na delo v proevita-joči industrijski Trfuč. — V „Arbeiterwille“ je popisan Doberdob, kakor bi bil italijanski. V Doberdobu ni nikakega „palazzo municipale“, marveč občinska hiša. Občina je čisto slovenska.
Spravljanje težkih topov na gore.
Slovenski vojak poroča o spravljanju težkih topov na visoke gore sledeče:	Dobili smo ukaz: „Ob
12.	uri odhod v boj!“ Pripravili smo vse: 50 metrov dolge vrvi, dvigala in še mnogo drugih reči. Korakamo v hudi nevihti, dež lije kot iz škafa,. Na vznožju hriba smo že visi popolnoma mokri. Vprežemo 12 konj, da vlečejo top navzgor. Na desni in levi skalnate čeri, strme globeli. Ob 5, uri smo izpregli konje in
jih. spravili v barake, kate ne je pripravila gorska artilerija, Utrujen sem se stisnil v neko klet, naredili smo ogenj, sušili obleko, pili .kavo in se vlegli k počitku. Ob 5. uri pokonci. Razložili smo dva topa, tu smo prišli na strmine, po katerih konji niso mogli vleči. Moštvo je moralo samo vleči, počasi je šlo naprej, tako le . sunkoma. Petem so nastupila dvigala. Pehal» in dvigali smo tako cel dan do 9. ure zvečer. Drugi dan smo poskusili z voli; nekaj časa so vlekli, pa so se ustavili. Zopet se je moštvo maralo vpreči. Vedno hujše strmine. Včasih smo mislili, da me pojde več, ali morsalo je isti navzgor, ukazano je bilo tako. Kasneje je. prišlo na pomoč 100 mož delavske stotnije, potem je šlo lažje. In tako smo sedaj s svojimi topovi visoko na gorah. 'Sovražnik strelja nanje, zaman! Tudi napasti nas'je poskusil, pa smo ga odbili. Nimamo se kaj pritoževati, imamo dobra, bivališča,, imamo toplo obleko, peči, kave., čaja, sira, vsega dosti.
Italijanska ojačenja.
List „Baseler Nachrichten“ poroča iz Milana: Tukaj so dne 30. avgusta šla številu a italijanska 0-jačenja po trimesečji em izvježban ju na čelno črto. S kolodvora v Milanu je ta dan odšlo 18 posebni vl\akov s svežimi četami na bojišče.
Kolera in mraz.
Iz Lugana v Svici se uradno poroča,, da se je kolera v Italiji začela grozno širiti. V Si vojaki in tudi prebivalstvo v mestih se mora dati cepiti zoper kolero, Vlada je odredila,, da se tv Gornji Italiji, torej v bližini bojišča postavijo-Številne kolcra-barake. V milanski vojaški bolnišnici leži sedaj več sto vojakov bolanih na koleri. V neki nevotfafški bolnišnici v Milanu pa leži okrog 600 vojakov, katerim so ozebli na visokem bojišču posamezni udje.
Italijani se puntajo
Ruski porazi vzbujajo po vsej Italiji vedno večje razburjenje. Cenzura, ki v zadnjem času še celo na dovoljuje, da bi se priobčevala angleška in francoska uradna poročila o vojski, ni kljub temu v stanu zabraniti, da bi prebivalstvo ne spoznalo celega položaja.
Padeo Brest-Litovska je povzročil velikansko razburjenje in velikih demonstracij, ki so se vsled tega pojavile po vsej Italiji, še danes ni konca.
Pretečeno soboto se je pomikala velika četa delavcev proti kolodvoru v Milanu, da bi ustavila neki železniški vlak, ki je odhajal proti [Veroni, in ki je prevažal vojaštvo. Pomagali so si na ta način, da je moral vlak zapustiti kolodvor še predno so došli de-monstrantje.
Velike demonstracije so se tudi vršile na trgu milanske stolne cerkve, proti poldnevu pa pred uredništvi listov „Corriere della Sepai“ in „[Secolo,“ Poslopja uredništev teh dveh listov so demonstranfje naskakovali.
Za presojo javnega mnenja v Italiji utegne zanimati, da se je število naročnikov socijaldemokratič-nega dnevnika „Avanti“, ki je obsojal, da se je Italija spustila v vojsko z Avstrijo, v kratkem času, odkar traja vojska, več kaikor podvojilo. Med novimi naročniki tega lista se tudi nahaja veliko šte(vilo 0-seb iz meščanskih in premožnejših slojev italijanskega prebivalstva.
Italijani bežijo iz Tripolisa.
Italijanska kolonija Tripolis je mesto zapustila in je pretekli petek na dveh parnikih dospela v juž_ noitalijansko mesto Katanija. Velik duhovni poglavar roda Senusov so bliža z 10.060 Senusi Tripolisu, I-talijani. so poslaRi mestu Tripolis tri bataljone milice kot ojačen je za tamošnjo posadko;
Zaasod Dardanel in C i n orrida
’Borba za Dardanele postaja vedno bolj vroča. Anglija, Francija in Italija napenjajo vse svoje sile, da bii se jim posrečilo priti v posest Dardanel in Carigrada,. Zavezniške armade so oborožene z vsemi modernimi bojnimi sredstvi. Turki pa se borijo za svoj obstoj. Tudi Rusi stavijo na padec Dardanel mnogo upanja, ida bi jim potem zavezniki čez Orno morje s topovi in municijo prihiteli na pomoč. Dosedanje izgube Angležev in Francozov pred Dardanelami so naravnost ogromne, Dne 6. -avgusta so Angleži izkrcali na Galipolu 100.000 mož. Od teh je sedaj za boj sposobnih samo še kakih 50.00,0 mož. Samo zadnjo soboto in nedeljo so Turki pokončali Angležem 10.000 mož, med temi 600 \ častnikov.
Lord Kitekener poveljnik pred Dardanelami.
JLokalanzeiger“ porosa iz Bazela v Svici, da londonska poročila zatrjujejo z vso resnostjo, da bo
lord Kitchener prevzel osebno poveljstvo nad četve-rosporazumovimi armadami pred Dardanelami. — Kakor se iz Soluna porosa;, so se med, Francozi m Angleži glede vojskovanja pred Dardanelami nasprot-stva zopet poostrila. Vsak neuspeh zavezniških čet zoper Turke je nov povod za medsebojne spone med angleškimi in francoskimi vojskovodji..
Polotok Galipoli.
Napad s kopnega proti turški dardanelski ožini izvajajo zavezniki Frapcozi, Angleži in sedaj še Italijani pri polotoku Galipoli, tega daleč v morje podaljšanega prsta Trakije, ki je spojen z evropskim kopnim svetom le po ozki kopni črti Bulair, poznani iz krimske vojske.
Polotok Galipoli je v največji j meri zgodovinsko važen. To je trakijski Chersones starih Grkov, ki je mu po večjem gospodoval atenski junak Miltijad. Tu, kjer se je evropski polotok najbolj približal t azijski 0-bali, so se odigravali mnogokrat znameniti zgodovinski dogodki. Z azijske obali je prešel ožino Kserkses in kiasneje Turki, a s polotoka Galipoli je vprizoril Aleksander svoj osvojjevalm pohod v Azijo, Tu leži L est os, kjer je — po eni najlepših grških pripovedi — izhajala vsako noč Hero, da je z bakljo razsvetljevala valove Helesponta, davajoč ljubimcu pričakovani znak. Kasneje je na tem mestu lord Byron propini Dardanele.
Na mestu Sestosa leži sedaj1 sliko|vito turško se-
lo.	Neposredno za dardanelskimi utrdbami se dvigajo sedaj na polotoku bele pečine, v katerih leži mala jama, baje grob Hekume. Zigodovina in pripovedka pa sta prekrili polotok Galipoli s svojim čarom, vendar pa kraj sam ne nudi slikovitosti in lepote. , Na obeh obalih Galipola se bregovi vzpenjajo strmo iz morja in komaj da se odpira kaka dolina;, po kateri se stekajo gorski potoki v Helespont. Na takih krajih se nahajajo najznatneja naseljenja na polotoku, med katerimi je najvažnejši Maidos, grški Madytos, še danes po večjem delu grško mesto. S svojimi belimi hišami in stolpi na solnčni luči izgleda veselo, a kadar piha sovernik — tam Skoro vse leto — se hitro obračajo bela krila neštevilnih veternie, ki so glavno oznaöje Medytosa. Ko se od 'Maidosa potuje na izhod, se prihaja do mesta Galipoli, gljavnega mesta polotoka, po katerem je tudi imenovano. Lepi položaj mesta je morda vzrok, da so je Grki nekoč imenovali „|lepo mesto“ (Kallipolis), toda danes je Galipoli, četudi okrožno središče, trhlo mesto, ki ne more ničesar nuditi potniku, razun nekaj ostankov starega veka in najstarejše turške perijode. , Galipoli je prvo mesto, ki so ga Turki osvojili na evropskih tleh, a L 1854 so se izkrcali tam združeni Francozi, in Angleži. Danes šteje to mesto okoli 30.000 prebivalcev, ki so poleg, Turkov, največ Gr[ki, Armenci in Židje, ki trgujejo zlasti s kožo in lončarstvom. Pristanišče jo sicer plitvo, vendar je važno izvozišče z živahnim brodarstvom.
Turško časopisje.
Po vseh malih in velikih ulicah Stambula in Galate in posebno pri vstopu na novi most in na veliki perski cesti, glavni prometni žili evropske četrti, se nahajajo in vidijo raznašalci in prodajalci časopisov. Kaj ti ljudje kriče, more tujec razumeti še le po daljšem bivanju na obalih Bospora, samo po svežnju novic, ki jih ti ljudje, oziroma dečki, nosijo pod pazduho, se more spoznati, da so raznašalcn Časnikov, Kakor njihovi tovariši po drugih glavnih mestih Evrope, so tudi oni v velikomestnem, življenju posebna vrsta ljudi, samo da so manje prišli v dotiko s kulturo, kakor oni po drugih velemestih in pa da ne tekajo za kupci in jih me love. Vendar pa umejo svoj posel in prehodijo vse mesto, zahajajo v različne gostilne in kavarne in tekmujejo med seboj, kakor drugi prodajalci iu trgovci;, kdo bo več prodal.
Ni ga mesta na svetu, kjer bi b,Go časopisje zastopano v tolikih jezikjth, kakor je Carigrad, in ni dvoma, da je to mesto ob Bosporu najzanimivejše mesto za časnikarje, ki si hočejo pridobiti izkušenj in pouka. Vojni zapletljaji, v katere je zapletena tudi Turčija., so bili povod, da se v zapadni Evropi pogostemu slišijo imena turškega časopisja. To so zlasti „Ikdam“, , „Tanin“ in „T as v,ir I Efkiar“, toda s tem še carigrajsko časopisje daleč ni vse našteto. Imenovani trije listi so glavni med vsemi, ki izhajajo v turškem jeziku, toda gia,vn:o mesto otomansaega cesarstva razpolaga še1 s celim „gozdom listov“ ’ v nemškem, francoskem, armenskem, perzijskem in zidov sko-španskem jeziku. More se reči, da, morejo vsi pripad’ m ki raznih plemen, ki so turški, podaniki ali bivajo v Carigradu, po kak list čitati y svojem jezjiku. Med turškim časopisjem je gotovo na pr veni mestu „,Ik-rtam“, ki je last Ahmeta Džu.detbeja. „Ikdam“ pomen-ja „Duševni napor“. Tiska se v vojnem čajsu okoli 35 tisoč iztisov. Izhaja zjutraj, kakor „(Tanin“ in „Tus-vir i Ffkiar“. List je zelo prijazen Nemcem in po našem pojmovanju popolnoma neodvisen. Piše možato in posebno uvaže van a so pisma Ahmet Džudetbeja., ki zaradi slabega zdravja živi v inozemstvu in pogosto-ma pošilja svojemu listu zelo zanimive stvari. „Tanin“, to je „Zvonec“, je glasilo Mladoturkov in njihovo smer zastopata tudi lista „Tasvir i Efkiar“, to je „Osnova misli“ in „Terdžumani Hakikat“, t. j. „Tolmač resnice“. „Tanin“ ima znamenite sotrudnike. ,„Ta-svir i Efkiar“ ima poleg „Tunina“' največjo tiskarno
v Stamhulu in je pred kratkim dobil rotacijski stroj. Ugledno vlogo igra v turškem čaisuiškem svetu tudi Sabah“, t. % „latro“, ki izhaja že šestindvajseto leto. List je last Armenca Miitrana in se tiska v kakih
20.000	izvodih. „Terdjžmani Baklkat“, t. j. „Tolmač resnice“, je bil ustanovljen v osemdesetih letih po znamenitem turškem književniku Ahmedu Midhatelen-diju. Med vsemi drugimi izhaja, ta list zvečer. Nadalje je potem „iTuran“, M ima svoje ime po deželi, odkoder izhajajo Turki, in poltem šaljivi list „iKara-ges“, ki izpolnjuje turške lista, med katerimi imajo nat veh oglasov „ Sabah“ in ,,'Tasvir i Bvkiar“, „Kara-ges“ se bav! s satiro. Za Grkp se tiskajo v Carigrar du listi: „Tachydronus“, JGhronos“, „Pair's“ in „Ne-ologjos“ ; za Armence „Aza/.Kamrt“ iji '„Pžavianak“, Španjoli pa imajo „El Tiev^po“. Tudi Perzija,nei in Arabci imajo svoje časopise, Piarzija,nei „Chauer“, to je „Izhod“, Arabci pa „El Adi“, t. j,. „Pravičnost“, Večina, turške inteligence v Caiiigradu govori tudi francoski in imajo poleg listov vi iurščini na razpolago tudi časopise v francoskim jeziku, kakor „La Turarne“ in „Moniteur Oriental“. V vsej Turčiji izhaja samo en nemški list, In sicer „Der osmanisebe Lloyd“, ki izhaja v nemškem in francoskem jeziku osem let. Poleg imenjenih turških, grških, armenskih in nemškega „iOsmauischer Lloyd“ izhajajo v Carigradu še drugi časopisi, ki pa nimajo mkgkorSne vodilne ulo-
ge-
Položaj n,a ruskem bojišču: General Belov namerava .obkoliti Rigo na suhem, in stoji že pred Friedrichstadtom ob Dvini. Trdnjavo je treba že zaradi tega obkoliti, da si Nemci zavarujejo hrbet za svoje operacije proti D vinsku in naprej. General pl. Eichhorn se bliža V i 1 n i., Katkor hitro to padlo Grodno — kar se je menda danes že zglodilo — bodo operacije proti Vilni prišle v IhitrefiŠi tok. , Nemci postopajo na tej črti zelo oprezno, (ker so Rusi zbrali velike Čete, ki se bodo brezici voran o bojevale z največjim odporom. General Scholtz se mudi pred Grod-n i m. : Zapadna trdnjavska stran je že padla. Trdnjava je torej za Ruse izgubljena. Te dni bo gotovo v nemških rokah, če že ni. Za Ruse4 je tudi skrajni čas, da se umaknejo iz Grodna,, kajti general Galwitz, ki korfalka izhodno od Bjelostokia, je ža blizu Volto viška, torej Rusom za hrbtom, Tudi levo krilo armade bavarskega princa Leopolda sei v se-verno-izhodni smeri bliža Volkodlaku j
Avstrijske čete, ki se nahajajo vjerno od močvirja Rokitno, so prekoračile .las io Ido (pritok Pripje-ta) in se bližajo S 1 o n i m n. Iz prodiranja naših čet proti severoizhodu je dokaz, da imamo namen, obkoliti severno rusko armado» in jo prisiliti do odločilne bitke.
Ruska armada namreč raZlbita v južni in severni del, odkar smo po zavzetju Brest-Litovskia potisnili V Rokitensko močvirje. S tem ie v jako neugodnem položaju, posebno ako bi trebalo hitro premikati čete z jednega na drugo bojno torišče. Tudi takozvano nanovo razvrščenie se more vsieđ tega.izvršiti le daleč v ozadju za sedanjo bojno črto,
IJlužni del ruske armade |e. prišel poprej nego severni v kritičen , položaj. General Puhalo pl. Brlog je obrnil svoje čete proti jugu ter začel korakati proti trdnjavskemu trikotu .L u c k - R d v n o - D u b n o. Lučk je že zavzet.. Sedaj prideta Rovno in Dubno na vrsto. Velikega pomena je, da je Bohm-Ermolli zavzel B r ord y, prekoračil rusko mejo in da se tako tudi od juga bližamo trdnjavama, Ravno in Dubno.
V Galiciji so se umaknili Rusi sedaj čez reko Strypo, na izhodni breg Sereta, kjer .so si že poprej pripravili močno utrjene postojanke. Armada Pilan-zen-Baltinaj je prisilila sovražnika do izliva Sereta v Dnjestr in si je s. tem ob enem zmanjšala svojo bojno fronto. *
Ker pritiskamo rusko južno armado od treh straini, se ne bo mogla več dolgo držati v Galiciji. To priča tudi poročilo, da, zažiga besarabske vasi zadaj za svojo lastnoj sedanjo fronto.
Vojni kritiki so mnenja, da se bo nova ruska obrambna Črta razlegala od Petrograda do Moskve, kajti Rokitensko močvirje izključuje drugo obrambno črto.
Rusi v močvirnatem ozemlju.
Položaj onih delov umikajoče se ruske armade, ki je zagozdena v prostor izlhoicD od Brest-Litovska, postaja dan zn dne vein bolj neugoden. Tem ruskim četam preti nevarnost, da jihl nlaši odrežefo od glavne severne armade, tako da bi bula ruska armada naen. krat razdeljena v tri dele. Samo proti severoizhodu še imajo Rus:, železniško progo prosto, a tudi ta črta je cd zavezniških armad od urie do ure bolj resno o-grožena. V posebni;nevarnosti sortisti deli nilske armade, ki so st sojen i od naših v gozdovit : in močvirnato ozemlje. Avstrijci in Nemci so pri zasledovanju Rusom tako trdi® ;m petami, da je umikanje sitno težavne. Položaj naših armad pa je na cieli citi zelo u-goden.
Kje se bodo ustavile ruske armade?
Petrogmj.ski list „Ruski Invalid“ navaja na, vivo dnem mestu vzroke, zakaj so Ru^i zlapustili svojo drago obrambno Črto Kovno - Oli tap-Bjolostok-Brest-
Litovsk. List piše, da je,bila Rusija prisiljena zapustiti svojo drugo obrambno črto, ker j|e primanjiddvialo ruski armadi orožja in ker sta, Avstrija in Nemčija prjkjskale z armajdami, ki so bile mnogošteVilnej še, kakor ruske.. List piše nadalje :i Sedaj nastane vprašanje, kako daleč se nameravajo umikati ruske armat-de? .Odgovor na to vprašanje se glasit : Ruske armade se bodo umikale tako dolgo,, dokler ne bodo dosegle istega števila, kakor avstr i j sko-niOniške .armade in dokler ne bodo z vsem potrebnim tako dobro preskrbljene, kakor so avstrijske in nemške armade.. K temu pripomni list „Rječ“ sledeče : Ta odgovor zahteva novo vprašanje: Katera mesta š© bomo morali izprazniti in ali bomo pustili prodjfrarji sovražnika notri do Petrograda? Na to vprašanje je treba takbj odločilnega odgovora. Nam se zidü, da se bodo morale ruske armade na, severni sirani reke; Divine postaviti v brau, ker se je že sedaj začela jesen.
Izvanredne ruske odredbe v Besarabiji.
Listu „Az Est“ se pdroča iz Bukarešte z dne 26. avgusta: Že tri dni so upeljanjei na vseh železniških vlakih v Besarabiji izvanredne odredbe. Nobeden pasaži r ne sme zapustiti železniškega voza. ‘Okna na železniških vlakih so z. deskami zabita, nobeno okno se ne, sme odpreti in n(e zapreti in nobeden potnik ne sme na oknih pribitih desk in gostih preprog odstraniti.
Proti Ukrajini.
Samo 40 kilometrov do ruske meje.
Bojna črta: zavezniških čet ,se premika vedno dalje proti izhodu. Armadam, katere prodirajo s Poljske proti Ukrajini, so se pridružile sedaj tudi one čete, ki prodirajo čez, Vplhinijo, Podolijo in Besarabijo. Te čete |SW na prvi pogled izvršile brezpomembno-, a dejanski zelo važno /delo s t.dm, da so. sovražnika na njegovem skrajnem krilu zadrže:vale in krile hrbet naši glavni armadi. Nenadni naskok pa nam je tudi tukaj prinesel isti uispeh, kakor naši1 ofenzivi na Poljskem.
Po prvem napadu se je cel sistem ruske obrambe zdrob.l v losco in že prvi dan naše ofenzive se je sovražniku izvil precejšen, del iz ozkega kosa Galicije, katerega je še imel7 zasede Bega.
Istočasno je armada generala Duhala udrla iz severnega kota Galicije ih je tako uspešno napadla severozahodni trdnjavski trikot v Volhyniji, da je trdnjava Lučk bila dne 1. septembra po naših četah zavzeta. Del čet, ki je p rod čl miimo Vladimir-iVolinskyja, pa koraka čez Kovel in Kobryn dalje v osrednjo Rusijo.
Ofenziva generala Puhalo tee ima ne glede na navdušenje' njegovih čet zahvaliti za dobljene uspehe v prvi vrsti s‘ja,jno organiziranemu oskrbovanju vojaštva z živili, kajti ozemlje Ima le majo cest, ki bi bile pripravne za vožnjo. Okolica sama pa je preubo-ga, da bi oskrhelgi armado z živili.
Začetek iz,čiščenja izhodne Galicije obeta lepe uspehe, Čeravno se Rusi na malem delu izhodnogal š-kega bojišča ob Stryju skušajo našemu prodiranju trdovratno uatavLaÜ. Böhm-Erurtolli in Pflanzer-Baltin pa sta s,pomočjo čet generala Bothnerja tam že dosegla precejšnje uspehe.
Važni železniški križišči- Zložov in Bizac ste že v naših» rpkph. Vsied silnega pritiska naših čet od zahoda in juga, so se začele trclr.e ruske postojanke v severo-izhodni Galiciji rahljati in Rusi so že mnogo teh postojank morali zapustiti. Seda) osredotočuje-jo Rusi svojo glavno obrambo ob črto Založe, Tarno-pol, Trembovla, Zortktev, t. j. ob reki Seret.
To je pa tudi zadnja ruska obrambna črta, ki jo še ima,o v izhodni Galiciji na zazpolago. Od tukaj je do ruske meje samo še 40 kilometrov, Ako se tudi tukaj Rusi ne bodo mogli držati in bodo zgubili Tar-nopcè, proti kateremu mestu smo že došli zelo blizu, potem so zgubili v Galidiji zadnjjo ped zemlje, ki je še imajo sedaj n;a razpolago.
Zavzetje Kobryna.
Naše čete so dne 30. avgusta ^korakale v mesto Kobryn (severnoizhodno od! Brest-Litovska) in nevzdržno nadaljujejo zasledovanje sovražnika proti izhodu v smeri proti Pinsku (mesto ob železnici B‘nest-Litovsk—Moskva) in, severnoizhodno ob železnici, ki vodi v Minsk. Zavzetje Kobryna je zelo važna pridobitev zavezniških armad.
Umikanje ruskih čet, katere naši trdno zasledujejo, je na tem mesitiu tem težavnejše, ker je južno krilo ruske armade od svojega središča popolnoma odrezano in se mu smer umikanja od zasledovalcev naravnost diktira.
Proti izhodu in severoizhodu imajo Rusi le malo cest na razpolago. Umikanje tph delov ruske armade je sedaj mogoče čez močvirja na bojno črto ob reki Berezina, oz&roma Dnjepr, medtem, ko ima južno odrezano krilo prosto pot samo še v Kijev. Ruska, armada je tako ločena v dva dela, ki se nahajata daleč dri\g od drugega. Združitev teh delov je mogoča le po velikem ovinku za Dnjeprom in po premostitvi velikih težav čez močvirje Polesju.
Trdnjava Luck padla.
V torek, dne 31. aivgusta popoldne je avstrijski pešpolk štev. 59 v bajonetnem napadu vrgel Ruse iz utrjenih postojan^ pred trdnjavo Duck v Volhiniji. Naše čete, ki stojijo pod poveljstvom generala Puhalo, so udrle za bežečimi Rusi, kalteri so še isti dan mesto in trdnjavo izpraznili. Strah pred avstrijskimi težkimi možnarji in pred usodo Novo-Georgievska je prešel pri Rusih tako v meso in kri, da se je tudi ta močna trdnjava prej udala, kot se je pričakovalo. In komaj so Čete generala Puhala prodrle pred trdnjav vo, že se je tudi njena usoda odločila. Zmago je priboril pred vsem solnograški pešpolk št. 59, katerega jo svoj Čas nadvojvoda Jožef Ferdinand] imenoval — galrdne čete avstrijske armade. Plen, ki je v Lucku našim y roke, še ni natančno preštet. Poroča se, da Rusi niso mogli več uničiti vseh ogromnih zalog živil in da je do 50.000 vreč moke prišlo našim jv last,
S pfädeem Lucka je naša armada prebila prva trdna vrata v rusko Ukrajino. Nadaljnjemu našemu prodiranju v južno Rusijo zapirata Puhalovi armadi pot samo Še trdnjavi Dubno in Rovno. (Trdnjava, Luck leži ob reki Styr severno od gališkega mesta Brody.)
Visoko odlikovanje generala pl. Arza.
Nemški cesar je odlikoval našega generala pehote, pl. Arza, ki je predrl pri BresLLijtovsku rusko bojno črto na zahodnem bregu reke Bug na črti Ko-roščyn—Kobylany, z visokim redom „Pou.r le merite“. General pl. Arz je za ge oral.ura polkovnikom baronom Konradom drugi avstrijski general, ki je b 1 odlikovan od nemškega cesarja s tako visokim redom.
Kako se Angleži tolažijo.
O splošnem ruskem umikanju pred AVstrijci in Nemci piše angleški list jMorningpost“ : Rusko umikajta	ŽT-t;	nl.^ližnn—Bamčilo. da. SO R11-
si pri Brest-Litovsku uničili mostove in vse vojasKe in druge predmete, ki bi sovražni armadi lahko koristili, je za Angleže velikai uteha. Imalmo občutek, kakor pri izdiranju zobov. Prvi hip sicer putimo bolečine, a pozneje prijetno odleže. Boji se na ruskih poljanah sicer nadaljujejo, a Avstrijcem in, Nemcem se še ni posrečilo, da bi od Rusov izsilili odločilno bitko. Angleži upamo, da še bo zasledovanje Rusoy trajalo nekaj mescev, a nato bo sovražna* armada stala pred huldo zimo-v popolnoma opustošeni deželi*
Amerikanci se čudijo.
Nagla in zmagov to prodiranje naših čet v Rusije je izzvalo v Ameriki veliko presenečenje. Amerl-karski list se ne morejo načuditi nagletam prodiranju naših armad. List „Sun“, ki vedro piša v nam sovražnem smislu, pravi: „V .svetovni zgodovini ni nikako primere glede občudovanja vrednega uspeha, ki so ga dosegle v tej veliki novodobni vojski avstrijske in nemške čete. Tako nagle in obenem za Ruse strašne ofenzive, kakor; je izvajajo sedaj Ajvsjfcrijci ih njih zavezniki, še svet ni videl.“
Pred velikimi prese«
n a če rti ina francoskem bojišču.
Že nekaj dni prinaša nemško vrhovno armadno vodstvo na francoskem bojišču le kratka uradna poročila:	„jNa zahodnem bojišču nobenih posebnih
dogodkov.“ Iz teh poročil bi se utegnilo sklepati, češ, ob celi velikanski bojni črti od Nieuporta nojtr-i do švicarske meje vlada prijeten mir. To pa nasprotuje vsem vojaškim nlačelom. Gete, ki se nahajajo v neposredni bližini sovražnika, že iz moraličnih ozirov ne smejo vživati prijetnega miru in udobno živeti ter ne smejo ne seibi in tudi ne sovražniku privoščiti mira. Tz teh vzrokov je tudi nemško uradno poročilo že več mescev vedelo poročati o novih praskah v Sampaniji, o sunkih v Flandriji, ali o bojih za strelske jarke v Vogezih. Zlasti gorske višine v Vogezih, kot Linge-kopf, BarrenkOpf, Sohratznrftnnle itd. so sedaj postale občno znane.
Ge se torej na irancoski bojni črti sedaj ne .vršijo posebni dogodki, se sklepa, da se pripravljajo posebni dogodki, pri čemur se pa trenotno ne more reči, ali se pripravljajo na francoski ali na nemški strani. Vsa znamenja pač kažejo, da se pripravljajo nemara na obeh straneh. Rusko časopisje že več tednov zahteva, da naj začnejo 'zavezniške angleško-
bjelgijsko-francfoske čete z veliko? ofenzivo na francoskem bojišču, 'da bi še na "ta način zm,anj'š(ajl^pritisk nemšlkih armad na ruske armade ter da bi se zmanjšalo preveč naglo prodiranje nemških armad.
Francosko časopisje se pa zopet pritožuje, češ, nemškja bojna črta na Ruskem postaja vejdno krajša, kar dovoljuje nemškemu armadnemu vodstvu prevažati močna krdela z ruskega bojišča na francosko bojišče.
Koliko resnice je na tem, se V tem trenotku ne more presoditi, ker zna nemški generalni štab dobro prikrivati premikanje svojih čet. Splošno je položaj sedaj tak, da je treba'potrpežljivo počakati, kakšna presenečenja bodo prinesli bližnji dnevi ali tedni na francoskem bojišču.	^
Kje so angleški cete?
IO moči in bivanju angleške armade vlada značilna, mistična tema. Kitchener je dobil od angleškega parlamenta pooblastilo, dai zbere ' armado 3,000.000 mož. (Tega seveda ni mogel storiti, spravil je, skupaj komfoj .1,000.000 mož, tako je pred kratkim piisal londonski Daily ’Mail“ : .„fV resnici imajo Angleži gotovo več vojakov! kot 1,000.000 mož, pa tega nočejo razglasiti, da ne bi njihovi zavezniki zahtevali še več čet.“	■ ’
Reči se mora, da Angleži na Flanderskem pač prav malo store. Zasedeno imajo le črto 50 km, med tem, v ko morajo Francozi držati skoraj 700 km dolgo fronto. Angleži se omejujejo le na to, Ida branijo Calais, Dünkirchen in Boulogne, da ne pridejo ta pristanišča v nemške roke. Doma imajo Angleži vse polno vojaštva, vendar pa ne mislijo več poslati čet na Francosko in imajo le malo volje, da bi pričeli na željo Rusije na zahodnem bojišču z ofenzivo, Ja pač ta* kat angleška politika, Prva je Angleška in vsi drugi zavezniki morajo za denar in dobro besedo opravljati delo ža Angleže.
Tudi v Egiptu stoje močne angleške Čete, prav gotovo veliko več, kakor je potrebno, zato da se ne more od njih zahtevati, naj pošljejo še več čet pred Dardanele, Angležem na padcu Dardanel samem ni prav nič ležeče. Kakor hitro se konča \bjska, bodo Angleži zopet pričeli s staro politiko in branili Dardanele in Bospor prati Rusom.
Glavna stvar za Angleže je, da varujejo Egipt. Edino zato so tu angleške čete.
Veliko svojih čet je Angleška poslala tudi že v Indijo,; indijske čete pa na Flandersko, ker se boji — upora!; :	r- ">
Francija si ž Ti diktatorja
Iz Curiha se poroča: V francoskem senatu je prečita! senator Clemenceau tad e članek iz časnika „Reveille du Nord“, ki označuje vsaj delno razpoloženje V Franciji:	„Ge poslanci nočejo molčati, bi se
jih moralo z vojaštvom k temu prisiliti, ali pa bi se jih moralo kratikomalo nagnati v strelske jairke. Cenzura; je neiznosna. Potrebna-bi bila diktatura, da bi se smelo storiti tudi to, kar danes postavno ni dovoljeno. Ge bi se hotelo premagati Nemcie, je eno neob-hodno ■ potrebno : Mož, ki bi poveljeval in katerega pi Vse ubogalo. Potem bi morali utihniti vsi kričači.'1 *
Bolgarsko turška pogodba
Iz Sofije se poroča, da je sicer bolgarsko-tur- , Škaf pogodba pierfektna, (da pa bo dogovor podpisan šele pozneje, ker še trajajo pogajanja entente z balkanskimi državami. Uljudnost zahteva, da se ne podpiše pogpdbe, dokler niso pogajanja entente z balkanskimi državami dovršena. T|o!daf gotova stvar je, da je Bolgarija zavzela z dovršena bolgarskohturšiko pogodbo definitivno svoj prostor ob strani Avstrije in Nemčije.
Mirovna pogajanja niso vež daleč?
Londonski list „Economist“ piše dne 30. avgu-a-ts na uvodnem nakitu, da „se zdi, du čas, kase b .o pričel o z mirovni m i p q g ai ,t: a n ji , ni več daleč. Težave za dosego m’,ra n',so nepremostljive in radi tega doseči mir ni tako fcezfka nalaga, kakor si ljudje predstavljajo. Evircpa gotovo leta 1115 in 1813 ni bila bolj izčrpana, kakor danes.“
„Frankfurter Zeitung“ dostavlja k temu članku-„Angleški -list je zadel na pravo struno angleškega ljudstva, ko je-Mapiišal gornje vrste. Naj si bo, kakor hoče, Nemčija calca popolnoma hladno in mirno, dokler se angleško prerokovanje ne1, bo uresničilo. Na podlaigi, katero mi rabimo za 'ddsego miru, se na v-s-ak način ne bo dotlej nič spremenilo.“
•• •' ......"
V»	'__	'	'
Raznoterosti.
Nevi ptujski prošt. A sredo, dne %■ sept., je bila berìèdikcija novega prošta in inštalacija nadžupnika ptujskega, mil. g. Martina Jurkoviča, Obrede je izvršil pirevzviši. g. knezošfcof ob asistenci mil. gg. stolnega dekada! Jož, Majcena in konjiškega arhidi-jaklona Fr. Hrasteljna ter ob navzočnosti mnogoštevilne čč. duhovjšlčine, zaštopntikov razljilčnjjh uradov,, množice pobožnega ljudstva. Novi pftujski prošt je rojen dne ,27. oktobra 1847 pri Sv. Juriju ob SČavnmi, bil v majšnika posvečen dne 27, julija 1873 ter je žu-pnikoval najprej pri Sv. Petru blizu Maribora,, potem v Ljutomeru, odkoder se je siedaj preselil kot dekan in prošt v. Ptuj, Od cesarja je oblikovan z viteškim križcem Franc Josipovega reda, od Škofa z nar slovom duhovnega svetovalca, Vrhutega je imejitelj častne kolajne za ,401etno zvesto službovanje. Novemu digniterju lavantinske škofije naše iskrene Čestitke. Na mnoga leta!
Kadar duhovnik piše v liberalne časnike. Pisatelj prelat dr. pl. Matjj/ites je bill ukorjen od svoje cerkvene oblasti, ker je obelodanil v liberalnem časopisu „;N. Züricher Zeitung“ članek, ki še je mogel tudi krivo tolmačiti.
Iz srednješolske službe. Bivši profesor na mariborskem uč teljišču, Ur, Matevž potoenik, sedaj profesor na državni realki v Idriji, je premeščen za šolsko dpbo 1!)Lir 10 na državno gimnazijo v Kranj» Profesor Maf drugi državni: gimnaziji v Ljubijifnii, dr. D van Lokav, je premeščen na državno realko v Idriji. Učitelj na ljubljanski državni obrtni šoli,, Jožef Tratnik, je poma kn.,en v 9. činovni razred.
Značilen pojav. Znani dunajski vseučiliški profesor Berna,tžik je v zadnjem sešitk[u lista .„jOesterr. Zeitschrift für öffentliches Recht“ priobčil študijo o pragmatični sankciji, V sedanjem času je ta spis — mala senzacija, ki bo med 'Madžari gotovo vzbudila močan odpor. Kajti ta študija poilsekava temelje sedanjega državnopravnoga stališča* (Ogrske. (Zlasti zar nimiv je za nas v tej študiji odstavek, ki se tiče Reke. Kakor kak preiskovalni sodnik preiskuje Berna-tzik, kako je bila Reka oidtrganai od Kranjske, kako jo je Marija Terezija priklopila Hrvatski in kako se je potem na čuden in skrivnosten način zgodilo, da je prišla pod oblast (Ogrske. Zanimiv(o je dalje tudi to, da zavrača profesor Berna,tzik vse pretenzije 0-grske na posest Dalmacije in Bosne, izpodbija celo združenje nekdanje srbske (vojvodine z Ogrsko. Bistvo tega celega članka je pač naperjeno proti dualizmu, kar popolnoma odgovarja mišljenju vseh onih krogov, ki hočejo imeti enotno, močno in nerazrušlji-
vu Avstiiju.-------”1
' Imenik jiprOtnikov zet leto 1916. Justlčno ml n'strstfvo razglaša gšode v n.h,tika porotnikov za leto 1916 sledeče: Županstva morajo sestaviti imenike porotnikov v začetku mesca januarja: in jih pjriecJložLtji poLiični oblasti do konca iüpspa januarja prihodnjega leta, županstva z, lastno upravo pa do konca mesca februarja prihodnjega, leta. Pozli,varno [slovenske župane, da vestno sestavijo imeni’e!
Koliko podpor se je že izplačalo družinam v-poklicaulli. Do ko ca junija 19(15 se je družinam vpoklicanih — brez Galicije in Bukovine — izplačalo 513 milijonov kron. Na Štajersko je prišlo teh podpor do 30. jun. t. I. 2,1,955,5:47 K: 53 Miji., «ia Koroško 7.103.671 K, na Kranjsko 10,'136.606 K 30 vin. Na Primorsko 32,0,^9.294 K 2 vin.,' v Dalmacijo 24,Ti26.766 kron 18 vin.
Odlikovanja. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z ; vojno dekoracijo je dobil steftnik 17, pešpolka Alfonz •Žerjav. — Najvišje pohvalno priznanja so dobili: „podpolkovnik 8. pešpolka Gustav Šiška, poveljnik nekega črn ovoj niškega pešpolka, polkovni zdravnik 17. pešpolka Rudolf Srb, polkovni zdravnik 5'. dragonskega polka dr. Ivan Praznik, pri 17. pešpolku, poročnik 7. pešpolka’ Rihard Blu manor, poročnik 7. poljskega1 topničarskega polka dr. Franc Pavlin in poročnik 53. pešpolka dr. iur. Martin Malnerič. —t Zlat zaslužni križec s krono na traku, hraibrostne svetinje je dobil poročniik-provijantni častnik Adalbert Kolenc pri Črnovojniškem etapnem bataljonu štev. 301.	—
Ponovno najvišje pohvalno priznanje je dobil na*dpo-ročnik 23. pešpolka Branko Kralj. — Najvišje pohv, priznanje je dobil nadporočnik 47. pešpolka, F. Koth-mayer. — Najstarejši sin polkovnika v p. M. Lukane pl. Savenburg, stotnik generalnega štaba Rudolf Lukane pl. Savenburg, dodeljen najvišjemu poveljstvu južno-zapadne fronte, je dobil signum lauclis. Preje je že dobil vojaški zaslužni križec III, razreda z Vojno dekoracijo. IT o je že šesto- odlikovanje v tej slovenski rodbini.
Imenovanja v domobranstvu. Za, polkovnike so imenovani podpolkovniki:	Koloman pj. Vojnovič;
>27. dom. p,; Rihard Volpi, 26. dom, p.; Ivan Brückner, 27. dom. p. Za podpolkovnike so, imenovani ma* li /rji: Oskar Rus, 25. dom. p.; Florijan baron Paset-ti,-Friedenburg, 26. dom,, p. ; Peter Frančičevfč, % dj
p.	Za majobje so imenovani stotniki,:	Jostip Pokorn’,
tehnični referent pri dom. poveljstvu na Dunaju; Rudolf Paušek, 28. dom. p.; Hadrijan Napoleon, 27. d. pT Za nadporočnike so imenovani porotiniki: Božidar Preisinger, 27. dom. p. Rtudollf Werrjein,, 27. dom. !'•; Josip Stadler, 27. dom, p,; Evald pl. Looser, 27. dom, p. ; Evgen Redi, 27. dom. p. Za poročnike so i-menovani praporščaki: Rudolf Smole, 23. dom. p.;
Julij Guštin, 26. dom. p.; Ivtami Pibernik, 27, dom. p.;; Božidar Piberniki 27, 'dom, p, ; Robert Majerič, 27, d,,
p.	; Josip Hauptmann, 2,6. dom. p. Za nadporočnika, je imenovan poročnik Karel Lavrič pl. Zaplaz,, 4i, dom. članski p. Za nadporočnike v rezervi so imenovani poročnjiki vrezervi: Karel Styasny, 27. dom, p.; Oskar Seidl, o. dom. p.;; Herman Mauer, 27. dom. p. — Za poročnike v rezervi so imenovani praporščaki v rezervi: Franc Kogelnfk, 4, dom. p. ; (ihm Germek,
4.	dom. p.; Josip Kaučič, 27, domi. p. Ivan Potočnik,
3.	dom. p. ; Miroslav Slejko, 277 dom. .p. Frana Ambrož, 26. dom. p.; Karel Nain^sinik, ‘20. dom. p. AL, dol Paulič, 3, dom. p,:; Valter, Kogler, 5. dom, p.; Josip Triften, 26. diom., p. ; Oton I^Efilj^pfer, 26. dom.
p.; Božidar Kriegl, Oton Zdeilmann, Fr,elio Sporka, Zmagoslav Zajček, vsi pri 26. dom. p. ; Ivian Horak in Maks Ziegler, 26. dom, p. ; Mlihiaiel Zubala, Marko Težak, Oton Wlasek in Aleksander 'Tarkovsky, vh si pri 5. dom, p. Vjaleutin Garski, 26. dom, p.; Frano KLeinikel, 27. dom. p. ; -Franc Smrček, 5-, dom. p, ; A-dolf Jaklič, 4. dom. p.: Jcutrin Pušnik, 4. dom. p.; Simon Ulčakar,, 4. dom. p. ; Alojzij Kirndr, 26. dom. P- j Avgust iSorko, 4, dom. p. — CrnovojniškSi nadporočniki so postali: Ivan Rataj, Hektor Suppan in Fr. 'Trojan, — Za polkovnega zdravnika je imenovan višji zdravnik Karel Ipavic,
Imenovanja v armadi. Nadporočnik v rezervi 31. lovskega bataljona Tomaž Be;vc je imenov|nn za stotnika v rezervi, — Za rezervne nadporočnike so i-menovajni rezervni poročnild: dr, Ivan Likar, pri 78. pešpolku, dr. Josip Požar pri 79. pešpolku, M. Rebek pri 8. lovskem biataljonu, Krešimir Bobek pri bosan-sko-herceg. lovskem bataljonu, Karol Križ pri 20. lovskem bataljonu, iTeodor Drofenik pri 96. pešpolku, Ojton Koser pri 97. pešpolku, Josip Ornik pri 3. pionirskem bataljonu, Milan Blažon pri 96. pešpolku, TL Mateljan pri 7. lovskem bataljonu, Ivan Vidmar pri 78. pešpolku, Josip Breznik pri 18. pešpolku, dr. M. Male.rič pri 53. pešpolku, Edmund Bevc pri 2. bos.-herc, pešpolku, Dominik Lušin pri 17. pešpolku, V. Vasič pri 12. lovskem bataljonu, Anton Triller pri 47, pešpolku, Ivan Žagar pri 17. pešpolku. — Za poročnike v rezervi so imenovani praporščaki in kadetje: Rajko Stoječ pri 17. pešpolku, Beno Kralj pri 7. pešpolku, Ivan Berce, Leopold Kunšek, Franc Lobojec, Josip Pleva, Viljem, Lešnjak in Emil Ambruš pri 7. pešpolku, Oskar Mulej, Viktor Arueje in Kornelij Dobrota pri 17. pešpolku, Klement PavUtvŠek in Matija* I Malešič pri 22. pešpolku, Anton (Sartori, Aleksander J Rižner in Vladimir Kavčnik pri 27. pešpolku, Franc Stoklasa prii 35. |>ešj)olku, Avgust. Bertot, Alojzij Ile, Ludovik Guba in Valentin Šibie pri 47. pešpolku, Iv. pl. Kos pri 53. pešpolku, Karol Pivec pri ( 92. pešpolki!, Edvard Lozej pri 4. bos.-herc. plešpolku, Ot, Be-ligoj pri 4, pešpolku cesarskih tirolskih strelcev, Josip Maček pri 7. lovskem bataljonu, Stanko Ambrož pri 1,0. lovskem bataljonu, Ivan JeČminok pri 2. sap. bataljonu, Frane Kolarič pri 8. pionirskem bataljonu, Friderik Vdovic pri železničarskem polku in Viktor Jernej pri 8. huzarskem polku. — Za nadporočnika v rezervi je imenovan poročnik 16. domobranskega pešpolka dr. Rudolf Mole. Za poročnike v rezervi so i-menovani praporščaki Franc Lokar 23, domobransk. pešpolka, i Franc Kogelnik 4. domobranskega pešpolka, Josip Pompe 3. domobranskega, pešpolka, Josip Kavčič 27. domobranskega pešpolka,, Friderik Aleš 6. domobranskega j|ešpolka,,| Ivan Potočnik 3. domobr. pešpolk|a, Miroslav Slojko 27. domobranskega- pešp., Franc Ambrož 26. domobranskega pešpiolka,, Karol Namestnik 26. domobranskega: pešpolka, Hubert Lu-kež 1. domobranskega pešpolka, Henrik. Janežič 24. domobranskega, pešpolka. — Za nadporočnike :y evidenci sta imenovana, poročnika. Viktor Štuhec in E. Gustin. — Za nadporočnike v rezervi sta imenovana poročnika Josip Grablovič 27. pešpolka in Karol Jar yornik 17. domobiVipskega pešpolka. — Za poročnike so imenovani praporščaki: Franc Maršič 3. polka deželnih strelcev, Marko (Težak, 5. domobranskega pešpolka. Adalbert Lukež 13. domobranskega ppšpolka, Adolf Jaklič 4. domobranskega pešpolka, Marko Pav-lig 37. domobransRegtai pešpolka, J, (Pušnik: 4. domobranskega pešpolka, Samo Učakar 4, domobranskega pešpolka, Alojziji Cep 23. domobranskega pešpolka. — l.Za črnovojniškega nadporočnika so imenovani por ročniki M. Posega, Ivan Rataj in E. župan. Za Čr-novojniškega polkovneglà zdravnika je imenovan višji zdravnik dr. J. Koteševee. — Za asistenčnega zdravnika je imenovan dr. Josip KuČera 3. domobran slega pešpolka» — Za polkovnega* zdravnika v: evidenci je imenovan višji zdravnik dr. 'Karol Ipavic. — Pri orožništvu sta imenovana za poročnike-računol/odje stražmojstra Ivan Cernčič 2. deželna orožniškega ::a-povedništva, in Friderik Dulnik 3. deželnegai orožniškega zapovedništva,,
Najstarejši častnik v naši armadi. Cesar je imenoval, stotnika pL Griindorfa za majorja v avstrijski armadi. Major pl. Gründorf ie star 83 let in je najstarejši častnik, ki služi v naši ifrVnadi.
Zrakoplovec Pegoud mrtev. Zadnji torek, dne 31. avgusta predpoldne, se je nad flanderskim mestom Petit Croix izvojeval srdit boj med slovitim francoskim zrakoplojvcem podporočnikom Pegoudom in nemškim zrakoplovom. Pegoud ;e bil od nemških krogel smrtno zadet in je padel z zrakoplovom med francoske bojne vrste.
Proti vohunom. NaKorrškem se uradno razglaša: Kaže se, da razpolagajo italijanski vohuni s sredstvi, s pomočjo-katerih morejo sporočiti fsvoje in for-
macijo tekom malo ur našemu sovražniku, Kdor raz, krij,e tako sredstvo in omogoči zalotiti storile av dobi 5000 kron nagrade.
*• Pozor na ubegle ujetnike! Vnovič se opozarja, da je dolžnost vsakega domoljubne mi)#čega državljana, da stori vise, da se doženejo ubegli vojni u-jetniki in oddajo bližnji orožniški postaji, oziroma, da se naznani vsako vest o teh osebah bližnjemu političnemu okrajnemu glavarstvu, oziroma c. in kr. vojaškemu poveljstvu v 'Gradcu dii bližnji orožniški postaji.. Prebivalstvo se pried takimi vojnimi ujetniki, pri katerih je prav verjetno, da voiiunijO,, najnujnejše svari, zla,sii so opozarja na to, dai bi vsako kakor-šnokolibodi podpiranje ali d|ajanjei potuhe, opustitev, naznanj-enja, prenočenje itd., sumljivih ubežnikov najstrožje, kaznovano. Zlasti velja to za, gostilničarje, ki imajo pričakovati poleg teh zakonitih posledic in naznanjenja radi pregreška proti zglaševalni m predpisom še o fgrtn opol idi sk e pošieđiee. Tudi se syari prebivalstvo, da ne prodaja ali daruje vojnim ujetnikom civilnih oblek, ker se jim na ta način olajša beg, se torej zakrili kažnjivo dejanje. Kdor naznani varnostnim, oblast vom ali vojaškim oblastvom podatke, na podlagi katerih se ujamejo ubegli vojni ujetniki ali kjdor neposredno povzroči, 'tako ujetje, dobi nagrado od 10 do 2,5 kron. Ratzidlelitev nagrad je stvar vojaškega poveljstva, v, čigar področju se nahaja dotična ujetniška postaja; proti razdelitvi, katero izvrši vojaško poveljstvo po lastnem preudarku, ni pravnie poti.
Vojna in najemščlne.; Sodišča so doslej glede pravnega upliva vojnih dogodkov na najemninske in zakupne pogodbe izdajala različne sodbe. Na proš1-njo pravosodnega ministrstva se je najvišje sodišče v plenislsimarnem senatu posvetovalo o tem vprašanju, in je razsodilo : 1. Ce je moral najemnik vsled grozečega sovražnega napada ali na oblastveni ukaz pri približanju sovražnika zaipustiti najete prostore, mu načeloma, ni plačati najerrišlčine do čaSaj, da, se zares vrne, ali mu je vsaj dana možnost, se vrniti. 2. Ce je b|il najemnik v takih slučajih prisiljen, zapustiti svojo stanovanjsko ali kupčijsko oprajvo, potem mu je u-važuje vse odkoliščine vsakega posameznega slučaja odpustiti razmeren del najemščine.
Pomožna akcija za begunce. /Vojna je povzročila, .da v mnogih krajih ciivilno prebivalstvo ni več moglo ostati v svojih navadnih bivališčih, marveč je bilo te ljudi spraviti v druge kraje. Že cesarska naredba z dne 11. avgusta 1914 je zaukazala posebno odredbe, da se tlake ljudi spravi v varnost in jim o-mogoči zaslužek. Z ministrsko naredbo z dne 11. avgusta 1914 je vlada za prehrano beguncev določila podpore in sicer na 1 K za odrasle in na 00 vin. ža otroke na dan. Za begunce brez lastnih sredstev je država napravila! taborišča z barakami;' takim beguncem, za katere ni 'bilo prostora v barakah, pa je nakazala stanarino prvotno 70 vin., pozneje 90 vin. na dan, a s pogojem, da gredo v občine, ki jih je določila vlada. Z ozirom na težave pri aprovizaciji velikih mest', so bili begunci poslani, največ v mala mesta in na deželo. Načelo j0 bilo, da se točijo begunci po narodnosti in po veri. V taboriščih jz barakami se je do konca mesca junija nastanilo dosti nad 100.000 beguncev, in sicer v iGmiindu- na, Nižje-Avstrijskem
30.000	rutenskih, v, VolŠpergu in pri Sv. Andražu na Koroškem 10.000 rutenskih, v Lipnici na Štajerskem
30.000	poljskih, v, Chocenu na Češkem 3,0.000 poljskih, v 'MikulovUj Pohorelicah in Kyjovu na 'Moravskem 20.0*00 židovskih in v Brueku ob Litvi 3000 židovskih. Na Dunaju; je kajkih 200.000 beguncev brez lastnih sredstev ; V Brnu, v Pragi in jv Gradcu jih j,e skoro
100.000.	Na Češkem je nad 100.000 poljskih in židovskih ter nad 20,000 italijanskih beguncev; na Moravskem je kakih '50.000 poljskih, slovenskih, italijanskih in židovskih begunček; na Gornje-Avstrijskem je
15.000	slovensikih in italijanskih beguncev p v nižje-avstrijsfcih kmečkih občinah je nekaj tisoč nemških, slovenskih, rutenskih in rumunskih beguncev, končno je na Ogrskem, a na stroške naše državne polovice, preskrbljenih 40.000 slovenskih in židovskih beguncev. iVseh beguncev je bito 600.000* že koncem mesca junija.
Pošiljanje vzorcev blaga na bojišče. Bovo', e o je pašTjati vzorce blaga vojakom na, tooj'šSe pod znanimi pogoji na. vojr.o-poštni urind štev. €6. Ni pa, dovoljeno pošiffati vzorce Blaga na sledeče vojno-pošt-ne urade: Štev. 26, 31, 158, 50, 60, 62, 77, 99, 99, 97, 105, 107, 108, 126,'130, 110, 143, 154, 1515, 158, 160, 201. 211, 504 in 506.
*	Promet s poštnimi zavoji med Avstrijo in Ogrsko. Trgov,irsko ministrstvo razglaša, da ^ oT sežne poštne pošiljat ve- med Avstrijo in -Ogrsko zopet
. dovaljuj-ejo. Promet s tikozvanimi ekspresnimi fn nujnimi poštnimi zavoji med obema državnima polovicama je pa nedovoljen.
*	Prepoved prenašanja pisem čez državno mejo. .Ministrstvo razglaša, da je |strogo prepovedano prenašati zasebfa-a pisma čez državno meto-. Vsak pet. ,n:k mora, prddno prestopi dktzavno mejo, laroČ tl obmejni carinski in policijski oblast', vsa zasebna p's-ma, katera ima pri sebi. Prestopki zoper to odredbo se kaznjujejo zelo strogo.
Razveljavljeni doktorski diplomi. Demolirà !-sko ministrsjtvo je črtalo iz zapisnika, zdravnikov vse tiste zdravnike, ki so si doRto-rs-koi diplomo pridobili na italijanskem vseučilišču ter je te diplome razveljavilo.
Stenografija prepovedana V — zasebnih pismih. jTrgovinsko ministrstvo razglaša, da se sme ob-
činstvo posluževati le takih Črk), ki so običajne v zar sebnem prometu. Ni torej dovoljeno se posluževati v zasebnem pirometu stenografije ali drugih tajnih in dogovorjenih črk ali znamenj.
' Sovražno časopisje v Nemčiji. Pod tem naslovom piše „Arbeiter-Zeitung“ :	Londonski „Mor-
ning Post“ je 14. t. m. objavila poročilo arhidlijakjona Williame E. Ni-esa, ki ga je- ,to-ta objavil 24. julija v amerikanskiem listu „The Living Church“. Nie's je proti koncu miesca majnika, potovat iz Monako voga na Bavarskem v Lausanne v Švici. Med drugim pripoveduje tudi to-l-e : . . . Pogostoma se čuje v inozemstvu, da nemško ljudstvo ne dobiva resničnih poročil o vojni. Nies sam je na- n-ekem oglu vMonakovOm kupil „Times“, ki se redno dobivajo tamkialj. V isti prodajalni časopisov je videl pariški „Matin“, „(Journal“, „Figaro“ in Correre della Sera“ ter večin-o vodilnih časopisov iz sovražnih dežel-, Švicarski časopisi se dobivajo š,e isti dan, ko izhajajo. ... „Arbeiter-Zeitung“ dostavlja: ,„Sedaj naj se pa primerja smiešno. bojazljivo zaprtje pri nas, kjer ne dovoljujejo inozemskega časopisja niti uredništvom !“ i
Kako je v Benetkah. Vaporetti, te morske kočije, so prvi mesec italijanske vojske odpeljali silno veliko prebivalstva na kolodvore. .'Polovica velikih re-stavrantov in hotelov na Canalu Grande in na Rivi degli ßehialvoni je zatvorjenih, ali pa so odpustili polovico osobja.. Lido je kakor izumrl, ,hotel ERcelsior je zaprt. Nad dožovo palačo so zgradili tri metre debele zidove. Golobi na Markovem trgu padajo mrtvi od glada,, ker jim nihče ne meče koruze. Mnoge slike in rokopise so odpeljali iz mesta. Po noči ni razsvetljave.
Padova — lazaret. Padova, zna m širom sveta po sv. Aintomi, > kakor Spremenjena v lazaret i,n je polna Talijanskih ranjencev. Tako poroča splitskemu „Banu“ znanec, ki je pred 10 dnevi bil v Padovi.
Potres v Italiji. Vezuv, Et a in Stromboli so zopet pričeli močno bruhati, V bRliJi- je bito več potresnih sunkov.
Hmelj. Na brnel tok-em trgu v ‘Žaitcu je bilo o-paziti v pretečenem tednu nekoliko živahnejše giban’ je. Dognano je, da se je pridelalo let s na Češkem za dobro polovico manj Hmelja, kakor v la- skc-in letu. V zadnjem tednu je cena za žaitečki brneli prvovrstne kakovosti poskočila za 15 kron pri stotu. Po tujem hmelju ni. Točio skoro nobenega povpraöEivVpija in so se gibale cene za tuj hrh.ežj lanskega pridelka med 65 do 70 K za 50 kilogramov. Tudi na Neiiiškem je dolgotrajna suša zelo šlo (dovala hmeljskim nasadom. Ceni se, da bo letošnja bmdljska letina v' Nemčiji za 20 odstotkov slabša, kakor je bila v lampe m letu. V Belgiji, v Franciji, vTKušiji m v Gancijy se DoTèTos-za 50 odstotkov pr-irtollalo -hmejfa manj, kakor v lanskem letu-, isto velja v Itailiji.
'* Izdelovanje piva; v zimskih mescih Omejeno. Ministrstvo je odredilo, da, se bi smelo letos za čas od septembra do konca leta proizvajati 1-e 90% one množino piva, ki se ga, j,e zvarilo v Teli mesejih zadnjih dveh let.
Odškodnina za rekvirirane žgan jar ske bakrene kotle. Dunajska „Wiener Zeitung“ z djnn- 1- septembra razglaša ministrsko oddedto, p« k-aferi se bo bakrene žganjarske kotle in tozadevne priprav-e, katere je te dni vojaška upr avta rekviriijala za vojne svrhe, plačevalo 1 kg po 4 K. — Dimeniamo, da; naj posestniki, katerim se je pomotoma odvzeto ldeitle, katere rabijo za pripravo živinske piče, iste takoj potom občine reklamirajo pri okrajnem glavarstvu) in ob enem tudi pri vojaškem zavedu v Gradcu, kUmpr so se k» tli poslali. Rekvirirati se smejo stiano žga-nj\arski kotli..
Novi komisijonarji. Podružnica vojno-žit.io prometnega zavoda v Gradcu naznanja, da so izven do-sedaj določenih imenovani še naslednji kom'sijonarji, ki bodo za zavod izvrševali nakup žita;. Za okrajno glavarstvo Brežice: Martin Jug v Št.'Petru pod Sv. gorami in Jože!- Druškovič v Kozjem,, za slovenjgraško okrajno glavarstvo pa še Addìi Orel v Šoštanju in Eduard Draxler na Muti.
Uradno določene cene za laneno seme na Ogrskem. Og.rsloa vlada je uradno- dotočila, nmjvišje cene za laneno seme ogrskega pridelka in sicer je dotočila znesek 56 K kot najviš’jo ceno za ,100 kg. — Nadalje razglaša ogrska- vlada, da so vse zaloge lanenega semena in lanenega olja v prid vojaške u prave zasežene. Tia vladna naredba pa ne velja za zaloge lanenega semena in lanenega olja, ki se uvažajo v Ogrsko.
Najvišje cene za ješprenj na Ogrskem. Ogrska vlada je izdala naredbo, s katero se določajo najvišje cehe za ješprenj in sicer znaša najvliišja cena za ješprenj fine kakovosti 90 K za meterski stot brez vreče, za navadni ješprenj p® 72 K 50 vin. za met. stot.
84.000	K globe — zfesraidi navijanja cen, Neki Sachs, veletrgovec na Dunaju, je nakupil leta 1914 veliko množino Špeha za ceno 128 K za 50 kg. Nekaj tednov pozneje ga je pa prodajal za 186 K za 50 kg; imel je torej pri prodaji neprimerno veliko (dobička, Sodišče ga je zaradi navijanj ja cen obsodilo na denarno dobo v znesku 84.000 K.
Premog hočejo podražiti. Nihče ne ve, kako bo kad S preskrbovanjem drva- v letošnji zimi, verno le, dai bo splošna draginja in zato je vse nevoljno, da hočejo producenti in veletržei zopet Zvišati ceno premoga. Cesarska naredba z dne 10. oktobra 1914, drž. zak, štev. 274, ki je bila izpopolnjena z dodatno naredbo z dne 11. avgusta 19/15, ' pooblašča vlado, preskrbeti vse kar treba za aprovizacijo prebivalstva
in dotočiti najvišje cene. !Za premog doslej niso določene najvišje cene, pač pa se je delavsko ministrstvo dogovorilo s producenti premoga, da do konca te vojne ne bodo zvišali cen. Zdaj pa poročajo listi, da bi producenti premoga in veletržei rejii cene zvišali in da so v tej stvari že storili primerne korake, pri ministrstvu.
Orehov les postal izvanredno drag. Ker se za
izdelavo puškinih kopit rabi letos izredno mnogo o-rehovega lesa, je cena istemu izreidno poskočila. Za fini orehov les se plačuje 100 do 1/50% več kot 19il4. Za hrastov les je letos manj povpraševanje,, a utegne po vojni dobiti t radi obilo novih stavb visoko ceno. Zelo se je zadnji cas podražil smrekov, borov in me-cesnov les. (V Berolinu se plačuje od 1. avgusta nar prej za deske 40% več;kot začetkom leta.
Zopetno podraženje perila. Ker je angleška vlada označila tudi bombaž in snovi iz bombaževine za blago, katerega se ne sme uvažalti -v Nemčijo in Avstrijo, je zveza avstrijskih tovarnarjev za izdelovanje perila sklenila, da je prisiljena vnovič zvišati cene za perilo, ker j-e že začelo občutno primanjkovati tovarnam bombaževine.
Zdravila se podražijo. ! Ministrstvo je dovolilo zvišanje cen za zdravila, ki se jih mora uvažati iz tujih držav in sicer za 20%.
Česen zoper kolero. Zdi se, da bo spravila sedanja vojska česen, to staro zdravilno sredstvo, ki je pa prišlo tekom časa skoraj čisto iz spomina, spet do svoje veljave. Zdravnik Marco vici je v 9 slučajih na dunajski kliniki ugotovil, da. uničuje pesen kole-ra-bacile v človeškem Črevesu. Imenovani zdravnik je nadalje dognal, da je česen izborno zdravilno sredstvo zoper grižo in druge črevesne nalezljive bolezni.Profesorja Ma-rcovici in Schmit nadaljujeta z vso vnemo svoje tozadevne zanimive poskuse na dunajski kliniki.
Francija prepovedala izvoz vina. Vsled izvanredno slabe letošnje vinske letine je francoska vlada prepovedala izvoz vina v Svico.
Velika sladkorna tovarna zgorela. (Sladkorna tovarna v 'Slatini pri Krudimu nla Češkem, last; kneza Auersperga je dne 31. avgusta zgorela. Skoda znaša nad 2 milijona kron. Zgorelo je tudi čez 100 vagonov sladkorja.
141etni deček ukradel 50.00» K. Sele 141etni deček J. Mitozev-ics v Budimpešti je ukradel svojim starišem znesek 50.000 K in je izginil neznano kam-Mladega tatu pridno zasledujejo.
Primorske novice.
Goriški nadškof dr. Frančišek Sedej zopet na goriških tleh. Te dni s!e je naš vladika zopet vrnil na Goriško in sicer si ie izbral za bivališče svoj rojstni kraj Cerkno. Pokazal je s tem zopet svojo gorečo ljubezen do sfcpjih ovitici, katerih on nikdar ni v stanu zapustiti. Videli smo prej!,' kako dolgo je vstra_ j al v Gorici , čeravno so mu že M začetka svetovali', da naj bi se umaknil kam bolj nazaj. A on, zavedajoč se svoje dane mu naloge, i-e« ajtal na svojem mestu, dokler ga niso granate prisilite iz švoj-e nad škofov ske palače. 'Odšel je tfa Kranjsko v Vipavo, kjer je bil pa vseeno v bližini svojih vernikov. Njegovo o-četovsko srce pa mu niti tukaj ni pripustilo binati, ampak- ga je gnalo zopet na Goriško, kamor se je v resnici sedaj tudi povrnil. Vel «Oca je njegova, ljubezen do nas, a še večja bo naša udanost do njega!
Duhovniške izpremembe na Goriškem. Novo-mašnik g, Sava Zor ie imen odan kaplanom v Komnu, no/omašnik g. H-c.vman Tir d an, kaplanom v Prvačini in g. novomašmk Pavle Jelovčan kaplanom v Podbrdu,
V italijanskem ujetništvu se nahaja kadet Milan Kolar iz Nabrežine, absolviran jurist. Pisal i-e nemško dopisnico — slovensko ne sme pisati, pisati se sme samo italijansko, francosko, angleško in nemško— da se nahaja v Finelmarina pri. Genovi (Finel-marina - Gienuaj) ( \r naznanja to tem potom svojcem. Poroča v pomirjenj-e svojcev, da postopajo ž njimi dobro in da so ujetniki ločei.i po narodnosti, Z njim sta tudi učitelj Lojze Bravničar iz Tolmina in praporščak Jože Vorbiah iz Celja,
Poroka. Poročil se je dne 1. septembra v Mariboru gosp. 'Srečko Grobi,, c. kr. nadporočnik 20. tov, bat., sin znane in veleugledne tržaške rodbine Gromove, z gos pico Andrelanku Vrtovec iz Tolmina.
Na pogrebce. V vasi iS', ped Sv. Goro so prinesli na pokop-aRšče mrliča, da gai tam pokopljejo. Hoteli so ga ravno nesti v kapelico, kjer naj ga. duhovnik blagoslovi, ko prileti na pokopališče Italijanska granata. Kdo naj popiše strah pogrebcev, bežali so na vse strani! Smrtnega slučaja ali ranjenca ni bilo. Mrlič je ostal do večera na pokopališču in so ga po noči! pokopali.
Dopisi.
C. lu\ gimnazija v Mariboru. Kljub silnim zaprekam se je posrečilo toliko doseči, da se bo pouk vršil tudi bodoče šolsko leto v vseh razredih. Začetek se bo neznatno zapoznil. Podrobna naznanila se bodo objavila! v kratkem.
Maribor. V četrtek, dne 2. septembra t. 1,, je obhajal občepriljubljeni nadkomisar c. kr. finančne stnajže v Mariboru, g. Martin Voh, obletnico, ,ko je vstopil pred 30 leti v finančno službo,	,
Marlbou. Mestni qvet se fa v današnji seji pu-•efunAepi ibž teosnuđoist ngeujsem tabjcIvu o juaojqas
Maribor. Dne 28. avgusta se je šel 171etni sin tukajšnjega sprevodnika južne, železnice J. Skrobair-ja, kopat v Dravo. V vodi je tanta prijel krö in je u-tonil, Skrobar je bil gojenec tukajšnjega učiteljišča.
Maribor. 'Med civilnim prebivalstvom je bilo pretekli teden v mestnem okolišu 4 slučajev Škrlatice in 1 slučaj davice.	. v
Ernovž. Tukaj je dne 30. avgusta zgorelo kakili 300 metodskih stotov sena, last kmetijske zadruge. Zgorela je tudi preša za zlaganje sena.
Spodnja Polskava. Tukaj je dne 31. avgusta u-mrl po kratki bolezni nadučitelj in član občinskega odbora Jožef Vodošek. Star je bil 40 let.
Ptuj. Umri je 21. avgusta splošno znani bu-dovjk Kropi, medičar, star 47 let. N. v m. p.!
Poljčane. Lansko lieto se je s- srbskega bojišča poročalo, da je tukajšnji učitelj Boštjan Krotky dne 9. septembra v Drini utonil. Te dni pa je došlo poročilo, da živi učitelj Krotky v Proseku pri Trstu.
Podčetrtek. Posestniku Juriju 'Rionih iz, Podčetrtka se je spodrsnilo in prišel je pod kolesa svojega voza, ki! so mu zdrobila levo stegno. 'Spravili so g,a v bolnišnico..
Celje. Na c, kr. samostojnih nemško-sljovenskih gimnazijskih razredih v Celju se bo vršilo vpisovanje dne 16, septembra t. L dopoldne v ztjbrnici slovenskega gimnazijskega poslopja od 8. do 91. ure za I. razred, od 9. do 11. ure pa za II. III. in IV. razred. Sprejemni izpiti za I. razred ,se bodo vršili istega dne od 9. do 12. ure v samosltanu šolfekih sister. Dopolnilni in ponavljalni izpiti bodo 17. septembra, oil 8, ure dopoldne! naprej. Začetek šolskega pouka se bo naznanil pri vpisovanju 'ali pa pozneje po časopisju.
Celje. Hlapcu Jožetu Delljen,u sta se splašila konja in sta zdirjala v Novo ulico, kjer sita zadela z vozom v okna kavarne „Union“;. Razbitih ie bilo več šip. Skoda znaiša čez 100 kron. Hlapcu, ki je sedel na vozu, se ni pripetilo nič hudega.
Celje. Mestni svet je dovolil v svoji zadnji seji znesek 6000 kron kot prispevek zja. ustanovitev kinematografa v nemškem mestnem gledališču.
Zidanmost. Tukaj je dne 31, avgusta umri a so proga železniškega uslužbenca Marija Hink v 25. letu svoje starosti.
Oti Save. Roparski napadi ob štajersko-hrvat-ski meji so še vedno takorekoč na dnevnem redu. Ropiarska tolpa je udrla dne 215. avgusta, v vas Za-bukovje, kjer je pri nekem vlomu uplenila 6000 kron. Ljudstvo je jako razburjeno.. Število orožnikov je ob Savi premajhno, zato bi morale poklicane oblasti poskrbeti za energično remeduro. Po vsej priliki so roparske tolpe, ki se klatijo po Majerskrfmvatskih ob-
njur-,
Zadnja poročila došla v pefeli dne 3. septembra.
Najnovejše avstrijsko uradne poročilo.
.Uradno se razglaša :
Dunaj, 2. septembra.
Rnsko bojišče.
Na ozemlju trdnjavskega trikota v iVolhyniji zasledujejo naše čete z dobrim uspehom rusko armado. Naše čete so prekoračile severno od Lučka v široki čelni bojni črti reko Sty r.
'Tudi v izhodnem delu Galicije se sovražnik umika. Cete generala pl. Böhm-Er-m o 11 i j a so ukorakale v mesto Brody in prodirajo danes na izhodni strani tega mesta čez državno mejo.
Severno krilo generala grofa, B o t h m e-r j a zasl e d uje Ruse na.cesti, ki vodi od Zborova proti mestu Z 'a 1 o ž e in p r o t i Parno p o 1 u. Poraženi sovražnik s e u m i k ai proti reki S e r e t.
Armada generala P f 1 a n z e r - B a 11 i n a je včeraj porazila Ruse v hudih bojih na višinah izhodno od spodnjega t O’k areke Stry pa. ,Vsled tega rusklega poraza je bila, tudi zrahljana ryska bojna črita ob reki D n j e s t r, notri do izliva reke Seret in je bila prisiljena, da se je morala umi k a t i.
Zadaj za ruskimi postojankami ob besarabski meji gorijo številne ruskie vasi.
Naše čete, ki se bojujejo severno-izhod-n o od Kobrina, podijo, združene z nemškimi četami, sovražnika polagoma v močvirnato ozemlje gornjega toka reke Ji a s i o 1 d e.
Italijansko bojišče.
Položaj na italijanskem bojišču se tudi včeraj ni spremenil.
Na tirolski bojni črti obstreljujejo sovražni topovi naše utrdbe, ki zapirajo uhod v dolino Ti o n a 1 e ter utrdbe na gorski planoti Lavarone-Folgariaj.,' Obstreljujejo tudi riajše opiralne točke M o n t e M a r o n i a; in Monte C o s t o n.
Na koroškem obmejnem ozemlju so bili o d-b i t i slabejši sovražni napadi na Monte P e r a 1 b a in na sedlo B 1 a d n e r.
Na' p r i m o r s k i bojni črti so se nadaljevali artilerijski boji z zmerno silo. iTehničnai sovražna dela so naše čete na več mestih uspešno motile.
Namestnik načelnika generalnega Štaba:	pl. Holer,
podmaräal,
NajnoTejše nemško uradno pore čilo.
Severoizhodne bojišče.
Berolin, 2. septembra.
Arma ji na skupin a maršala p 1 e m . Hindenburga, Ob železnici Vilna—Grodno smo z naspokom zavzeli kraj Czarnokovale.. Pri Mereczu naše napadanje napreduje.
Na zah. čelni črti pri G rodnu je zunanja vrsta utrdb pr| Ila. Severonemški črnci,vojniki so, včeraj naskočili utrdbo „4“,' ki leži severno od peste Domlirovo- Grodno. Posadka, 500 mož, je bila ujeta. Ob pozni nočni uri je sledilo zavzetje utrdbe „4 A , katera leži dalje proti severozahodu^ To utrdbo so zavzele badenske čete in so pri tem ujele 150 Rusov. Ostale utrdbe prednje trdnjavske črte na zahodni strani so nato Rusi izpraznili.
Izhodno od gozdovja, pri Bialvstoku so prehodi čez reki Slvislocz od mesta Makaroveci (južnoizhodno od Odetoka) navzgor po boju od ; naših čet zasedeni.
Včerajšnji skupni plen te armadne skupine z-naša 3070 ujetih Rusov,. 1 težki top in tri strojne
puške.	. . x .	-,
Pri Osovicah so izkopali iz močvirja tri težke topove, katere je sovražnik pri umikanju zagrebel.
Armadna s k up ina maršala bav. princa Leopolda. Včeraj se je priboril izhod iz B i alo vy sk a-gozdo v j a. Po napjadu so se čete te armadne skupine polastile Včeraj zvečer prehodov cez reko Jasioldo v močvirnatem ozemlju severno od me-c-ta Pružana. Uietih i e 1,000 Rusovv —:-,  
Armadna s* k u p i n a m r Š a l a pl. M a-e k e n s e n a. Pri zasledovanju sovražnika so naše čete na celi čelni črti prekoračile ozemlje reke Mu-havjec.
.1 u ž n o izho dn o b o j iš č e.
Včeraj je pri zasledovanju palilo čez 1000 ujetnikov v roke nemških čet. Uplenila se je od Nemcev tudi ena strojna puška.
Vse postojanke ob In-dski meji
naše.
Višje vojaško poveljstvo za 7iro;j3ko uradno-na-znaira: Postojanke na gori Mont© aro ia, severno od Monte Maggio (izhodno od Roverieètai), kakor tudi postojanke na gori Seikofel (zahodno od koroške meje! in na gori Mo te Piano (pri Ampezzo) so v naši posesti. Vsi dosedanji napadi na naše tirolske postojanke so bili odbiti.
Novo vznemirjenje v Rusiji.
Naše nenadno prodiranje v Izhodni Galiciji je nanovo vznemirilo rusko javnost,, ki se boječe popra-šuje, kam neki merimo. Ali hočemo osvoboditi samo Izhodno Galicijo, ali pa so naši nameni dalekosežnej-ši? Rusom se namreč zdi mogoče, da prejiiramo proti Odesi ter sklenemo svojo fronto s Turki.
Francosko časopisje prav resno razmotriva v-prhjšanje, ali res nameravajo naše ter n eniške armade proti Petrogradu, Moskvi in Ojdesi. Namen bi bil, da se Rusija, odreže od Izhodnega in Crnega^morja, ter na ta način postane izključno azijatska država.
Rumunski min strski svet
O Rumuniji ve moremo veliko pisati, ker je naša cenzura zelo stroga.. Kar je belega v naših listih,, je povečini bilo Rumuniji posvečeno. Zato prinašamo cenzuriramo poročilo dunajskega „AbentLi“, ki je zelo zanimivo, al jo ga kdo zrna bruti. Glasi se:
-V torek dne 31. avg. se je vrš! važen ministrski svet pod preds rlstvom m>.iisirskega predsednika Bratiqna. Udeležb, so se gra vsi ministri. Obravnavalo se je o tež koč arhi, ki ga povzroča izvoz r um unskoga žita i n dogo d k i v z u n a n j i politiki. Nato ß poročal zunanji minister o izrednih ponudbah niškega posebnega, poslanika in o odgovoru na ponudbe.
Ultimatum Rumuuiji.
Napol uradna „independence RJumaine“ in nemški poslanik v Bukarešti razglašata, da Nemčija ni Rumuniji stavila ultimata.
Rumunska armada.
Prejšnji ministrski predsednik Peter Carp se v listu „Moldava“ huduje, da rumunski generalni štab v svojih tedenskih informacijah, ki jih izdaja zla vse častnike, krivo poroča o «avstrijskih in nemških operacijah ter napolnjuje častnike s sovraštvom proti A-V str ji in Nemčiji,
Hrvatje in Ogri pri cesarja,
Veličastna je bila v čdtrtek dne 2. septembru, poklonitev Hrvatov in 'Ogrov pred cesarjem. 'Ob 11. ■uri je vladar v galeriji! sehönbfrunske-ga gradu, katera je bila bogato ozaljšana, sprejel zastopstvo Hrvatov in Ogrov. Hrvatskim zastopnikom sta načelovala ban baron Škerlec in zagrebški škof dr. Bauer,
Ko je vstopil cesar v galerijo, so ga odposlanci sprejeli z dolgo-trajajočimi „Živijo“- in „EIjen“-klipi. Kmalu nato je imel ogrski ministrski predsednik grof Tisza nagovor na cesarja, v katerem mn je zagotavljal popolno odanost in zvestobo hrvaškega in ogrskega naroda.
Cesar je v svojem odgovoru, katerega so navzoči sprejeli z nepopisnim najvdušietajiem, povjclarjal, da ga posebno veseli izražena zvestoba in udanoat hrvaškega In ogrskega naroda napraan kroni in državi.
Ko je cesar po svojem govoru pri sit opil k hrvaški skupini, je baro i Skerlec nagovoril cesarja v hrvaškem jež ku in zagotovil, „da je ciel hrvaški narod zvesto udan habsburški hiši in da stoji v trdnoskle-njenih vrstah branilcev cds,sirskega trona. Bog, živi, Bog čuvaj Vaše VeLčrJ.ištvo!“ Cesar je bil radi hrvaških ,ovacij vidno ganjen In se jei zahvalil vsem za izraze udanosti.
Iz Sohönbruna so se Hrvatje in Oigri odpeljali v mestno liiišo, kjer so bili od dunajskega župana m občinskega sveta izredno prijazno in gostoljubnospre-jeti. ______________________
* Žepni koledar za slovenske vpjake za leto
1916 je izdala tjskarna sv. Cirila v Mariboru. Koledar sega od 1. septembra 1915 do konca leta 1916 in obsega prav zanimive članke in spise, ki jih ne bodo rabili samo vojaki, ampak tudi njih domači,. Koledar krasi slika cesarja Franoa Jožefa. Ker je koledar namenjen za krščanske vojake, zato so koledarju pridjane razne molitve, ki so primerne za vojake na ^bojišču, in lepa slika Srca 'Jezusovega. Koledar ima 80 tiskanih strani in še zraven 48 listov praznega papirja za zapiske. Lepo vezan izvod s svinčnikom stane s poštnino vred II, brez poštnine 10 v manj. Koledar se naroča pod naslovom „Trgovina tiskarne sv Cirila“ v Mariboru, Koroška cesta 5. Ta koledar je najlepše darilo za vojake na bojišču. — Nekaj izvodov tega koledarja ima na prvih 16 listih zmešane nekatere strani. Ako je kdo morebiti po naključju dobil tak, izvod, naj ga vrne, da dobi drugega-
P. n. posojilnice se opozarjajo, da takoj pregledajo, ali še imajo zadosti jt skovMn, kuvertov in p o-■■-t sobno h r a n i 1 n i n k( n j i( ž I c v zalogi , 'Ako bi 'jim hranilne knjižice pošle po zimi ali spomladi, n a j jih ž e zdaj naročaj ;o , ker se ne ve, ali bo tiskarna od novembra naprej mogla sploh prevzeti kako delo radi pomanjkanja delavcev, — Tiskarna sv. Cirila.
t Cč. župnijskim preilstojništvom ! Ker v zimskem času tiskarna radi pomanjkanja delavskih moči ne bo mogla izvršiti vseh del, naj gg. župniki spovedne liste za leto 1916 takoj sedaj naročijo. — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Ranjeni, padli in ujeti.
Pešpolk štev. 47:
Padlo moštvo:
Andel Anton, pešec;
Beck Aloj rij y poddesetnik; BirnjsJtngl Prane, pešec; Blažič Jurij, pešec; Bračko Jakob, pešec; Brunčko Martin, pešec;
Gradišnik Jožef, pešec; .Graf Anton, četovodja; Grein Janez, poddesetnik;
Hajdnik Avgust, poddesetnik; Hodi Alojzij, desetnik;
Ivic Jernej, poddesetnik;
Kainz Janez, poddesetnik; Kogler Alojzij, pešec; König Prane, pešec; Koren Janez, pešec;
Leber Alojzij, pešec, Radgona;
Maliorko Vinko,, pešec;v Mais Karol, če,tovodja; Mesner Anton, pešec; Maier Anton, poddesetnik;
Norpedo Janez, pešec;Novel Karol, pešec;
Ornik Janez, pešec;
Pecheim Janez, pešec; Piaza Jakob, pešec; Pla.tzer Karl, poddesetnik; Podlesnik Jožef, pešec; Polak Janez, pešec, St. Ilj v Slov. gor.; Poš Rupert, pešec;
Rainbacher Simon, podc’usethik; Richter Jožef, pešec; Ritz Florijan,, pešec; Rotlikolfb Prane,, četovodja; Rup Janez, pešec:
Samec Alojzij, desetnik; Saršak Martin, pešec; Sauer Jožef, pešec; Schadler Franc, pešec;! Schef Rudolf, pešec; Sokol Karol, pešec; Scheurer Franc,; pešec; Sckilly Prane, desetnik; Schönleiber Prane, pešec; Schreiger Kristijan, pešec; Senekovič Prane, pešec; Schröttner Vinko, pešec; Schubl Mihael, pešec; Schiitzenhofer Kristijan, pešec; Špindler Andrej, pešec; S'teyan Alojzij, pešec; Sturm Perdo, pešec;
Tofer Jožef, poddesetnik;
Valher Rupert, pešec;
Waltl Ferdinand, pešec; Wauchnig Anton, pešec, Sv. Miklavž; Wolf Perdo, pešec; .Wölser Ožbolt, pešec; Wutsehak, A-leš, pešec;
Zöllner Valentin, pešec.
YOLIYO
ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množino po naj višji ceni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika o-sebno prevzeti.
Veletfpviua R. StermecM,
Celje štev. 19, Štajersko.
Pređa se l ‘/s orala veliko posestvo s/i ure daleč od Lam bai, a pri Mariboru. Več se izve v Urbauski ulici n Maribor.
Izurjena starejša kuharica išče zanesljivo službo, pismene ponudbe pod naslovom : kuharic* pri g. Ferk, Mozartätrssse 54 Maribor. Krepkega deška s primerno šolsko izobrasbo, ter pridnega trgovskega pomočnik#, sprejme takoj večja trgovina s mešani* blagom na Dolenjskem. Ponudbe pod 344 poste restante Škocjan, Dolenjsko
Oznanilo! Stalna dobra služba za pridno dekle ! Naslov in pogoji v upravništvu „Straže“.
Neka dama je izgubila pred dnevi dragocen roksi venec. Kdor ga najde in odda v stolnem župnišču v Mariboru, dobi primerno nagrado.
iiiSc salsp p
Sfili, IPiMai
reči pa
Tudi na obroka, zastonj. - gramofoni 20—366 K
Mki&sta remont-Pristan srebrna or»
Original omega ora Kuhinjska ura Budilka siklasta Poročni prstani Srebrne verižice
Večletno jamstvo.
Masi. Diettnger
Thesd. FeMacli
e?3p la sčalip
< um, smuki «us
; Kupujem zlatnino la srebre.
A 177 15-29
Prostovoljna dražba.
Due 10, septembra 1915, ob 10. uri 'dopoldne, vršila ae bo pri c. kr. okrajni sodniji v Kozjem, v sobi Štev. 2, prostovoljna prodaja v zapuščino č. g. župnika Antona Ribar iz St. Vidal pri Planini spadajočega vinograda, vi. Štev. 72 k. Oi Zdole z letošnjo trgatvijo vred. K vinogradu spada Še nedodelana lesena klet, stiskalnica za grozdje, preša, en sod, ena kad in ena brizgalnica.
Izklicna cena je 1235 K, vsak dražitelj mora založiti vadij po 130 K pred dražbo, ostanek kupnine pa v 14 dneh.
C. kr. okrajno sodišče ? K o z j e m- odd. 1.,
_____ dne 17. avgusta 1915.______
Kupujem
seno, slamo, fižol in sploh vse poljske pridelke
po naiviiiih cenah
Ant. Birkmaier
Maribor, Meljska cesta 29 (Meiiingeratr.)
Ure! Ure!
¥ veliki izbiri in po nizkih cenah.
Srebrne nre za fante od 7 K Srebrne nre damska od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3~60 Zlate damske nre od 26 E
Za vsako uro se jamči!
Preeizijake nre, Schafhansen, Zenith, Omega, Sterne
Oćala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
parto ßure$ MiÉi
urar, zlatomer is ©Salar,
Tefettbefan testa 39. Prti mr d siav. kolodvora.
za ženske, moške in otroke, kakor tudi krila, vrh ne jope, bluze, zimske moške suknje in raglane, se dobijo v velikanski izbiri in po najnižjih cenah v veletrgovini
R. STERMECtC! V CELJU št 301
*•3® Pišite po cenik,

„Slovenski Gospodar“ in „Straža“
se prodajata v naslednjih prodajalnah in tobakarnah:
V Mariboru :
Prodajalna tiskarne sv. Cirila, Koroška ulica št. 5.
Papirna prodajalna g. Pristernik, Tegett-hoff-ova ulica.
Trafika na Glav. trgu (zraven rotovža). » v Gosposki ul. (nasproti hotelu nadvojvoda Ivan).
Trafika v Grajski ulici.
»	» Tegetthoff-ovi ulici (g. ŽiJko,
blizu glavnega kolodvora).
Trafika g. Handl v Tegetthoff-ovi ulici. Trafika na Tržaški cesti (nasproti mag-dalenski cerkvi).
Brežice t
Trgovina g. Antona Umek.
Celje:
Papirna trgovina Goričar & Leskošek. Trafika v Narodnem Domu.
Knjigarna gosp. Adler.
Celovec :
Trgovina g. J.Vajncerl, Velikovška cesta 5.
Sv. Duh-Lofe:
Gosp. Josip Zalar (organist).
Oobie pri Pianini:
Trgovina g. Amalije Tržan.
Fram:
Trgovina gosp. Janeza Kodrič.
Fohnsdorf:
Trgovina gosp. Jurija Gajšek.
Gornja Radgona:
Trgovina gosp. Antona Korošec.
„	„ Franca Korošec.
Guitanl (Koroško):
Trgovina g. Vinko Brundula.
Sv. Jakob v Slov. gor. :
Trgovina g. Frid. Zinauer.
Sv. Jurij ob juž. žel. :
Trgovina g. Janko Artmana.
Kozje:
Trgovina gospoda DruškovičaJ
Sv. Lenart v Slov. gor.:
Trgovina gosp. Antona Zemljič.
Ljutomer :
Trgovina g. Alojzija Vršič.
Luže v Sev. dol. «
Posestnik g. Franc Dežman.
Muta:
Trgovina gosp. J. Oset.
Ptuj:
Papirna trgovina g. J. N. Peteršič.
Podlehnik pri Ptuju:
Trgovina gosp. Mateja Zorko.
V Slov. Bistrici :
Prodajalna g. Roze PičL
Slov. Gradec :
Trgovina g. Bastjančič.
Staritrg :
Trgovina g. Ignaca Uršič.
Sfrittela (Prekmursko).
Gosp. Peter Kovačič.
Šmartin na Pohorju:
Trgovina g. Janeza Kos.
Šoštanj :
Trgovina g. Ane Topolnik.
Sv. Trojica v Slov. gor.!:
Trgovina g. Terezije Cauš.
Sv. Vid pri Ptuju :
Mostninar g. Anton Kmetec.
Veržej:
Trgovina gosp. Marije Koroša.
Vojnik :
Trgovina g. A. Brezovnik.
Žetale :
Trgovina gosp. Mat Berlisg.
G1*vta«ci1>4	J _ m44 izhaja vsak četrtek in stane za celo
„&J.OVcnskl ixospodar* let0 4 K, za pol leta 2 K, za četrt
leta 1 K. Naročnina se najložje pošilja po poštni nakaznici pod naslovom : Uprav« utštvo „Slov. Gospodarja“, Maribor.
O Atthq jr ga « izhaja vsak pondeljek in petek popoldne. Naročnina za »Stražo« jjÖLi	znaša za celo leto 10 K, za pol leta 5 K in za četrt leta K 2‘50.
Naslov za pošiljatev naročnine: Upravništvo lista „Straža“, Maribor.
Kdor še ni naročen na »Slov. Gospodar« in »Stražo«, naj to takoj stori. Oba lista prinašata zanimive novice iz domačih krajev, z bojišč, iz tujine, objavljate važne uradne odredbe, cene živini in pridelkom itd. itd. Naročajte naše liste vojakom na bojišču
vsaj za četrt leta!
Ako hočeš kako reč dobro prodati ali najti kupca, inseriraj v »Slov. Gosp.« in »Straži«.
Opomba: Če kdo hoče prodajati naše liste, naj naznani tiskarni sv. Cirila, Maribor, Koroška cesta 5. — Prodajalci dobijo dalekosežen popust.

^sfie	osI@%*aki kašelj, siA€ltiHa,p© infUieiu!&
i£,dm naj jemijc Sšrolin ¥
% Vb*f*. ki krp* *»«	kavlju.	I *	S,#^
Uae^ra^iMbokici^wQORCdraviff. !	9»» naduho-
Zahirala
Sa dobi v vs®foisksrm& é /L«.-
_ ibe, fižol, vinski kamen
ter sploh vse deželne pridelke, kakor tudi ? razne dobro ohranjene vreče kupi veletrgovina Anton Kolenc Celje Graška cesta 22»	....
Vsem, ki so nam ustno ali pismeno izrekli svoje sožalje ob nepričakovani smrti nepozabnega nam soproga, ozir. brata, svaka in strica, gospoda
Franca Uchften waHfter,
učitelja in r. podč. e. kr. prostovoljn. strelskega polka št. 4,
izrekamo tem potom najtoplejšo zahvalo. Iskreno zahvaljujemo nadalje vse, ki so se udeležili pogrebnega izprevoda v Lipnici ter položili na pokojnikovo rakev vence. Imenoma moramo zahvaliti polkovno in bataljonsko poveljstvo c, kr. prostovolj. strelcev v Mariboru ozir. gospoda polkovnika Cazafura in podpolkovnika Faulanda, c. in kr. etapno poveljstvo v Lipnici, prefiaA duhovščino, gosp. okr. šol. nadzornika de la Motta, stanovske tovariše ter deputacije in zastopnike raznih društev v Lipnici.
V globoki žalosti:
Viktorja Liohtenwallner, soproga.	Matija Liohtenwallner, brat.
Knüssrna, umetnine in ntnailiiiiie*
Goričar ^Leskovšek
= Cells	—=
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko libero dopisnic XÜC po raznih cenah. XX
la g@§fliftiiar|e:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
j
J
Pozor kmetovalci!
Kupujem volno, vinski kamen, vosek In suhe gobe.
Ivan Ravnikar, Celje,
veletrgovina.
Edina štajerska steklarska narodna trgovin«
Na debelo!	Na drobnoI
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta
priporoča po najtiižjih cenah svojo bogato zalogo steklene In porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev sm podobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah«
Nafsolidncfša m točna postrežba.
nješžaj.ljudska posojilnica v Maribora,
vsakega Isa m sbraitasi© : »»rate po 4l/a7« proti tóasseèai odpovedi ps 47//,. Obrnti _ _	. .
nrdnimv VlCPfj® 1. jonuMja ia l. jtdya TEäJf:*ga leu. Hranil»« kstjiüc® es sprejemajo kst goto? tear, se da M go «Jib obratov^ k$
Za nalagsgge po golM so p®§lss tesalla® poloiaioe (57.07S) aa raspolage. Best*! iavek piada posojilnica sama.
PfiftflfilsV S0 (ff	(ffc le	ia sicer: aa rkajižk» proti papilarni raraosti po 87*7« Ea vknjižbo sploh g® S1///« aa »kspiio la p®r©§te m
Ar^OclO|lICi	51l»jII|0 57*7, ** m essfeal krožit po ®7*. Madama ispssojnje aa sastevo vrednostnih papiijev, Böigere pri èmgik tearath sswsÄ
prevzame pae*jilaise e s?*š* &s8 p®# psvraitri getovih rtrelker, ki pa nikdar na presegajo 7 kron. Prošnje s» vknjižbo dela poiojiiaisa ferasflate, steka piala lei '
Uradite nm S	to*1*** °* ®. m *** &»p©Mne fa »sako soboto Od 8. do 12. are dopoldne IsraemH pretke. V esadaik ram ee sgs
Pojasnila SS datalo ** P»**!* prsfosa**!* vsak đelavaik «d S. de 18. ar® dopoldne ta ed 2. do 6. sre popoline.
fSP» Pssolilalsa Sata ftidl na razpolago VosssSe tanahne eefeiralKÜM.
>lna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
ra@§§fr©t?aü@ «Irm a s ne©®* satteso
Obrestuje hranilne
4U
od dneva vloga d® dneva vzdiga. Rentni davek plaèa poiojllniea
Dal« posolilo
na vknjižbo, na osebni kredit in na zastavo vrednostnih listin pod zelo ugodnimi pogoji. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne
za stranke vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne.
-Posojilnica daje tudi domače hranilnike.-
1 lastni hiši CHotei .Pri belem volu’? v Celju, Graška «—ti Ciiiadstr.
Izdajatelj ta založnik: KonsordJ »Straža,"
ITisk Šakama sv« Krila s Maribor».
Odgovorni urednik: Franjo Zebot,