107. številka
Ljubljana, v sredo 10. maja 1905.
XXXVIU. leto.
infczia raak dan »večer,  liimSi nedelje In praznike, ter vetfa po pošti prejemam aa avatro-ograke dežele aa m leto 26 K, aa pol leta 18 K, aa četrt leta 6 K 60 h, u en meaee  S K SO h.   Za Ljubljano ■ polivanjem na dom aa ves )to 2* K,  « pol leta  1* K, za četrt leta 6 K, za en meaee * K. Kdor hodi aam ponj, plača za vaa leto 22 K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, za en meaee 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko vec, kolikor «ra5a poštnina. — Ka aaročbe brez istodobne vposUjatve naročnine ae ne ozira, — Za oznanila ae plačuje od peteroatopne petlt-vrste po 12 h, Se ae ae oznanilo tiaka enkrat, po 10 h, če ae dvakrat, in po 8 h, Se ae tiska trikrat ali   voftrat — Dopfal t/A i« izrole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah št. 6, iu sicer uredništvo v I. nadstropju, npravništvo pa v pritličju. — Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,
oznanila, t. J. administrativna atvarL
„Slovenski Narod" telefon 8t. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
Razdobje v hrvatski politiki.
V Zagrebu, dne 9. maja. Politične razmere na Hrvatskem niso bile rocrda še nikdar tako nezdrave, kakor v zadnjem času. Razne stranke in strančice rasto kakor gobe po gorkem spomladnem deiju iz tal, a vkijub temu vlada v našem političnem življenju skoro popolno mrtvilo.
Ko ee je pred leti ustanovila enotna stranka prava, je ves hrvatski narod stavil v njo največje svoje nade, a jedva je poteklo leto in dan, že se je izkazalo, da so bila vsa pričakovanja, da se z ustanovitvijo enotne stranke prava izlečijo nezdrave politične razme?e v trojedni kraljevini, \ reoptimistična.
Tok hrvatske politike je slej ko prej tekel po istem dobro izvoženem ru, opozieionaloi so krepko zabavljali proti vladi, niso pa se mogli odločiti k odločnemu dejanju in energičnemu nastopu, takozvana »narodna stranka« pa je smatrala za višek politične modrosti in za svojo najbolj zislužno delo, ako je smela e.;p in robčko tiščati kolesa pri vladnem voze.
Poslano: te stranke so bili od Dekdsj poslušni mameluki vaakojake vlade, ki se niso nikdar osmelili, da bi se, bodisi v saboru ali na skupnem državnem zboru, postavili odločno v bran proti Krivicam in nasil-r.ostim, ki so jih sosebno v zadnjem času vedno drzcviieje izvrševali Ma-Jjari na hrvatskem narodu in hrvatskem jeziku. Ni se torej čudit*, da so se ti »narodni zastopniki* smatrali zgolj za hladne marijonete, poslušne samo ukazom in migljajem iz Danske palače, o katerih je bi! veB narod prepričan, da niso sposobni za nobeno samostojno, kamoli še odločno akcijo!
Toda tudi dandanes a« še gode, kakor se zdi, Čud?!
»Hrvatska narodna stranka«, o kateri so ziobni jeziki, s kefcim pra-
vom, ne maramo preiskovati, trdili, da jo brezspolna in »lucus a non lu-cendo«, se je nepričakovano vzbudila iz političnega mrtvila, odkrila je po dolgem Času v sebi de nekaj hrvat skega duha in čuvstva in jela nastopati v obrambo Hrvatske in hrvatskega jezika.
Pri adresni debati na kralja v ogrskem državnem zbora je dr. Nikola Tom&šić v imenu »Hrvatskega kluba« podal naravnost energično izjavo, zlasti ako se upošteva, da so doslej hrvatski poslanci v Budimpešti samo ponižno prosili, a nikdar odločno zahtevali svojih pravic.
Tomašić je v svoji izjavi zahteval, da se naj spoštujejo prava Hrvatske in Slavonije, zlasti pravo hrvatskega kot službenega jezika, ki mora priti v veljavo tudi v vojski, ako se leta preosnuje nanarodni podlagi.
Najinteresantnejše pa je to, da je Tomašić izjavi), da hrvatski poslanci ne morejo glasovati za adreso, sklenjeno od državnozborske večine, ker se ista ne ozira na gori označenehrvatske zahteve. To je menda prvič, da Hrvati v Pešti glasujejo proti večini!
Ta nepričakovani nastop hrvatskih poslancev je seveda vzbudil povsodi spiošno pozornost in se zlasti v političnih krogih živahno komen-tuje.
Midjari &ami, ki so videli doslej v Hrvatih kova Tomaš ćt Josipović in dr. samo poskusne svoja sluge, so silno iznenađeni.
Fran K o s z u t h , vodja neodvisne stranke, je priobčil v »Magvar orszagu« tem povodom Član- k, v katerem izraža svojo nezadovoljnost o tem nastopu hrvatskih poslancev in jim pove v obraz nekaj prav grenkih. »Ne smatram za svoj poziv, da tu tolmačim nagodbe iz leta 1868. Vem pa, da se hrvatski narod pritožuje najbolj zbog
tega, ker lastna banska vlada krši ta zakon. Tej banski vladi pa so bili najmočnejša zaslombabaš oni gospodje Hrvati, ki so sedaj na nam nasprotnem sta-1 i š č u .«
To je vsekakor hud  poper bivšim pokornim Khuenovim služabni kom, dasi se mora  priznati, da so Kossuthove besede popolnoma upravičene.
Hrvatski poslanci so morda ža uvideli, kako klavrno in sramotno vlogo so doslej igrali v Pešti, ko so se poslušno klanjali vsakemu mogotcu Morda so sedaj našli toliko narodnega ponosa, da se hočejo v tem oziru spreobrniti. Želeti bi to bilo, s&j je baš sedaj najugodnejši čss, ako hočejo izvojevati Hrvatje zase istih pravic, kakor Madjari!
D*nes ja govoril, kakor sporoča telefon, stari Madjaron Josipović v drž. zboru v Budimpešti hrvatski. Najli bo to znamenje boljše bodočnosti, kdo mere to trditi?!
Izručeni n&ei Hrvatski bi pač b 1? želeti, da se v njeno obrambo zbere vsi njeni sinovi!
Vojna aa Daljaem VziokiL
Nov   pohod vladivostoškega brodovja.
Iz Petrrgrada se poroča: General L i ne vi č jo poslal 7. t. m. carju Nikolaju to le brzojavko: Pomorski kapitan baron Roven je odplul na b?oji torpedovki v s?rho rekognesci« ranja na japonsko oba), zažgal dve miiji od rta Sutsuki neko japonsko jadrnico, koje preje izkrcal njeno pos&dko na kopno, in končno zajel 15 milj od japonskega obrežja neko drugo japonsko jadrnico, ki jo je kot dober plen privedel sabo v Vladi-voatck.
O eskadri admirala Rožestven-skega.
Is Hongkonga se brzojavla: Tu sem  prispeli  nemški parnik »Neu rriiikn« pripoveduje, da je videl v
petek ▼ bližini zaliva Kamrank 47 ladij, med temi 20 vojnih ladij. Parnik »Haimann« je videl istega dne v bližini A moja neko japonsko kn-iarko, ki je plula v smeri proti jugu.
»Agence Havas« pa poroča iz Saigona: Rusko brodovje, ki je od-plulo iz zaliva H o n k o e proti jugu in se ustavilo v nekem drugem zalivu, so našle opazovalna ladje francoskega admirala Yonquieress.
Admiral Rožestvenski je obljubil, da bo takoj dvignil sidra in odplul.
Izkrcanje japonskih  vojev v zalivu Posjet.
»Novoje Vremja« poroča iz Har-bins, da je neki japonski voj zasedel vas O m o z o, ki se nahaja 160 kilometrov vzhodno od Kirina ob veliki mandarinski cesti. Japonoi so najbrže prišli s korejske strani, ker je došlo Bemkaj zanesljivo poročilo, da se j a močna laponska armada izkrcala v zalivu Posjet, južno od Vladivostoka. General No k i skuša, kakor so dognale ruske poizvedbe, na Bličen način obiti rusko krilo, kakor je to storil v bitki pri Mukdenu.
»Novoje Vremja« pravi, da bo prebivalci v okolici Orno za pod vplivom angleških in ameriških misijonarjev zelo naklonjeni Japoncem.
Z mandžurskega bojišča.
L o d i ž v n a k i j, dopisnik »No vega Vremena«, poroča iz Mami-kaja: Glavne japonske vojne sile se zbirajo ob reki Liao. Japonski sprednji voji prodirajo proti ruskemu desnem krilu po veliki cesti Faku-men-Bašienšen. Japonska konjenica je stopila v ofenzivo in je 4. t. m. potisnila s pomočjo pehote ruske sprednje voje proti severu.
Pomen te akcije še ni dognan. Istega dne je japonska konjenica nadlegovala naše predstraže pri postaji Šahedzi. Ob mongolski meji se nahajajo močne hunguške čete. Japonci rabijo sinmintinsko železnico kot svojo lastnino. Prevoz vojsk, streljiva in živil se vrši v velikem
obsegu, valed, t*ga je japonska armada že popolnoma izpolnjena.
Sodim, da se sedanja tišina bliža svojemu koncu in da se v kratkem prično novi boji.
Iz Sitijazo pa se poroča: Ruski voji na levem krilu si 5. t. m. na gorskem prd&za S u g o J i n g naleteli na dva japonska bataljona s šestimi topovi. Pred ruskim levim krilom se baje nahajajo znatne japonske vojne sile.
Japonci so sedaj tako oprezni, da našim patruljam ni več mogoče predreti linij sovražnih predstraž.
Številnost japonske vojske.
Dopisnik »Novega Vremena« po* roča izHnnčniina, da je japonska armada zopet stopiU v ofenzivo in ceni japonsko armado na 290000 do 320000 mož. Ako bi se pa za hrbtom armade nahajajoči voji nadomestili z novimi rezervami, kakor pri Mukdenu, mora se račuaiti, da znaša število japonske armade 390000 mož. 120 vrst severozapadno od Can-tufa se je pojavil močan hunguški vo>, ki mu poveljuje četnik Časuba.
Zamenjava ujetnikov.
»Dai!y Telegraph« poroča is Tokia 9. t. m.: Meseca decembra lanskega leta je Japonska po posredovanju poslanika Združenih držav v Petrogradu ponudila ruski vladi zamenjavo ujetnikov. Pred nekaj dnevi je francoski poslanik v Tokiu v imenu ruske viade sprejel to ponudbo.
Nemški cesar o rusko-japon-ski vojni.
Nemški cesar Viljem je pri za-priseganju rekrutov v Wiihclms-havnu pred nekaj tedni imel govor, ▼ katerem je govoril o japonskih zmagah, o zmagah poganskega naroda nad kristjanskim. Rekel je: Iz japonskih zmag se ne sme sklepat i, d a j e B u d d ha večji od Krist s. Ako bo Rusija poražena, je to dokaz da stoji rusko kristjan sto na slabih nogah, Japonci p a-d a i maje pokazati
Pcžigalka.
Spisal * * * »Ha, že zopet mlaj! Kaj »T;? je? Nepoznana strast me mi kasti, viečo me iz stsnic?, tja v sosedno va*, h kozolcu, k tktdnju me sili! — Ob ognju bi se reda naslajal?, pcž&r bi mi razvedril srce, umirii meje neznansko hrepenenje. Doigo l*z ni go-re'o! O, kake muke sem trpela! Strast krotiti je najtežavnejše delo na 87etu. Strast is zmaj, ki svoje nenasitno žrelo odpira ter hoče in mrra imeti svojo žrtev. In imr* jo ! Oh, uboga j.*«! Dvanajstkrat se je že zgodil O, trin^jstič se bo, se mora! Ne3rečsa irinut* za druge, zame — srečna. Strast n&sititi je nebeška slast; zadostiti strahovitima nagn?,-niu. ki mi rasjeda mozog in mrči, ki mi ne da epati ne bdeti, ki me geni kakor desetega brata, kekor Ahasrerja, ki mi ne da miru ne po dnevi — ne po noči, ne doma — ne v cerkvi, — nikjer, — nikjer . ..
A vendar je prenevarno. Koga naj ljudje sumijo? Onega kolarja ni veČ, onega demokrata. Zaprt je bil po nedolžnem. Nj^ga so vsi dolžili; le par prijateljev je imel, zato je odšel daleč, daleč proč. H*, kaj bi ee bala, saj ženake ne bo ninče sumil; komu bi to prišlo na pamet. Ženske ne požigajo! Tako pa že celo ne: bolne, blede, suhe kot vitra. Brez skrbi sem, torej na delo!
Malo žganja; žganje ne bo škodovalo. Žgani« da moč, žganja da pogum, prežene strah in grozo. — Zadosti! Kako peče, kako smrdi — in vendar ga imam tako rada; sovražnik je moj in vendar ga ljubim.
Še premalo korajže! NiČ! Kaj če me zalotijo? V trgu že glave stiskajo i morda r&ene sumijo; grdo mo t se gleda, vse: mlado in staro, Kaj bi porekla mati? Kaj sestra? Nič jih ni prida: kaj naj poreko? Farška kri se pretaka po mojih žilah, fatška krt požiga, ne jaz Farji so nas pripravil; ob v*e>, vse; premoženje, poštenje\ vse so nam vseli. Vsak dan so igrali. Igrali a kartami, hazard so igrali. Mati je ku
hala in cvrla. Vae so požrli in popili;
farji so žrli in--in ... . Vrag
jih vzemi vse; nekaj jih je že; vse, tudi župnika — polufrratn povrh. Oče — poštenjak — je še?, ni se povrnil več; umri jo t*m v deveti žup nijl; umrl nag!~, skrivnostne smrti. Blagor mu; ima vsaj mir in svoj dom, česar mi vsi pogrešamo.
A kaj čfekam še? Tajna meč me žene, iti moram! Dva peklenska stroja morata z menoj! Papirnata škatljicec, na dnu žvepla, v žveplu svečka; to mora goreti, goreti, ko bom že zopet nazaj v ljubi samostni kv čioi. Klobase za pse ne smem pozabiti ....
Prijazen več* r danes; zares kakor nalašč. Kam naj grem? V trg ne, biizu trga ne. Tu je že povsod gorelo, to io vse preveč navadno zarae. Kaj posebnega! V Aslje, tja skozi gozd v dolino. Tam bo nec^j gorelo — in ne bodo kar zagledali. Juhe!
No pes, kaj boš lajal; tu imaš klobaso, pa molči! Zdaj pa le hitro sveče prižgati! Na Medvedov k ozrlo v   mrvo eno,   drugo   v Cvekov
skedenj med slamo. Tako! Brž odtod
— proč — domu!
Ne morem dalje, noge ne puste. Trde so kot kamen, težke ko svinec. Moram si odpoČiti. Tu ob gozdu sa usedem; lahko gledam in se radujem.
Ha! kozelc gori! Crni dim se dviga kvišku, temnordeči plamen se liže skozi streho. Ja že zunaj! Krasen prizor! Vse še tiho. Glej! drugi curek sivega dima z jasnim plamenom, ki sika kvišku proti nebu; kako šviga in vžiga, nebo se žari s krvavo zarjo, trauiovje poka .. . Gospodarsko poslopje gori! Dobro; vrlo! Ogenj! ogenj! je zavpil nekdo. — A, to vrvenje, vpitje, jok in stok — peklenska slast. Danes se je hočem naužiti, naužiti do cele, dosita.
Čuj, plat zvona bije! Ksko tužno
— a zame kakor velikonočno potr-kavanje. Kaj me tako pretresa? Kakšen strah — uj! Požarna br^mba iz trga hiti; kam se naj skrijem ? Ne morem z mest-; nuge, moje noge! Dr rili so mimo; nihčo me ni videl, dobro je to.
Oj, kako gase! Pustite, naj gori! cela vas naj pogori!   A, kaj je to?
Kdo se približuje? Svitlo čelado, bleščeče orožje ima! To je orožnik. Že me je zagledal, k meni gr/», govori z menoj,   kaj naj bi mu rekla?
Jaz nisem požgala, jaz že ne! r> n \ tukaj sedim in ne morem naprej. Kolar je požgal, kolar, demokrat; bežal je pravkar mimo mene. Ns verjamete? Kaj — kaj jemljete ia torbe? To je železje! — Roke naj vam dam? Kako je to mrzlo, železen rožni venec — in kako to skeli. Ne, ne — pustita me, saj ne uidem,
— ne morem.
D», jaz — jaz sem---jai
— sem — — po — žigal — gaika!
— Demokrat je bil in je nedolžen; čisto nedolžen. Dvanajstkrat sem utekle; vse vodila za nos; trinajst č ni bilo sreče; nesrečno število trinajst.
Dovolite, naj se naslonim ob drevo! —  Slabo  — oh — slabo —
--Pokličite koga! Ne vidim več;
vrag — joj — sam vrag; sluh — me
— je — zapus — pustil; vrag! U — mi — — u — mi — — ram!«
mnogo k r i s t j & n s k i h čednosti Dober kristjan, dober vojak! Tudi pri nemškem narodu je kristjan s t vo v slabem stanju in on, oesar, dvomi, Če bi imeli Nemci t slučaju vojne sploh Se pravico, prositi Boga za zmago, priboriti si jo od njega v molitvi, kakor Jakob ▼ boju z angelom. Japonci so božja šiba kakor nekdaj Atila in Napoleon. Mi moramo skrbeti za to, da tudi nas ne bo Bog s tako šibo kaznoval.
Parlamentarni položaj.
D u n a j, 9. maja. Nagodbena komisija gosposke zbornice je imela danes sejo, kateri je prisostvoval tuđi predsednik gosposke zbornice knez \Y i n d i s o h grliti. Razpravljalo se je o carinskem tarifu, o ogrski krizi in o vplivanju iste na Avstrijo. Vsi govorniki so poudarjali, da je ohranitev gospodarske skupnosti potrebna. Ravno-tako se je naglašalo, da je potrebno, da se ohrani skupnost v armadi z ozirom na stališče monarhije kot velesile. Vsekakor pa naj bo avstrijski parlament pripravljen na vse eventualnosti, da se Avstrija in njeni gospodarski interesi za vse slučaje obvarujejo škode.
Ogrsko-hrvaški državni zbor.
Budimpešta, 9. maja. Posl. Josip o v i ć je v svojem ncadjar-skem govoru izjavil, da je svoj govor zato začel hrvaški, da se ne pozabi pravica, ki jo daje čl. XXX. nagodbe iz leta 1863. hrvaškim poslan* cem, da namreč smejo v skupnem državnem zboru hrvaško govoriti. Nadalje je izjavil, da stoje hrvaški poslanci na strogo zakonitih tleh ter ne pripuščajo tujega vpliva, temuč le želijo, da pride ogrsko državno prave, ki je del hrvaškega prava, do popolne veljave. — Potem je sledil že dolgo pričakovani govor posl. grofa A p p o n y i j a. Izjavil je takoj v začetku, da se hoče obrniti od velikega bojnega polja, na katerem se liberalna stranka in koalicija med* sebojno pobijate. Polemizoval je rajši z izjavo posl. dr. pl. T o m a š i ć a in z današnjim govorom posl. J o s i p o-v i ć a. Rekel je, da bo koalicija pravicam Hrvaške ravnotako pridobila veljavo, kakor pravicam Ogrske Dolžnost hrvaških poslancev pa bi bila, da bi se bili potegovali za mad-jarsko poveljevanje v madjarski armadi ter zastopali svoje lastne pravice v mejah ogrske armade. Toda izjavljati, da je nemški jezik za armado pravi, zase pa obenem zahte- | vati hrvaščino, je popolnoma nepra-vilnjO.-Ogrsk« se bo brez pomoči Hrvatov borila za uveljavljenje svojih pravic. V tem vprašanju pa bi moralo pravzaprav vladati bratstvo med Hrvati in Madjari. Ako hočejo biti Hrvatje deležni sadu, morajo tudi kaj prispevati, da se sad do3eže. O liberalni stranki je izjavil, da je do-igrala ter mora zginiti s površja. P o-polni mir v deželi nastopi šele tedaj, ko se izvede pro-
Koristka.
Povest. (DaljeJ
Molče je Olga prikimala. Naslonila se je ob zid in mirno pustila, da je Jaklič vzel v svojo roko tudi njeno drugo roko. Pristopil je nekoliko bližje k nji. Žar njegovih pogledov je bil tako močan, da je Olga povesila oči. Zdelo se ji je, kakor da je izgubila svojo lastno voljo, kakor da je padla v Jakličevo oblast.
„Čez nekaj dni, Olgica, dobite podobo. Knez Porcia mi je zanjo ponudil 100 goldinarjev, a jaz mu je nisem dal."
„Kaj — meni hočete dati to sliko ?" Olga je to vprašala s takim naglasom, kakor da bi se bilo zgodilo nekaj neverjetnega, nekaj takega, Česar ne bi niti v sanjah mogla misliti.
„Vam, da, Olgica," je šepetal s svojim mehkim glasom Jaklič. „Za Vas sem jo slikal, mnogo tednov sem jo delal. Ali veste zakaj?"
Stopil je tik nje in jo gledal tako goreče, da je zatrepetala.
g r> m neodvisne stranke, namreč personalna unija (Takih ovaoij če menda ni bilo v abornioi, kakor bo se prirejale grofu Apponviju po tej izjavi) — Odgovarjal mu je ministr&ki predsednik grof T i s z a, ki je zagovarjal program liberalne stranke. Končno je govoril še rumunski poslanec Vlad.
Kriza na Ogrskem.
Budimpešta, 9. maja. Liberalna stranka je imela danes sejo, kateri je prisostvoval tudi ministrski predsednik m vsemi člani ministrstva. Sklenilo se je, da stranka nujno prosi vlado, naj ona prosi na najvišjem mestu za odstavljenje, da si stranka zopet pridobi nekdanjo akcijsko svobodo.
Budimpešta, 9. maja. Politiki imajo zanesljive znake, da se kriza v prihodnjih dneh reši. Le mi nistrski predsednik in ž njim eden ali kvečjemu dva člana zapuste ministrstvo. Na mesto grofa T i s z e se pokliče politik izven državnega zbora. O takem načrtu se je razpravljalo v današnjem ministrskem svetu, ki se je vršil istočasno s sejo državnega zbora.
Budimpešta, 9. maja. Grof T i s z a je brzojavno poklical bivšega reškega guvernerja pl. Rosznerja v Budimpešto. Roszner je baje določen za naslednika grefa T i s z e.
Nemiri na Ruskem.
Varšava, 9. maja. Policija je našla v stanovanju nekega delavca dve bombi ter zaprla delavca, njegovo ženo in neznane revolucionarje, ki so bili v stanovanju skriti. Po aretiranju je nastala demonstracija. Tajni policaj Matinšek se je demonstrantom skril v cerkev, vendar so ga razjarjeni delavci zalotili ter z noži umorili.
Petrograd, 9 maja. Minister notranjih zadev baje namerava za ljudsko zastopstvo ustanoviti svet deželnih stanov kot nižjo zbornico, docira bo državni zbor nespremenjen tvoril višjo zbornico. Volitve v svet deželnih stanov se bodo vršile s pomočjo zemstev in mestnih uprav. Poslanci, ki jih bo 550, dobe imuniteto. Izvoljeni bodo na tri leta. Nekaj poslancev imenuje tudi vlada, a predsednika imenuje car izmed poslancev. Nižja zbornica bi imela pravico sprožiti nove zakone, interpelirati ministre, razpravljati o državnem proračunu. Predloge nižje zbornice pridejo pred državni zbor.
Vstaja na Kreti.
Rim, 9. maja. Brez usodnih posledic ne bo mogoče poravnati sedanje krize na Kreti. Varstvene velesile stoje z drugimi velesilami vred na stališču, da se morajo najprej vstaši podvreči, in šele potem bo mogoče začeti pretresovati različne želje, ki so jih naznanili Krečani. Večino zahtev seveda ne bo mogoče izpolniti.
Carigrad, 9. maja. V vasi Melidoni je načelnik vstašev, Birakis, obkolil večji oddelek orožnikov ter
„Ker vas imam rad, Olga, tako rad, da tega niti pojmiti ne morete."
Kakor omamljena je slonela Olga ob zidu. Jaklič je stal tako blizu nje, da je čutila njegov dih in slutila nemirno utripanje njegovega srca. A ni se mogla ganiti. Tedaj pa je Jaklič spustil njene roke jo objel, in pritisnil k sebi in se s svojimi vročimi ustnicami približal njenim ustnam. Naglo je dvignila roke in hotela z njimi pahniti Jakliča od sebe, ali njena volja je omahnila, roke so se, da sama ni vedela kdaj, oklenile Jakličevega vratu in njena duša se je topila v razkošju prvega poljuba.
Veter je bil potegnil po stopnicah in upilmil borno lučico, ki je razsvetljevala vežo. To je Olgo in Jakliča prebudilo iz njiju ljubezenskih sanj in ju opomnilo, da je čas, iti v sobo.
Večer je bil za vse zabaven in vesel, izvzemši Olgo. Seveda se je govorilo največ o sliki. Olga je pa bila malobesedna a nemirna in je komaj poslušala Živahne pogovore. Vedno se je njeno oko obračalo na ono stran, kjer je sedel Jaklič, ki je bil ta večer
jih razorožil. Potem jim je dal na prosto voljo, ali se hočejo pridružiti vstaftem ali pa se vrniti v mesto. Več orožnikov se je rajši pridružilo vstašem.
Dopisi.
Iz Šmarja-Sap pod Ljubljano« Hinavskemu dopisunu v sobotnem „Slovencu" se zahvaljujem za reklamo o moji otvoritvi gostilne. Revež sem pozabil, da izhaja Še „ Slovenec"t v katerem bi seveda moral obvestiti, da otvorim slovesno s plesom na Sapu gostilno. PaČ hvala lepa tebi, dragi do-pisunče, da si me rešil, samo škoda, da te nisem videl med plesalci, ker tvoje nožice so še brhke kot od srnice. A potolaži se, saj se bode še plesalo in tvoji želji ustreglo, saj nisi še vsega zamudil, za kar ti že pravočasno povabilo pošljem. Dalje vidim, da bi ti bil jako sposoben za službo obč. redarja; slišim, da bode takoj mesto prazno, ko bode novoizvoljeni župan to zahteval, samo pazi, da pravočasno prošnjo vložiš. Sabljico in kapico ti bodem že jaz preskrbe! od Ančke, katera jo je bila za letošnji predpust kupila pri starinarju za Ljubljanico svojemu. Zaprisežen kot redar pa bodeš moral resnico, a ne laži poročati o tepežih v gostilni. Da je se vedno vodovod v Smarji zamrznjen, se ne jezi, ker žeje ne trpiš, saj vinski si brat, ga piješ z manoj rad. Ne skrivaj se za plaščem, pokaži se, kajti gradiva iz prejšnjih veselih dni dovolj. Bodi zdrav do svidenja! Le korajžo fant, kot na kresni večer, z imenom torej na dan, podpiši se, ako pišeš resnico. Ivan Rakoše.
Iz Mirne na Dolenjskem.
Dne 30. aprila so župan Strah odložili župansko orodje in izročili mi-rensko trdnjavo novemu županu Mar tinu Kolenou. Strah je kot mirenski Župan vladal 3 meseoe in 24 dni. Kaj se je revež podstopil, ker je moral vedeti, da ni zmožen. 0*i se je učil in naučil keža strojiti. Zato naj le zdaj dobro kože stroji, da bo bolj fino usnje, županski stolen naj pa le pusti v miru, ker ni zato, ker je premajhen in ker ni zmožen. Dne 5. januarja 1905 je bil strah izvoljen za župana za tri leta do 5. januarja 1903, no in zdaj imamo pa že drugega bolj velikega. Koliko jih še bo do 5. januarja 1908, ne vemo; 22 jih je še za rezervo pripravljenih, in če bo vsak vsaj tako dolgo kakor Strah, potem bodo vsi zasedli županski sto-lec in ga vsi bolehavi odložili. Edino naš liberalni Ludovik Koračin je pa vseeno županoval nad 20 let in ni zaradi bolehnosti odložil županstva ter je še zdaj zdrav podžupan. Klerikalni odborniki, slabo jo režete, ker se še sami med sabo ne sporazu mete, da ne morete enoglasno župana izvoliti. Župnik Kocjančič, veliko ste trpeli in nagovarjali v TehabojU, da ste dosegli, da so 30. aprila izvolili Župana Martina Kolecca. Mi Vam bomo vseeno vedno v nasprotno stran, ker vemo, da Vi prav ne ravnate z nami, mi nismo vaši sužnji. Kaj pa pot so vam že naredili do Bunkar-jevega Janeza liberalci? O, niti eden se Vam ni dotaknil in se ne bo, le vidva sama dehjta pot, če jo hočeta imeti; saj bo samo vama v korist, nam nič. Kaj ste pa naredili Zidarjevemu Naoetu iz Tehaboja, da vam ie 12 decembra 1904 z volišča ušel ? Župnik Kocjančič, le vedno tako naprej, da bomo imeli vedno kaj p;sati!
Kmet.
Iz Metlike. Čitali smo v »Slo venskem Narodu« z dne 2. maja 1.1. glede prometa z vinom v krškem okraju v primeri z drugimi vinorod-
ves izpremenjen, šegav in zgovoren, tako, da so se na tihem vsi čudili in je Lipe slovesno obljubil, da zloži strahotno balado o črnogledem pesimistu in zanikovalcu življenja, ki je hotel časih samo videti kri, katerega pa je prvi uspeh popolnoma zmedel.
„JakliČ", je oznanjal Lipe z gromkim glasom, „ti si krvoločen tiger, ki ga je častitljiv misijonar z ginljivim ogovorom spreobrnil, da je postal ve-getarec. O tem zložim prav gotovo posebno ginljivo pesem."
„Ti si pa tak pošasten pesnik,u je odgovoril Jaklič, „da bi se najne-dolžnejši vegetarec prelevil v krvoločnega tigra, Če bi moral citati tvojo pesem."
Po večerji je prišel za Jakliča kritičen trenotek. Lipe, Sodar in drugi so spoznali, da so žejni in hoteli poslati po vino. Rozmanka tega nikakor ni hotela dovoliti. Družba je nato sklenila, da gre v gostilno in vabila Jakliča, da da naj gre ž njo. Nekaj časa se je Jaklič branil, a kmalu je začel omahovati. Olga je to zapazila. Hitro je stopila k njemu in mu povedala nekaj na
nimi kraji na Kranjskem in se začudili, kako krasno uspeva trgovina z vinom v krškem okraju, nasprotno pa v metliškem okraju o vinski trgo vini nič ne vemo, in vinorejoi svoje lepe nove nasade dan za dnevom zapuščajo in se izseljujejo v daljno Ameriko. Kako je to žalostno, posebno ako se preišče kvaliteta teh belokranjskih krasnih vin, kako ao finega okusa in prijetne vinske ki-slobe, a se vkljub temu dovolj močna kupčija tu ne more oživeti. Samo tri kupce iz tujega kraja poznamo, da so tukai letos kupili vina, in sicer so to g. Benedik, posestnik in gostilničar pri Sv. JoŠtu pri Kranju, *i je kupil tu več belega vina in jako fino pristno portugalko; g. Anton Zupan, gostil ničar v Ljubljani, Stari trg, e tudi pred nekaj dnevi kupil is najbolj sloveče vinske gore (Vidošiče) j%ko fioo belo vino in kavcine Črne ter gosp. župan in posestnik iz Žužemberka, ki je kupil letos tukaj j&ko dobro belo vino. Ti gospodje kupci so nam obljubili, da bodejo to vino tako pristno točili in prodajali, kakor so ga kupili, torej prepuščamo slavnemu občinstvu sodbo, da presodi, če je tudi sedaj belokranjsko vino najboljše in najfinejši pridelek kranjske dežele, zUsti ako je vino iz sortiranega grozdja (specijaliteta) A vse to je zastonj, ker nimamo do Metlike ugodne z?eze, o železnici se niti ne predrznemo govoriti. Niti d žavne ceste nimamo, da bi bili v ugodni zvezi z novomeško železnico. Imamo državno cesto do Novega mesta, kjer 89 je pa iožje ubiti, nego pa vino voziti; lansko leto se je nekdo ubil, letos se je poštni voz prevrnil, da Be je ves razbil in ko bi bil še kdo v njem sedel, bi se bil najbrže tudi ubil. Človeku se mora res studiti, da mora živeti tukaj v takih razmerah, in ni se čuditi, da se ljudje izseljujejo. Država in dežela nas zapuščata in nočeta skrbeti za najbolj potrebne stvari, in med temi je gotovo za vsak gospodarski napredek prva stvar ugodna komunikacijska zveza, namreč lepa cesta. Že veliko let nam de lajo železnico in prelagajo nam državno cesto od Novega mesta do Metlike, ali le vedno na papirju; ne vemo, zakaj nam je dala država in dežela za obnovitev opustošenih vinogradov brezobrestnega posojila, če se noče skrbeti za ugodno cesto ali železnico, da bi mogli naše pridelke ugodneje in ceneje transportirati v druge kraje. Gospod dopisnik nave-vedenega članka naglasa tudi, da se je čuditi našim vinorejoem, da se ne lotijo z razprodajo domačih vin v steklenicah. Imamo vina posebno letoa za v steklenice, ali dokler ne bode ugodneje komunikacijske zveze z novomeško železnico, je vse učenje, nagovarjanje in pisurjebtb v povzdigo vinske trgovine za nas Belokranjoe brezuspešno. Pripoznamo pa, da smo vsega tega nekoliko tudi ssmi krivi, da ne dosežemo v korist gospodarstva pri oblastvih nič in da nas ta prezirajo. Pri nas je tako: če je kaka volitev, hočejo biti vsi odborniki in zastopniki različnih funkcij, delati pa nič; drug drugega pobija, in kar je najžalostnejše: v lastni stranki se pobijamo med seboj, da smo potem politično omamljeni in nesposobni ter nesložni.
Iz Vipave. Vedno bolj se zanima slovenska javnost za vojaški avan-cement, ker od leta do leta narašča število Slovencev, koji se posvečajo vojaški karijeri in tako pomnožujejo vrste rodoljubnih oficirjev v naši armadi. Tudi v naši vojni mornarici je nekaj Slovencev, med drugimi tudi rodoljub, v slovanskih krogih v Pulju visoko-Čislani gosp. Anton Vrtovec, kateri
uho. Jaklič je nato vrgel svoj klobuk, ki ga jc imel v roki, na mizo in kategorično izjavil, da ostane doma.
Ostal je res doma in sedel z Olgo sam v Kobetovi sobi. Rozmanka je dremala v svoji kuhinji, Čakaj e, da prideta Matilda in njen krojač domov, vsi drugi stanovalci so bili odsotni. V hiši je vladal mir.
Olga in Jaklič sta se smejala in se objemala in poljubovala, vmes pa govorila o svoji ljubezni in o svoji sreči. O prihodnjosti nista govorila in nanjo nista mislila. Prevzela ju je bila sedanjost. Olgi se je dozdevalo, da so se odprli v nji vsi vrelci čuvstev in kakor omamljena opojne pijače je časih slonela na Jakličevih prsih. Tisto tajiustveno hrepenenje, ki ji je toliko Časa pretresalo dušo in napolnjevalo srce, tisto njeno neznanske hrepenenje, ki jo je navdajalo in ki si ga toliko časa ni mogla tolmačiti, ji je bilo zdaj jasno. Vse njene davne Želje so se zlile v eno samo željo, vsa ko-prnenja njenega življenja so se združila in osredotočila na ljubezensko srečo. Prvič v svojem Življenju so njene roke
je bil sedaj imenovan za kapetan^ redovne ladje (Linienschiflskapitan Naš rojak je sedaj na stopnji do k tre-admirala, je kakor rečeno naše gore list, potomec stare rodoljubne TrtovČeve rodovine iz Vipavskega Šmarja. Iz tf rodbine je bil že vojaški dostojanstvenik podpolkovnik pomorske artiljerije Filip Vrtavec, tudi vrl rodoljub, izboren ma tematik in priznan veščak v topnicar-stvu, sobojevnik in dober prijatelj bJo. venskega junaka, slavnega barona Če-Lovina, kateremu je tudi zibelka v Yj. pavski dolini tekla. Bil je tudi še iz \ rodovine slovenski pisatelj, Župnik M a-tija Vrtove c, kateri je spisal vencem prvo strokovno knjigo o vinorej; in še veliko drugih kmetijskih spisov in po istih bodril svoje rojake k napredku, zlasti v trtoreji in sadjarstvu in s svojim neumornim delovanjem tudi v istini visoko povzdignil vinarstvo na Vipav-skem. Njegov spomin je še sedaj med Vipavci, zlasti je nepozaben Sem-vidčanom, kjer je toliko let župnikoval in kjer se je s svojimi lepimi ustanovami ovekovečil. Omenjeno naj še bode, da je bil župnik Vrtovec skrajno radodaren in gostoljuben in poseben prija telj vojaštva, kar je neštetokrat dejanski pokazal, pogostivši kaj rad v tistih Časih skoro nepretrgoma v Italijo in nazaj skozi Vipavsko dolino korakaj U vojaštvo. Posebno sijajno je pogosti] enkrat cel bataljon našega kranjskega pešpolka št. 17. Ko je bataljon d 5el in se razvrstil na prostoru pred župni-Ščem, otvorila so se velika župn vrata in prikorakala je med strmeče in ugodno presenečene vojake cela v i Čvrstih šentvidskih mladeničev noseč p dva in dva na drogih velike čebre polne vina, za njimi so pa prišla zala dekleta z velikimi jerbasi polnimi kruha in svinjine. Prigrižlaj in dobra Vipavska kapljica je poživila kaj hitro izmučene vojake, oživila se je vesela nrav in kmalo se je na daleč razlegalo veselo petje in vriskanje naših slovenskih fantov. Med tem pa je zbrano Častni s poveljnikom na čelu vstopilo v žup-nišče in prisedlo k bogato obloženim mizam . . . Ta gostoljubni, patrijot: Čin župnika Vrtovca je baje zabilježen v lepih besedah v kroniki našega do mačega polka. Lansko leto je bil .sprejet v vojno mornarico župnika in polkovnika pranečak Milan Vrtovec. Mlademu rojaku želimo, da bi bila njemu sreča mila.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 10. maja. — Demonstracije v Zvezdi.
Vlada je kriva, da je Sohillerjeva proslava obudila v Ljubljani splošno ogorčenje, samo in edino vlada, ker je s'ovenske dijake prisilila, da so morali delati stafažo nemškonac nalni slavncsti. Toliko mora ved t; tudi najnevednejši vladni uradnik, da provzroči taka odredba splošno nevoljo, da bo vsakdo tako odredbo smatral za hotoma in namenoma vprizorjeno žaljenje slovenske narodnosti. Za to žaljenje dobe tisti, ki so je storili in zakrivili, že še svo odgovor. Mladina jim je odgovorila po svoje sinoči, ko je bila v »Ton halle« Schillerjeva slavnost. Med k slavnostjo je demonstriralo več sto mladih ljudi v »Zvezdi« in v bližnjih ulicah z »Živiot-khoi, s prepevanjem slovanskih pesmi in z žvižganjem. Policija je brez vseh težav preprečita vsak izgred. Prišli so prav po nepotrebnem tudi orožniki, kar je lju M
&ST Dalja v oriloai. ~W
objemale   moškega,   prvič    so i ustne v ljubezni gorele na moških ntl nah in ginevala je blaženstva v Ja cevem naročju.
Spominjala se je besedi, ki jih |6 bil pred davnim  časom  izrekel Jaklič in ki so seji neizbrisno vtisnile v i] min. V tej sladki uri, ko je pozabila na vse drugo, se je spominjala teh be sedi. Slonela je bila tedaj  v. Jakličem na oknu in govorila sta o sreči. Ttda je bil Jaklič rekel, da je sreča le hipna, da trajne sreče ni in da more biti sem in tam enkrat srečen le tisti, kdo: brez pomisleka vda svojim Čuvstvom il nagonom. Tedaj je  Jaklič na svoj ek-saltirani način trdil, da je prava sreča le na kmetih, ker živi kmet po svojih Čuvstvih. Pretepa se in psuje in sujc nožem in poljublja svoje dekle, ne zamori pa ničesar, ne zaduši nobenu-i Čuvstva, ne premaguje nobenega hrepenenja. Živo je Čutila, da je v teh nai rih mnogo resnice in to ji je dalo voljo in moc, da se je otresla vseh pomislekov in vse bojazni.
In tedaj je Jaklič upilmil luč in -Olga postala njegova. (Dalje prin)
Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 107, dne 10. maja 1905,
tako močno razburilo, da so se orožniki za nekaj časa morali umakniti. Prišli so pa zopet v Zvezdo in pre podili Ijuđ*. V začetku so pri tem z nemškimi hrulacijami provzročili občno nevoljo. Vzlio vsemu temu se ni ničesar resnega zgodilo in ko je bilo konee koncerta, je bilo tudi konec demonstracijam.
— Nunske sole na Slovenskem so najhujše ponemčevalnice in sa je v njih že na tisoče slovenskih ctrok raznarodilo. Dekleta, ki hodijo v druga šole, so vedno bolj izobražena, bolje vzgojena in tudi bolj na rodna, kakor gojenke   nunskih šol. To je tako znana resnica, da o njej ni treba govoriti.   V nunskih šolah se goji tercijalstvo in nemškutarstvo in se slovenski Ženski naraščaj sistematično zastruplja. »Slovenec« pa to zagovarja. Ne zagovarja samo terci-jalsUa, tudi nemškutarjenje, ali pa z duhovniško drznostjo taji.   Kar taji najoČ;tnejšo    resnico.    Pribili smo skandalozni slučaj, ki se je zgodil v nunski šali  v  Šmihelu   pri Novem mestu, kjer so nune  naučile slovenske kmetske deklice, da  morajo — nemški pozdravljati. A ne čudimo se taki drznosti.   Če ima kmetsko faie pogum trditi, da  zna čarati, potem je pač umevno, Če  taji  tudi znano in po pričah dokazano resnico, zlasti ker jo sme po naukih  Sv. Liguorija p :rdti celo s krivo prisego. Vzlic temu spoznavajo ljudje vedno bolj kvarni vpliv nunskih šol in kar je ? naših močeh, bomo vedno delali na to, da se to spoznanje  kar najbolj razširi.   Narod, ki nima narodnega ženstva, je  izgubljen; narod, čigar ženstvo se vigojuje v nunskih šolah, pa ne bo  imel niadar narodnega žeuslva.
— Častni občani na Jesenicah. Najnovejši zaveznik klerikalne stranke, zvesti »heilbruder« Pongratz na Savi pri Jesenicah, je te dni lovil podpisov za pritožbo proti izvolitvi častnih občanov. Ujel je ne ke*s klerikalca s tem, da mu je ob ljubil, da postane — občinski odbornik. No, pa se dolgo ni gotovo, če bodo Pongratiova drevesa zrasla do neba.
— Kongres slovanskih časnikarjev v VoZoskem-Opaiijr. Oai gospodje, ki ne bodo ostali ves čas, to je od 14 do zaključno 16 t. m. v Voloskem Opatij?, oziroma oni, ki ne bodo tamkaj prenočevali, se vljudno prcsijc, da bi to nemudoma naznanili na naslov: »Kongres slovanskih novinara v roke g. dr. Poslića, Volosko Opatija« — Na to adreso naj tudi po šiljajo administracije slovanskih li stov Časopise za čas, dokler bo trajal kongres. Kdkor čujemo, se namerava za predsednika kongresa vo liti ljubljanski župan g. Ivan Hribar. — »Društvo slovenskih književnikov in časnikarjev« je po svojem odboru imenovalo za svo,e delegate na glavni skupščini »Oirednje zveze slovanskih časnikarjev« gg : M a k s o Gotica, And. GabrŠČka, Fran Govekarja in Rasto P u -stoslemška, oziroma kot namest-: co gospo Min ko Govekarjevo. Društvo bo kandid.ralo v osrednji odbor gg. Miroslava Malovrha in Frana Govekarja.
— Miliarija v topli tke m obližju pri Novem mestu se
siri naprej in se je pojavila v vaseh Prapreče, Dolnje GradiŠe, Jurkovi vasi in celo v Bučni vasi. V Praprečah je v petek zvečer zbolela neka 301etna Ivana Kobe, ki je v ponedeljek umrla. Na novo je ib.lela njena sestra. V Dol. Gradišu se je bolezen lotila neke 201ctne Marije Strajnar. Vkljub temu, da se bo lezen širi na vse strani, se zdaj ni imenovan epidemični zdravnik. In kaj so obia&tva storila do zdaj v vsej bolezni? Samo to, da orožnik z bleščečim bodalom hodi po okuženih vaseh in da bolezen lahko r a z n e s e! A*to pa v kaki hribovski vasi kak prešič crkne, je takoj vse na negah in cela komisija se poda na »lice smrti«. In če kmet opasti prijaviti orknjenega prašiča, ga že bijejo vsi tozadevni
paragrafi  po  hrbtu!   Ako komisij* konstatira, da je imel crknjeni prešič epidemično  bolezen,  se prepovedo takoj vsi sejmi in se sploh odredi vse, da se epidemična bolezen ne razširi. Taka skrb je za prtšiče, a za ljudi? Za te bo ne zmenijo veliko. Samo »Slovenec« ve  povedati,  da se je ukrenilo vse potrebno, da se bolezen ne razširi.  Mu je gotovo Šnidovnik to naznanil.  Opravičeni smo zahtevati, da se prepove, da bi ljudje iz okuženih vasi v cerkvi prišli v dotiko z onimi iz drugih krajev, ker je tu največja nevarnost, da se bolezen razširi na vse strani, saj so tukaj ljudje mnogokrat natia čeni kot slaniki v zaboju. Tudi drugačno   nepotrebno   občevanje med okuženimi vasmi in drugimi kraji se mora prepovedati. Na ta način se da bolezen  omejiti, sicer jo bomo pa kmalu imeli v Novem mestu! — Naknadno se nam še poroča od včeraj: Epidemija v Praprečah strahovito razsaja. Od nedelje,torej komaj tekom dveh dni, so zbolele štiri ženske, od katerih sta dve umrli še pred navadno krizo.
— Inšpektor Frischf uradnik C kr. državnih železnic, ki živi od denarja po veČini slovenskih davkoplačevalcev, dela na Jesenicah z vso vnemo za vsenemško propagando. Ni čuda, da je morala država pri alpskih železnicah prekoračiti proračun za celih 90 miljonov kron, ker se njeni uradniki zanimajo bolj za politiko kakor za svoje uradne posle. Inšpektorju Frischu svetujemo, da naj bi se raje zanimal za škandalozna pota na Jesenicah, po katerih ni Človek varen življenja, ker jih je železniška uprava skoz in skoz nerodno zabarikadirala. Polovica tukajšnjih uradnikov pri žel. upravi se zanima za nacijonalno nemško politiko in vse to se godi pod upravo inšpektorja F r i s c h a. Mi pa danes vprašamo, kam gre ves denar, katerega plačuje država za novo železnico, ko so plačani de lavci tako škandalozno? Zakaj sc dovoli ta potrata z denarjem pri stavbi ? Naj si vendar ogledajo gospodje na Dunaju kako škandalozno se dela pri tej železnici. Vsaka stavba zase je tehnični monstrum. Z materijalom in denarjem kar skozi okno mečejo. Delavce pa odirajo. Kranjska industrijska družba je dobila zadnjič cele vagone železa pod škandalozno ceno, katero je stalo avstrijske davkoplačevalce drag denar, v stavbo bohinjske železnice. Ali plačujemo državljani razne Železne izdelke zato tako drago, da jih dobiva Lukmann za staro železo. Ali se gradi železnica le za to, da dela na naših tleh vsenemško propagando?
— Značilno« Prejeli smo uradni zavitek, ki ima samonemški nadpis: ■ Pfarramt St. Jakob Apl. — Triest in naslov »An das Lobliohe Gemeinde Amt in I. . .. Krain. To je pač vele-značilno za narodno nepristranost, oziroma mlačnost tržaškega župnijskega urada, da v popolnoma slovensko mesto pošilja slovenski dopis v nemškem zavitku. Pa ne da bi bila nemščina uradni jezik župnijskih uradov v Trstu, kar bi končno ob času Naglovega škofovanja ne bilo prav nič čudnega! Kolikor vemo, do danes še ni, in zato opravičeno zahtevamo, da se Župnijski uradi v Trstu v dopisovanju do slovenskih občinskih uradov poslužujejo slovenskih zavitkov.
— Slovenska socialna demokracija ne hodi po pravem potu in ne ravna v zmislu svojega programa. Kakor poroča »Domovina«, je imela Booialno-demokratična letošnja majnikova slavnost v Celju povsem nemško lice, akoravno je delavstvo v Celju le slovensko. Govoril je so-drug Bichl (Nemec iz Gradca), pelo je pa pevsko društvo »Naprej«, ki se imenuje »Vorwarts«. Se lepaki so bili letos samo nemški. Vkljub temu poroča o slavnosti »Rdeči prapor«, da si mora naivni čitatelj mislit', da je bilo vse slovensko. Sicer pa uganja socialna demokraoija brez zistema slepo demagogijo, svoja načela pa bi prodala zaledno jed Eklatanten zgled imamo v Mariboru; tamošnja socialna demokracija se druži z birokraške magistratno stranko, i onimi ljudmi,
ki so zatiralci ljudstva. Pri zadnji deŽelnozborski volitvi is IV. splošne kurije so volili z meščansko in vladno gospodo vred birokraškega zastopnika, v mariborskem občinskem za stopu je socialni demokrat zagovarjal protiljudski, skrajno krivični in nem-Ško-šovinistični predlog, ki je izbruh skrajne nacionalne strasti. In socialna demokraoija naj bo nov Mesija?
— Prešernov spomenik.« Pozivu gosp. profesorja J o s. Stritarja  za prispevske za Prešernov spomenik so se odavali nadalje: g. dr. Jo s Račič, o. kr. dvorni svetnik   v   Ljubljani,  10 K; gospod L. Sohwentner, knjigotržeo v Ljubljani, 5 K; g. Fran Stare, slikar v Ljubljani, 5 K; gosp. A n t. Klinar, dež. stavbni svetnik v Ljubljani, 37 kron; g. Al. Vernik, c. kr. poštni ofioijal v Ljubljani, 10 K;   g. Fer d. RoŠ,  deželni  poslanec in župan v Hrastniku, 20 K;  g. Mat. Leben, sem. prof. v p. in kanonik v Ljubljani, 5 K; g. Fr. Gombač, deželni potn. učitelj v Ljubljani, 5 K; p. n. učiteljski  zbor mestne dekliške šole pri Sv.  Jakobu   v Ljubljani, 17 K; g. Jo s. Celestina, o k. prof. v pok. v Ljubljani, 4 K; g. Marija Umberger,    gostil,   v Ljubljani, 5 K; g. Ivan Hrast, mestni hran. tajnik   v  Ljubljani,  5 K; Srečko Nolli,  kleparski  mojster  v Ljub ijani, 5 K; gosp. TomaŽ Kajdiž, stolni kanonik v Ljubljani, 4 K; g. F. Kal m u s, pečar v Ljubljani, 3 K g. Avgust  Jenko,   posestnik in pek v Ljublja j, 10 K. — Živeli za vedni   darovalci,   ki   naj   bi našli mnogo posnemalcev!
— G. Mirko Triller se je povrnil iz »peržona«, kamor ga je bil spravil znani dvoboj. Njegovi prija-telji kot pristaši antiduelne lige so praznovali primerno ta veseli dogodek ter zložili za Prešernov spomenik 24 kron 1 vin., kateri znesek je tudi izkazan med darili.
— V telovadbi se poučujejo brezplačno v Sokolu trgovski in obrtni vajenci vsak torek in četrtek od 8. do 9. ure zvečer. Slovenskih vajencev je v Ljubljani na stotine, k Sokolu jih pa zahaja komaj 20. Na Češkem narodni trgovci in obrtniki še ne sprejmejo pomočnika, če ni telovadec Sokola. Pri nas se jim pa prepoveduje obisk telovadbe. Češki Sokoli podpirajo le tiste trgovca in obrtnike, ki so sami Sokoli. Pri nas pa je geslo: »Svoji k svojim« večidel fraza. Zato pa ima ljubljanski Sokol primeroma tako malo izvršujočih in podpornih članov
— Slovensko trgovsko društvo „Merkur" priredi v so boto, dne 13. t m., ob 9 uri zvečer v areni »Narodnega doma« svoj II jour fix9. Nastopil bode društveni pevski zbor. Dalje se bodo proizvajali komični prizori in solospevi. Gg. člane vabimo k obili udeležbi, prijatelji društva dobro došli!
— V četrtek. 11. t. m. zvečer ob Y29. uri je v Sokolovi dvorani predstava električnega čarobnega gledišča in variete v korist ljubljanskega „Sokola". Opozarjamo slavno občinstvo na to edino predstavo. Kritike, ki so nam na razpolago iz drugih mest, jako hvalijo podjetje, ki je^ v rokah g. V. Kautskega, rodom Čeha. Podrobnejši spored je razvideti na lepatih.
— Dramatična sola priredi v nedeljo, dne 14. maja t. 1. v salonu restavracije Traun na Gtincah zabaven večer z burko »Gostilna pri zlati goski«in komičnim prizorom »Črevljarski krojaški dvoboj«
— „Vzoren" krajni Šolski svet je na Čatežu ob Savi, kakor kaže nastopni slučaj. Zaradi neznosnih tamošnjih razmer šel je pred dobrim poldrugim letom tedanji nad-učitelj G. na lastno prošnjo v nokoi Pri odhodu je imel terjati od krajnega šolskega sveta za poplačane stvarne Šolske potrebščine 102 kroni 79 h. Toda, kakor vedno, nasprotoval mu je krajni šolski svet tudi tukaj s tem, da ni hotel plačati z lepa prav nič. Zato je vložil G. tožbo pri okrajnem sodišču v Kostanjevici. Pri dotični obravnavi dne 28. maja 1904 bil je krajni šolski svet (oziroma šolska občina) obsojen v poplačilo t*»h 102 K 79 h in naraslih stroškov 259 kron 03 h. Proti tej razsodbi vložil je krajni šolski svet priziv na okrožno sodišče v Novem mestu. Tu je pri dotični obravnavi dne 16 decembra 1904 krajni šolski svet zopet propadel v celem obsegu, in daljnih stroškov je bilo 131 K 95 b. Tudi zoper to razsodbo se je krajni šolski svet pritožil na tretjo instanco, odkoder je baš te dni dospela razsodba, s ka tero se potrjujeta do eela obe razsodbi prvih instanc. Stroškov je 39 kron. S pričeto eksekucijo je samo do tukaj stroškov 446 K. Če vzamemo zdaj k temu še njihovega odvetnika, več potov v Kostanjevico, Novo mesto in drugo, je vseh stroškov najmanj 600 K Tako je tedaj napravil ta krajni šolski svet b svojo
trmo, da je plačati mesto prvotnih 102 K 79 h z vsem še čez 700 K že samo  iz  navedenega  se lahko razvidi, kolik   mučenik  mora biti učitelj v takih razmerah. Vsaj bo pa tudi samo v teku lanskega leta 1904. odšli od tam za G. 3 nadučitelji in 2 učiteljici. Pripomniti je de, da je bil duia te akcije sam predsednik, neki pisar, ki je že neizmerno ve liko zla provzročil učiteljstvu, osobito G, ki ga je spravil pred nekaj leti po hudobni ovadbi in neprestanem tožbarenju v disciplinarno pre iskavo, vsled katere ima že od 1902 leta 280 K škode na leto. Toliko naj bo kot mali odlomek iz »prijetnega« učiteljskega  življenja,  še  bolje — revnega Životarenja.
— Dramatično društvo v Idriji uprizori v soboto, dne 27. t. m. v veliki čitalnični dvorani dramo »Sin«, katero je spisal realčni vadnični učitelj Engelbert Gangl- Za uprizoritev te izvirne drame, ki se je predstavljala že v Ljubljani, je izredno zanimanje.
— Koncert ..Dolenjskega pevskega društva" v Novem mestu dne 6 t. m. je pokazal, kaj zamore vztrajnost. Obisk je bil po-voljen, a izvajanje posameznih točk nas je nadvse presenetilo. Dvorana je bila prekrasno okrašena, preskrbele so delo naše ljubke gospodične. Petje je bilo pod vodstvom g. Hladnika izborno. Posebno so ugajale srbske narodne pesmi. »Rukovet« in »Valček na Vrbskem jezeru« sta bila s silnim ploskanjem pohvaljena. Po leg pevskih točk so sa izvajale tudi glasbene skladbe. Prvič je takrat nastopil novomeški salonski orkester z gospodi pevci pevskega društva. Izvajalo se je nepričakovano dobro. Godba je pod vodstvom gospoda kapelnika Emeršiča Novomeščanom, oziroma čitalničnim članom dokazala, da si zanaprej ne bode treba več na-ročevati godbe iz Ljubljane. »Čital-talnica« si bode prihranila mnogo denarja, kajti tukajšnji salonski orkester je trikrat ceneji kot najeta vojaška godba. Plesalo se je do ranega jutra. Veliko pozornost je vzbujal češki ples »Beseda«, kojega je v treh vajah naučil g. nadzornik državnih trtnic, Bohuslav Skalickj. Pre-srčna zahvala temu gospodu v imenu plesalk in plesalcev, kakor tudi v imenu občinstva. Le še kaj takih na rodnih zabav v probudo naroda!
— Hrvaški delavci na Jesenicah štrajicajo — hrvaški listi pozor! Podjetništvo Madile & Corop, ki je na Jes enicah angažirano pri stavbi bohinjske železnice in pri stavbi nove ceste ima v svojem delavstvu razen nekoliko Italijanov večinoma le Hrvate iz Istre, Hrvaške in Dalmacije, Češ, ker so ti delavci najbolj po ceni in ker si pustijo vse dopasti. Njeni agenti, ki nabirajo delavce v omenjenih krajih obetajo lepe plače in lahko delo ter zvabijo cele trume revnih Hrvatov na Jesenice. Delavci prihajajo zapeljani po teh agentih včasih po sto in sto. Kadar pa pridejo na Jesenice, sprejme jih ta tvrdka od cele množice le 20°/0. Ostali se morajo vrniti nazaj v domovino. Pri vsem tem je to podjetništvo še tako predrzne, da pošlje po 60 in še več teh zapeljanih delavcev na občinski urad, da jim naj ta da novec za vožnjo nazaj. Reveži ležijo cele noči na prostem, ne vedoč, kako bi si pomagali, ker nimajo dovolj lastnega denarja, da bi se s tem peljali v domovino nazaj. Oni delavci pa, katere ta tvrdka sprejme, dobijo tako škandalozno plačo, da Ž njo ne morejo plačati niti prenočišča, niti kake gorke jedi. Tvrdka Madile & Comp. plačuje 10 ali 8 kr. na uro, pa tudi manj. Prenočišča v barakah, katera morajo delavci sami plačevati, so direktno škandalozna in nezdrava. Razen tega morajo delavci plačati tudi za porabo orodja. Pri takih razmerah ni čudno, da je prišlo do štrajka. Da-lavstvo zahteva 2 kr. več od ure, prosto orodje in še to, da se ž njim ne ravna kakor z živino. Mnogo delavcev se je že odpeljalo, čeprav je ta tvrdka zvišala plačo za 1 kr., reci in beri 1 kr. za uro. Ali bodo de lavci s to stavko kaj dosegli, je veliko vprašanje, ker ta trvdka z delavci ni v zadregi, kajti med tem, ko ti štrajkajo, zvabili bodo njeni igenti cele vagone novih delavcev is domovine na Jesenice zopet pod pretvezami lepe plače in lahkega dela. To naj torej vzamejo vsi hrva ški listi na znanje ter storijo primerno v svaritev hrvaškega revnega ljudstva, ki pri tej tvrdki ne samo še bolj osiromaši, nego pride tudi v nevarnost neozdravljivo oboleti, ker činovnikom te tvrdke a'a Hengsrer leži na srcu le vsenemška propa ganda, ne pa delo, v katero so poklicani.
— Požar. Piše se nam is Sr-penioe:  Dne 1. aprila t. 1. je uničil strahoviti požar v tukajšnji vasi 70 poslopij v prav kratkem času. 63 po slopij je bilo zavarovanih pri banki
»Slaviji« in le 5 poslopij je bilo za* varovanih pri dveh drugih zavaro* • valnioah. Ker se je požar silno naglo širil in ker je izbruhnil v najneugodnejšem Času, namreč ob 2 uri po-polnoči, rešili so nekateri ljudje golo življenje, drogi pa le malenkostne potrebščine. Ponesrečencem je pri zadjal požar prav veliko in občutno škodo, a tudi banki »Slaviji« je bilo treba seči globoko v žep. Priznati se mora, da je banka »Slavija« prav kulantno in reelno postopala, ter izplačala zavarovancem škodo zavaro vanih predmetov. Škoda, da so bili pogorelci večinoma za prenizke vsote zavarovani. Banki »Slaviji« vsa čast, ista zes'uži vse caunanje-
— Tunel v HruSici utegne biti prevrtan konoem meseca maja, slavnostno prebitje bo pa šale začetkom junija.
— Uboj« Celjsko porotno sodišče je obsodilo 571etnega kramarja F r. Beli h ar j a iz Trbovelj v osemmesečno ječo, ker je v prepiru zaklal rudarja Praprotnica. Priznal se mu je namreč le prestopek proti varnosti življenja.
— Samomor. Ustrelil se je v celjskem »Narodnem doiru« 241etni trgovski pomočnik Ivan Vrečko, doma iz Ponikve. Kaj je gnalo mladeniča, ki je imel lepo posestvo, v smrt nt znano.
— V korist pogorelcem v Šesčah priredijo žalski diletanti s prijaznim sodelovanjem pevskega društva »EiinoBt« veselico s petjem in gledališko predstavo. Veselica se vrši v deorani g. Fr. Hodnika.
— Cesarjevič Rudolfova jama v Divači. Preteklo nedeljo je bila v divaški jami preskušnja acetilenske razsvetljave. Inštaliralo se je do tega dne 11 velikih ac-ti-lenk s svetlobnim učinkom ca 2000 sveč; postavijo pa se do splošne raz svetljave še štirje aparati Že nedeljska preskušnja je pokazala, da je za razsvetljavo jam acetilenska luč naj-tfektnejša in da je splošni učinek vrlo Čaroben. V nedeljo je bils razsvetljava seve še nepopolna, ker so sa le ona mesta, kjer je bila pot zasenčena s posameznimi svečami razsvetlila. Za slavnostno razsvetljavo prihodnjo nedeljo pa se porabijo za razsvetljenje posameznih oddelkov in kapnikov še druga luči, ki bodo s svojo raznobojnestjo očarovale po setnike. Omenjam se, da so acetilen-ski aparati narejeni po sistemu g. Jesena* ki je dobavil vseh 15 aparatov. Konstrukcija je zbog svoje navadnosti in avtomatične regulacije proizvajanja plina res pohvale vredna in so aparati za uporabo ne samo jako ekonomični, temveč tudi brez vsake nevarnosti. Kdor si bo v nedeljo 14. maja ogledal jamo v Divači, odšel bo gotovo z zadovoljstvom iz jame in bo ponesel sabo prepričanje, da j-3 kraški svet radi svojih podzemeljskih krasot vreden, da ga Slovenci branimo in ohranimo. Pa saj je znani Žiberna, ta »i z najdi tel j« jam, pri preskušnji v nedeljo vskliknil: »Gospod, že 21 let hodim v to jamo, pa še le danes vidim pri tej svetlobi, kako je krasna.«
— V čebru utonil. Predvčerajšnjim zjutraj so našli v Trstu v nekem čebru mrtvo človeško telo. Utopljenec je 44letni oženjeni kmet Anton Ncsbeda iz Ljubljane, ki je stanoval v Trstu. Prejšnji večer je pil v neki bližnji gostilni in proti polnoči odšel domu, a v pijanosti in temi padel v čeb&r, kjer je utonil.
— Italijanska nesramnost. Piše se nam iz K pra: D je 7. maja je iz Šal v »Egidi«, iredentovakem lističu v Kopru, Članek, v katerem blati c kr. okr. šolski nadzornik (za laške šole), J. Parentin, našo lepo kranjsko deželo na tak ordinaren in pobalinski način, da ne smemo molčati o tem proizvodu laške omike in izobraženosti. Najprej se jezi, da se je opustila namera, da bi napravil učitelj poljedelstva na koprskem učiteljišču, g. Spintre, z dijaki izlet v Benetke; nadaljuje pa tako le: »Spintre je smatral pa izvrstno partijo ial-t na Kranjsko, morda da bi t*m študirali geologijo ali pa da bi gledali »prirodne grozovitosti« (•le orrid ita naturali«)! Pozne e govori še enkrat o »mrtvi naravi pozabljene in n e k u 11 i v i r a n e (neomikane) dežele« (»la natura morta di un paeae di mentioato ed inoolto»)! In-colto pa ima celo pomen »neomi-kan, surov«. Ta dva prilastka nista prav nič primerna kranjski deželi, pač pa v najvišji meri tisti blaženi litri, v kateri vladajo Lahi. Nekaj vrstic niže podtika Nemcu g. Spintretu »animusita slavolila«! In zskaj? H sum teneati* — ker je namerjaval izlet na Kranjsko, da bi pokazal dijakom (Slovencem Hrvatom in Lihem) poljedelsko Šolo na Grmu in kletarske uredbe na Krškem invNjvem mestu! Ti presn< ti slavoiil ali panslavist! Vsakdo, kdor pozna učitelja Sp., ve, da je Nemec, čeravno
govori tuđi slovenski Naposled izraža poštenjak Parentin svoje upanje, da sa ne udeleži tega »političnega« (!) izleta niti en sam Lah! Ravno ta okrajni nadzornik uči četrtoletnike v »neobligatnem« tečaju modeliranja in kartonaže, akoravno je tukaj že preveč obveznih predmetov. V zadnjem letu ko imajo dijaki že 34 ur na teden, se jim nujno svetuje, naj se vpišejo še v ta »preimenitm« korz, v katerem se uči izključno laški (tudi za Slovane). Nekaj časa so bile ure ob nedeljah od 10—12! In temu člo veku, ki piše tako fakinsko, se morajo dijaki odkrivati! — Res, Lahi imajo svojo pcsebno etiko: kar velja po vsej Evropi za podlo, to je pri Italijanih dovoljeno.
»Antikorupcijonist«. — Okrajna sodni ju v Kopru in sodni dnevi v Dolini. Na sod niji v Kopru so sami italijanski uradniki, ki ne znajo drugega nego ta jezik. Le dva uradnika znata slovenski. Ta dva prihajata vsak zadnji torek v mesesu v kraj Dolino, kjer je takrat takozvani sodni dan. Včasih se pa tudi pripeti, da prideta druga dva uradnika, ki ne znata nič slovenski in stranke so primorane se mučiti v laškem jeziku. Pa naj bosta že uradnika vešča slovenščine ali ne, sodni zapisniki se vedno sestavljajo v laškem jeziku in stranke jih morajo potem podpisati Kdo more reči, da se zapisnik vedno ujema s strankino željo ? Da se slovenskemu ob činstvu dela s tem pereča krivica, je jasno. Pa poglejmo, kako je za Italijane preskrbljeno! Za 10°/0 italijanskega prebivalstva, ki biva edino v Kopru in v Miljah, je nastavljenih 20 uradnikov! Kakšno razmerje je potem to: za 90°/0 Slovencev 2 uradnika, za 10% Lahov pa 20! To mora razburiti vsakega zavednega Slovenca!
— Slov. učit. društva za koperski okraj redni letni občni zbor bode dne 18 t. m. v Boljuncu. Pričetek točno ob 10. uri predpoldne
— Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju priredi v soboto, dne 13 maja t 1. v Zgor. Bud|evički pivnici, Alserstrasse 59, ob 8 uri zvečer svoj prvi redni občni zbor z običajnim sporedom.
— Tvrdke, ki se zanimajo za razne inozemske razstave (v Be rolinu, Hanovru, Koaigsbergu, Bru-selju, Amsterdamu, Londona, Parizu Florenoi i. dr ) dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice važno pojasnilo.
— Nagla smrt. Sinoči okoli 8. ure je v Fr.driohovi veži Pod TranČo padla v nezavest neka nepoznana okrog 45 do 50 let stara ženska in takoj umrla. Na lice mesta došl zdravnik g. dr. Foedransperg ie mo gel konštatovati le še smrt. Kdo je ta ženska, se še ni dognalo. Obiečena je bila črno, na glavi j« imela belo ruto, s seboj je pa imela črn cekar, v katerem je bilo 10 parov r ztrganih nogavic, belordeče križasta obrisaČa, paternošter in 92 vin. denarja Njeno truplo 80 preoeijali v mit?ašnico k Sv. Krištofu. Kdor bi vedel kaste podatke, ki hi služili v konštatovsnje njene identitete, naj jih blagovoli poročati mestni policiji
— Vole je prišel kupovat predvčerajšnjim Janez Staniša. Policijski nadBtražnik Nikolaj Večerin mu je pa kup s tem pokvaril, da ga je aretoval, ker se je prepričal, da Staniša ni prišel na semenj, ampak po vozno karto za v Ameriko. Nositi pa bode moral preje še vojaško suknjo.
— V deželno bolnišnico so predvčerajšnjim pripeljali delavca An tona Maccoro Aleksandro, katerega so v Skofji Loki fantje tako naklestili, da so mu zlomili desno nogo.
— Zamerila se je bila v ne deljo ponoči nekim Posavčanom čuvajnica mitniškega paznika na Vodovodni cesti. Bili bo tako »korajžni«, da so jo preobrnili in prizadeli s tem mestni občini okoli 20 K škode.
— Nesreča. Včeraj dopoldne je prišel med »pufarje« 341etni pri-penjač južne železnice Ivan Knific. Stisnilo ga je čez trebuh tako, da so težko poškodovanega morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnišnico.
— Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 213 Slovencev in 41 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 8 Slovencev in 5 Hrvatov. V Meran je šlo 20, v Beljak 13, na Rumunsko pa 50 slovenskih tesačev. 25 Hrvatov je šlo v Heb, 57 v Hrušico, 18 v Lend Gastein, 28 v Podbrdo, iz Hrušioe jih je pa prišlo 21. — 11 Macedoncev je šlo v Trst, 7 pa v Meran.
— Ljubljanska društvena godba priredi jutri zvečer v hotelu »Ilirija« (Kolodvorske ulice) koncert. Začetek ob 8 url Vstopnina 40 vin.
— Hrvatske novice. — Splošni štrajk je nastal v Oseku. Štrajka nad 3000 delavcev in delavk. Prebivalstvo je razburjeno, ker se je bati izgredov. Nad 500 itrajkujočih je včeraj napadlo 13 po licajev. Policaji bo morali bežati. Pri-
hiteli so vojaki, ki bo zasedli vsa javna poslopja; tudi glavne ulice je vojaštvo zaprlo. Razburjenje narašča od ure do ure. Nekatere trgovine so Že zaprte. — Rodbinska drama. 27 letni trgovec Kranj o Heleši v Zagrebu je ustrelil svojo 20 letno ženo, nato pa še sebe. Zona ga je bila namreč zapustila ter šla k svoji teti, ki ima Blaboglasen lokal. — Lepa brata. Nad 60 let Btara brata Vid in Nikola Topola iz H-aatine sta se skregala zaradi zemljišča. Iz maščevanja je ovadil Nikola orožnikom, da je Vid pred 40 leti izvršil roparski umor ter umorjenega zakopal na svojem dvorišču. Sodna komisija je res izkopala na dvorišču ostanke človeških kosti Vid je nato povedal, da je tudi Nikola pred 20. leti izvršil roparski umor ter zažgal neko hišo, da je zakrit sled svojega hudodelstva. O j* bra a bo zaprli. — Strossmaverjev naslednik. Grof Khuen Hedervaryje po kl:cal k sebi zagrebškega škofa dr. Krapca, iz česar se sklepa, da postane mažaron dr. Krapao naslednik Strossmaverjev
— Slovenci v Ameriki. Zaradi ponarejanja avstrijskega denarja je bil v Clevelandu obsojen Fr. P i 1 e k v dveletno ječo in globo 500 dolarjev. Bil je Član pona-rejalcev, ki so bili že pred njim obsojeni v Clevelandu in Celju. — Zgorela j e v Clevelandu 41etna hči I v. Peterlina.
* Najnovejše   novice. —
Henriku Ibsenu je baje začel pešati spomin, da govori zmedeno ter se najrajši pogovarja z živalimi.
— Posl. Kliemann leži blizu Toplic na smrt bolan. Neki jezuit je hotel po sili vdreti k bolniku ter zahteval od žene, naj moža pripravi do tega, da prizna, da je rimskokatoliška cerkev edina prava. Podelil mu bo nato katoliške zakramente za umirajoče in bolnik bo ozdravel. Žena pa je nadležnega jezuita pognala.
— Umrl je v Karlovih varih bivši dunajski podžupan J o s. Matze-nauer, ki je pripadal liberalni stranki.
* Policijski stražnik — milijonar. V Budapešti je bil pred kratkim poklican neki policijski straž nik k sodišču, kjer se mu je povedalo, da mu je njegov stric zapustil tri velike hiše, neko letovišče, zemlje in gotovega denarja, vsega skupaj v vrednosti dveh milijonov kron. Policijski stražnik ima zd j vse polno svetovalcev in prijateljev, ki se mu i žejo vcdr.o in povsod.
* Draga zaušnica. V Ant-werpenu je v neki kavarni trgovec z diamanti udaril nekega svojega tovariša za uho, njegov tovariš ga te pa parkrat z dežnikrm lopnil. Tožnik je zahteval 100000 fankov odškodnine, in sicer 50 000 frankov za izdatke med okreDĆaln-m poto vanjem po Nemčiji in 50000 frankov za izgubo v svoji trgovini. Sodišče je obsodilo oba obtoženca vsakega v plačilo 50 frankov in 10 000 frankov odškodnine. Zaušnica je bila vseeno precej draga.
Telefonska in brzojavna poročila.
Krško 10. maja. Tu sta dve ženski zgoreli.
Dunaj 10. maja. V današnji seji poslanske zbornice so sGcialni demokratje in češki so cialci interpelirali vlado zastran prodajanja redov in odlikovanj z ozirom na preces Guttmann-„Zeit". Minister grof Bvlandt je takoj prečital dolg odgovor. Ta odgovor je negativen. Potem se je začela specijalna debata.
Dunaj 10 maja Slovenski klerikalci so sklenili, da pri razpravi o italijanski fakulteti v Ro veretu podajo samo splošno izjavo. Tisti klerikalci, ki so sami sprožili, da se mora med italijanskim in med slovenskim vseučiliščem ustvariti junktim, so torej sami opustili ta edini način, izvojevati slovensko vseučilišče.
Dunaj 10. maja Ministrski svet je sklenil, sklicati češki deželni zbor na dan 18. maja. Dotični cesarski patent se razglasi jutri ali pojutrišnjem. Kako dolgo bo deželni zbor zboroval in s čim se bo vse bavil, še ni gotovo. Ako pride do posvetovanja o volilni reformi in o premembi deželnega reda, potem bo zborovanje trajalo do sredi junija.
Dunaj 10. maja. Klubovi načelniki so danes sklenili, da naj bodo do sobote vsak dan od 10. dopoldne do 6. pop. plenarne seje
poslanske zbornice. Večernih sej ne bo. Te dni pride na vrsto tudi zakon glede italijanske fakultete v Roveretu.
Dunaj 10. maja. Nemške stranke so izdale pojasnilo, v katerem je rečeno, da so vse vesti o ministrskih kandidaturah izmišljene.
Budimpešta 10 maja. Opozi-cionalni listi so mnenja, da je bivši reški guverner Edvin Roszner poklican na Dunaj, da sestavi uradniško ministrstvo, dasi je Roszner izrecno izjavil, da to ni res.
Budimpešta 10 maja Meseca julija se odpelje velika madjarska deputacija na Jiponsko, da izroči maršalu O y a m i adreso in častno sabljo.
London 10. maja. Iz Bombaya se poroča, da je silen potres dne 24. aprila sfcoro uničil mesto Ben-derabas Porušila se je neka gora in zasula mnego ljudi. Hiše so več ali manj vse silno trpele. Ker se ponavljajo sunki malone vsak dan, je prebivalstvo zapustilo mesto.
Rusko-japonska vojna.
London 10. maja. O ruskem brodovju v Vladivostoku se poroča iz Tokia: Ladji „Rossija" in „Gromoboj" sta popolnoma popravljeni. „Bogatyr"se poprsvija, a ni še za rabo. Rusi imajo tudi 9 torpedovk in materijal za zgradbo dveh razdiralk torpedovk.
London 10. maja. Japonske trgovske zbornice delajo na to, da se pretrgajo vse trgovske zveze med Japonsko in med Francijo.
Poslano/
Odprto pismo gospodu dr* Demetru   vitezu Bleiweis-Trsteniskemu,
strokovnemu zdravniku za notranje bolezni in  za  bolezni v nosu  in vratu.
Velerodni gospod doktor!
Ker ste v svojem, na mojo osebo naslovljenem odprtem pismu z dne 5. maja 1905., tiskanem v „Slov. Narodu" z dne 6. maja 1905 izjavili, da ste me naznanili na slavno odvetniško zbornico, Vam bodem na to pismo natančneje odgovarjal, ko bode odvetniška zbornica izdala svojo odločbo. Za danes si dovoljujem navajati samo te le okolnosti:
1. ) jaz Vam nisem nikdar očital pristranosti;
2. ) jaz sem le dejal, da ste zavzet (befangen) in sem to tudi utemeljeval;
3. ) to sem|bil po § 120. k. pr. r. opravičen in po § 9. odvet. reda celo zavezan navesti, ker sta bila Vaš izvid in mnenje z izvidom in mnenjem nekega drugega izvedenca deloma v nasprotju ;
4. ) s svojim postopanjem sem dosegel to, da bode razen Vas še drug izvedenec zaslišan.
Na osebne napade in polemična izvajanja v Vašem odprtem pismu ne odgovarjam, ker se mi ne zdi umestno in primerno v javnosti taka strokovna vprašanja med  akademiki razpravljati.
Z veleodličnim spoštovanjem
dr. J. Vilfan,
1528
odvetnik.
V Radovljici, 8. maja 1905.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon,
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega „Mollove^aSeiđlitz-praSka", ki 86 dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna fikatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 7—7
Darila.
UpravniStvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila   In Metoda. Gdč.
Albina Praprotnik itčit. v Črnomlja 4 K 40 v., nabrala v veseli družbi v hotelu Lackner. — O. Florijan Zorko iz družinske vasi 10 K mesto venca na krsto umrle gospe Jere Maj-zelj iz Si Jerneja. — Crnomorski opozicjjo-nalci 4 K povodom izleta v Semič. — Jošt kvartopirc 312 K. — Skupaj 21 K 62 v. Srčna hvala! Živeli!
Za Prešernov spomenik: Ljubljanska antiduelliga v kotelu Lloyd o priliki prihoda g. Mirka Trillerja iz prežona 2401 K. Gg. Alojzij Pogačnik, Kajko Lukman, Josip Murnik in neimenovan 8 K 2 v. Skupaj 32 K 3 vin., Nazdar!
Za Učiteljski konvikt: Gospod Anton Šeme, učitelj v Starem trgu 13 62 K nabral med rodoljubi loške dolino ob priliki zabave v Pudobu. — Lepa hvala ( Svoto smo izročili g. J. Dimniku.
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
d«luje uajboljše prliama
Taouo-clinin totnra
katera oltrepeuje lauslisee, odstranjuj« luske in preprečuje Izpa-dane lar t stekleni«« z navodom 1 §4.
Razpošilja so z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil! medicinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgičnlh obvez, svežih mineralnih vod i. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1
poleg novozgrajenega Fran Jožefevega
jubil. mosta 21—19
konjak
zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom.
Destilerija
Caii: £ Stock
Trst-Barkovlje.
Vi steklenica K 5—, V, ste Menice K 2*60. — Na prodaj v boljših trgovinah. 43
Spominjajte so dijaške In ljudsko kuhi njo pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri neprlčako-= vanlh dobitkih.—
Borzna poročila.
ljubljanska „Kreditna banka" v LJubljani.
Uradni kuril dan. borze 9. maja 1905. *M)oabeul papirji.
4°/, majeva renta .... i\ arebrnm renta .... i\ avatr. kronska renta 4°/o     *   alata „ 4°/o ogrska kronnka  „   . . 4«/0      n    zlata      „   . . 4°/o posojilo dežele Kranhke *Vt°/o posojilo mesta Spi let I1///,      n        . Zadar *Vi% bos.-here. že!, pos. 1902 4°/0 čeSka dež. banka k. o. .
4°/o       • m „       Ž. O. .
4'/a°/e zsf, pisma gal. d. hip. b. 4",°/c PeSt.   kom.   k.   o. s.
10°/0 pr.
Zahvala.
Kranjska hranilnica je ljubljanskemu prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu poslala izdatno podporo 500 K. V imenu društva se sa ta veliki in velikodušni dar najtoplejše zahvaljujeva. 1527
V Ljubljani, dne 10. maja 1905.
Fran Barle
blagajnik
Ludovlk Stricel
načelnik.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 4. maja: Marija Rogelj, kuharica, 46 let, Karlovska cesta 2, Sarcomadossi.
Dne 5. maja: Fran Smolnikar, c. kr. podpolkovnik v p. 56 let, Gradišče 2, krvavenje pljuč. — Marija Plestenjak, zasebnica, 76 let, Velike čolnarske ulice 5, srčna hiba. — Ivan Jenko uradni sluga, 33 let, Konjušne ulice tr. jetika. — Marija Mandič, uradnikova vdova, 86 let, Pred prulami 23. ostarelost. Štefanija Lavrenčič, vrtnarjeva hči, 16 mes., Tržaška cesta 12, dušljivi kašelj. — Matevž Dolinšek. dninar. 87 let, je utonil.
Dne 6. maja : Franja Verhovc, delavčeva hči. 3 mes., Zalokarjeve ulice 16, Bronchitis.
V deželni bolnici:
Dne 2. maja : Franja Zore delavčeva žena, 42 let srčna hiba.
V hiralnici:
Dne 4. maja: Neža Boje, usmiljenka, 27 let jetika. — Anton Kočar, delavec, 69 let, Carcinoma.
Dne 5. maja: Jožef Merhar, dijak, 27 let, jetika. — Neža Glažar, kuharica, Cft let, Carcinoma.
4,'t°/o zast pisma Innerst. hr.
4,/s°/o ■ » ogrsko con. deŽ. hr.......
*Vi°/o *• P*8« ogr. hip. ban. .
4 V'o obl- ogr- lokalnih železni« d. dr.....
*' »°/o obl. češke ind. banko .
4°/& prior. Trst-Poreč Jok. žet
4°/0 prior. doL žel.....
S%     „    Juž. žel. knp. •/,»/, .
41/a°/0 avst. pos. sa žel. p. o. .
Srečke.
Srečke od L 1860' , .   .   . .
.      .   . 1864 .....
s     tizske        .   •   . . „     sem. kred. I. emisije .
o         i»       »    !*•       m • „     ogr. hip. banko .   , . 8    srbske a frs. 100'— „ turške......
Sasilika srečko ....
Kreditne
Inomoške
Krakovske
Ljubljansko
a vst rud. križa
Ogr.       m        g „      .     . .
Sudolfov« 0    .   i »
Saleburšks „    .   . .
Dunaiske kom. B
Delnice Južno Železnice .... Državne železnico    .   . . a.vstr.-ogrske bančno delnie« Avstr. kreditne banke   . . Ogrsko      , ... Zivnosten&ke       „      . . Premogokop v Mostu (Brili) Aipinske montan .... Praško žel. tndr. dr. .   . .
&ima-Muranyi.....
Trbovljske prem. dražbe IvBtr. orožne tovr. dražbo . češko sladkorne dražbe
Vttlote
0. kr. eekin .....
tO franki.......
20 marke.......
Sovereigns.....
tf&rke........
Laški bankovs; .....
Sablji........
Dolarji........
Denar
100-45
10025 97*90 119-46 98-11810 »9-50 100-50 100-— 101*60 10016 10015 10110
10770 100-60
100-50 100-15
100-—
100- 76 99-— 99*60
32086
101- 10
193-40 892-50 170 76 308 — 80G — 279-. 109 — 143 26 27 10 485- — 78--88-66 — 57 25 37-50 6b'— 74 — F 40 —
89 76 667 -
»645-— 664-75 775-846-50 638 -633 26
2660 — 655 M» 266 — 616-165 —
11-31 1909 23*46 23-94
117-35 96 35
163 25 4-84
Blag j
100-65
100- 45 98-10
119-65 •8*'jo 118-:;m 101-
101- 50 100-— 10255
itrci
100- 50 1O210
108-70
101- 50
10110
10115
101-101*75
100-
322 «5 102 10
195-40 2*4 M 172 75 31G — 316 -286*60 11480 144 J5 2910 495-—
82- 60 94 50 7250 69-25 39-50 69- ~
83- 70 650 -
90 75 608 -
1655 ~ 665-75 776 -247— 842-, 114*16
«670 — 656-50 270'— 621 -167*
11*36 19-11 23-51 24 0'-'
117-65 95\">r>
164-6 —
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 10. maja 1906. Termin. Pšenica aa maj   .   .  .  . A 100 kg. K 19
100 n p 1662 100  -   . 1
Pšenica   „ oktober
Rž „ oktober .
Koruza   m mai    .  •  •  • „
n p Julij.....
Brez kupčije.
. .   100  „   . 14 7t>
ioo „ , u-«
Mestna hranilnica v Kamniku
razpisuje
provizorično mesto praktikanta
z adjutom 720 kron za prvo leto.
Po enoletnem povoljnem službovanju se nastavi delinitivno. Za Časa provizorija velja 14dnevna odpoved. Nastop t. junija 1905.
Zahteva se trgovska Šola, eventualno nižja realka ali gimnazija. Lastnoročno pisane, s prilogami opremljene prošnje naj se pošljejo do dne 25. maja t. I. mestni hranilnici v Kamniku.
1625 i Ravnateljstvo. Ces. ki. avstrijske    |gg    državne železnice.
C. kr. ravnateljstvo dri. železnice v Beljaku.
Izvod
VeljaTen od dne 1. maja 1905. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE ju*, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m pouo« osobi i rlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cea Selathal v Aussee Solnograd, ftez Klein-Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, FontabeL Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Duaaj, cea Selathal v Solnograd, Inomost, 6ez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejerice, Pizen, Marij»ue *are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Inomost, Bregenc, Ženeva, Pariz Dunaj. — Ob 8. uri 68 m popoldne "osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Ljubno, čez Klein Reifling v Stevr. Line, BudeJ?vice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, (direktni vos I. in II. razr.\ Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo direktni voz I. in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj *# Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer •* Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA 12 TRBIŽA. Ob 3. uri 2S m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost, direkt. voz 1, II. raz.). Solnograd Franzensfeste Line, Stevr, Ljubno, Celovec, Beljak. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak s Dunaja čez Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razreda), Karlove varu Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd. Unc, Stevr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregen«, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno. Celovec, bmohor, Pontabel. — Ob 4. ur 29 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Šelzthala, Beljaka, Celovca. Monakovega, Ino-mosta, Fransensfesta, Pontabla. — Ob 8. nri Oti m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal in Inomosta, in Solnograda čez Klein-Reiiling, iz Stejra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta iz Kočevja, ob z. uri 32 m popoldne iz Straše, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE dri. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. on 28 m zjutraj, ob S. uri 5 m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — PRIHOD V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6, uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 uri 10 m zvečer Ob 9. uri 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih — čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času ki ^e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1
HeleorologiSno poročilo
tfltinft u«l morjem 806-8     Srednji ■ »oul (Uk 7SC-0 m
* 0pazo-i barf0' S.1* v mm    © B
9. -v
7. 2'h 2 pop.
735 4
738 6
738 4
122
82 127
Vetrovi
Nebv
si. j vzhod
p. m. jvzh. p m vzh
jasno
oblačno oblačno
Srednja včerajšnja tomporatira: 13 6° Qorn?ale: 13 2°.     Padavina 91 mm,
Zahvala.
Za premnoge tolažilne dokaze prisrčnega sočutja povodom nagle smrti ljubljenega soproga, gospoda
Vekosiava Zvonimira Zora
izrekam tem potom svojo najtoplejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujem slavnemu društvu „Ljubljanski Sokol", g. deželnemu glavarju Otonu pl. D e t e 1 i, iT. mestnemu županu Ivanu Hribarju, gospodoma deželnima odbornikoma Petru G r a s s e 11 i j u lu Franu P o v-setu, g. deželnemu svetniku Matiji Zamidi. vsem gg. uradnikom in osobjn deželne naklade ter sploh vsem, ki so dragemu pokojniku izkazali zadnjo čast. Istotako se presrčno zahvaljujem gospodoma dr. Zamiku in dr. Z aj e u za način intervencije ob najtežji uri mojega življenja kakor tudi vsem darovalcem krasnih vencev.
V Ljubljani, dne 10. maja 1905.
1529
Minka Zor.
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja med boleznijo in ob smrti našega iskreno ljubljenega očeta oziroma starega očeta iu tasta, gospođa
Adalberta Zelenka
c. kr. poštnega kondukterja v p.
za lepe darovane vence in za spremstvo ob pogrebu dragega pokojnika se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem.
V Ljubljani,  dne 6. maja 1905.
Žalujoči ostali.
vso oskrbo ali pa tudi brez nje 8e odda takoj 1524—1
v Sodnijskih ulicah št. 4, I.
in učenec
= se takoj sprejmeta pri
F. ŽUŽEK
kleparju na Bledu. 1478—2
Prodasta se v Spodnji Šiški
tik cerkve Sv. Jerneja štev. 2 in ob glavni cesti
dve hiši
z več stanovanji in dvema prodajalni-cama. Pogoji so jako ugodni in bi bilo takoj plačati samo 10.000 gld., drugo pa bi lahko ostalo na hiši.
Več se izve pri lastniku Jožefu Seidl v Spodnji Šiški ali pa v gostilni „pri Figovcu" v Ljubljani vsak an ob 9. uri dopoldne. 1434-4
t
JCrasno izbere
za dame m deklice
ff
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
PodruZnica v CELOVCU.
Kupuj« in prodaja
»as vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, areCk, delnic, valut, novcev
in deviz.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanju.
Akcijski kapital K 2,000.000'-. Rezervni zaklad K 200.000'-.
Zaanjara li takaaptuji Daji predujme m vrednostne papirja,
izžrebane vrednostne   papirje in    Z3a.va.3ru.3e  srečke proti vnovčuje zapala kupone. IrcurznJ. Izgubi.
Vinkulujo in devinkuluje  vojaške ženitninske kavcija. 03T  Eafcompt In iuka.no memle.   TtJl OST Bonma Muroell*.
Podružnica v SPLJETU.
Denarne   % loge  m p rej eni a ^5£5
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim.  Vloženi denar obrestuje od dne vloge do dne vzdiga. 8—64
Promet s čeki in nakaznicami.
15UI-2
W RAN ZAJEC
ordinira
Hn „UNION"
Frančiškanske ulice št. 2, I. nadstr.
Jtajboljše za Da Se zdravje!
SDK
1?23—7
Negleđe na dragoceno izdelovanje te lzwratne iz elatejra «oka uvež.li Jabolk obstoječe namizee p;jače,  prodajam isto zaradi splošnega razširjenja Se
cezieje.
Pristen samo z varstveno znamko: ,,PlJoe angel".
Izdelovalnice za CERES, Viljem Schicht, Ringelshain i. B.
JPiSh
Preselitev obrta.
Vljudno naznanjam, da sem preselil svojo
metlarsko obrt
iz Florijanskih ulic
W~ v Hrenove ulice štev. 17
(nekdanji Žabjek)
in se priporočam, da mi slavno občinstvo tudi nadalje ohrani svoje za upanje ter me počasti z mnogimi naroČili.
Postregel bom kakor dosedaj vedno z dobrim blagom.
Z odličnim spoštovanjem
Ivan Zupančič
1473—2 izdelovalec metla.
i
I
WF Mnogo prihranite '^Bma
pri novih zgradbah in prezidavah
ee rabite pateutovane
malčevocementne stene.
Prednosti: varno pred ognjem, ne prepušča zvoka, prihrani se mnogo prostora, traverz
ni treba. Uvedeuo že po vseh večjih mestih.
= V Ljubljani pri hotelu „Union"-
(okoli 4000 m«).
Na razpolago so svedočbe vis. kr. deželne vlade, kr. ogrskega drž stavbnega urada, mestnega magistrata zagrebškega in zagrebškega kr gozdnega ravnateljstva.
Zaradi pojasnil in preračunov se obračajte na imetnika patenta
arhitekta HOENIGSBERG & DEUTSCH
c. in kr. dvorna stavbna mojstra v Zagrebu. 261—32
A 154 5-8
1486—2
Ernest Hammerschmidta nasledniki 3474 —24
trjgovlna železnim In kovin
Valvazorjev trg št. 6 — Ljubljana — Prešernove ulice št. 50.
Velika zaloga kuliinjskega orodja ie Učne oprave.
Na prostovoljno prošnjo dedičev po umrli gospodični Emi Rem-setiagg, posestnici vile na Primskovem, se dovoljuje
prostovoljna dražba.
I. Zapuščinskih premičnin, kakor pohištva, kuhinjske oprave in posode, perila, dragocenosti i. t. d.
II. Zemljišča vi. št. 165 davč. obč. Primskovo, to je vile št. 77 z vrtom in njivo.
Za dražbo premičnin se določa narok na
16. maja 1905 dopoldne ob 9. uri
in eventualno prihodnje dni na Primskovem št. 77, za prodajo vile pa narok na
20. maja 1905 dopoldne ob 10. uri
istotam.
Premičnine se bodo oddajale le za ali nad cenilno vrednostjo proti takojšnemu plačilu.
Dražbeni pogoji glede zemljišča se smejo upogledati pri sodišču. Glasom teh pogojev je izklicna cena, pod katero se zemljišče sploh ne odda, ustanovljena na 7000 K, varščine položi vsak ponudnik 700 K, ostanek kupnine pa je plačati v 3 mesecih.
Izkupilo se bo za zapuščinsko maso Eme Remschagg sodnijsko hranilo. Vknjiženih upnikov na posestvu ni.
C. kr. okrajna sodnija v Kranju, odd. II.,
dne 3. maja 1905.
Slfrcd FranJ^el
komanditna družba
prodaja Izdelke najpomembnejše tvornice za čevlje v monarhiji.
Posebno priporočilno.
T
■ stif ifitm a &lu'
trpežni
sttf ljetni
močni
100 lastnih prodajal*
nih zalog
Moški z (rif
i a p.
na trakove močni
MZ
48310102010100
02921461
Lepo stanovanje
z dvema sobama in vsemi pritiklinaini, se zaradi odpotovanja odda s 1. junijem.
VeČ pove g. Alojzij  Gangl na Karlovski cesti št. 32. 1602—3
Gostilna v Šiški
se odda v najem s 1. avgustom ali pa tudi preje.
Ponudbe na zalogo piva bratov Reininghaus v Šiški. 1496—2
oienjen, brez otrok, i£fie gostilno na račun ali v »»Mem v mestu ali na dežel*, ker it? v*lik i le* iivrŠuje gostilniško obrt. 1459 3 Pismene ponudbe do 1 jumja posterestante Ljubljana pod St. 100
«]no gospodarsko Min
v Startni trgu pri Ložu bo imelo
dne 28. maj^  t. 1.
ob polu 4. uri popoldne
redni občni zbor
v mlekarskih prostorih
v Stare nt trjru  url Lozu.
Trgovski pomočnik
vešč Železuinske stroke, dober prodajalec, se sprejme pod ugodnimi pogoji. Istotam se sprejme tudi
trgovski u^enoc.
Naslov pove upravnistvo „Slov. Naroda". 1461 2
in lil
pripravne za trgovino  in  vsako obrt ima naprodaj pod ugodnimi pogoji
A. Casagrande
trgovec in posestnik 1370—6
v Ajdovščini (Primorsko).
1" M 3nBI9^E
SPORED:
1. Pregled letnega računa 1904.
2. Volitev 5 udov načelstva.
3. Volitev 5 udov nadzorstva.
4. Razni nasveti.
1523 ODBOR.
Hotel „Ilirija".
--V---
V četrteV, II. maja 1.1.
vel koncert
Društvene godbe 1822
pod oseb. vodstvom kapelnika g. Poula.
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin,
Obilcega obiska prosi z velespoštovanjem FRIC AOVAK
Obenem si dovoljujem opozarjati na svojo na vinskem semnju v Krškem kupljeno
portugalko.
* čisti samo
Globus
Najboljše čistilo
n a svetu
(M
Radi opustitve trp™
se proda ra-ai
blago
po znatno znižani ceni
v modni trgovini
Rudolf Jesenka
Stari trg št. 13
Pariški svetovna razstava 1900
Svetovnoslavna ustna voda.
Dobiva se povsod.       1445 2
Per j g>
za postelje in puh
priporoča po  najnižjih cenah F\    HITI     1433 2
Pred škofijo št. 20-
Zunanja naroČila se točno izvršujejo.
Varuj ženo!
, Za vsako rodovino valno rfiluatrovano knjigo o premno gem blagoslovu % otroki raz poiilja s prepisi vet tisoće\ eahvahiih   p«sein   tajno e» go h v avstr znsmkah eospa A. HAlTPA 1 Beiolin S \V 220
LtedentiU-MMe M>.
O
<
o
w
w <
<
GO
s5 <
C* N
H—i
-J
>N U Z
on
PRIZNANO NAJBOLJŠE OLJNATE BARVE.
TELEFON 154.
NAJFINEJŠE L5dRYE Zfl UMETNIKE
DRfL SCHOEMFELDfl & KO. V DGSSELDORPU
FINE OLJNATE BdRYE ZA
5fUDI JE   DRP- SCHOEMFELDfl & KO. V DGSSELDORFO
(POŠiCR 20 VIN.)   —- MEClLfl,
flPflRflTE, BflRVE IM PREDLOGE Zfl
Ž<MLNO 5LIK/1NJE
sliiukmi ram   VELIK0 IZBIR0 _____
K .nffJSLESENIH IZDELKOV
potrebščine    Zfl VŽKjflN)E in POSLIKfiNJE imata
H C N
s
P"5
2 o
N
M
TOVRRNR OLJNATIH BRRV, LAKOV IM HRMEZEV
MIKLOŠIČEVA CESTA 6 LJUBLJANA.
ČOPIČI. — BRONCE. — KARBOLINEJ. — LIM.
tianilo otvoritve
najmodernejše opremljenega
a umetniškega zavoda
prve vrste ===
3l>ga$ta Bcrtljold v Ljubljani
i> $ednij$k'b uliceb 5t. 11.
podpisani se priporoča visoki gospodi in p. n. občinstvu v £jubljani in okolici v prevzetje fotografskih del kakor potretov, pokrajin, notranjih prostorov, športnih in skupinskih slik, reprodukcij vseh vrst, povečanj, platinskih gumastih in ogljastih posnetkov in zagotavlja umetniško izvršitev, solidne cene in najhitrejšo dovršitev.
Fetegrefeuenje zunaj ateljeja zaračunam najceneje.
Btelje je odprt tudi cb nedeljah, in praznikjF). ■ ■■ »«11111 jfinogoštevHnega obiska prosi z odličnim spoštovanjem
Jlugajt IJertljeld,
U Ejubljani, dne 6. maja 1905. fotograf.
i
1
SOdda s*1-" ara avgust
prodajalna in stanovanje H
z dvema sobama iu pritikliuami v Židovskih ulicah št. I. 1495 1 Vpraša se v I. nadstropju.
Novozgrajena
enaflstropa hiša
ob glavni cesti v Spodnji Čiiki
At« 22 se proda. Pripravna je za vsako porabo, bodisi za trgovino, go-stilno alt kavarno. 1524 \
Pojasnila daje lastnik istotam.
Mlade dame, ki so potrebne raz vedrila in žele prebiti poletje na Bledu pri zasebni rodbini, se sprejmejo v popolno oskrbovanje. Strogo nadzorstvi in dobra postrežba sta zagotovljeni.
Vprašanja glede natančnejših pj datkov naj se pošljejo pod šifro Bledu 15. maja t I. na upravnistvo ^Slov. Nar«.da*. i5<M 3
alfi V odva
odvajalna
LEKARJA PICCOLI-JA v LJUBLJAN
uli un Ml
n odperfje •
ofsčno
pospešuje prebavo i telesa.      £fe*M brežplsbn
1 steklenica 20 vinajev,
Naročila preti povzetju. 1)211
5. ■
I Slovenske muzikalije
ravnokar izšle!
Govekar  Fr.:   Roko vnjače, uglasbil Viktor Parma, kompletno K IO 70.
Posamezno:
1. Ouvertuia za klavir    .   .   K 2 5*
2. Kuplet za moški glas s klavirjem......„ 1-
3. Zora vstaja, za sopran s klavirjem......„ T—
4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (sopran), z mešanim zborom ob sprem-ljevacja klavirja    .   .   .   „ 2-
5. Mladi vojaki, koiaCnica za klavir in petje   .   .   .   .   „ 1*20
6. a1! Oj zlata vinska kaplja ti, samospev z moškim zborom.
b) Povsod me poznajo, sa- I mospev iz ..Zdravic" '
Govekar   Fr.: Legijonarjtj nglasbil Viktor P^nma, k<! pletno K fll-20. Posamezno :
1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesen: za sopran 8 klavirjem   . K 12'
2. V petju oglasimo, moški zbor s klavirjem   .   .   . 180
3 Kuplet za moški glas s
klavirjem......,. V—
4. Romanca, samospev (tenor: z moškim zborom ob 8premljevanju klavirja  .  „ 180
5. Ptička, pesem za sopran s klavirjem.....„120
6. Skoz vas, koračnica. Po besedah J Stritarja. Za klavir (s petjem ad libitum) „ 1*90
7. Sezidal sem si vinski hram, samospev z moškim zborom. Za petje in klavir iz t,Zdravicu.....„ 3 —
Dalje: 268-27
Viktor Parma: Mladi vojaki, korač
niča s petjem ad libitum. 2e B
daja.........K 1 ~o
Viktor Parma: Mladi vojaki,
za citre    .   . 1 Viktor Parma: Slovanske cvetke, potpourri po slovanskih napevih .... Viktor Parma: Triglavske rože, valček po slovanskih
rapevih.......
Viktor Parma: Zdravice, tM. petje in klavir.....
2-50
2'6o
3-
Žlrovnik Janko:  Narodne pesni1
z nape vi   1. zvezek K 1 JO po
pošti K 1'30. tirovnik Janko : Narodne pesnn
z napevi, II. zvezek K 1" po
pošti K 110
Največja zaloga m uzi kalij v LJubljani Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikahj obsega 10.000 Številk. Mesečni abonement a premijami-Razpošilja tudi ua zunaj
Oton Fischer
tr*rovina z mnzikalijami v IJubljani
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodue tiskarne*.