0 vzpenjači na Šmarno goro, na Pohorje in na
Triglavsko pogorje
Iz razgovora z ravnateljem Tujsko prometnega sveta za Dravsko
banovino g. Velikonjo
ma
JUGOSLOVAN
se redno in zanesljivo dostavlja
po pošti ali po raznašalcu
Kako skrbijo Nemci za svojo mejo in kako skrbimo mi
Naš urednik je obiskal ravnatelja tujsko-prometnega sveta Dravske banovine g. Velikonjo ter mu zastavil nekaj vprašanj, na katera je g. ravnatelj ob svojih živahnih kretnjah in znanim nasmehom odgovarjal.
— Vprašanje gradnje vzpeujač v Dravski banovini je v zadnjem času spet predmet raznih razgovorov. Kako mislite, gospod ravnatelj, o tej stvari?
— Veste, glede načrtov tujslco-prometnega značaja menim jaz, da ni dobro razpravljati v javnosti, dokler ni stvar zrela. V tem nam prav časopisi mnogo greše. Vendar pa mislim, da Vam z odgovorom na Vaša vprašanja pojasnim vse ono, kar more zanimati širšo javnost. Ne vem sicer, ali se mi bo posrečilo orisati vsa poglavja, ki prihajajo v poštev pri gradnji vzpenjač, vendar mislim, da v glavnem zadenem vsaj bistveno, če navajam, da je treba pri gradnji vzpenjač vpoštevati:
1. zaledje, to je tisto množico obiskovalcev, ki v širšem krogu prihaja v poštev za obisk vzpenjače; 2. kraj dolinske postaje, prav tako število njega prebivalcev ali gostov, ki kraj obiskujejo, pri čemer pride lega, dostopnost do dolinske postaje in drugo do veljave; 3. značaj zadnje višinske postaje; 4. način izvedbe in kapacitete vzpenjače; 5. vprašanje, kolikšnim potrebam zadosti vzpenjača, in 6. ceno vožnji na vzpenjači.
Načrti za 3 vzpenjače v ospredju
— Koliko načrtov imamo v Dravski bano vini za vzpenjače?
— V naši banovini so v ospredju sedaj trije načrti, in sicer vzpenjače na Šmarno goro, na Pohorje in v Triglavsko pogorje (bolj stvarno: proga Bled-Kokošinjec nad Mrzlim studencem), je pa tudi načrt na Veliko Planino.
— Kateri načrt bi po Vašem mnenju najbolj ustrezal našim tujsko-prometnim in športnim potrebam?
— Preden bi se spustil v odgovor na to vprašanje, mislim, da je potrebno, da poskusim na kratko opredeliti bistvo vzpenjače. Najlažje pridemo po mojem mnenju temu bistvu blizu, ako se zavedamo, da ima vsak človek, če ni res po svojem značaju skopuh, potrebo, da se vsaj enkrat na leto za hip oprosti dnevnih skrbi ter »zapravlja«. To »zapravljanje« *ma lahko različne oblike, vendar povprečen človek želi pri tem popolnega sproščenja in razvedrila na poseben, do sedaj Se neznan način. To nam priča velesejem, to nam pričajo razne druge veselice, kjer si odrasli ljudje dovoljujejo v družbi razne otroške zabave in razvedrila, ali človek bi rekel, razne otroške »pustolovščine«. Tu sem bi spadal obisk vrtiljaka, tobogana, visokega kolesa, veslanje, avtovožnja iu slično. Tujsko-prometna publika je v takem razpoloženju, da ljubi redkosti. Poleg tega prihaja pri nji v poštev dolgočasje, ki se rado vseli v družbo, ako nima primerne zaposlitve, in pa radovednost odnosno znatiželjnost. Zato je treba pri gradnji raznih tujsko-prometnih naprav pač vpoštevati to psihološko črto publike posebno če vpoštevamo pri tem, da ne daje barve tem zabavam in razvedrilom moški, temveč ženska odnosno celo otroci.
Avto — višinska železnica — vzpenjača — letalo
Za dosego višinskih točk imamo poleg peš-hoje in v nekaterih krajih ježe (nosilnice pridejo pri nas prav malo v poštev) sedaj več možnosti, da pridemo na višine, in sicer avtomobilsko cesto, talno višinsko železnico, bodisi na zobe, bodisi na žični poteg, vzpenjačo in ae-roplan. Ce motrimo v tujsko-prometnem oziru avtomobilsko cesto na višino, potem moramo priznati, da je dobra avtomobilska cesta za poletje zelo prikladna, da pa odreče pozimi kljub temu, da imamo že avtomobilske sanke odnosno motorno gosenico, radi neprestanega za-tnetavanja eventuelno sicer dobro preorana cesta, dalje zmerom takrat, če se nahaja v takem ozemlju, kjer često dežuje ali kjer se sneg zelo rad ali pa celo zgodaj topi. Tudi je pogoj pozimi za dobro avtomobilsko cesto, da se ne uporablja za nobeno drugo vožnjo kakor samo za avtomobilsko vožnjo, ker se sicer ne sme očistiti do cestišča. To so praktični pogledi na avtomobilske ceste. V tujsko-prometnem oziru pa taka cesta ne pomeni sama zase nobenega mika odnosno posebnosti. Višinskih avtomobilskih cest imamo sedaj že mnogo na raznih prelazih, kjer pride vijuganje, vzponi in lep razgled na obeh pogorja mnogo bolj do veljave, kakor pa samo višinska avtomobilska cesta na določen kraj. Še tako dobra višinska avtomobilska cesta nima sama kot taka torej nobenega pravega mika. Tudi čas vožnje pride tu v poštev, posebno pozimi, ko ljudi v avtomobilih zebe.
Pridemo k vprašanju talnih višinskih železnic. bodisi motornih, zobčastih ali na poteg. Ju velja glede zasneženja najprej to, da čiščenje mnogo velja in da človek ni nikoli siguren, da vagon ne obstane v zametu. Prav tako prihaja tu v poštev čas vožnje. Tresenje * vagonih zelo neprijetno vpliva na potnike.
k ,ake železnice je šele tedaj velik, ako se Pelje preko zanimivih strmin, po zelo lepih ^aduktih, tunelih, skozi galerije ter vožuja sama nudi lep pogled v nižino ali na tir nad
seboj. V sedanjem času priča Švica, da tujsko-prometna publika nahaja ta način vožnje na višine za nezanimiv. Tudi bi človek sklepal, da je tam, kjer take železnice forsirajo, v ozadju dvoje momentov. Najprej tendenca vnovčiti materijal, ki je prišel drugod že iz mode, v krajih, kjer nimajo še nobenih takih tujsko-prometnih naprav (nekaka Afrika za stare francoske puške), dalje konkurenčna skrb krajev, kjer še imajo take naprave, da bi sami ne izgubili zanimivosti radi modernejših naprav drugod. Zaradi tega je pač sedaj najmodernejša, za večje množice in za vsak čas pre-računjena prometna naprava za višinske vožnje vzpenjača.
Psihološki miki vzpenjače.
Psihološki miki vzpenjače obstoje v tem, da se človek more v kratkem času na nenavaden način, to je visoko nad zemljo, v vsakem letnem času in vremenu, pri mirni vožnji dvigniti na določeno višino. Tu pride do veljave tisti otroški instinkt, ki ga kaže velesejmska publika pri vrtiljaku in pa pri velikem kolesu ali toboganu. Študije, ki sem jih napravil pri družbi 57 izletnikov v inozemstvu, kjer smo videli avtomobilsko cesto, ki nam je odrekla radi tajanja snega, dalje talno železnico na poteg, vzpenjačo samo na voz v eni smeri z vmesno postajo, vzpenjačo s krožno vlači lno vrvjo, so rodile v meni spozuaje, da je pri nas (ne glede na to, da je to potreba, ako hočemo postati mednarodna tujsko-prometna pokrajina), še mnogo za vzpenjače hvaležne publike, ki se za te naprave zanima iz gole radovednosti.
Bodočnost gre letalu
Najidealnejše sredstvo za dvig in prevoz v višino je seveda aeroplan. Ta obrat ima psihološko največji mik, ima pa še tudi v sedanjem času noto strahu proti sebi, tako da se vsaj 50% ljudi, ki bi želeli na višine, tega sredstva ne bi posluževalo. Gotovo pa je po mojem mnenju aeroplanu, ko se ljudje privadijo, od-kazana velika bodočnost, ko bo tehnično tako popoln, da bo vozil tudi v viharjih ter pristajal v snežnih zametih, to je, da bo lahko tako varno obratoval kakor vzpenjače. Do tega pa, mislim, je še daleč in zato imam danes Vzpenjačo za najpopolnejšo in najmodernejšo višinsko prometno napravo, ki posluje, kakor rečeno, hitro, ob vsakem vremenu in v vsakem letnem času.	(Konec	jutri.)
Umetnostna razstava v selniškem paviljonu K
Kako je mimo vseh »kriz« in »dumpingov« letošnji velesejem nad pričakovanjem uspel, tako pa sta ostala ves trud in napor naših umetnikov, ki so razstavili v okrilju velesejma svoja dela, nepoplačana in vse njihove nade so se izjalovile. Finančno pogorišče kakor v monakov-skem Glaspalastu.
Res je, da je to pot izostalo nekaj prvih imen in da sem kot organizator malce preširokogrud-no dal skromen prostorček tudi nekaj amaterjem — vzlic vsemu pa je bila razstava po soglasni sodbi javnosti, pa tudi doslej objavljenih Kritik, prav dostojna in lepo zaokrožena, sijaj Ji je dajalo nekaj remekdol obeh naših Kraljev m med mladimi nekaj novih imen, ki pomenjajo za našo likovno umetnost prava odkritja. Gor-jup, Gorše, Košir, Jirak! Imena, ki si jih moramo zapomniti!
Moralni in propagandni uspeh, to dvoje pač ni izostalo. Ob »olnčnih popoldnevih je bilo drenjanja kakor v mravljišču. Defiliralo je nešteto šol, srečaval pa sem tudi naše bogatine. Samo kje je ostala letos prosvetna uprava, občinski svet mesta Ljubljane, denarni in produkcijski velezavodi? Tudi časopisje je nekam za čudo onemelo. Dvoje, troje mecenov se je pač usmililo naših umetnikov.
Porazen rezultat ob 230 umetninah!
In kje naj iščem vzroka? V umetnikih in njihovih delih? Pa saj je bilo vsega za vse okuse iu vse oči. V pomanjkanju kvalitete? In vendar mi je Jakac, ki se je pravkar vrnil iz Amerike, zatrjeval, da se čudi visoki kvaliteti večine razstavljenih umetnin, če jo primerja z vsem, kar je videl v tujini, in naj pripomnim se Jakopiča in Sternena, ki sta se razočarana vrnila z razstave sodobne nemške umetnosti v Zagrebu. Tedaj previsoke cene? Pojdite le na Dunaj — in kolikor tukaj dinarjev, toliko tam šilingov; pa kaj govorim o Dunaju, pohitite le v bližnji Zagreb, v našo prestolico in čitali boste cene, da se Vam bo vrtelo pred očmi.
Tedaj preostaja le še izgovor na krizo. Kriza? Ko pa je bilo kupljenih toliko in toliko avtomobilov, klavirjev, pohištvo dvakrat, trikrat razprodano. Kakšna neki kriza? Kriza živega narodovega življenja, kriza njegovega duhovnega življenja, kriza slovenske kulture pa ni, če se ruši pod težo življenja, neumevanja in prezira bedni in lačni slovenski umetnik!
Ne obupajmo! Morda še najdemo pot v srca. Poskusimo še enkrat, potrkajmo na duri onih srečnežev, ki se jim smeje usoda, apeli-r®i,n0 na čast in kulturno dolžnost banovine, občine, velepodjetij in ustanov. Uprava velesejma nam sama prihaja na pomoč. Danes ob desetih dopoldne ponovno otvarja za nekaj dni preurejeno in obnovljeno umetnostno razstavo v paviljonu K v Lattermannovem drevoredu. Vstop bo vsakomur prost. Razstava ostane odprta do vštetega četrtka, dne 18. t. m., vsak dan od 10. do 18. ure.
S tem pozivom se ponovno obračamo na vso slovensko kulturno javnost, roteč jo, da se zave svojih dolžnosti napram svojim umetnikom.
L V -1.
Maribor, 13. junija.
Pred mesecem dni so Nemci otvorili z veliko slovesnostjo prav ob robu državne meje v Dravski dolini novo šolo na Mlakah, Ta dogodek je šel mimo naše javnosti docela neopažen, kakor da bi nas od Avstrije ne ločili posamezni razmejitveni kamni, ampak pravi pravcati kitajski zid, ob katerem je za nas konec sveta.
Mlake (Laakeu) ležijo nekako v sredini med našo Muto in avstrijsko Soboto, ki je bila še za Slomškovih časov dokaj slovenska. Razprostirajo se ob vzhodnem vznožju Košenjaka in sicer pod njegovim vrhom Sv. Urban, ki je 1350 m visok in na katerem stoji še danes zapuščena cerkvica ter pozdravlja na vzhodnem bregu svojega soseda Sv. Jerneja nad Muto, ki je dobrih 300 m nižji od Urbana. Med obema pa teče še dokaj močna rečica Bistrica, katero dobro poznajo mariborski ribiči zaradi okusnih postrvi. Bistrica si je tekom tisočletij izkopala globok jarek. Saj doseže med Urbanom in Jernejem ravno pri Mlakah nižino 500 m. Tako je napravila Bistrica mejo med masivnim in na široko se razprostirajočim Košenjakom in med razoranim Kobanskem.
Vas Mlake šteje v celem kakih 15 hiš, ki so raztresene po raznih obronkih gozdov in jasicah, ki dajejo prebivalcem nekaj pašnikov in nekoliko nerodovitnih njivic. Ljudje se pečajo predvsem z lesom ter deloma z živinorejo in ovčjerejo. Največ je seveda takozvanih »holcer-jev«, ki sekajo smreke, napravljajo bukova drva ter spravljajo vse to po narastli Bistrici na našo stran. Vsaka prometna zveza Mlak z avstrijskim zaledjem je namreč terensko izključena. Do razmejitve so pripadale Mlake občini Pernice, ki so ostale nam. Razen par hiš so govorili in molili do prevrata na Mlakah povsod v slovenskem jeziku.
Torej v tem zapuščenem in od zunanjega sveta odrezanem Bistriškem grabnu so postavili Nemci novo šolo, katera bo štela kvečjemu kakih 15 učencev! Schulverein in Sildinarka sta postavila tik ob meji novo utrdbo, novo postojanko, katere vpliv se ne bo ustavil ob obmejnih kolih, ampak bo pljuskal tudi na naše ozemlje.
Zato ni prav, da mi ne vodimo računov o tem, kaj se godi na naši meji. Kakšni ljudje smo, ako se niti ne zanimamo, kaj dela naš sosed! In vendar je ta tudi za našo mejo važen dogodek šel molče mimo nas!
Prav imajo Nemci, da svojo mejo utrjujejo. Te pravice jim ne more nikdo kratiti in jo tudi noče. Oni se pač zavedajo v polni meri dolžnosti, ki jih imajo do svoje meje. Zato so postavili prav ob meji celo vrsto šol in jih stavijo še vedno, kakor vidimo. Saj vedo predobro, da je šola tista, ki vzgaja in oblikuje prihodnje generacije. Zato posvečajo tako skrb ravno obmejnemu šolstvu in doprinašajo razmeroma težke materijelne žrtve, ki bodo obrodile svoj sad morda šele v drugi ali tretji generaciji.
In mi?
Pri nas se obmejnemu šolstvu ne posveča ona pažnja, kakor bi bilo potreba z ozirom na njegov velik pomen za preroditev obmejnih krajev in z ozirom na veliko agilnost naših sosedov. Tekom celih dvanajstih let nismo ob vsej naši severni meji postavili niti ene šole. Otvorili smo samo ekskurendo k marnberški šoli pri Sv. Treh Kraljih, dasi bi bila tam mnogo bolj potrebna posebna šola kakor na — Mlakah.
Še več.
Niti za stare naše obmejne šole, katere smo prevzeli po prevratu, ne skrbimo v dovoljni meri. Ne mislim pri tem toliko na materijelne žrtve, katere bi bile marsikje zelo na mestu. So namreč tudi druge zadeve, pri katerih so često naše obmejne šole prave pastorke, že od prevrata sein.
Da ne bom segal v preteklost, ko radi raz-rvanih političnih prilik sploh ni bilo mogoče sistematično obmejno delo tudi na šolskem polju, omenjam samo nekaj značilnih primerov iz sedanjosti.
Kako važna postojanka je Muta, se bo še marsikdo spominjal izza vročih bojev pred prevratom. Tam je bila Ciril-Metodova šola in poleg te dvorazrednice štirirazredna javna nemška podpirana po SchUlvereinu in Siidmarki. Sedaj je ondi petrazrednica z vzporednico. Torej ima šest razredov. Večino šolskega leta delujejo na ujej samo štiri učiteljice brez moške učne osebe in brez upravitelja. In vendar je Muta trg z industrijskim delavstvom. Brez dvoma je, da se v takem kraju zlasti v izvenšol-škem delu v sedanjih razmerah ženska ne more, pri najboljši volji ne, tako uveljaviti kakor moški.
V Črni, kjer je rudniški center manjkata že od jeseni dve učni osebi.
V Vuhredu, ki je sicer bil že pred prevra-
tom trdno slovenski, ima ondotna trirazredniea tri ženske učne osebe brez moškega vodstva.
In najbrže ti primeri niso na naši meji osamljeni, pač pa najbolj kričeči.
Na ta ali oni način bi se moralo takim nedo-statkom opomoči. Ako mora bili šolstvo že Is katerihkoli razlogov prikrajšano in okrnjeno, naj se to zgodi v zaledju, nikoli pa ne la tako dolgi čas na meji. Zakaj, ni dovolj, da se naša javnost zgane, kadar prileti le prehud udareo od nasprotnika in pravi, da je potreba našo mejo preorijentirati in preroditi v nacijonal-nem in državnem smislu. Za tako prerojenje in preorijentacijo je potrebno intenzivno in sistematično delo leta In leta. Za to delo so pa zopet' potrebni — delavci. Če pa teh ni, pa se tudi delo ne more vršiti. — Pri Nemcih smo se nekdaj učili narodnoobrambnega dela. Menda bi bilo zopet potrebno, da bi šli k njim ponovno v to šolo.	—skl.
Kongres jugoslov. nar. železničarjev in brodarjev v Mariboru
Po prizadevanju in na pobudo »Zveze jugoslovanskih železničarjev« so se zbrali pred t'3 leti 25., 26. in 27. aprila 1019 v Beogradu jugoslovanski narodno misleči železničarji iu tfi ustvarili mogočno jugoslovansko železničarsko organizacijo »Zvezo jugoslovanskih narodnih železničarjev«, ki je sprejela v svoj sestav na kongresu v Ljubljani tudi še brodarje.
Prometno osebje železniških in brodarskih ustanov v naši državi je združeno v mogočni organizaciji ki ima 85.000 članov in ki s svojim narodnim samo strokovnim nepolitičnim stremljenjem deluje za blagor stroke, ustanove, naroda in države.	1	1
Delovanje tako strokovno kot gospodarsko in 'kulturno jo zadnjih 13 lei imelo lep« uspehe. Valič svoji težiti in odgovorni službi, ki jo vrše železničarji zvesto in marljivo, v današnjim ra*-meram odgovarjajočem gmotnem položaju, da bi uslužbenci vseh kategorij in vseh panog železniške službe bili rešeni morečih skrbi za rodbino in dom, loi jih spremljajo v službi in izven nje.
Tudi iz tega vidika bodo železničarji in brodarji na svojem XIII. kongresu obravnavali vsa ta pereča vprašanja in storili potrebne sklepe za zboljšanje gmotnih razmer jugoslovanskih železničarjev in brodarjev. Letos 12. do 15. junij« bo na naši severni meji v nekdaj nemčurskem danes jugoslovanskem Mariboru XIII. kongres narodnih železničarjev in brodarjev, ki bodo na tem kongresu manifestirali mogočno jedimstvb stroke in narodne misli v celi državi. Iz vseh krajev naše lepe domovine so prijavljeni številni udeleženci. Oblastni od-bor UJNŽB Ljub* ijana pa poziva tovariše iz Slovenije, da tudi oni v čimvečjem številu prihite na naš kongres da bojno čim številneje zbrani pokazali javnosti in narodu naše nacionalno mišljenje in strokovno zavest, ki jo kot važen in narodnemu gospodarstvu koristen faktor v državi izražamo. Oblastni odbor UJNŽB Ljubljana.
Kronika iz litijske okolice
Nočni napad z vilami.
Vel. štanga pri Litiji, 11. junija.
Ko se je okoli 10. ure zvečer vračal Končinov France po opravkih iz Litije, je krenil čez Zavrstnik, ker je tu bližnica. Ko je dospel v vas, ga je nenadoma ustavil neki fant in pričel vpiti nad njim, kaj ima opraviti v njegovi vasi ter ga je nato napadel kar z vilami. France je udarec srečno prestregel z roko. Zadobil pa je France težko poškodbo na roki. Napadalec mu je ušel.
Štangarske češnje.
Kakor vsako leto, bo tudi letos češčenje našega patrona sv. Antona v nedeljo. Naša romarska cerkev je znana daleč naokoli, ravno-tako tudi »štangarske češnje«, katerih bo letos dovolj, le da bodo radi slabega pomladanskega vremena zrele šele proti koncu meseca, dočinj so prejšnja leta v tem času bile že skoro obrane.
Aro vzela, v službo pa ne ...
Kolovrat pri Kandršah.
Že pozimi sta se pogodila tukajšnji posestnik g. Gril in V. Marička, da bo šla spomladi k njemu v službo. Zgovorila si je precej dobro plačo in razne obleke, obutve itd. Da bo dogor vor bolj držal, ji je odštel še »metuljčka« za aro. Ker je pa le ni bilo na spregled, jo je pobaral, kako je s stvarjo. Končno je le zvedel, da je že odšla nekam v drugo vas, aro da pa jo bila že zapravila, ker je" nastala tudi za njo »kriza«.
Štangarčani, čitajte »Jugoslovana«, ki ga do* bite v bližnji Litiji v trafiki Viilerjeve, saj J«
najcenejši dnevnik za vse.
Jz Dra	vabe?
(1 Uredili občni zbor osrednjega druživa SI’D bo v petek 26. junija ob 20. v Ljubljani v salonu restavracije »Pri Levu« na Gosposvetski cesti.
d Vilfanova lloča na Begunjšriei je olvorjena in oskrbovana.
d Pomladek Rdečega Križa osnovne šole v Libojah je priredil na Telovo mladinsko igro »Kralj Matjaž«. Lepo je bilo videti naše malčke prvič na odru. Starši in drugi so bili vsi vzhičeni od radosti ter presenečeni nad uspehom svojih otrok. Otroci, le pridno se oklenite svojih učiteljev, ki se z ljubeznijo in vnemo zavzemajo, da^vas vzgojijo za dobre člane človeške družbe in zavedne Jugoslovane!
d Občni zlmr oblastnega odbora Jadranske Straže bo v torek 16. t. m. ob pol 9. uri zvečer v prostorih restavracije Zvezda v Ljubljani. Člani in prijatelji društva se vljudno vabijo, da se tega občnega zbora v čim večjem številu udeleže.
d Godba »Vič - Glincc« priredi v nedeljo 14. t. m. veliko vrl no veselico na vrtu gostilne Marinko (Oblak) na Glincah. Bogat srečolov, ples, petje, dve godbi, nizka vstopnina in dobra postrežba bo zadovoljila vsakega obiskovalca. Ker si je godba nabavila to leto nove instrumente, je v gmotnih težkočah, zato prijatelji glasbe vsi vljudno vabljeni. Na svidenje!
d Malnerjeva koča pod Črno iprstjo bo otivor-jena v nedeljo 14. t. m. in ostane oskrbovana do konca seziije. Orožnova koča je že odprta in oskrbuovana. češka koča pod Grintaveem bo otvorjena tudi v nedeljo 14. t. m.
Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. 398-2 d Tekma koscev. Zveza kmetskih fantov In deklet v Ljubljani in Društvo kmetskih fantov in deklet v Beričevem priredita v nedeljo 21. junija t. 1. ob pol 8. uri popoldne, tekmo koscev, za Zvezino prvenstvo in Veliko ljudsko veselico v Beričevem. Vstopnina samo 3 Din. Ugodna zveza z avtobusi iz Ljubljane izpred Mestnega doma.
Hjubljana
Sobota, 13. ju nitja 1931, Anton P. Pravoslavni: 81. maja, Jeremije.
Nočno službo imajo lekarne Bahovec na Kongresnem trgu, Us tar na Sv. Petra cesti in Hočevar v šiški.
*
■ Sokol Ljubljana II. ima v nedeljo dne
14.	t. m. svoj običajni vsakoletni javni nastop na svojem letnem telovadišču na Prulali. Po nastopu se vrši zabava s plesom. Pričetek točno ob 17. uri. Vabijo se vsi prijatelji Sokola II., da polnoštevilno posetijo ta naš javni nastop. Ako bo deževno vreme, se javna telovadba preloži na prihodnjo nedeljo, 21. junija, ob enaki uri.
■ Ljubljanski Sokol ponovno poživlja svoje članstvo, katero se ne bo udeležilo društvenega izleta v Žire, da prisostvuje svečanosti pri polaganju temeljnega kamna za sokolski dom v šiški, ali pa javni telovadbi Sokolskega društva Ljubljana II. na Prulah. Zdravo! — Uprava.
■ Ljubljanski Sokol poziva svoje članstvo, ki se ne udeleži izleta v Žire, da v nedeljo 14. t. m. v čim večjem številu v slavnostnih krojiih sodeluje pri sokolski slavnosti v šiški in pri javni telovadbi Sokola II na Prulah ob 17. popoldne. Bratje pokažite s svojo obilno udeležbo, da cenite delo obeh agilnih bratskih društev. Zdravo!
■ Sokolsko društvo Ljubljana-šiška vabi bratska sokolska društva na veliko sokolsko prireditev v Šiški, ki bo v nedeljo, dne 14. januija t. 1. Sokolska društva in posamezni člani se zberejo ob %10 dopoldne na letnem telovadišču v Drmotovi ulici. Točno ob 10 krene iz telovadišča povorka po šišenskih ulicah. Oni člani, ki nimajo slavnostnega kroja, naj se povorke udeleže v civilu z znakom. Skupine narodnih noš se istotako zberejo ob 'A 10 na telovadišču. Deflacije raznih društev in korporacij se zberejo ob 3/t 11 na telovadišču, kjer bo točno ob 11. uri polaganje temeljnega kamna. Gg. hišne posestnike v šiške pa prosimo, da v nedeljo okrase sivoje hiše z državnimi zastavami in tako vidno pokažejo, da cenijo Sokolstvo. Popoldne je na telovadišču javna telovadba in veselica. Poset-niki prireditve imajo ugodne zveze s tramvajem do mitnice v šiški. Zdravo!
■ Najboljši liker sveta »Gromožovkac Maribor, Maistrova.	1384
■ Kongres ameriških izseljencev v Ljubljani. Koncem junija se bo vršil v treh preetolicah Jugoslavije, in sicer v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, kongres ameriških izseljencev, na katerem bodo razpravljali o izseljeniških vprašanjih. Izseljenci-kongresisti bodo prišli v soboto 27. junija zjutraj na Jesenice. Na obmejni postaji jih bomo prisrčno sprejeli. Isto dopoldne prispejo z brzovlakom v Ljubljano. Na kolodvoru bo slavnosten sprejem. Po prihodu bo otvoritev kongresa v dvorani Delavske zbornice. Opoldne bo skupen obed. Zveza organizacij izseljenikov v Zagrebu, ki je prireditelj tega kongresa, je poverila Narodni izseljeniški odbor v Ljubljani, da v sporazumu z vsemi društvi pripravi	vse potrebno za	dostojen	sprejem
ameriških rojakov. Narodni izseljeniški odbor bo pozval vsa narodna društva na skupen sestanek v četrtek 18. t. m. in prosimo vsa dru-Stva, da se vabilu odzovejo. — Dva dni pozneje pridejo v Ljubljano izletniki	Katoliške	Jednote,
katerim	priredi Rafaelova	družba	slovesen
sprejem.	Prepričani smo, da	bo bela	Ljubljana
enako pirsrčno pozdravila vse drage goste iz
Amerikd. — Narodni izseljeniški odbor v Ljubljani.
■ Prosvetni odsek stavbinskib delavcev Narodno strokovne Zveze bo imel v nedeljo 14. t. m. ob 9. uri svoj občni zbor. Pozivajo se vsi člani tega odseka, da se ga sigurno udeleže. Občni zbor bo v prostorih tajništva Narodno strokovne zveze, palača Delavske zbornice (vogalni vhod, II. nadstropje). Ob nezadostnem številu članstva bo občni zbor pol ure kasneje ne glede na število udeležencev. -
■ Jubilejna razstava Tehniške srednje šole v Ljubljani. Letos poteče 20 let, odkar je bila v Ljubljani ustanovljena državna obrtna šola kot delovodska šola mehansko tehniške smeri in se je šola vselila v novo zgradbo na Mirju. V proslavo tega pomembnega dogodka priredi zavod jubilejno razstavo, ki bo svečano otvorjena v četrtek 25. junija od 10. Razstavljene bodo strokovne risbe iz vseh strokovnih predmetov in iz prostoročnega risanja in ročni izdelki vseh delavnic in ateljejev. Razstavili bodo vsi šolski oddelki, t. j. arhitektonsko-gradbeni, strojni, elektrotehniški in geometrski odsek tehniške srednje šole, gradbena, strojna, elek-tro in mizarska in strugarska delovodska šola, kiparska in rezbarska, keramiška, graverska in zlatarska šola in ženska obrtna šola z oddelki z šivanje perila, izdelovanje oblek in vezenje. Vsi predmeti bodo razstavljeni v petih velikih šolskih dvoranah. Ker je razstava odprta samo od 25. do 28. junija in bo gotovo obiska vredna za vsakogar, ki se količkaj zanima za razvoj naših obrtnih strokovnih šol, vabimo in opozarjamo na razstavo že danes vse občinstvo.
■ II. javna produkcija gojencev šole Glasbene Matice ljubljanske bo danes popoldne ob 16. uri v Filharmonični dvorani. Na sporedu je 18. točk ali 21 skladb. Nastopijo gojenci oddelka za klavir, violino in čelo. V 8. točki nastopi tudi mladinski zbor, ki ga poučuejjo učitelji gdč. Verbi-čeva ter gg. Šonc in Miglič.
■ Električna cestna železnica sporoča, da bo od sobote 18. t. m. dalje prodajala vozne listke v blokih v prostorih električne podštacije na Bleivveisovi cesti (nasproti bivšega kina Tivoli), in to ob delavnikih od 11. do 18. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah In praznikih pa od 10. do 12. ure.
■ Polaganje temeljnega kamna pa poslopje glavne carinarnice v Ljubljani ho danes ob 10. url na stavbišču na Vilharjevi cesti.
■ Promocija. Na jurldični fakulteti v Ljubljani sta diplomirala gg. Rado Otrin iz Ljubljane in F. Milan Trampuž iz Pazina. Čestitamo!
■ Operna šola drž. konservatorija v Ljubljani iima prihodnji teden dve javni produkciji. Prva bo v ponedeljek 15. t. m. ob 5. uri popoldne, nastopijo gojenci prof. Sestovega oddelka za deklamacijo in igro. Na sporedu je cela vrsta deklamacij in dramatskih prizorov. II. produkcija je v sredo, 17. t. m. Tokrat nastopajo gojenci operne šole, ki so jiih poučevali ga. Cirila Medvedova ter kapelnika Nelfat in dr. Švara. Izvajajo se scene raznih oper in II. dejanje Mozartove Figa rove svatbe v celoti. Podrobni spored javimo. Vstopnice so od danes dalje v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Sedeži od 10'— Din nazdol. Produkciji se vršita v dramskem gledališču.
■ Zadnje reprize Frankove drame »Vzrok« bo danes in v ponedeljek 15. t. m. Nocojšnja predstava je za -red A, v ponedeljek pa za red C. Dra-ma je izvrstno naštudirana, kar je -priznala
Otvoritev novega parka v Beogradu
V nedeljo bodo otvorili v Beogradu del kali-megdanskega parka, ki se imenuje Gornji grad, katerega so popolnoma preuredili. S tem je kalimegdanski park razširjen za 3 ha. Park je urejen po vzoru angleških nasadov, na pobočju proti Savi so zasajene samo planinke rastlin% Izredno lepo je urejena terasa nad mostom, kjer so zasajene vrste visokih rožnatih piramid. Na tej terasi je postavljen Meštrovičev spomenik »zmagovalca«. Tu se bodo vršile v bodoče vse velike narodne manifestacije. Gornji grad je urejeval g. Krstič, ki je eden najbolj znanih naših strokovnjakov za parke. Najlepše bo v parku otroško igrišče, ki pa še ni dogotovljeno. Občinstvo se bo moglo sprehajati v novem parku od 6. do 21. ure.
Dogotavljanje Jadranske proge
Iz Kraljeva poročajo, da so pred dnevi položil tračnice na novi progi Kraljevo—Raška, ki Je del velike Jadranske proge, na kateri se vrši že promet od Kraljeva do Lopatica. Proga spaja Sumadijo preko Ibarskih pečin s Sandža-kom. Na tem delu nove proge je 8 postaj. Proga ima 14 tunelov, od katerih je najdaljši 1100 m. Proga drža preko 13 mostov, katerih je 7 nad reko Ibro. Popolnoma dograjena bo proga sredi meseca julija. Z novo progo bodo imeli južni kraji naše države tesnejšo zvezo Skoplja, Beograda in s severnimi kraji.
Tragična ljubezen 60-letnega starca
V Kumodražu pri Beogradu je pred dnevi ustrelil Milenko Marinkovič svojega očeta Milivoja, ki Je bil 60 let star. Bil je eden najbo-gatejših kmetov v vasi in že več let vdovec. Živel je s sinom, ki mu je 30 let in Je tudi vdovec. Starec Marinkovič se je pa zaljubil v neko mlado in lepo vdovo v vasi. Zaradi tega so starca meščani zasramovali, on se pa ni zmenil
vea gledališka publika, kii je do sedaj !o delo videla, kakor tudi kritika.
■ Žveza delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani priredi o priliki proslave 10-lelnico v nedeljo 14. junja t. 1. ob 3. uri popoldne v vseh prostorih hotela Tivoli veliko vrtno veselico I godbo, petjem, srečolovom in plesom. Veselica se vrši ob vsakem vremenu in je za udobnost gostov vsestransko poskrbljeno. Zveza vljudno prosi za čimvečjo udeležbo, ker je čisti dobiček namenjen podpornemu fondu za onemogle člane, njih vdov in sirot. Na veselici nastopi poleg pevskega društva Krakovo-Trnovo tudi priznani pevski oktet Društva rudniških nameščencev iz Trbovelj. Svira priznana glasba Sloge«.
■ Danes bo promijera Kolmanov e operete »Vijolica z Montmartra« z gospo Ribičevo v naslovni partiji. Ninom poje ga Poliče va, Raoula predstavljata izmenoma gg. Gostič in Ive-lja, Her-vea istotako izmenoma gg. Drenovec in Peček, Hervea g. Janiko.
■ Odprta nož in dan so groba vrata. V ljubljanskih bolnišnicah so umrli: Ivan Petrina, 28 let star, zidar, Gerbičeva ul. 32; Josip Benedek, 83 let star, nadučitelj v p., Frančiškanska ul.; Franc Kavčič, 80 let star, dninar, Breg 35 pri Trati; Jožefa Zaplotnik, 14 mesecev »tara, hči čevlj. pomočnika, Tržič; Anton Lebar, 49 let star, žend. naredm. v p., Sevnica; Marija Pičman, 67 let stara, bivša kuharica, ne-stal. bivališča; Frančiška Šniom, 48 let »tara, kuharica, Zapoge pri Smledniku; Ivana Pirman, 46 let stara, žena posestnika Pirmana; Ana Vodnik, roj. Majzelj, 60 let »tara, posestnica, Novo mesto; Marija Hlede, 78 let stara, zasebnica, Železnikar jeva ul.; Marija Zadravec, 2 leti stara, hči dninarja, Lipa prj Dol. Lendavi; Milena Marolt, 7 dni stara, hči inkasan-ta, Resljeva c. 28; Valerija Šušteršič, 47 let stara, žena klep. pom., Ižanska c. Blag jim spomini Žalujoči! naše sožalje!
■ Od doma pobegnil. Dne 11. maja je brez vseh dokumentov odšel ne-znanokam od svojega očeta iz Stranske vasi št. 16 16-letni Rudolf Bčrg-glez, posestnikov sin. Kdor kaj ve o njem, naj obvesti o tem ljubljansko policijo.
■ Prometna nezgoda na Ambroževem trgu. Hlapec pri Balkanu Alberto Labi gina n je ob 11-30 privozil s zapravljivčkom iz mestne klavnice po Poljanski cesti proti Ambroževem trgu. Pod klancem na vogalu pogrebnega zavoda je pa v nasprotni smeri privozil neznan motociklist, ki se ga je konj očitno prestrašil. Spustil »e je v diru po klancu, prevrnil voz na Ambroževem trgu — k »reči je medtem hlapec skočil z voza — in zdirjal po Poljanski cesti na Zrinjskega cesto, kjer ga je pri cerkvi ujel železniški poduradeik Majdam. Tvrdka Balkan t-rpd na vozu 300 Din škode.
■ Izpred senata trojice. Včeraj dopoldne se je vršila obravnava proti 22-letnemu samskemu graverju Marjanu P. -radi zločinstva -tatvine. Obtoženec je bil začetkom marca na obisku pri svojem sorodniku Ivanu Kavčiču v Kranju. Tam je iskal dela, ki ga pa ni dobil, radi česar je nameraval odpotovati v Beograd. Dne 20. marca je v Kavčičevi odsotnosti skrivaj odšel od njega in mu odnesel iz zaklenjene omare več obleke in zlatnine v skupni vrednosti 1970 Din. Obtoženec je tatvino priznal, trdil pa je, da je ukradel le nekaj predmetov. Obsojen je bil na tri mesece strogega zapora, a se mu kazen odloži za 2 leti, in na 1 leto izg-ube častnih državljanskih pravic.
za sovaščane in jim je celo povedal, da bo vzel mlado vdovo za ženo. Mladi vdovi je pa bilo najbrž več do starčevega velikega premoženja kakor do starca in je Marjanoviča nagovarjala, naj prepiše na njo vsaj polovico premoženja. Temu se je pa z vsemi silami upiral sin Milenko. Pred dnevi je med njima zopet nastal prepir zaradi premoženja in zaradi vdove. Stari je napadel med prepirom sina z nožem, sin je pa vzel iz žepa samokres in pomeril na očeta in ga smrtno zadel v glavo. Nato je sin peljal svoje mleko v Beograd In ko ga je svojim kupcem razdelil, se je javil na policiji In Je povedal, da je očeta doma v silobranu ubil.
Milijoni kobilic
Kakor smo že poročali, so se letos pojavile kobilice v okolici Mostarja. Oblasti so s pomočjo prebivalcev začeli uničevati te škodljivce, ki pustošijo polja in travnike. Zdaj so se pa kobilice zopet pojavile v nekaterih vaseh, kjer jih še ni bilo. Milijoni kobilic so se spustile te dni v vaseh Buni, Draševcih, Gnojnicah itd. Kobilice so začeli pokončavati v vsej Zetski banovini.
b Volkovi napadli staje. V okolici Sarajeva so se pojavila krdela volkov, ki delajo kmetom veliko škodo. V Falatiču so pred dnevi vdrli v staje Ilije Orliča in mu podavili več ovas. Isti dan so napadli na paši čredo ovac vpričo pastirja.
b Udeleženci bitke med vasema pred sodniki. V Mostarju so zaključili razpravo proti Ivanu in Stjepanu Mišiču iz Grabovnika, ki sla 15. marca t. 1. izvala pravcato bitko med prebivalci dveh vasi. Tedaj sta obležala na bojišču dva seljaka mrtva, 30 jih je pa bilo lažje in težje ranjenih.
b Izredno mnogo gostov v Dubrovniku in okolici. Iz Dubrovnika poročajo, da je Dubrovnik in okolica prenapolnjen s tujci-izletniki. Med njimi so tudi odlični gostje, kakor univerzitetni profesor Calldivel iz Kanade, Američanka Wep-slar, na svoji luksuzni jahti je prišel tudi baron Rothschild.
osumljen neki 22-leini mladenič, ki so ga opaziti, ko je zasedel kolo in se z njim odpeljal.
■ Uro ukradel mt kirugičnem oddelku. Na ki-riirgičnem oddelku je bila ukradena ura pači: jen 1 u Antonu Anzelou iz Podgozda pri Igu. Ugotovilo se je, da je uro ukradel brezposelni kleparski pomočnik Evstahij Potočnik, ki se je kol pacijeml mimogrede mudil na kirurgičnem oddelku. Potočnika so izsledili v gostilni na Sv. Petra cesti. Ukradeno uro so našli v čevlju na njegovi nogi.
■ Nesreče. V bolnišnico so prepeljali več ponesrečencev. 28-letni monter Ivan Vesel jz Most je padel z II. nad-stropa palače »Viktorija« in si poškodoval levo nogo v kolenu. — 29-letni tesar Anton Žnidaršič iz Begunj p-ri Cerknici je sekal drevje. Ko je podsekava! smreko, se ji je prepozno izognil, smreka je padla nanj in mu zlomila desno nogo. — 33-letni mlinarski pomočnik Josip Režek iz Velike Loke na Dolenjskem je bil zaposlen pri razstreljevanju kamna. Smodnik je predčasno eksplodiral in je Režek zadobil poškodbe na glavi in na desni roki. — 5-Ietna hči sitarja Marija Gornikova iz Jurjovice pri Kočevju je padla s klopi in si zlomila levo nogo.
Mavibcv
DOBRODOŠLI JUGOSLOVANSKI ŽELEZNIČARJI,
borci za konsolidacijo vašega stanu in gospodarski napredek države! Jugoslovanski Maribor, steber naše severne meje, vas radostno pozdravlja ter vam želi mnogo uspeha in prijetno bivanje. —o—
m Kongres narodnih železničarjev. Med 9'45 in 10T5 bo prispel na tukajšnji glavni kolodvor poseben vlak s 25 Putlmannovimi vozovi, s katerimi se pripelje okrog 1000 delegatov železničarskih in brodarskih organizacij iz področja beograjske, subotiške, sarajevske, splitske in zagrebške direkcije. Delegati iz Slovenije bodo prihajali ločeni z vsemi dopoldanskimi vlaki. Popoldne ob 15. uri bo v Narodnem domu pred-konferenca delegatov, ob 20. uri pa koncert narodnega železničarskega glasbenega društva »Drave«. Jutri, v nedeljo ob 8. uri bo zbor pred glavnim kolodvorom, odkoder se bo mogočen sprevod z godbo na čelu razvil po Aleksandrovi cesti. Slovenski in Gosposki ulici, po Glavnem trgu in Tattenbachovi ulici v Narodni dom. kjer se bo ob 9. uri pričel kongres. Ob
15.	popoldne bo prosta zabava na Mariborskem otoku. Ob 20. uri pa skupna večerja oficijelnih delegatov pri »Orlu«. V ponedeljek bodo kon-
§resisti priredili izlete na Pohorje, v Rogaško latino, Falo in na Bled. m Radi kvalitete in cene — samo »Karo
*evlieJ«	985
m Prihod slovenskih občinskih namcSl-eimev
in upokojencev v Mariboru. Danes, v soboto bodo z vlakom ob 18. uri prispeli v Maribor delegati Zveze organizacij občinskih uslužbencev in vpokojencev Dravske banovine, ki se bodo jutri udeležili slavnostne otvoritve Pohorskega doma na Pohorju, ter redne letne skupščine Zveze. Največ udeležencev je prijavljenih iz Ljubljane. Prispeli bodo pod vodstvom predsednikov gg. dr. Moleta in Frana Govekarja. Po slavnostnem sprejemu, katerega jim bodo priredili tukajšnji mestni uslužbenci, se bodo gostje z avtobusi odpeljali do Reke pri Hočah, odkoder se bodo na to vzpeli na Pohorje do novega doma.
Klobuke, perilo, kravate nudi ugodno JAKOB LAH, Maribor.	H84
m Nov cvetlični nasad. Po naročilu gg. dr. Stajnka in restavrateeja Spaceka je vrtnar Jemec uredil na oglu Aleksandrove ceste in Sodne ulice lep cvetlični nasad, ki je popolnoma spremenil ta doslej zanemarjeni del. m Pijte original »CHABESO«.	1114
m Grehi Alojzija Cepeja. Svoječasno smo poročali, da je tukajšnja policija aretirala nevarnega tatu in vlomilca, brezposelnega brusača Alojzija Čepeja. Med preiskavo, ki je bila uvedena, se je dognalo, da je Čepe v aprilu vlomil pri posestniku Tretjaku v Slovenjgradcu. ukradel dne 26. maja iz dvorišča župnišča v Farni 'Pri Labudu na Koroškem kolo znamke »Waffenrad« župniku Oberguggenbergerju, vlomu dne 80. aprila v stanovanje posestnika Leopolda Menharta v Velikem Boču pri Lučanah v Avstriji ter odnesel za 210 šilingov obleke in izvrčil v okolici Lučan v letih 1929»-19:10. še krog deset vlomov in tatvin. Izročen je bil sodišču.
m Reno vira nje. Renovacijska dela v trgovskih lokalih tvrdke H. F. Turad na Aleksandrovi cesti so sedaj že zaključena. Palača je dobila v pritličju docela drugo lice. V pritličju hiše g. Hoffmanna na oglu Aleksandrove ceste in Cvetlične ulice sla se te dni uredila dva moderna trgovska lokala. Veletrgovec s pohištvom g. Wesiak pa preurejuje po najmodernejših načelih svoje trgovske lokale in sploh celotno fasado hiše na oglu Aleksandrove ceste in Cankarjeve ulice. Razen tega so se preuredile še nekatere druge trgovine in hiše.
Obleke moške, otroške, Čevlji, nogavice, solidno pri JAKOBU LAHU, Maribor.	1182
m Plavalne tekme za srednješolsko prvenstvo. Da dvigne tudi med dijaštvom zanimanje za plavalni šport, bo priredil 1SSK Maribor v nedeljo, dne 21. t. m. na Mariborskem otoku plavalne tekme za prvenstvo tukajšnjih srednješolcev. Tekme se bodo udeležili dijaki klasične in realne gimnazije, ženskega in moškega učiteljišča ter trgovske akademije.
m Bosanske črešnje na mariborskem trgu. Včeraj je pripeljal sadni veletrgovec Otman Šabič iz Camca na tukajšnji trg 50 košar bosanskih tresenj in jih prodajal po 3 odnosno potem po 4 Din kilogram, dočim stanejo domače, ki niso tako okusne, 3 do 4 Din liter. Nerazumljivo pa je, da je tržno nadzorstvo prepovedalo Šabiču prodajati črešnje ceneje kakor po 4 Din.
m S trga za ribe. Na včerajšnjem trgu so se prodajale tune po 28 Din, skuše (skombri) pa po 20 do 80 Din. Domačih rib ni bilo.
■ Pred sodiščem okraden. Izpred veže sodišča je bilo ukradeno Josipu Škulju med 11. in 12. uro kolo »Jogo« vredno 700 Din. Tatvine je
Jz drugih banovin
Sobota, 18. junija 1931. a
JVOOSLOVAN
Stran 0
Pohorski dom
K jutrišnji sl
Slovenija je za lep planinski dom bogatejša. Mlado Pohorje, ki se je komaj osamosvojilo, biti sedaj z modernim Sasom in otvarja svoje planinske postojanke, počitniške domove, otroške kolonije, okrevališča in zdravilišča.
ovesni otvoritvi
Ob strani zadosti oddaljeno je gospodarsko poslopje. Okoli doma bodo sčasoma zgrajena še športna igrišča, solnčna kopališča s prhami, uravnale se bodo poti, hoste preuredile v majhen park in drugo.
Pohorska cesta, ki jo gradijo iz Reke, bo šla 200 m nižje preko Petkovega sedla, od koder je do doma 20 minut.
Komu ta lepi dom? Sebi in drugim! Sebi: da sprejema svoje člane in njih tovariše; drugim: da najde tudi za nje vedno dovolj prostora in tako da nudi vsem svojo gostoljubno streho in popolno oskrbo in prehrano kakor v drugih planinskih kočah. Vse turistovske in športne in gospodarske korporacije ga morajo biti vesele, a tujsko-prometna zveza in ves Maribor ga mora še najprej pozdravili.
Jutri, v nedeljo 14. t. m., bo slovesno otvor-jen s planinsko mašo, pozdravnimi govori in veselo zabavo. Vsi, ki znamo ceniti njegov namen, ga počastijo z obilno udeležbo.
Kdor se iz Maribora ali iz Hoč povzpe na vzhodne pohorske obronke in se sprehaja po tihih gajih in solnčnih senožetih med Bolfen-kom in Mariborsko kočo, tam nekje na svetli jasi pod potjo v mirnem skritem zatišju, se mu naenkrat razodene veličasten Pohorski dom, objet v svetlem pasu deviških jelk, smrek in bukev, ponosno zravnan v tem bajnem kraljestvu, razgledujoč se proti vzhodu na Dravsko, Ptujsko polje, Rogaške gore, Sljeme, Ivanjšico, Haloze, Slov. gorice. Ta kotiček so si mariborski mestni uslužbenci izbrali za svoj odmor sebi in drugim počitka potrebnim. Njihova Stavbena zadruga, ustanovljena komaj pred enim letom, je z lastno močjo započela to akcijo in dovršila delo z neverjetno naglico v enem letu: vzrastel je dom, pred katerim potnik ostrmi.
Dom je postavljen v višini 1030 m, je zidan v slovensko-gorenjskem slogu, visok 11 m, širok 10 m, a dolg 18 m. Njegovo ponosno pro-želje je obrnjeno proti vzhodu, hrbet mu pa ogreva zapadno solnce, tako da je ves dan v solneu, potisnjen pa je precej pod cesto, da je tako dobro zavarovan proti severnim vetrovom in tudi radi naravne gravitacije vode.
V pritličju je kuhinja s pritiklinami, v nji so postavljene tudi ogrevalne naprave za toplo vodo, poleg je lovska soba, opremljena z lovskimi trofejami, dalje velika svetla obednica, v kateri te objame priprosta gostoljubna domačnost, na koncu so še tri spalne sobe za goste in oskrbnika. Iz veže vodijo komodne lesene stopnice v prvo in drugo nadstropje. Na stopnjigčih so stranišča (izplakovalna), v prvem nadstropju je dolg hodnik, po katerem se v lepem redu vrsti 9 tujskih sob, od teh dve balkonski z razgledom, na razpolago je moderno opremljena kopalnica z vsemi bigi-jenskimi napravami. V drugem nadstropju je razen 9 tujskih sob (dve balkonski) tudi temnica (fotokamera) za fotoamaterje in druge shrambe. Na koncu hodnika na obeh straneh je balkon. Balkoni služijo za zračenje, sušenje in solnčenje.
Najvažnejša in najmodernejša prednost tega Doma pa je njegov vodovod. Vsaka soba ima svoj vzidan umivalnik, v vsako sobo je napeljana topla in mrzla voda, kar je za obrat velikanska pridobitev in neizmerna dobrota. Inštalirana je tudi električna napeljava, ki bo dovršena še ta mesec in se bo Dom kmalu zagledal v električni razsvetljavi.
Sobe so z eno ali dvema ali tremi posteljami in po večini opremljene v narodnem slogu, kakor tudi zavese (delo domačih ženskih pridnih rok) so prikrojene po najrazličnejših slovensko-planinskih vzorcih. Tako je vsa notranjščina doma priprosta, a pristna slika domačega dela C pohorskim obeležjem, sicer še ne dovršena, ki se pa bo izpopolnjevala.
delovanje pe zvezdi večernici
103.
Hodili so že tri dni po žgočem puščavskem pesku, suha ravnina pa se je še vedno širila v nedogled. Naposled jim je zmanjkala še voda in zbali so se. da bodo morali od žeje poginiti, četrto noč so prebili že v vročičnih sanjah, polnih strahotnih prividov. Zjutraj pa jim je vlila novega poguma napol žirafi, napol pa kameli podobna žival, ki se je za trenutek prikazala od nekod, nato pa zopet Izginila.
Javna telovadba Sokola II.
v nedeljo 14. t. m. ob 17. na Prulah
GeAje
* Razstava na gimnaziji. Včeraj so na gimnaziji učenke in učenci razstavili svoja risarska, slikarska in ročna dela. Razstava je bila zelo okusno prirejena, med deli pa je vzbujalo marsikatero posebno pozornost. Mladim umetnikom gre vse priznanje.
* Kolo jugoslovanskih sester v Celju je prejelo od kr. banske uprave v Ljubljani Din 3000 podpore, za kar izreka najtoplejžo zahvalo.
* Prireditev Sokolskega društva v Veliki Pi-rešici v nedeljo 7. junija je bila radi dežja bolj slabo obiskana. Igralci so vsi izvrstno rešili svoje vloge in je dosegla igra velik uspeh. Igra se ponovi v nedeljo 21. junija ob 15. Bratje in sestre sosednjih diuštev ter prijatelji Sokolstva pridite ta dan vsi v Veliko Pirešico!
* Sprevod kolesarjev. Jutri v nedeljo bo po končani zvezdni dirki ob 10. velik sprevod kolesarjev z godbo po mestnih ulicah.
* Najdbe in izgube. Na Kralja Petra cesti je bil najden zlat uhan. Dobi se na policiji. — V torek ponoči je bila na Kralja Petra cesti izgubljena črna ročna torbica iz usnja z vsebino 120 Din ter raznimi listinami. Najditelj naj jo odda na policiji.
* Vozovi na Masarykovem nabrežju. V zadnjem času se je razpasla navada, da vozijo nekateri perilo s težkimi dvoreznimi vozovi na Masarykovo nabrežje. Ker se s tem ogroža varnost otrok in pasantov na tem sprehajališču, opozarja predstojništvo mestne policije, da je prepovedano voziti po tem nabrežju s takimi vozovi kakor tudi z večjimi ročnimi vozički ter da se bodo prestopki kaznovali.
* Pri igri si zlomil nogo. 6-letni sin rudarja Vrečko Anton iz Kalobja si je v četrtek pri igni z drugimi otroki zlomil desno nogo. Spravili so ga v celjsko bolnico.
* Kmetijska loterija. Kmetijska podnižova v Vojniku prirodi z dovoljenjem poljedelskega ministrstva veliko kmetijsko loterijo, ki ima nad 200 dobitkov v vrednosti nad Din 40.000. Predsednik loterijskega odbora je srezki načelnik g. dr. Hubad. Srečke se pravkar razpošiljajo in vlada za nje posebno na deželi veliko zanimanje, ker so dobitki skoraj izključno kmetijski stroji in kmetijsko orodje. Med glavnimi dobitki so n. pr. velik lleidov trijer, travniške brane, sadne škropilnice, plug, brzoklepalnik itd. Žrebanje se vrši 6. septembra v posojilnični dvorani v Vojniku. Marsdkak kmetovalec bo na la dan za majhno svoto 10 dinarjev prejel lep in koristen stroj, ki mu bo delal veselje dolga leta. Srečke razpošilja kmetijska podružnica v Vojniku, dobe se pa tudi pri Kmetijski družbi v Ljubljani, Celju in Mariboru.
Smrt vzornega kmetovalca
V duševni zmedenosti si je pognal kroglo v glavo.
Braslovče, 12. junija.
Že v sredo se je razvedelo po vsej dolini, da vzornega kmetovalca, sadjarja in hmeljarja ni več med živimi. Nihče ni mogel verjeti, da je šel od nas za vedno.
Matija Bošnjak, po domače Smodejev Matija, je bil poznan po vsej Savinjski dolini. Deloval je v vseh kmetskih organizacijah, navzoč je bil na vseh sejah, občnih zborih in sestankih gospodarjev in kmetov. Povsod nam je z jedrnato preprosto besedo dajal nasvete in nauke. Zadnje čase je pa zbolel za hudo živčno boleznijo. Obsedla ga je misel, da ga vse prezira in preganja. V nedeljo ga je obiskal zdravnik dr. Červinka, ki je domačim po obisku naročil, naj pazijo na bolnika. Kljub veliki skrbi, ki so jo domači posvečali bolniku, ni bilo mogoče preprečiti nesreče. V sredo, ko se je nje gov nečak za hip odstranil, da bi nakrmil ži vino, je bolnik segel po samokresu. Poklicana zdravnika dr. Červinka in dr. Steinfelser mu nista mogla več pomagati.
Pokojnik je bil i\,jen v Parižljah pri Braslov čah 1. 1877. Šolo je obiskoval v Braslovčah. Posvetil se je potem kmetijstvu, sadjarstvu in hmeljarstvu. Sam se je izobrazil v teh strokah in se je kot slrokvnjak udejstvoval v vseh stro kovnih društvih. Bil je tudi v odboru krajnega šolskega sveta in cestnega odbora. Lani je pre jel zlato svetinjo za državljanske zasluge, dobil je tudi več odlikovanj in diplom na raznih razstavah, tako na sadjarski in hmeljarski razstavi itd. Pokopali, so ga danes dopoldne. Ohrani no ga v najlepšem spominu, žalujočim naše iskre no sožalje I
ELITNI AUTOMATICNI
BUFFET »
RIO
C<
Družba z o. z.
Ljubljana
Šelenburgova ulica
Sl JE NABAVIL NA.1NOVEJSI AVTOMAT
KI Z NJIM PK1PRAVLJA PRAV POSEBNO
OKUSEN
FRIGIDAIRE
SLADOLED
IN SE OBENEM TRAJNO KONSERVIRA
INiTIlF VFIITI si lahko vsak cas ogledajo to
▼ Ji miLIlLJLnii NADVSE ZANIMIVO NAPRAVO V
ELITNEM AUTOMAT1ČNEM BUFFETU
»RIO«
S TEM APARATOM PRINAŠA TVRDKA
JIIGOTEHNA
G.sp«*vc<*U 3 Gledališka 8 NA TRG POSEBNOST, KI NABAVNO Beograd Split Zagreb CENO DIN 56.000.— DALEKO PREKAŠA
4000 let stare izkopnine pri Litiji
Izkopal jih je posestnikov sin Alojz Hauptmann - Vzpodbudili so
ga pa Jurčičevi spisi
Vintarjevec pri Litiji, 12. junija.
Blizu Vintarjevca stanuje posestnikov sin Alojzij Hauptmann. Fant je precej bistroumen in rad prebira knjige. Zanimajo ga posebno Jurčičevi »Zbrani spisi«.
V teh spisih omenja Jurčič na več mestih stara pokopališča iz rimske in predrimske dobe, ki so bila baje okrog Vintarjevca. Fant si je mislil: »Kaj, če bi pogledal, koliko je na stvari resnice.« Vzel je s seboj orodje in se napotil na slepo srečo proti gozdu. Po čudnem naključju in izredni sreči je zasadil lopato ravno na mestu, kjer je stala groblja. Odstraniti pa je moral poprej še nekaj smrek, ki so ležale že od bogvekdaj križem kražem preko groblje. Kopal je 1 meter globoko in zadel na dvoje
okostij, ki sta bili nad 2 metra dolgi. Na rokah in nogah sta imeli obroče, okrog vratu pa ogrlice, kakor so jih navadno nosili v tisti dobi.
Poleg tega so našli v grobu še okrog 40 cm dolgo bodalo s kamenitim ročajem, in sulico s sekiro na hrbtišču. Vsi okraski in orožja so iz brona. Izkopanine pa izvirajo iz hallstadtske dobe. Za izkopavanje je zaznalo muzejsko društvo v Ljubljani, ki je nadaljno izkopavanje za-branilo in poslalo na mesto svojega izvedenca, ki nadaljuje z izkopavanjem.
Ko so zaznali za izkopnine še ostali vaščani, so tudi oni pričeli iskati izkopanine, tako da je danes Vintarjevec do besede prekopan. Že najdene izkopanine pa je ljubljanski muzej od Hauptmanna odkupil.
Drzen vlom v samostansko cerkev
Neznan tat je odnesel monštranco, 2 ciborija, zlate prstane i. dr.
v vrednosti n ad 8000 Din
pa je, da je prišel skrunilec v cenkev skozi okno z zapadne strani iz samostanskega gozda. Do 3 m visokega okna je splezal po dolgem
Poljčane, 11. junija.
V prijaznem trgu Studenice, kjer se nahaja že od leta 1237. samostan, kjer so kraljevale nekdaj dominikanke — danes so tam magda-1 e tike — so imeli te dni svojo senzacijo. V samostanski cerkvi je bila v noči od ponedeljka na torek izvršena predrzna tatvina. Dosedaj neznan vlomilec, ki je prišel v cerkev s.kozi okno, je vlomil v tabernakel glavnega oltarja in odnesel iz njega monštranco, 2 ciborja s pogrinjali ter iz rakve stranskega oltarja oropal mučenika Fidelisa pozlačene krone in treh zlatih prstanov.
Monštranca je imela 5 stolpičev ter je zlikovec spodnji manj vrednejši del odvil in ga pustil na oltarju. V srebrnih oiborijih je bila hostija, ki je šla tudi z rokomavhom, tabo da župnik drugi dan ni imel s čiirn obhajati in maševati. Škoda je za nad 8000 Din.
Na mesto došlim orožnikom je bilo zasledovanje talu zelo oteakočeno, ker je bila sled zunaj in znotraj od samostanskih sester in ostalega radovednega ljudstva zabrisana. Dognano
pristavljenem drogu. Tam je na železnem križu, ki je vdelan v okrno, samo do 1 m višine pritrdil vrv, ki jo je prej večkrat zavozlal in nato splezal, ko je šipo z okna odstranil, po vrvi navzdol. Po isti poti se je tudi vrnil, samo da se je še po sl užil lestve, ki jo je našel za oltarjem. Ker ni pustil storilec na predmetih in nikjer drugod odtisov, je sklepati, da je imel na rokah rokavice. Po odtisu stopinje na klopi se je dognalo, da je imel podpetnike.
Ker je bil vlom zelo previdno izvršen, kajti dohod v cerkev z vseh strani je zelo težek, krog in krog je visok samostanski zid, se sumi da je bil storilcu kraj poznan in naj bi bil vlomilec že večkrat predkaznovani K. N., sedaj neznanega bivališča, ki se je pred 14 dnevi tod okrog sumljivo potikal. Za pred rznežem pridno poizvedujejo in je upati, da bo skoro v rokah pravice.
Bled
Nov« poštne uradnice na tukajšnji pošti.
Spričo večjega prometa in tujske sezije je ljubljanska poštna direkcija že pred časom premestila na tukajšnji poštni urad poštni uradnici gdč. Ido Jelovškovo in gdč. Anko Hudalesovo. Dne 11. t. m. pa je sprejela službo telefonisti-nje gdč. Helena Kržin iz Ljubljane.
Neprimerno mesto konjskih izvoščkov. Cesta Aleksandrovega šetališča je ena najbolj obljudenih cest na Bledu, kjer se sprehajajo letoviščarji od ranega jutra do poznega večera. Ob tej cesti so kakor običajno vsako leto dobili mesto konjski izvoščki. Odločujoči činitelji naj bi poskrbeli, da bi konjski izvoščki dobili drugo pripravnejše mesto.
Celjsko pevsko društvo »Oljka« bo priredilo v nedeljo, dne 14. junija 1931 ob 4. uri popoldne v Zdraviliškem domu na Bledu pevski koncert. Peli bodo 19 pesmi, med njimi več ljudskih koroških. Moški zbor »Oljke« šteje 35 pevcev, ki so z dobrim uspehom peli zadnjič v Gornjem gradu in v Slovenjem gradcu. Prosimo prosvetna društva in ljubitelje lepih pesmi, da se koncerta sigurno in številno udeležijo.
Odhod priljubljenega tehnika gospoda Martinca. Pred kratkim se je poslovil z Bleda priljubljeni tehnik gospod Viktor Mariine, ki je bil zaposlen pri gradnji Grand hotela Toplice. Odšel je na novo službeno mesto k terenski direkciji za gradnjo Ljubljanice, kjer mu želimo mnogo zadovoljstva.
Grand hotel Toplice bo skoro dograjen. Delavci z mrzlično naglostjo hite s poslednjimi deli. Urejujejo termo, ki ima stalno 23 stopinj Crlsija. Ostaja bo na splošno neizpremenjena, le da bo opremljena s centralno kurjavo, radi
tega bo kopališče uporabno tudi pozimi.. Hotel Toplice bo v kratkem otvorjen.
Sczijski trgovci na Bledu. Pred kratkim so odprli sezijski trgovci svoje lokale. Med njimi je tudi precej novih, zlasti prodajalcev sadja in čipk. Poslednjih je opažati na Bledu precej veliko. Ponekod je videti tudi čipkarice, ki sproti kvačkajo čipke.
Litija
Zopetna tatvina tračnic. Pred dnevi je nakladala gospa Kali Grošelj, gostilničarka v Litiji, staro železje, ki ga kupuje. Med tem želez-jem so opazili železniški delavci okrog 30 kg težko železno tračnico in popolnoma novo spojko, oboje vredno okrog 300 Din. Po poizvedbah so dognali, da ima oboje na vesti že za enako tatvino pred 14 dnevi kaznovani Z. Tračnica kot spojka sta bili last drž. železnice.
Kače. G. Ronko, progovni mojster, je pri pregledu proge ubil tri gade. Kaže, da bo letos kač mnogo.
Trbovlje
Taborenje trboveljskih gozdovnikov bo letos od 9. do 29. julija v bližini vasi Korilno, približno četrt ure od Bleda. Idiličen prostor, obkrožen s smrekovim gozdom, je že pripravljen. Za letošnje taborenje je med članstvom izredno veliko zanimanje. Posebno razveseljivo je, da se bo taborenja udeležilo tudi večje število odraslih družin, tako da bo mladina pod sigurnim nadzorstvom starejših. Tabornina je določena za tritedensko bivanje vključno z vožnjo po železnici tja in nazaj za člane 250 Din, za nečlane 300 Din. Srejme se še nekoliko gostov. Prijave je nasloviti na Jugoslovansko gozdovni-Sko ligo, Trbovlje.
Pravilnik o kontroli svežega sadja
za izvoz
(Konec)
Sveže slive (češpljo). Za izvoz svežih sliv velja sledeča klasifikacija: 1. namizne slive, 2. potrošne slive, 3. slive za predelavo.
Namizne slive morajo biti z roko brane, tako da ohranjujejo pecelj in meglico, brez zelenih pegic; biti morajo polno zrele, ali povsem dozorele, to se pravi, da so dovolj okusne. Pože-ške slive pa morajo biti toliko dozorele, da se pod pritiskom prsta koščica loči od mesnatega dela. Slive morajo biti sveže brane, zdrave in čiste, brez poškodb od toče in nenagnite.
Za potrošile slive veljajo isti pogoji razen tega, da se tolerira največ 30% sliv brez peclja in meglice ter so te slive lahko bolj zrele. Sveže slive klatene ali tresene, prezrele, črvive, načele, vlažne ali ranjene se lahko izvažajo satno kot slive za predelavo. Te vrste sliv se tovorijo v sodih, v kadžh ali košarah po 25 kg, ali pa kot rinfusno blago. Namizne in potrošile slive morajo biti pakovane v suhih zabojih ali košarah. Težina posameznih kolijev ne sme biti večja od 23 kg, priporoča pa se pakovanjo po 10 do 15 kg brutto teže. Izjemoma se smejo z dovoljenjem trgovinskega ministrstva tovoriti namizne in potrošne slive, namenjene izvozu tudi v zabojih in sodih nad 23 kg, ali kot rinfusno blago.
Jagode. Za izvoz velja sledeča klasifikacija: 1. namizne in 2. za predelavo. Namizna jagoda mora biti polzrela, zdrava s pecljem in nepoškodovana ter pakovana v košarah, zabojih in kartonskih škatljah po 4 kg brutto teže. Pri pakovanju se mora vporabljati mehak in čist zavojni papir ali pergament. Jagode za predelavo ne smejo biti nagnite in se pakujejo v sodih.
Pregled za klasifikacijo sadja po tem pravilniku vršijo komisije in komisarji za pregled sadja, katere v krajih, kjer se pokaže potreba, namešča pristojni ban. Komisije se nameščajo samo na važnejših odpremnih postajh in se sestavljajo od najmanj treh oseb, od katerih ge po en član namešča na predlog zainteresiranih trgovskih in zadružnih organizacij. Komisar se določa iz vrst državnih ali samoupravnih strokovnjakov, aktivnih ali vpokojenih, kakor tudi
iz vrst privatnih oseb s strokovno šolsko izobrazbo. Ako v kraju, kjer se sadje naklada, ni komisije, vrši pregled blaga komisar najbližjega kraja. Ako je komisar, oziroma komisija nameščen v oddaljenejšem kraju in ne bi mogel pravočasno dospeti na ogled, pregleda blago sreski kmetijski referent. Kontrolni organi izdajajo potrebna uverenja o kakovosti. Če blago ne odgovarja predpisom pravilnika, komisar oziroma komisija zavrne izdajo uverenja. Železniške postaje in plovne družbe smejo sprejemati blago za odpremo v inozemstvo šele po prejemu uverenja o izvozu. Pritožbe o odlokih komisarja, oziroma komisij Je morajo vložiti v teku treh dni Centralni komisiji, oziroma organu, ki je pooblaščen, da vrši revizijo. Ti odloki so končno veljavni.
V nadaljneui govori pravilnik o organizaciji in poslovanju Centralne komisije, ki se sestavlja od predsednika, 6 članov in 2 tajnikov, ki jih imenuje minister za trgovino in industrijo. Štirje člani se imenujejo na predlog poljedelskega in prometnega ministrstva, Glavne zadružne zveze in Udruženja izvoznikov kraljevine Jugoslavije.
Kazni. Pravilnik predvideva zelo stroge kazni. Kdor izvaža ali poskuša izvažati sadje proti določbam pravilnika, se kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 dinarjev. Kdor izvaža ali poskuša izvažati nepregledano sadje, se kaznuje z denarno kaznijo do 20.000 dinarjev. Kdor izvaža ali poskuša izvoziti izvrženo sadje, se kaznuje z denarno kaznijo do 50.000 dinarjev. Kdor pa bi kršil druge predpise pravilnika, se kaznuje z denarno kaznijo do 5000 dinarjev. Pravoreke izreka obča upravna oblast prvega reda ali pa pristojna državna oblast.
Centralna komisija za izvoz sadja se sestavi v teku enega meseca po objavljenju tega pravilnika v »Službenih novinah«. Z uveljavljenjem tega pravilnika izgubita obveznost pravilnika o kontroli svežega sadja z dne 11. septembra 1929. in z dne 20. oktobra 1930. Ta pravilnik stopi v veljavo tri mesece po objavi v »Službenih novinah«.
Gospodarske vesti
X Naše gospodarstvo in racionalizacija. V
modernem gospodarskem življenju, v dobi splošne racionalizacije se pojavljajo nazori, ali je racijonalizacija zakrivila sedanje kritično stanje, oziroma ali bi popolna izvedba racionalizacije mogla to stanje odpraviti, oziroma omiliti. Bijeta se torej dva povsem različna nazora. Da bi se moglo to vprašnje končno razčistiti, se bo vršil v začetku julija v Ženevi mednarodni kongres o racijonalizaciji. Krilatica tega kongresa se glasi: »Za ali proti racijonalizaciji«. Ker je postalo to vprašanje tudi za našo državo aktualno, se je poskrbelo, da bo tudi naša država na tem kongresu zastopana po zastopnikih naših najvažnejših znanstvenih, gospodarskih in socijalnih institucij.
X Dobri izgledi letošnje letine r naši državi. Iz uradnega poročila je razvidno, da je v splošnem situacija posevkov v naši državi dobra. Le v nekaterih krajih je radi nepriličnih vremenskih sprememb zaznamovati neugodje. Splošno stanje živine je povoljno. Poljedelsko ministrstvo opozarja javnost, da je edino ono kompetentno, da na podlagi službenih podatkov poroča o stanju letine. Vsa druga poročila niso X Italijanski iudustrijalci potujejo v Moskvo. V teh dneh potuje večje število italijanskih industrialcev iz Milana v Rusijo. Namen tega obiska je, da na licu mesta proučijo možnosti, kako bi se medsebojni gospodarski stiki med fašisti in boljševiki še bolj utrdili. Nemški listi poročajo, da to prijateljstvo ni baš v preveliko korist Italije in da je ta obisk namenjen v prvi vrsti, da se medsebojni oduošaji korigirajo v korist Italije.
Borzna poročila
12. junija 1931.
Devizna tržišča Ljubljana, 12. junija. Amsterdam 22*73, Berlin 13*375—13'405, Bruselj 7'8G10, Budimpešta 9 8767, Curih 1095*30—1098*30. Dunaj 7-9259 do 7-9559, London 274-19-274-99, Newyork 56255 do 56-455. Pariz 221-12. Praga 166-98—167-78, Trst 294-59—296-59.
Zagreb, 12. junija. Amsterdam 22-70—22-76, Dunaj 792-59-795-59, Berlin 13375—13 405, Bruselj 786-40 bi., Budimpešta 986-14—989-14, London 274-19-274-99. Milan 294-47—296-47, Newyork ček 56-255—56-455, Pariz 220-12 do 222-12, Praga 166-98—107-78. ZUrich 1095-30 do 1098-30, Madrid 558.
Beograd, 12. junija. Amsterdam 22-70—22-76, Berlin 13*43—13-46,, Dunaj 792-50—795-50, London 274-19—274-89, Milan 294-44—296-44, New-york 56-25-56-45, Pariz 220-12-222-12, Praga 166-68-167-48, Curih 1095-30-1098-30.
Dunaj, 12. junija. Amsterdam 286-46, Atene 9-2313, Beograd 12*59, Berlin 168-61, Bruselj 98-97, Budimpešta 124'H, Bukarešta 4'23, London 34-59, Madrid 72-50. Milan 37-2550, New-york 711-20, Pariz 27-8(1, Praga 211)702, Sofija 5-1510, Stockholm 190-75, Kopenhagen 190-35, Varšava 79-68. Curih 13822.
Curih, 12. jun. Beograd 9-1225, Pariz 20'165, London 25-0475, Newyork 515, Bruselj 7175, Milan '26-95, Madrid 52, Amsterdam 207-25, Berlin 12205, Dunaj 72-35, Sofija 373. Praga 1525, Varšava 57'75, Budimpešta 90-05.
Vrednostni papirji Na ljubljanskem tržišču ni sprememb. Zagreb, 12. junija. Državni papirji: 7% Inv. pos. 86—86-25 (86), vojna škoda ar. 409-50 do 410-50 (410—410-50), kasa 409-50-410-50 (410), dec. 410-412-50 (411), 4% agr. obv. 48
do 550 (48-50), 7% Bler 8025-81. 8% Bler 90-25—90-50, 7% pos. hipot. 82—83 (83), Beglu-ške 64‘75—65*75. — Banke: Hrvatska 50 do 60, Praštediona 950—960, Union 167—170, Jugo 68—68-50, Ljublj. kred. 120 d., Medjunarodna 58 d.. Narodna banka 6600 d.. Srbska 191 d. — Industrija: Sečerana Osijek 245 do 252*50, Trboveljska 225—232*50, Slavonija 200 d., Vevče 190 d. — Nar. šum. 25 d., Guttm. 121—124, Danica 70—75, Drava 235—236, Nar. mlin. 17 blago, Isis 45—50, Dubrovačka 300—330, Jadr. plovidba 512 d., Oceanija 190 d.
Beograd, 12. junija. 7% inv. pos. 86, 7% Blaire 86*75—87-875, 8% Blaire 90-50. 7% pos. hip. b. 82—82-125, 6% begi. obv. 65*25—65*75, tobačne srečke ‘20, vojna škoda 409—411, Narodna banka 7000—7100.
Dunaj 12. junija. Bankverein 15, Dunav-Sa-va-Adria 12*50. Prioritete 93-75, Trbovlje 27'25. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu
London, 12. junija. 7% Blaire 79 50—80 25.
Newyork, 12. junija. 8% Blaire 88*50—90, 7% Blaire 79-50—80-50, 7% pos. drž. hipot-. banke 78—80*50.
Žitna tržišča
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna, brez prometa.
Novi Sad, 12. junija. Pšenica: baška potiska Slep, gornjebanatska 187-50—192-50. ostala ne-izpremenjena. Vse ostalo neizpreinenjeno. Promet: pšenica 4 vagoni, koruza 4, moka 6, otrobi 1 vagon. Tendenca: neizpremenjena.
Soinbor, 12. junija. Pšenica: baška potiska šepl 80 kg 190—195, baška okolica Sombor 78-79 kg 162*50—167*50. — Oves: baški 155 do 160, sremski, slav. 165—175. — Otrobi: pšen. baški 105 do 110. Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca: mirna. Promet: 78'50 vagonov.
Budimpešta, 12. junija. Tendenca: neodredje-na, promet: ograničen. Pšenica: jun. 14-58 do 14-60 (14-58—14*60). Koruza: jul. 13*81-13-85 (13-81-13-82), avg. 13-84-13-88 (13*84—13*80), maj 11*80-11*90 (11*90-11*94).
Ljubljansko lesno tržišče
Tendenca slaba, brez prometa.
Spori
Hitrecovo moštvo v Ljubljani
Jutri bomo zopet imeli priliko, da vidimo v Ljubljani simpatične akademike iz Zagreba. V športnih krogih je splošna navada, da imenujejo moštvo po največji individualnosti v njem. Ta mož je v Haškovi enajstorici Hitrec in po njem je dobilo moštvo svoje ime.. Hitrec je produkt Haškove šole. 2e kot junior je pokazal izvanredne sposobnosti in je kaj kmalu prišel v prvo moštvo. Izmed vseh naših reprezentativ-cev je bil Hitrec gotovo najmlajši, ko so ga poklicali, da zastopa državne barve. Je brez dvoma najpopularnejši igrač Zagreba in morda v Jugoslaviji.
Lastnosti Haška so predobro znane, da bi jih še enkrat naštevali. Kljub krasni igri pa Hašk ne zavzema v ligi onega mesta, ki mu po znanju pripada. Zavzema predzadnje mesto v tabeli z eno točko. Ako hoče poseči v boj, ki bo odločil prvo tri plasirane, ki bodo tekmovali iz naše lige v ožjem državnem prvenstvu, mora jutri zmagati, ker je njegovo srečanje z Ilirijo ravno polovica vseh liginih tekem, t. j. 5 tekem.
Ilirija nujno potrebuje točk, ako noče ostati na zadnjem mestu. Na domačih tleh jih Je lažje pridobiti. V interesu slovenskega športa je, da popravi Ilirija blamažo, ki jo je doživela v Splitu.
Tekma se prične ob 17 30, predtekma Ilirija rez. : Elan ob 16.
Tekmo sodi g. Nedoklan (Split).
Državno prvenstvo v plavanju
2e ob priliki izredne skupščine JPS smo poročali o zaključkih glede državnega prvenstva v plavanju.
Juniorsko prvenstvo se bo vršilo 1. in 2. avgusta na Sušaku v naslednjih točkah:
Junior ji: 50 m, 200 m in 4 X 50 m prosto; 100 m prsno, 100 m hrbtno, 3 X 100 m mešana štafeta (prsno, hrbtno, prosto).
Skoki: 4 poljubni.
Waterpo!o: po kombiniranem cup in točkinem sitemu.
Juniorke: 50 m, 100 m in 4 X 50 m prosto; 100 m prsno, 100 m hrbtno, 3 X 100 m mešana štafeta.
Skoki: 4 poljubni.
Seniorsko prvenstvo se bo vršilo 8. in 9. avgusta v kopališču Ilirije, dočim bodo skoki 3. in
4. avgusta v Karlovcu.
Seniorji: 100 m, 400 m, 1500 m in 4 X 200 m prosto, 200 m prsno, 100 m hrbtno, 3 X 100 m mešana štafeta.
Skoki: identični s skoki, ki so odrejeni za evropsko prvenstvo v Parizu. Službeno jih bo v kratkem objavil JPS.
VVaterpolo: igra se po kombiniranem cup sistemu.
..Seniorke: 100 m, 400 m in 4 X 100 m prosto; 100 m hrbtno, 200 m prsno, 3 X 100 ra mešana štafeta.
Skoki: identični skoki, ki so odrejeni za evropsko prvenstvo v Parizu.
Prijave je poslati najkasneje do 18. julija opoldne na generalni sekretarijat JPS. Taksa (prijavnina) za poedino točko poedinca znaša 10 Din, za moštvo 30 Din. Taksa mora biti poslana obenem s prijavo. Prijave, ki ne bodo dospele do navedenega roka, ne bodo v nobenem slučaju upoštevali.
Tekmovalni dres mora biti po pravilih PINA za evropsko prvenstvo v Parizu 1931, točen opis bo naknadno objavljen. Vsak klub more prijaviti za posamezne točke največ 4 plavače ali skakače in 2 moštvi.
V wa ter polu smejo sodelovati vsi redni člani JPS-a. Lanska prvo in drugo plasirana kluba igrata v zadnjem kolu na točke z kluboma, ki sta zmagala v predidočlh kolih po cup sistemu. Kluba, ki sta izpadla v predzadnjem kolu po cup sistemu, igrata medsebojno še eno tekmo za
5. in 6. mesto.
žrebanje bo v četrtek 23. julija ob 20. v restavraciji »Lovački rog« v Zagrebu.
Mariborski šport Športni razpored
V soboto, dne 13. junija:
Na igrišču ISSK Maribor: Ob 1330: 8K Železničar, Vel. Bečkerek : SK Železničar, Osijek. (Sodnik g. Jančič).
Ob 15: Zel. SK Hermes, Ljubljana : SK Železničar, Niš. (Sodnik g. Nemec).
Ob 16'30: SK Železničar, Sarajevo : SK Železničar, Maribor. (Sodnik g. Bergant).
Ob 18: SK železničar, Zagreb : SK Železničar, Subotica. (Sodnik g. Vesnaver).
Na veradni pivovarne Union: Ob 22: nadaljevanje mednarodnih rokoborb.
V nedeljo, dne 14. junija.
Na igrišču SK Rapida: Ob 8: damski lahkoatletski miting.
Skozi mariborske ulice: Štafetni tek za »Shel-lov pokal«. Start ob 11. v Koroščevi ulici; cilj na Trg Svobode.
Na igrišču ISSK Maribor: Ob 14'30: prijateljska nogometna tekma SK Rapid mlad. : SK železničar mlad.
Ob 16: Glavna zmagovalca nogometnega tekmovanja prejšnjega dne. (Sodnik g. Ermenc).
Ob 18: Reprezentanca železničarskih klubov : SK Železničar, Maribor. (Sodnik g. dr. Planin-
Ljiibljana. sobota, 13. junija. 11.45 OtroSka ura: Pravljice. 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Cas, plošče, borza.
18.00 Salonski kvintet. 19.00 Dr. L. Čampa: Časnik In časnikarstvo. 19.30 Ga. Orthaber: Angleščina. 20.00 Pero Horn:	Duševna vzgoja otroka (zaključno predavanje). 20.30 Dr. Kimovcev večer. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar. Pevske točke izvaja mešani zbor »Ljubljane«. 21.30 Prenos z Bleda. 22.30 Čas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan.
Ljubljana, nedelja, 14. junija. 9.00 Jože Okorn: O čebelarstvu. 9.30 Prenos cerkvene glasbe.
10.00 Versko predavanje, g. dr. R. Tominec. 10.20 Ob 301etnici smrti pesnika Jos. Murna-Aleksandrova, predava A. Gornik. 11.00 Salonski kvintet. 12.00 Pevski oktet »Društva rudniških nameščencev«. 12 30 Čas, poročila. 12.30 Plošče. 15.30 Koncert radovlj. pevskega okrožja (prenos z Jesenic). 17.00 Salonski kvintet. 20.00 Pevski koncert g. Sancina, opernega pevca. 21.00 Pojoča žaga, izvaja prof. Noč. 21.00 Prenos * Bleda. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Španska glasba (mandolina in kitara), igrata brata H5f-ler. 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Zagreb, sobota, 13. junij«. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 20.15 Poročila. 20.30 Lep večer. 22.00 Novice. 22.15 Lep večer (dalje).
Zagreb, nedelja, 14. junija. 11.30 Dopoldanski koncert. 12.00 Opoldansko zvonenje. 12.05 Dopoldanski koncert. 12.30 Kuhinja. 16.00 Športni prenos. 18.00 Komorni koncept. 20.15 Poročilo. 20.30 Koncert Radio orkestra. 22.00 Novice. 22.10 Plesna glasba.
Beograd, sobota, 13. junija. 11.30 Plošče. 12.35 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 16.00 Plošče.
17.00 Popoldanski koncert. 18.00 Šport in delo.
20.00 Narodne pesmi. 20.30 Narodni napevi.
21.00 Pestmi in arije. 21.30 Saxofon. 22.00 Novice. 22.20 Balalajke koncert.
Beograd, nedelja, 14. junija. 9.00 Prenos k Sa-borne cerkve. 10.30 Plošče. 12.30 Opoldanski kau-cert. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 17.00 Zdravstvo. 17.30 Poljsko-jugoslovanske pesmi. 18.00 Violinski koncert. 20.00 Narodne s kitaro. 20.30 Drama. 21.30 Plošče. 22.00 Novice. 22.20 Po Evropi.
Praga, sobota, 13. junija. 11.30 Plošče. 12.30 Moraska Ostrava. 17.10 Plošče. 19.05 Poljudna glasba. 20.30 Igra. 22.25 Moravska Ostrava.
Praga, nedelja, 14. junija. 7.00 Kopališki koncert. 8.30 Prenos cerkvene glasbe. 9.00 Nabožna glasba. 9.35 Koncert. 10.30 Plošče. 12.05 Orkestralni koncert. 13.05 Plošče. 16.00 Brno. 19.00 Poljske pesmi. 19.25 Simfonični koncert. 21.00 Brno. 22.20 Prenos iz restav.raoije.
Razširjajte Jugoslovana!
Telefon 2059
Premog /\ suha drva
P»qaiiijlt, Bolioiifeva ulica 5
Suhe gobe
kakor tudi sveže mlade za ulaganje kupuje
Proda Ljubljana
Restavracijo „Pod SkalcO° Novost! v Ljubljani, Mestni trg 11 Novost!
vodi sedaj bivši beograjski restavrater. Uredil jo je po domačem in beograjskem sistemu. V njej se pripravljajo In dobivajo ob vsakem času vsakovrstna jedila domače, srbske In dunajske kuhinje kakor tudi čevapčiči, ražniči in vse druge srbske specialitete. V restavraciji se sprejemajo stalno abonenti. Pripravljajo se večerje po naročilu, ob sobotah in nedeljah se dobivajo jagneci in odojke na ražnjurt) r u š t v a In korporacije imajo znaten popust. Klubom sta na razpolago A"~ **~UI Za obilen obisk se cenjenemu občinstvu priporoča in be- —	1435	—
dve sobi ______________________
leži z odličnim spo5tovan|em
restavrater
Razp
is
Razpisana je služba občinskega tajnika
v Loškempofoku srez Kočevje.
Prošnje z dokazili dosedanjega službovanja naj se pošljejo do 20. junija 1.1. županstvu. Za službo imajo prednost, ki so obenem organisti. Osebna zglasitev se za enkrat ne želi. Plača in dohodki po dogovoru.	1426
f^akulaturnipap»
se poceni proda Na razpolago večja količina Naslov pove uprava Jugoslovana
Kavarna
Restavracija
Klet
»Zvezda"
Dnevno konoert lastnik Pr. in Roza Krapeš, vulgo „Ziveli“ Ljubljana
762
Fo4omeyer
Maribor, Gosposka ni. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati se dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah.	984
Foto
aparati
foto potrebščine Kosmetika Drogerija
Ljubljana
Miklošičeva c. št. 50
llogavice, roka* vice, volna in bombai 468
•ajceneje In * veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg
rol
sporočamo cenjenim odjemalcem, da je z današnjim dnem preselila svojo pisarno, skladišče in delavnico na
Dunajsko cesto št. 12 (Matfiianova hiša)	1432
Obenem sporočamo, da smo izpopolnili naše skladišče ter povečali in moderno preuredili naše delavnice, tako, da bonio v vsakem oziru lahko popolnoma vstregli vsem željam naših cenjenih odjemalcev.