Ljubljana, 2S« dcc^bra 1943 Preis — Cesta 1.— L Upravn&vo: Ljubljana, Pucdnijera alica S. Telefoo št. 31^22, 31-23, 31-24_ Inseratni oddelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5 _ Telefon it. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo: UPI S. A., MILANO_ Računi: za Ljubljansko pokrajino pri poitno čekovnem zavodu 5t. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Cort. Post. No 11-3118 Schwere, wechselvolle Kampfe im Raum von Schitomir Bei Witebsk Andauern der Abwehrschlacht mit unvermindeter Heitigkeit — Der heldenhafte Kampf des SchlachtschiHes »Scharn- horst« An der siiditalienischen Front fiihrte der Feind gestern nur vereinzelte erfolg-lose Vorstosse. Die schweren Strassen-kampfe in der Stedt Ortona dauern immer noch an. An der Dalmnatinischen Kiiste wurde die Insel Korcula von kommunistischen Ban-den gesaubert. Hierbed vernichteten unsere Truppen in harten Kampfen iiber 500 Banditen nnd brachten mehrere Geschiitze sowie zahlreiche * VVaffen, Mumtion und Kleinfahrzeuge als Beute ein. 11 h a j a v $ a k dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, za inozemstvo vključno s »Ponedeljskim Ju* trom« Lii 36.50. Aus dem Fiihrerhauptquartier, 27. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Am Briiekenkopf Nikopol und siidvvest-lich Dnjepropetrovvsk wurden ortljche feindliche Angriffe abgevviesen. Im Raum von Schitomir warfen die So\v jets neue starke Infanterie- und Pan-zerverbande in die Schlacht. Schviere und wechselvolle Kampfe sind im Gange. Norvvestlich Retschiza braehte unser Angrjff gegen hartnackigen feindlichen Wlderstand vveiteren Gelandegevvinn. Bej VVttebsk geht die Abvvehrschlacht mit unverminderter Heftigkeit weiter. DLe Durchbrachsversuche des Feindes scheiterten auch gestern. Einige Einbrii-che vvurden abgeriegelt. Angriffsspitzen der Sovvjets im Gegenangriff zuriickge-worfen. Der Feind verlor hierbei 40 Pan-zer. In den Abwehrkampfen siidwestlich Dnjepropetrovvsk hat sich das Berlin-Brandenburgische Grenadierregjment 477 unter Fiihrung der Obersten Maaraus her-vorragend bevvahrt. Am 26. Dezember hat ein Verband deut-seher Seestreitkrafte unter Fiihrung des Konteradmirals Bey im Nordmeer einen fiir die Sowjctunion bestimmten Geleitzug angegriffen und ihm so\vie den feindlichen S'cherungsstreitkraften schwere Schaden zugefiigt. In langanhaltenden Gefechten mit weit iiberlegenen englischen Seestreit-kraften ist dos unter dem Kommando des Kapitans zur See Hjntze stehende Schlacht-sch5ff »Schamhorst« nach heldenhaftem Kampf, bis zur letzten Granate feuernd, gesunken. „Yec žrtev, več izgisb!" Rooseveltovo božično darilo ameriškemu narodu Berlin, 27. dec. DNB. Na božični večer je nasiovil Roosevelt po radiju ameriškemu narodu božično poslanico. Po dveh letih breezuspešne ter na človeških in tvar-nih izgubah bogate vojne, je ameriški predsednik svojemu narodu lahko le dejal, da konec vojne še ni na vidiku ter da bo vojna zahtevala še večje žrtve in še več izgub ter osebnih tragedij kakor doklej. Za prebivalstvo Zedinjenih držav je moralo biti zelo ohrabrujoče, ko je slišalo iz ust svojega predsednika kot božično darilo taka prerokovanja. Roosevelt je v svojih izvajanjih objavil jrrrn"varre Ei"enh'\vra za vrhovnega poveljnika angloameriških invazijskih si1 ter ostala imenovanja visokih ameriških »;-ne-ralov. Imenovanje ameriškega generala za vrhovnega poveljnika ameriških in angleških tako zvanih invazijskih čet, ki igrajo v sovražni propagandi že pred svojo uporabo veliko vlogo, ponovno dokazuje da se mora Anglija vedno bolj pokoravati ameriški volji ter da je prisiljena odstopiti svoj vodilni položaj Zedinjenim državam. Iz božične poslanice ameriškega predsednika je treba še omeniti njegovo trditev, da so bili po zaključku prve svetovne vojne nasprotniki Nemčije vse preveč človekoljubni. Ameriški predsednik ie dejal, da ta napaka v bodočnosti ne bo ponovila. Če trdi Roosevelt o versajskem diktatu, da je bil vse preveč človekoljuben, ptem nemški narod dobro ve. kako never'efno trpljenje bi mu bilo usojeno, če bi se kdaj zmagovito končal sen angloameriških vojnih zločincev. Varanfe naro&ov Berlm, 27. dec. DNB. Diplomatski dopisnik DNB-ja, dr. Siegfried Horn, piše: Rooseveltova božična poslanica je edinstven dokument farizejske ošabnosti, ter-c;jalskega begokletstva, ciničnega izpre-minjanja resnice, političnega gcbezdanja in brezvestnega ljudskega in narodnega varanja. Roosevelt bi predvsem rad pripravil ameriško javnost na ogromne krvave žrtve, ki jih bo zahtevala napovedana invazija v Evropo. Zato trdi, da je zmaga, čeprav šele čez dalje časa, zagotovljena. ker bi rad s tem in z objavo, da je bil amerški general določen za vrhovnega poveljnika invazijskih čet. napravil javnost bolj .sprejemljivo za njegove ideje. Danes prevzema Roosevelt pred svetovno javnostjo. — najbrž ne na žalost angleškega zaveznika — poroštvo in odgovornost za uspešno izvedbo invazije, zaradi česar bi rad, kakor je razvidno iz raznih odstavkov njegove poslanice, vpregel v vse sile ameriškega naroda za dosego tega cilja. Vse kaže. da razume pod tem po;.mom tiTri pravico. estat; tako dolgo na krmilu, dokler bo smatral glede na prevzeto nalogo za potrebno. Sicer pa bo moral ameriški narod sam odločiti, ali bo dovolil pokc. ati v tuji zemlji večino onih petih milijonov Američanov, ki bodo po Rooseveltov; izjavi v kratkem času uporabljeni izvea mej Zedinjenih držav. To je nekak prv; začasni odgovor Evrope in Velike vzhodne Azije na velikebosednost človeka, kr ma v ustih frazo o osvoboditvi sveta, istočasno pa se zavzema za mir mednarodnega nasilstva. ki trdi, da tako zvani zavezniki nikakor nočejo zasužnjiti nemškega naroda, ki pa v isti sapi označuje sramotni mir v Versaillesu k.t »pretirani izliv človekoljubja«, ki se protiv; nadvladi močrnh narodov nad malimi naredi, katerim obljublja pravico državne samostojnosti in svobodne izbire svoje državne oblike, ne da bi z eno samo besedo omenil p:-d angleškm jarmom trpečo Ind jo ali pa to. da je mnogo narodov v vzhodni Azrji in v Evronri na najboljši poti praktičnega ure.=mičenia Roo-saveltovih teorij. Ce postavlja mož iz Bele hiše načelo, da mora vojna na Pacifiku vrniti ukradeno lastnino njenim upravičenim posestnikom, bodo n. pr. Filip;ni. Burma in ostale dežele tega področja, ki so z japonsko po-močio našle same sebe, na vsak način upravičene postavit: vprašanj'- kdo je tat njihove samostojnosti. O teheransk:h razgovorih ni vedel Roo-feevlt niti v svoii bož čni poslanici povedati nič posebnega, razen tega. da so se njegova tozadevna izvajanja precei razlikovala od svoječa.m'h trditev o wopolnem joglasju treh udeležencev v vseh vprašanjih. Sedanja izjava, da ne verjame, da bi med Sovjetsko zveze, Anglijo in Zedinje-*iimi državami lahko nastopite razlike, M jih ne bi bilo mogoče rešiti, zveni pač mnogo bolj pon'žno, tako da lahko z gotovo napetostjo pričakujemo poročila o kongresu, ki ga je Roosevelt obljubil v 14 dneh. Značilno za Rooseveltovo hinav-ščino ie njegovo neprestovoljno priznanje, ca je že v prejšnjih letih varal svoj narod z božičnimi in novoletnimi poslanicami, ker je bilo zaradi »mednarodnega gang-sterstva in brutalne agresije v Evropi jn v Aziji« vsako voščilo »nepošteno«. V resnici je Roosevelt torej tedaj hlinil nrrov-ne poslanice, ker je že takrat koval svoje bojne načrte in ustvarjal spletke, ki so onemogočile vsakršen sporazum v Aziji m v Evropd. Tem bolj bogokletno je zato njegovo besedičenje o betlehemski zvezdi, ki naj vod', kakor ie dejal tudi ameriške bombniške letalce. Ni še dolgo, odkar je nek znan sovjetski list zap'sal, da je hudič mojster v navajanju svetopisemskih izrekov. S tem je list dobro označil moža ki bo hotel priti v zgodovino kot nov pri-našalcc luči, namreč Luciferja Roosevelta. Slabo razpoloženj? v AraeriM Madrid, 27. dec DNB Iz Buenos Airesa javljajo, da preb'valstvo Zedinjenih držav izjave o bl;žnji invazij; v Evropo in o žrtvah, ki bodo z njo v zvezi, ni sprejele s pričakovano domoljubno požrtvovalnostjo Obratno je razvidno iz vvaelrngtGnskih komentarjev, da bo ameriška javnost težko prešla od pojma »sveže in zabavne vojne« k grobi resničnosti Kr-tike washington;k h zaključkov so postale verjetno tako glasne, da so bile oblasti primo-rane pričeti s širokopotezno propagandno akcijo. ki naj dvigne razpoloženje. Tako p še dop;snik TNTSa Alfred Tvmaucr v svoji brzojavki vodilnemu argent nskemu lietu »Noticias Graficas«. da skuta ameriška vlada cjač:ti svoje popularnost z radijskimi cddaiami Zaradi stalnih napadov ia\nosti je b i zunanj: minister Hull prsiljen, seznaniti šireke množ ce s tajnostmi državnega stroja. Preprčan sc da ie zadevni načrt izdela! Ste't'n:us. ki se kot b;vši uspešni gospodarstvenik dobro spezna na tako propagando. Očividno hoče uvesti v mi-nstrstvu slične metode, kakor j;h je svoj čas uporabljal pri tvrdki General Motors Ta propagandni pohod se bo začel 8. januarja z govorom državnega tajnika Hulla. Kasneje bodo po Tvmauerjevem poročilu govorili v tem smislu Se Stettinus ;n ameriški poslanik v Velilr Britan ji \Yinant. Težki, izprememb polni boji na področju pri žitomlrn Pri Vitebsfeu se nadaljuje obrambna bitka z nezmanjšano silovitostjo — Junaški boj oklopoice MSchamhorsžu Fiihrer je v glavni stan, 27. dec. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Pri nikopoljskem mostišču ln južnozapadno od Dnjepropetrovska so bili zavrnjeni sovražnikovi napadi. Na področju pri Zitomiru so bili vrženi v bitko novi močni oddelki sovjetske pehote in oklepnikov. Težki in izprememb polni bojj še trajajo. Severnczapadno cd Rečice smo z lastnim napadom kljub trdovratnemu sovražnikovemu odporu nadalje pridobili na ozemlju. Pri Vitebsku se obrambna bitka nadaljuje z nezmanjšano silovitostja. Poizkusi sovražnikovih prodorov so se tudi včeraj izjalovili. Nekaj vdorov je bilo zajezenih. Sovjetski napadalni klini so bili s protinapadom vrženi nazaj. Pri tem je izgubil srvražnik 40 oklepnikov. V obrambnih bojih južnczap:xdno od Dnjepropetrovska se je posebno odlikoval beriinsko-brandenburški 477. grenadirski polk pod poveljstvom polkovnika Maarau-sa. Na južnoital ijanskem bojišča je izvršil sovražnik včeraj le nekaj posameznih brezuspešnih sunkov. Težki poulični boji v mestu Ortoni še vedno trajajo. Ob dalmatinski obali je bil otok Korču-la očiščen komunističnih tolp. Pri tem so naše čete v budih bojih uničile nad 5G0 tolovajev ter so zaplenile več topov, številno orožje, municijo in male ladjice . 26. decembra je oddelek nemških pc-morskih edinic pod vodstvom kontreadmiraia Beya napadel na Severnem morju v Sovjet. zvezo namenjeno ladijsko spremljavo, ki ji je skupno s spremljevalnimi zaščitnimi edinicami zadal težke izgube. V dolgotrajnih bojih z mnogo nadm- čnim angleškim brodovjem se je po junaškem boju, v katerem je sestrelila poslednje granate, potopila oklopnica »Schamhorst«. k" ji je pove:jeval kapitan bojne ladje Hin-tze. Pnšstzk zimske bitke pri Vitebsku Berlin, 27. dec. DNB. Cilj, ki so si ga zastavili boljševiki z zavzetjem Vitebska. je star že skoraj dva meseca. Prvi z izredno topniško in pehotno močjo izvedeni napadi so se začeli z nenadema nastopiv-šim obdobjem blata ob koncu novembra ter so se končali po dveh tednih z velikim in pomembnim nemškim obrambnim uspehom. Kljub nepojmljivo težkim in krvavim izgubam niso mogli boljševiški udarni oddelki in polki doseči nikakih uspehov v reku. ki jim ga je postavila Moskva. Te dni se je bilka za hudo napadena in že pozimi 1. 1942. v žarišču bojev lež ča ozemlja vzhodno cd Vitebska znova raz plamtela z vso silo. Deloma sliči ta obrrmbna bitka obr?mb"im b'tkam pri e zime na vzhodu Boljševiški hob-aVči ogenj na nerrške portoja^ke se :e nr č"l zg dai ziutraj v rrra7u, ki je v razr.-erju s prejšnjimi tedni zelo narartel. cb hudi burji z vzhoda in na trdno zaleden-bh tleh. V nemških po?fojan'.<:oh stoje v glavnem isti voiaki. ki so prertali že prvo obrambno bitk-> vzhodno o.i Viteb^ki ter si zato prid bili r?jvečjo s!r.vo. Po hudi živčni napetosti zakadi sovjetskega topniškega ognja je -l"dil množični r.apa.i boljševikov, ki so delc.na napadali v trko gostih valovih, da je iz.rledalo, kakor da ho- čejo navaliti, premagati in uničiti nemške postojanke ter končati to. kar je p:ičelo že topništvo. Dočim so se grenadirji v srditih bojih z največjo zagrizenostjo upirali za vsak meter, so potem, ko je biia znana smer sovjetskega sunka, naetcoili oklopniki. udarni topovi in samopremil r.-joče se lafete, ki niso dajaie grenadirjem le moralne in bojne podpc e, temveč so Hipa dale predvsem sovjetske cklopnike t' a »T 34«. Kjer koli so se pojavili nem.I .i bojni vozovi, se je očividno pokazala pre-m.č nemškega orož'a. ki je z dalo sovrr.S-niku težke izgube. Saj sta dve čet' »Tigrov« v en .--m dnevu sestre'i'i 2"- bol'š vi šk h oklepnikov in eta ".a ta nrčin zn'?'-o o .1 b;li sovjetski sunek neperjen v bok nem-š' ega bojišča. Tudi v tej obrrmbni bitki vzhodno cd Viteb: ka nosi poleg gibljive a težkeg? 0-rožja in sija'no streljajočega topništvi grenadir g'avno brc-nie vseh bojev, ker je najbolj izpoetavijen vsem nevarnostim boja. Ce nastanejo luknje in vdor in če jih okl opniki ter udarni topovi zajeze. s o ve ndar šele takrat zaprte, ko zasede ereneclir v svoji, od boiev porumeneli cbieki, ti kos ozernlia z voljo, da ga bo branil in držal do zadnjega. Uredniitvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica šrev. 5, telefon Jtev. 31-22, 31-23, 31-24. Rokopisi se ne vračajo. Božična deklaracija Ce upoštevamo čas, v katerem so uaj-vidnejSi predstavniki slovenskega naroda podali svojo jasno ln nedvoumno Izjavo o uničujočem komunističnem delovanju, obenem pa določili dolžnosti in naloge vsakega poštenega Slovenca v teh težkih dneh, lahko mirno označamo spomcnico izročeno prezidentu pokrajinske uprave, za pravo de" klaracijo slovenskega naroda v tej vojn .D >-volj je, ako v tej zvezi opozorimo samo na nekatere mi»li, ki bodo prešle v zgodovino kot kleno in realistično spoznanje, ki ga je izpovedal naš ir.aii narod, ko je šlo za njegovo usodo ne le za en sam trenutek, temveč za desetletja 5n morda stoletja. Iz spoznanja, ki mu danes nihče ne more ugovarjati, ča tira namreč komunizem našo zemljo in naš narod v nesrečo, ko pobija nage rojake, požiga slovenske domove, tepta vse naše narodne in verske vrednote ter nas s svojim zločinskim delom tira na rob propoda, vstaja za vse poštene Slovence, kj ljubijo svojo zemljo in svoj rod, nujna dolžnost: »Po bo:j;h in človeških postavah smo do.'žn: na kakršen koli način sebe ohraniti!... čut samoohranitve in rlsti naroda so v tej u^oini uri naš zakon! Tako je slovenski ne rod po svojih najvidnejših predstavnikih cb tri četrt na dva-rajst jasno in pred vsem svetom izpovedal svo:o vero vase in vejo trdno voljo, da beče svobodno živeti v družbi evropskih narodov, ne pa se kakor kolj žrtvovati za in-trr c protinoroinega kacnunizma, ki j'h nikdar ne more sprejeti za svoje, še r.aj-mr.nj vr tej vojni, v kateri sa vsak narod bori predvsem za svoj lastni obstoj. In prav t<-.'. o rdmžuje slovenski narod to svojo n rodno izpoved s p"ot«;tnrvi »prot; \-Sako-r-pr, c'oma ali kjer ko"i v Svetu, proti po-ean^ezr kom ?n narouor.i, ki podpirajo zlo-čn:s!c; konvjnizei?.« Ko bn jvtrl zgodovina presojala za vsa* n- rod pa^ebf-j cdTovomast posameznikov in r are« ne ii-vrnesi- za živi>nje in razvoj T. egi noi-oia, se to cb spomen?ei naj\1:l-r.''o*a prc^etaviikov slovenskega naroda, hctl~r« s-! nožlč 19-1S. i;stav'la kot cb c-nem nij"*> r?e ibnejšilli dokumentov, !d vir " "-jo trfna iti ncor.iajno vero v žlvlie-■ i-azvej r.iaieja sicvenekega naroda, - t : v vrtinec d&'="cj največje in naj-svetovne vrjne. Zgodovin "rji , stransko rgctovlJ.' ,'n ocenili dej-f.e jp sredi največjega uničevanja 341 ssvietsklh oklopnlkov iml&nl pn VItefeku in Kevlf^ Gesaeral Wils®n poveljnte angloameriških čet v Sretam!p Stockholm, 27. decembra. Po Reuterjevi vesti je bil za naslednika vrhovnega poveljnika v Sredozemlju generala Eisen-howra imenovan angleški general Wiise-n, ki je doslej poveljeval le angleškim četam. Alestasider fe bil pvezzt Stockhoim, 27. decembra. Po ameriškh vesteh je dejstvo, da je bil general Ale-xarder prezrt pri imenovanju za »poveljnika invazije«, zbudilo začudenje v Ameriki, kjer smatrajo Alexandra zn največjega stratega zapadnih sil pojoča »Stock-holms Tidningen«. List tudi poroča, da v Londonu precej razpravljajo o raznih ime novanjih. Določitev Montgomer.vja za poveljnika britanskih invazijskih čet ie presenetila. Podobno je učinkovalo tudj imenovanje Maitlanda Wihona za Eisenho-v/rovega naslednika kot poveljnika v Sredozemlju. Spremembe v poveijssištvu kanadskih čet Amsterdam, 27. dec. DNB. Reuter j"-v-lja, da je bil generalni poročnik Andre\v Mac Naughton i^ zdravstvenih ozirov odstavljen kot vrhovni poveljnik 1. kanadske aiTnade v Angliji. Generalni poročnik Kenneth Stuart, šef kanadskega generalnega štaba, je postal šef kanadskega glavnega peveljništva v Londonu in do imenovanja Mac Naughtonovega nas'ednika tudi namesto'k vrhovnega poveljnika 1. kanadske armade. Od dne do dne se večajo oot ebe. Darujte zato čimprej za Zimsko pomoči ki tanki, je skočil ;inik.- Čeprav kot prl- Berlin, 28. dec. DNB. Izredno težk obrambni boji nemških vojakov na področju pri Vitebsku so so 24. decembra nadaljevali z nezmanjšano silovitostjo. Sedaj trajajo že celih 14 dni. Sovražnik je vedno znova podvzema! svoje napade s tako veliko uporabo municije, kakor šc n-lkoli doslej v tem cdseku ter je metal proti nemškim postojankam dan in noč velike pehotne in oklopniške sile. Na napadajoče valove pa se je iz nemškh strelskih jarkov in baterijskih postojank, ki so bili razdejani zaradi sovražnih gram11, vsipal tako uničujoč ogenj, da so imeli izredno viseke krvave izgube. Posebno velike človeške in tvarne žrtve so utrpele sovjetske čete zaradi obstreljevanja njihovih zbirališč po nemških mož-narjih. Boljševiki so izgubili velike količine oklopn:kov, navadnih ter protitankovskih topov vseh vrst. 24. decembra se je dvignilo število v teh bgjih sestreljenih sovjetskih bojnih voz ni 328; 124 jih je bilo sestreljenih v treh dneh samo v odseku ene same saške pehotne divizije, 47 nadaljnjih je v istem času skupno z 62 topovi postalo plen nekega tankovske-ga oddelka. Pri teh uspehih se je nemški vojak posebno izkazal kot samostojen borec. Vzhodno od Vitebska so poizkušali boljševiki uničiti nemške postojanke z močnim oklopoiškim napadom. Na neki višini pred postojankami je bil postavljen nemški prot!tankovski top. čigar posadka je bila deloma že ubita ali ranjena. Ko so napadli trije scv"v k topu neki pode padnik oddelka metalcev plamenov ni bil izšolan kot protitankovski tepničar, se je spustil v boj s sovražnimi oklopniki. Hladnokrvno jim je pustil, da so se približali na razdaljo 300 metrev ter je potem vse tri sestrelil prav v kratkih pre-sledk h. Kmalu nato je opazil v daljavi kakih 1200 metrov še tri sovjetske oklepnike. Čeprav so ga obstreljevali, je obrnil na nje svoj protitankovski top in je vse tri tako poškodoval, da se niso mogli premikati ter d3 jih je pozneje uspelo popolnoma unič ti. Ko je kasneje napadla še boljševiška pehota, je podčastnik nanje streljal s svejim protitanskovskim topom. S svojim dobro merjenim ognjem je zadal boljševikom težke izgube ter je preprečil sovražn kov poizkus prodora. Sovjetskim tankom, ki so skušali drugod napasti, so se postavili v bran vojaki gradbenih čet. Napadli so cklopi^ke. Med bojem je en jeklen kolos obtičal v močvirju. Ko se se mu pribl'žalj nemški vojaki, je boljševiška posadka izstopila ter se predala, gradbene čete pa so zaplenile oklopnik. Enako kakor v tem odseku, so nemške grenad:rje, ki morajo nositi glavno breme teh bojev, tudi vsepovsod drugod uspešno podnirali voiaki vseh drugih vrst orožia Berlin, 26 dec DNB Izmed 341 sovjetskih oklopni'kov, ki iih je sovražnik izgn-b*l na področju Vtebsk—Nevelj, jih je bilo 270 uničen'h že od 13 do 21. decembra. Ker je poleg tega izgubil tudi nad 10.000 mož, je n-egova napadalnost začasno nekoliko popustila, dokler ni v četrtek po dovozu svežih čet znova vzplamtela. V 10 I dnevih, nad vse težk h obrambnih boj:h, so ! nemški grenadir i uspešno opravili vse ! odrejene naloge. Oklopnčeki sunki, pehotni 1 napači in druga bojna dejanja sovjetskih j čet so 9e n glo men avala z nemškimi pro- 1 tisunki. Zgledna je b:la n. pr. obramba nekega nemškega "oporišča, k: je predstavljalo ključ obrambe važne železniške zveze in ki so ga sovjetske čete napadle z močnimi silami. Di bi presenetili nemške gre-nad"rje, so napadle brez topniške priprave, toda temeljito so se zmotili. S točnostjo ure je delovala nemška obramba, strojnice so kosile vrste sovražnikov, eno za drugo. Malo nemško posadko je napadel kar oel sovjetski bataljon, stotine napada'cčih boljševikov pa so bile a pomočjo topn:štva prisil'ene k tlom, še preden so se mcg'e približati ž čnim oviram ter so se morale končno umakniti pod zaščito umetne megle. Cez 4 ure so znova prišle, to pot po siloviti priprevi topništva in metalcev min. Bile so ponovno odb te. One boljševike, ki so se približali železniškemu tiru, so zadele krog"e nemških ostrostrelcev. Po tretjem brezuspešnem napadu je imela posadka tega oporišča mir. Njena edina izguba sta bila dva ranjenca. Pred postojanko je obležalo nad 50 mrtvih boljševikov. Bolj proti severozapadu je bilo težišče bojev ob izpostavljenem klinu nemških postojank. Dan in noč so navaljevale močne pehotne in oklopniške boljševiške sile posebno proti odseku dveh rensko-vestfalskih grenadirskih bataljonov. Kljub hudemu ogražanju n'so grenadirji odstopili niti <0- 1 r -v: strahoti? bodo n-: • r.tvo, da v.."'! najvišjih č"ovc:,l: h vrednot, ki ga je med vojno vihro zanese! med nas barbar-fki boljševizem, n šel krog najboljših sinov tega malega naroda, kj je proti temu cdločn« dvign"! svo: rlas in iz zmede strašne državljanske vojre pokazal narodu novo pot, prt v življenje in napredek, ne pa pot v pos'n :n smrt. To bo tedaj na tehtnici zgodovine naj-sgovornclša mamfcstae j:- v^eli zdravih na-rodn'h sil za samoohranitev proti vsem razdiralni in uničujočim siJam, to bo tedaj najbolj lasen izraz našega neugnan°ga hotenja no uve:javijenju vsegu poz tjvnega in konstruktivnega v n ši narodni skupnosti. In zgodovinar bo zapisal, da je v enem izmed najbolj usodnih in kritičnih trenutkov v naii zgodovini, ko je usoda našega naroda videla na tenki n»ti, pod vplivom pravih narodnih vodnikov vstal ves narod kot en sam mož, da si tudi po tej vojni vihsi zagotovi svoj obstoj, 9voj napredek in razvoj. Spomenica, ki so jo predstavniki v^eh panog našega narodnega življenja tik pred Božičem izročili prezidentu Ljubljanske pokrajine, bo označena kot trden mejnik na meji med borbo slovenskega naroda s smrtjo in njegovim odločnim hotenjem po življenju. V zgodovino našega naroda bo prešla ta božična deklaracija kot deklaracija vere v našo bodočnost — mimo vSeh tegob današnjih dni. deklaracija resničnih slovenskih življenjskih interesov našega naroda — proti v-sem mednarodnim komunističnim slepilom- Tedaj bo prav gotovo marsikateri Izmed naših sodobnikov iskal zaman pod to deklaracijo tudi svoj podpis, dočim bodo vsi današnji podpisniki z zadoščenjem zrli nazaj na Božič 1943, ko so tudi s svojim imenom podkrepili besede, ki naj našemu preizkušenemu in po krivdi lastnih bratov, pripadnikov mednarodnega komunizma, tako trpečemu narodu pokažejo pravo in edino mogočo pot v našo skupno boljšo bodočnost! ščka ozemlja, pač pa so sestrelili 16 oklepnikov in so sovražniku deloma v bojih iz bHžine zadali zelo visoke krvave izgube. Prasident general Rupnik besuehte zu Weihnachten die verwuadeten Soldaten im Spita! zu Studenec Predsednik general Rupnik je za BažUS obiskal ranjene vojake v ^fflnicj na Studencu Besonders lange verweilte der Prasident im herzlichem Gesprachc be! den Gottscheer Helden, den ln trener Kame-radsehaf t vereinten deutschen Soldaten nnd slowenischen Landeswehrmannern. Er be-grusste und besehenkte j eden einzelnen von Ehnen. (Siehe Bertcht auf Seite 2!) Posebno dolgo se je g. pre-zident pomudil v prisrčnem razgovoru s kočevskimi junaki, v zvestem tovarištvu združenimi nemškimi vojaki tn slovenskimi domobranci. Pozdravil in obdaroval Je vsakega posameznika med njimi. (Glej poročilo na t. stnaM) Gotica ranjenih &itt©ffrait££v m beguncev Prezident general Bupnlk m ga. soproga med ranjenimi domobranci — Ga. prezidentova ia hčerka v splošni biHnici Ga. prezidentova v splošni Na sveti dan je obiskal g. prerdent general Leon Rupnk sveje ranjene domobrance v bol nic: na Studencu. Ob 14 se je pripeljal v avtomobilu z gospo soprogo in s hčerko gospo Suvajdžičevo ter spremstvom, v katerem je bil tudi poveljnik Slovenskega domobranstva podpolkovnik Krenner z gospo. Po pozdravu 6 prisotnimi, med katerim- so bili gg. šef-zdravnk Slovenskega domobranstva dr. Grapar in versk- referent v organizacijskem štabu kurat Križaj ter skupina gospodičen ;n gospodov, ki so pod pokroviteljstvom gospe Rupn:kove pripravili to lepo presenečenje pri-padn kom našega domobranstva in žrtvam brezbožnega komunizma, se je g. prezident s spremstvom napotil v prvo bo!n;ško sobo. Pozdravil je ranjence ter jim voščil srečen in vesel božič, nakar jih je osebno obdaroval, pr čemer so mu pomagale ga. soproga in hčerka, ga. Krenerjeva ter marljiva dekleta. Prezdent je podal roko vsakemu ranjencu, se zanimal za njegovo zdravje :n za oko'rosti, v katerih je bil ranjen. Živahno se je pogovarjal s svojimi fanti. Vsak ranjenec je prejel zavitek z božičnimi dobrotami, steklenice vina ter nešteto drobnih stvari, ki so vojaku potrebne Poleg vsega tega je prejel vsak ranjenec prezdentovo fctogra fijo, na kater je bilo posvetilo: »Hrabremu slovenskemu domobrancu general Rupnik«. Prav tako se je zanimal za vsakega svojega vojaka posebej poveljnk podpolkovnik Krener. Med kočevskimi junaki Vzdušje iskrenega zaupanja med preprostim in junaškim slovenskim borcem-vojakom in osebnostjo, ki je v najkritičnejšem trenutku energčno pokazala našemu narodu pot, po kateri bo mogel s poštenim delom, značajno opredelitvijo ter prirejeno borbenostjo krenit' v boljšo bodočnost, je doseglo svoj v;šek v sobi. v kateri so bili zbrani kočevski ranjenci. Laže ranjeni so sprejeli g. prez'denta strumno pestrojeni. Na prezidentev pozdrav je sledi njihov gromki odgovor. Po voščilu je sledilo obdarovanje kočevsk;h junakov, slovenskih domobrancev in pripadnikov nemške vojske. vzornih bojnih tovarišev, k n'so hoteli zapustiti na^ih borcev kljub komunističnim ponudbam, da lahko nemoteno ;n neovirano odidejo, če prepustijo naše ljudi njihovi bratomorni sli. Ta junaška, tovariška in častna gesta namškega vojaka je ogromnega pomena za vso protikomumstično borbo v Sloveniji Dokazuje našim borcem in Slovencem sploh, da je doba izdajalskega pakiranja cesarske italijanske vojske s komunisti le epizoda preteklosti. ki se je morala umakmti novemu času, ki pozna le en cilj: iskreno borbo proti komunizmu, in le eno' geslo: tovarištvo. Pri odhodu se je ranjenec-domobranec v imenu tovarišev zahvalil svojemu generalu za cb:sk Jn obdarovanje ter mu je želel blagoslovljene božične praznike in sTečno novo leto. Priljubljeni general je mlademu fantu krepko stisnil roko ter nadaljeval s svoj ni obhodom. „Naše zmage si želim!" V sosednji sobi je ležal med drugimi bolniki domcbranec-ranjenec. Ko so ga obdarovali dekleta, je želel videti še svojega generala G. prez;dent je prav rade volje stopil še do tega junaka, stisnil mu je roko. se pozanimal za njegovo zdravje ter ga vprašal, če si želi morda kaj posebnega. G. general je prejel od ranjenega borca ne-prčakevan, a vprav domobranski odgovor: »Samo naše zmage si želim, gospod general!« Nakar mu je prezident odvrnil: »Zmagali bomo, ker v zmago verujemo!« S prepričevalnimi besedami je bodril g. prezident svoje vojake, ki so žarečih lic m z vedrim pogledom spremljali vsako negovc besedo in vsako njegovo kretnjo. bolnici Avtomobili so odbrzeli nazaj proti mestu. Soproga g. prezidenta in hčerka ga. Suvajdži-čeva sta se podali s spremstvom mladine, ki je sodelovala pri akciji za bož'čno obdarovanje najbolj prizadetih n preizkušenih Slovencev beguncev, v splošno bolnico na oddelek za vojne poškodovance, kjer ju je sprejel ravnatelj bolnice g dr Frlan. V izbranih besedah je pozdravil go prezi-dentovo v svojem imenu in v imenu zdravnikov in V6eh bolnikov Zahvalil se ji je za materinsko skrb ter sočutno razumevanje potreb najbolj pr zadetih, vojnih poškodovancev, žrtev komunističnega bratomorilnega divjanja. Prosil jo je. naj tolmači g. prez*'dentu generalu Rupniku njegovo vdanost kakor tudi vdanost svojih kolegov zdravnikov. Na pozdravne besede je ga. prezidentova odgovorila kratko m preprosto, da bo še nadalje po svojih najboljših močeh delala za omiljenje bede n nesreče, v katero je padel naš narod. Zagotovila je tudi vso možno pomoč g. prezidenta. »V prvi vrst5 pa se je treba zahvaliti«, je zaključila ga. prezidentova »za to božičnico vsem zavednim posameznikom in tvrdkam. k-so se s svojirn prostovoljnimi prispevki tako hvale vredno odzval pozivu naj pomagajo svoi:m potrebnim roiakom. In naposled zahvaliti se je treba mladini, ki je rade volje žrtvovala mnogo ur za pripravo te božičnee« Ga prezidentova se je nato podala od postelje do postelje, se ljubeznivo in z materinem razumevanjem pogovarjala z bolnicami in bolnik: teT jih obdarovala. Posebno dolgo se je mudila ob postelji komaj štirinajstletnega Ivančka iz Mlake pri Kočevju, ki so tla badc-Ijevski »junaki« skupaj z niegcvo bab:co odtrgali od doma. Po smrti babice, k je one mogla na Rabu, je Ivanček ostal sam n že tr leta ne ve za usodo svojih staršev Nedolžnemu, a kljub temu tako neusmiljeno prizadetemu Ivančku je bila zagotovljena vsa možna pomoč. Obisk v stroški bolnici V spremstvu ravnatelja dr Frlana se je ga prezidentova nato podala na otro'ki oddelek kjer so malčki s široko razprtim očmi v nemem občudovanju gledal božično igrico. k: so jo ljubko predvajali starejši far,tki in punčke Ganljiv je bil pogled na malčke ki so za sanjano gledali in prisluškoval' zvokom bož'č nih pesm!. stiskajoč ves čas k sebi z drobnim ročicam5 svoja darilca. Po končanem nastopu, ko s? je razleglo dolgotrajno odobravanje najdrobnejsTh a tud' odraslih gledalcev, se je ga prezidentova zahvalila za ljubezn;vo vodstvo upravniku dr Frlanu ter skromnim in pozrtvovaln m krušnim mamicam teh bolnih malčkov, čč sestram, za ves nj;hov nepcplačljivi trud in skrb * Pobuda ge. prezid"ntove ki je s svojo bo žično akcijo stopila ob stran vsem enim iašim požrtvovalnim slovenskim ženam, k neumorno skrbe in delajo za lajšanje gorja svojih bednih rojakov, nam je zopet svete! primer enega poslanstva ki je po našem prepričanju edino dostojno :n vredno slovenske žene. materinska skrb in ljubezen do vseh. ki so potrebni po moči in zašč;te. Nedvomno bo ta požrtvovaln zgled priklical k aktivnemu delu za lajšanje gorja našega trpečega naroda še vse one slovenske žene in dekleta, kj sedaj še stoje ob strani. Prepričani smo. da bodo na5e matere, dekleta in žene zna'e s svojim požrtvovaln™ delom za slovensko skupnost odločno odgovoriti tistim, ki ne vid"i;o poslanstva naše žene v l.iu-ezni n usmiljenju, temveč v širjenju gorja, bodisi z orožjem v roki. bodisi drugače. Vsaka slovenska žena. ki je v predvojnem času delala v dobrodelnih organizacijah mora danes delati še akrivneje. ke šo vendar danes potrebe in število pomoči potrebnih rojakov neprimerno narasl'. Tudi v Cukrarni so imeli lep božič Na sveti večer je bila božčnica. V okusno prirejeni dvorani je vladalo svečano razpoloženje. Ta večer so se zbrali vs', ki prejemajo hrano od podpornega odbora za Ljubljano — tudi on: iz jedlnice v Šiški in Trnovem — kot vel:ka družina v Cukrarn . V sprednji steni so pe>-stavljene jaslice. k: veselo oživljajo prostor. Ob 5 so prišli predsednik odbora Vekkonja, župn'ik Dodič. vodja pisarne prof. Kutin, ekonom Trebše referentka za kuh'njo ga. prof. Grilova in h' "no uslužbenstvo. Predsednik jim je izročil pozdrave gospoda prezidenta diviz. generala Leona Rupnika in odbora, V svojem kratkem nagovoru — žal ga zaradi pičlega prostora ne moTemo prinesti v cekrti — je pripomnil, da eo ljudje tsti ki hočejo, da se dajo o dobrodelnosti pojasnila, zate jo mora omeniti, keT se sam dobro zaveda pregovora: Naj ne ve levica, kaj da des-n:ca! V svojem nagovoru je dejal: » .. če sta samo dva. ki bosta doumela našo č:sto namero prj delu za siromake, bomo za vse delo bogato, bogato poplačani « Voščil jim je od srca: Mir ljudem na zemlj', ki so blage vo. Ije! Odgovoril mu je v lepem nagovoru pod-pinmec g. Perko Poudaril je nesrečo brezdomcev. ki brez družine in domačega krova bivajo pod tujo streho :n sedajo za tu.io nrzo. Zahvalil se je gospodu prezidentu. odboru "n uslužbencem za njihovo skrb ter jim zagotovil hvaležnost in zahvale vseh. Prosi ie, naj se njihova topla zahvala tolmači tudi gospodu prezidentu. Nato je imel kratek božični govor tajnik 3cof"'jske dobrodelne pisarne g. župnik Dodič ki je — sam begunec — v svojem govoru obujal navzočim spomine na i^sl ce ;n kazal na Kristusa kot siromaka m velikega socialnega reformatorja. Pob'jal je mnenje, da more priti še kdo, ki bo mogel prinesti boljšo preureditev družbe Nazadnje je dal svoj recept za one, k' trpe pomanjkanje rn st;sko: »Pom -sj 'e v svoji stiski, da jih je mnogo, ki se jim flLai slabše!« Končal je 6 tem, da je razdelil vsem navzočim dr. Snojevo knjigo: »Jezu* Kristus«. Med večerjo, ki je bila oblna -n okusna, je prepeval in igral zbor d'iakcv Mari;an:šč-nikov božične pesmi. S čajem se jt končal ta večer v veliko zadovoljstvo navzočih Obisk prezidenta gen. Rudnika Na božič sam je pesetii Cukramo gospod prezident div general Leon Rupnk v spremstvu načeln ka Pokrajinske uprave Kcs;ja in predsednika Pokrajinskega nodpornega zavoda dr. Alujevca. Predsednik odbora g. pokrajnski svetnik Velikon'a iih je pozdravil, predstavil ekonoma Trebšeta. uprav telja Lovrečiča referentko za kuh:njo go prof Grlevo Gospod prezident se je zanrnal za kuhinjo, ogledal si je spalnice, kjer je obdari malega cigančka. naroč;l, naj se slabše ob'ečenim preskrbi obleka, ter nato stopil v jedilnico. k'er je presenetil podpiTance, ki so se — nad 180 po številu — tam zbrali. Predsednik odbora ga je pozdravi s kratkimi besedami, zahvalil se mu za obisk, iz-roč:l čestitke pedpirancev ter omenil, da pod-piranci razumejo težave, kj jih iina g. prezident 6 prehrano take množ:ce. Posebej se mu je še zahvalil za tako izdatno zimsko pomoč Gospod prezident je naslovil na zbrane te-le besede: »Zahvaljuiem se Vam za čestitke da si voščim# blagoslovljene praznike Prišel sem. da to storim. kajti moja srčna zahteva v teh težkih dneh je, da Vam pokažem kako toplo mislimo na Vas in razmišljamo predvsem g. Vel konia — kako bi po svojih močeh vse olajšali, kar je človeku neprijetnega. Želim, da se počutite kakor povabljeni gostje dobrih ljudi. Kakor moji gostje. Bog žegnaj!« G ekonom Trebše pa je opozoril na težave, k! jih ima podporni odbor z 'edilnico. ker je navezan samo na živilske nakazn:ce in je brez vsake druge svoje ekonomije. Gospod prezident je odredil naj ee opozori policija in domobranci, da bo vse zaplenjeno blago ,na razpolago tej kuhinji. Zahvalila se inu je y kratkih besedah ga. Izredni nabavni prispevek Po odredbi gospoda prezidenta je izplačati izredni nabavni prispevek, odobren z okrožnico z dne 18. decembra 1943. I. štev. 4515-1. tudi rodbinam vojnih ujetnikov oo oni skupini, v katero vojni ujetnik spada. Srditi boji na levem krilu italijanskega bojišča Berlin, 27. dec. DNB. Na južnoitalijan-skam bojišču so bili večji boji le na levem krilu. Težišče je bilo znova v odseku 1. padalske divizije, ki je bila omenjena v vojnem poročilu dne 24. decembra. V hudih bojih pri Ortoni je sovražniku uspelo, da je po ponovnih krvavo preprečenih napadih 24. decembra zvečer vdrl v južni del mesta. Vso noč so se razvijali srditi poulični boji, ki so se nadaljevali 25. decembra zjutraj od hiše do hiše. Popoldne je sovražnik znova poizkušal, da bi z udarnimi četami in z oklopniki vdrl v severni del Ortone, padalci pa so Britance vsakokrat vrgli zopet nazaj in so držali severni del mesta kljub številčno zelo veliki premoči sovražnika. Tudi malo vasico Villa Grande je sovražnik po močni topniški pripravi večkrat napadel, a je bil krvavo odbit. Kraj je ostal po hudih, izprememb polnih bojh v posesti junaških nemških padalcev. Nekako sredi med Ortono in Villo Grande je Britancem z nadmočnimi četami ter z oklopniško in topniško podporo z velikimi izgubami uspelo zasesti dve višini na obeh straneh malega kraja Villa San Nicola. S protisunkom je bil sovražnik pregnan z višine severno od kraja, naselje samo pa je ostalo trdno v nemški possti. Epidemija legarja v Neaplju ženeva, 26. decembra. Angleška poročevalska služba javlja, da je v Neaplju izbruhnila epidemija legarja. Da bi preprečili nadaljnje razširjenje, je bilo odrejeno, da ne sme v mesto nihče, kdor tam stalno ne stanuje. Iz Londona javljajo nadalje, da doslej ni zbolel še noben britanski ali ameriški vojak. To dokazuje, da je epidemija posledica pomanjkljivega skrbstva angloameri-ških zasedbenih oblasti za italijansko civilno prebivalstvo. Ko sta podpisala izdajalca Badoglio in Viktor Emanuel brezpogojno kapitulacijo, so obljubovali Italiji pričetek zlate dobe, zaslepljenost pa je trajala le nekaj dni. Italijanski narod je moral sprejeti na svoje rame vse posledice nezvestobe te kraljevske klike. K izgubi časti in hlapčevstvu so prišle še mnogo večje težave, kakor jih je kdaikoli moral prenašati. Obljubovalf so mu dovoz živil, v resnici pa je sledilo zmanjšanje krušnih obrokov. Govoričili so o svobodi, delavci južnoitalijan^kih pokraj:n pa so bili kot sužnji odv:dcni v angleške in amerišk? rudnike. Pravili so o novi dc-bi ter so odvlekli cele ladie otrok v Sovjetsko zvezo. Sedaj p^ je dobil svet nov dokaz, da An-gloameričani izdani na ozemljih, ki so jih zasedli, tako zanemarjajo, da so se pričele širiti epidemije Nezve^trba in hinsvščina sta imeli redkokdaj tako prozne posledice London in Washington sta znova dokazala, da se boiujeta predvsem proti civilnemu orebivahtvu. Divjanje ameriške policije na Siciliji Rim, 26. dec. DNB. Rimski radio poroča o neverjetni surovosti ameriških policijskih čet na Siciliji. Neki sicilski kmet. po imenu Giovanni Nicosi iz mesinske okolice, ni dovolil, da bi njegove otroke v starosti 10, 9 in 7 let odvlekli v boljševiški pekel. Zalo se je pojavila pri njem patrola ameriških vojakov ki je hotela odpeljati Nico ijeve otroke. Ko je obupani oče hotel s puško v roki preprečiti vojakom vstoo v hišo. so jo Američani obkolili in zajeli vso družino. Kmet. njegova žena in najstarejši sin so bili od razjarjenih Američanov na mestu ustreljeni. Hiša je bila zažgana, tri najmlajše otroke pa so voski odvedli s reboj, da bi jih uvrstili v transport italijanskih otrok, ki bo poslan v Sovjetsko zvezo. PotopSfena ameriška pofmnrnlca Ženeva. 25. dec. DNB. Ameriška podmornica »Grayling« je izgubljera, je po Reu-terjevi vesti objavilo mornariško ministrstvo v Washint čro sožitje bi ne smelo poznati sar .~odja sreče c. marveč tudi nadosebni imper tiv dolžnosti ž vi-e-nje m ugodje temveč boj in zahteva neogibno disciplino duha in čustev Meščansko, zgolj hedonistično hrepenenje po sreči s« arposled izpridi v ljubezen kot fiz"o-legljo, M vodi v trogloditško promiskirteto in v Kvalske boje za samico. Nekako do tega brezna je že približal današnji ma-terializem mnoge ljudi. Po generalki nove Gregorčeve operete »Melodije srca« K današnji krstni predstavi v ljubljanski Opeci celo za uspešno mstrumentacjo težjih del resne glasbe. Janko Gregorc pa nj samo komponist, temveč študira tudi dirigentstvo. Po nekajkratnih priložnostnih nastopih za dirigentskem pultom bo nocoj prav za prav prvič stop-l pred javnost tudi kot dirigent in bo to njegov debut ob delu večjega obsega. Take bo v sebi združeval dve odgovorni funkciji komponista in d!rigenta. kar bo dajalo uprizoritvi Še večji pomen, ker bo avtor mogel sam svoje delo prikazati tako, kakor si ga je b! zamislil. Odlično uspela generalka je dokazala, da se je uprava gledališča še posebej potrudila, kar moč bogato opremiti tudi odreko sliko s primernimi kulisami, toaletami :n drugmi rekviziti. Pravo razumevanje za vse to je pokazal upravnik g. Ferdo Herzog, ki se je zavedal odgovornosti do dela in je njegova zasluga, da bo lepa oprema tudi z zunanje strani pripomogla domačemu delu do zaželenega uspeha. ŠPORT Po nekajkratnih odgoditvah se bo vendarle dvignila dirigentova taktirka v rokah samega komponista te operete Janka Gregorca in nas uvedla v njene lepe melodije. Komaj bodo Izzveneli zvoki uverture, že se bo dvignila zavesa in botrovali bomo odrskemu krstu domačega dela. Kakšno veselje vlada v gledališčih pjo svetu ob krstnih uprizoritvah! Saj pomenijo praznik domačega dela! Koliko več bi morale pomeniti šele nam, ki si svojo operno in operetno tradicijo šele ustvarjamo in gradimo! Opereta, ta nebogljena pastorka naših razmer, vedno v stran potisnjena, malo spoštovana in negovana, a še najbolj zaželena srcem, potrebnih oddiha in razvedrila, kdo je ne bi ljubil? Toliko nam nudi in poklanja: kdo bi je danes ne imel rad, da mu prinese neskaljenega veselja? Ta namen bo, sodeč po generalki, naša nova opereta res tudi imela. »Melodije srca« niso več samo poskus, ustvariti pri nas dobro domačo opereto, ampak se je njih avtorjema zares posrečilo ustvariti opereto, ki bo zadovoljevala še tako zahtevno publiko. Libreto je napisal Hin-ko Stepančič, zvest obiskovalec našega gledališča in dober opazovalec in poznavalec naše publike, človek, ki ve, kaj našim ljudem prija in česa potrebujejo. In pp-av je, da je napisal libreto tako rekoč »glas iz občinstva«, ki naj bi predstavljal okus in želje najvnetejših gledaliških obiskovalcev. Vsem tem bo ustreženo, da se jim v nagrado za zvestobo našemu gledališču uprizori delo, ki bo odgovarjalo njihovim željam. Tem željam pa je prisluhnil tudi komponist Janko Gregorc, ki ga poznamo že po mnogih uspelih delih. Kdo se ne spominja njegove prve operete »Erika«, k j je neštetokrat napolnila gledališče? Komu ne zvenijo še v srcu ljubke melodije iz mladinskih operet »Princeska in zmaj« ln »Desetnica«? Opereta »Naj živi ljubezen!« je doživela zunaj že mnogo uprizoritev, žal, da je še nismo čuli v ljubljanski operi. Razen teh del je bilo v radiu in drugod v orkestrih odigranih mnogo njegovih kompozicij lahke glasbe, ki so žele uspehe tudi pred kritično inozemsko publiko. Poslednje njegovo delo, »Melodije srca«, je plod neprestanega študija, dolgoletnih skušenj in lastnega oblikovanja. Z njim je mlad- komponist dokazal, da zna z vsemi registri orkestra ?n petja močno vplivati na obč:nstvo in ga osvajati. V domačih operetah doslej nismo bilj vajen4 glasbe, kakršna je lastna temu delu; ta glasba se vidno odmika od »šlagerjev« in se približuje solidni, polni melodiki ter uvršča svojega avtorja med odlične operetne skladatelje. Prepričani smo. da si bo ta opereta utrla pet tudi v svet Glavne pesm; so podane z globokim čustvom, zato 60 precej zahtevne in jih zmorejo le dobri operni pevci. Poglavitna sila njegove glasbe pa tiči v instrumentaciji, v kateri je pokazal znanje, ki b' ga usposabljalo RINO MATICA Telefon 22-41 Sloviti tenorist Johannes Heesters v velikem muzikalnem filmu KARNEVAL LJUBEZNI Pikantna ljubavna zgodba, okusno prepletena s Hans Moserjevim humorjem. Velike plesne revije in baletne skupine! Ostali soigralci: šarmantna Dora Komar, Dorit Kreysler, Axel v. Ambasser itd. — Predstave ob delavnikih: ob 15. in 17.30. KINO SLOGA Telefon 27-30 Velika filmska umetnina po znanem romanu Stilna Streuvelsa »Der Flachsacker« Ko spet sonce zašije V glavni vlogi najboljši evropski ka-rakterni igralec Paul Weggener. Sodelujejo: Paul Klinger, Bruni Maria Koppenhofer. — Predstave na praznik in v nedeljo ob 10.30, 13.30. 15.30 in 17.30. Ob delavnikih ob 15. in 17. uri. Drobiž po svetu (Z nekaterimi izidi večjih božičnih prireditev) Prazniki, zimski ali spomladni, so zmerom veliki dnevi tudi za športnike. Letošnji božič gotovo ni nudil največ pogojev za njihovo vsestransko izživljanje — saj živimo v vojni dobi in tudi vreme je vse prej kakor pravo božično — toda kljub temu so marsikod izvedli sporede, ki štejejo nastopajočim v čast njihovim voditeljem in vzgojiteljem pa v zadoščenje. Naši najhitrejši viri za zbiranje poročil so zdaj nekoliko skromnejši kakor so bili včasi in odtod izvira pač. da lahko v prvi naglici postrežemo samo z izvlečkom iz že pripravijenega izvlečka za široki krog poslušalcev, ki so jim bolj pri srcu dogodki na frontah in božični govori kakor pa vesti in suhoparne številke o športnih tekmah, o katerih pač ne vedo, da imajo tudi sedaj med vojno svoj globlji pomen. Kajti dobri športniki so tudi dobri vojaki ... Naš izvleček se to pot nanaša samo na nastope nemških športnikov, predvsem nogometašev, v glavnem doma, deloma pa tudi na tujem. Dunajsko moštvo FAC je igralo na božičnem turnirju v Budimpešti ter ostalo brez uspeha. Medtem ko je Ferenc-varosu prepustilo zmago s 3:5, je moralo pred vodilno madžarsko enajstorico NAK iz Vel. Varadina kloniti celo z 0:3. Sicer pa sta oba madžarska kluba še krepkeje obračunala s Hrvati, katerih moštvo Ha-ška iz Zagreba je v obeh tekmah odšlo poraženo z 1:5 odn. 1:6. Neugodno presenečeni so bili Dunajča-ni zaradi svojega nogometa v teh praznikih še enkrat, in sicer po porazu, ki ga je morala njihova Vienna, ki je obenem nemški pokalni prvak, spraviti v Zagrebu v tekmi s hrvatskim prvakom Gradjanskim. »Purgeri« so zmagali gladko in zveneče s 3:0, predvsem po zaslugi svoje odlične obrambe. Na božičnem turnirju na Dunaju, kjer je razen domačih moštev gostovalo tudi vojaško moštvo iz Brna. se je uveljavil nekdanji prvak Rapid, ki je odpra- vil Brnčarte s 5:2; obe domača partnerja (SC Wien in Šport Klub) sta se ločila neporažena s 3:3. Seveda je bilo ob obeh praznikih še več prvenstvenih in prijateljskih tekem po raznih okrožjih Nemčije, katerih podrobno navajanje pa presega okvir tega izvlečka. Mnogo občinstva in mnogo navdušenja je bilo na obeh velikih božičnih prireditvah na ledu, v Garnischu in Berlinu. K otvoritvi olimpijskega lednega stadiona v Ga-Pa se je zbralo okrog 7000 gledalcev, ki ©o občudovali dovršene nastope znainih drsalnih mojstrov, potem pa ploskali še dvema hokejskima zmagama državnega prvaka Riesserice nad hokejsko sestavo Wiener EG. Podoben spored je imela prireditev na ledu tudi v nemški prestolnici, kjer je bila največ namenjena vojakom in delavcem. Tudi tamkaj sta bili dve napeti hokejski tekmi (med dvema nalašč sestavljenima moštvoma) in očarljivi nastopi nekaterih drugih znanih drsalnih prvakov. Seveda ti dnevi tudi niso potekli brez nekaterih večjih boksarskih in kolesarskih prireditev, deloma tudi v Bruslju m Antwerpnu z nemško udeležbo, ki so vse potrdile, da vojna in šport lahko živita drug ob drugem. * * * Ravnatelj mednarodnega olimpijskega zavoda v Berlinu dr. Čari Diem je imel svoje prvo predavanje v Turčiji, in sicer pred številnimi poslušalci v Ankari o azijskih igrah na konju. Njegov«, zanimiva izvajanja so se v glavnem opirala na znanstvene izsledke slovitega raziskovalca Sven Hedina, ki je posebej proučeval vlogo konja v zgodovini Azije. Dr. Diem je bil pozneje sprejet tudi pri veleposlaniku von Paipenu, Iti mu je, prav tako kakor ves turški tisk, izrekel priznanje za mojstrsko obdelano snov tega prvega predavanja na turneji po TurdjL Mednarodne nogometne tekme ao v teh časih redkejši dogodki, zato so športniki po svetu kar veseli, če se kjer koli dva nasprotnika sporazumeta aa tako srečanje. Danci in Švedi so takšen dogovor slUenili za prihodnje teto kar v treh izdajah: konec maja naj bi Švedi gostovali na Danskem, junija in oktobra pa potem Danci na švedskem. V aianem madžarskem kritem bazenu na Margaretinen otoku v Bulimpešti se je pred kratkim spet pojavila v ospredju znana madžarska plavalka Hona Nosak, ki je to pot izboljšala svoj lanski rekord iz Milana na 100 m hrbtno od 1:17.5 na 1:17.2. Mnogo pozornosti je na istem mitingu vzbudil tudi sprinter Korosy, ki je na 103 m prosto »nesel« Elemerija s časom 1:00.2 za desetinko sekunde. Na 200 m hrbtno je Galamboc plaval 3:02.2. Nemška prvakinja v umetnem drsanju Dunajčanlta Marta Musilek bo v kratk-m »presedlala« na drsanje v parih. Za partnerja si je »vzela« bivšega mojstra Horsta Fabra iz Monakova, s katerim bo poskusna prvič nastopiti javno v dnevih 2. in 3. januarja na Dunaju. V Švici je komaj 49 let star, umrl znani kolesarski dirkač Ernest Kaufrrvmn. Pred natančno 20 leti je bil Kaufmamn svetovni prvak v svoji stroki. Na vzhodni fronti je padel Werner Span. raagel, bivši nemški boksarski prvak v ban-tamski kategoriji, ki je bil v ringu okreg 300krat in nikoli ni bil poražen Kncck-out. Leta 1932. je zastopal Nemčijo na ameriški olimpiadi v Los Angelesu. MALI OGLASI Službe išče SLUŽBO S-KEJMEM kot skladi&čnik. mna-sant slugi ali temu sili-no. 'Vešč sem n&r.šč ne, in po potrebi položim kavcijo. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Dod »Zanesljiv 33«. 24033-1 Službo dobi ZhLfcZOSlRUGARIA ki je dobro »eJi oMelave težjih kosov, spreimem v stalno zaposlitev. — Inž. Borštnir. Jeineieva c. 18, SiSka. 23883-la ČEVLJAR. POMOC.MK.A spreimem takoi in plačam dobro. Zarnik Alfonz, Ga. jeva 9. 23949-la KUHARICO boljšo, ki bi opravljala vsa dela in samostojno gospod n J iia mali družini. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z novim letom«. 24035-la ER VSKEGA poncčn.ki. ''-cem. Naslov v vseh posl. Jutra. 240^Ma SLUŽBO DOBI gorpedinjska pomočr ki zna kuhati dobro domačo hrano in zna opravljati vsa hitna dela pri boljši ir.anjšt družini. Plača ln h ana dobri — Naslov v oglasnem oddelku »Jutri'. 24050-la POSTRE N CO z znanjem kuhe in gospodinjstva. za dop'1'an išče zi takoj Potočnik Vena. frizer. Gradišče 4. 24053-la GOSPODIČNO z znanjem nemškega ali francoefcega težka ter deloma italijanščine — iščem k 2 otrokoma zi v Belluno. Obzirne ponudbe na 07I. <-dd. Jutri pod »Sposobna«. 24058-la POSTREŽNICO mlado pošteno. veščo nekaj ' tube, sprejmem takoj. Naslov v vseh nosi rv j tr. 24012-la KUHARICO za na daželo. iščem. Na-stop službe 1. janua ja. Ponudbe na ozl. odi. Ju t'a pod »PoŠte na in vestna«. 24C67 la POSTREŽNICO od 9. do 15. u-e s kosilom. iščem. N":f-k»v v V«rh r>rsl. Jut'-. 24"7"M3 BRIV. POMOČNIKA mlajšega, sp-ejmsm ti-koj. Novi trg št. 1 — Frani čoksn. 24074-la GOSP. FOMOCNICO za vsa hišna dela in tUdI za gostilno. spre1me>m takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 24376-la POSTREŽNICO spejmem. Naslov pave oglasni oddelek »J^tra«. 24023-la DEKLE ZA VSE veščo kuhanji, z d Igo-letnimi sp ičevili, sprejmem v dobro s"užbo v Rožni dolini, cesta V, 35 _ 24024-la P^TTPSul JEDILNICO lepo oh a,njeno, furnirana orehovo, stinsl'o ud. dve okrogli mizi, p odam. vseh posl. Ju-23711-8 KORENJE za prašiče. prodam. — Zaje. trgovina, Sm.ntln. ska c. (Nove Jarše). 23452 6 SUKNJO ali poir^nik. oboje iz-gotovljeno po me-i prodam za 1300 ali £00 1 r. Krojič llovur. Zvezna 3. Zelena jara 24042-6 MIŠI. PODGANE ■n £čurke zanesljivo pokončate s st upom, ki ga dobite v droseriji Kane, 't -v . 1. 23.13-6 NALIVNO PERO z ___i, 2,.i rr_kj ibis-patent, prodam. Našlo." pustiti v ogl. odd. Juira. 24063-6 NARODNO NOSO k . sno. kompletno, pro-m. Ogied dopoldne. Naslov v vseh poro. da t:aj bloka. Purlan Iv^n. k Sv. Petra c. 20. 24051-21a OPREMLJENO SOBO s posebni-m vhodom m souporabo kopalnios, oddam takoj. Parmov.t 22, L nadstr. 210i3-23 kabnet op-emljen, po možnosti s posebnim vhodom — l.čem. l-onu'-.be na ogl-oid. Jutra pod »Stalen in točen plačn 1:«. 24C86-23a OPREMLJENO SOČO in kuhinjo, iščeta dve gospodični z lastnim p?-rilom. Pcnudbs na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 24069-^3i sobo lepo opremljeno, s .c.n-tralno kurjavo in str:go 1 očem-n vbodom, iščem. P. nudbe na oglasni o 1-delsk »Juta« pod šfo »Center«. 24022 23 v POSODO za kisanje repe. dobite pn Gospoda ski zvez — Bleitveisova 29 23141-37 •JEDILNE BUČE in za krmo dob;t« v Maist ovi ulici ftev. 10. 24018-37 PREKLIC podp.sana prfckli-mjem kot neresnično, kar sem izrekla o Barbai cav. dek m se ji zahvaljujem, da Je odstopila od tožbe. Jožefa Semič. 24027-31 ZAPESTNO URO znamke »Anker-Iko« — •(■rn izgub.l na poti tlvoi, drevo: ed. Šišenski hrib. Dremkov vrh. Najditelja piosim, da mi Jo vrne proti nagrada v upravi Jutra. 24036-37 V TRGOVINI BATA sem poz:bil volneno modro rokavico z belimi vzorci. Osebo, ki Jo Je dvignila pros m. da Jo proti nagradi izroči v modni salon SelJ:k. Mi-klož.čeva 16 II. 24054 37 MOsKE HLAČE iz sivega blaga, aem gubil od železniškega prehoda pri gorenj i kem ioi'td. dobite pri Gospodarski zvezi Bleiwe s va. cesta 29. 24019-37 RJAVO ROKAVICO usnjeno podloženo, levo sem pred kratkim izgubi. Oddati jo rro-sim v oglasnem od-^e1 u »Jutra«. 2i032-37 31 rile Po kratki mučni bolezni nas je za vedno zapustil naš srčno ljubljeni soprog, dobri očka. sin, brat, stric in svak, gospod svetilk državnih železnic ri večnemu pečitku ga bomo spremili v torek, dne 28. decembra 1943 ob 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša se bo darovala v sredo, dne 29. t. m. ob 7. uri v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 28. decembra 1943. GI oboko uža I oščeni: M IN K A, soproga; MARKO, TOMAŽEK, sinova ter rodbini: BERTONCELJ — HUDALES Daphne dn Maurier: 56 FRANCOZOV ZALIV Roman Ko je Harry govoril, se je Doni zdelo, da vidi reko, tam, kjer se je širila in izlivala v morje; slišala je veter, kako buči v k nepju »Mouette«, kakor ga je bila ne-koč slišala. Ta beg je bil ponovitev mno-% h prejšn;'ih pobegov, a to pot je jadrala ladja brez svojega kapitana to pot je Dlu-la rama. Pierre Blanc, Edmond Vacquier in ost li so ga bil: v tem zalivu zapustili, ker jim je bil ukazal. Mtsria je in mislila, kakšne so neki bile njegove besede, ko j« tako stal in se bil proti sovražnikom, med tem ko so oni plavali proti ladji. Re-š:l je bil svoje moštvo in ladjo; tudi z-iaj, -e glede na to, kako ga imajo zaprtega, bodo njegovi možgani ustvarjali in snovali ter iskali novih potov za rešitev. Zdaj se je zavedela, da sta jo bila strah in tepost z- pustila; zgodba o tem, kako so ga prijeli. jo je bila osvobodila vsakršnega strahu. »Kam so ga pa spravili?« Dona se je vzravnala in vrgla šal, ki ji ga je bil Har-ry ogrnil okrog ramen, na tla. Rekel je: »Gecrge Godolphin ga ima zaprtega in strogo zastraženega; prepeljali ga bodo v Exeter ali Bristol. ko dospe v prihodnjih štiriindvajsetih urah spremstvono moštvi zanj,« »In kaj pefesm?« »Nu, obesili ga bo«*), Dona, razen George, Eust:ck in mi drugi prihranimo uradnikom njegovega veličanstva ta trud in ga, očem ljudstva za pašo. v soboto popoldne sami obesimo.« Stop:la sta v hišo; obstala je prav tam. kjer se je bil poslovil od nje. »Ali bi bilo to v skladu z zakonom?« »Ne. to morebiti ne,« je rekel Harry, »a ne verjamem da bi nas njegovo veličanstvo zaradi tega klicalo na odgovor.« Tako malo časa ostane za vse, je pomislila, in toliko je treba storiti. Spomnila se je njegovega izreka, da je najbolj tvegano podvzetje mnogokrat najbolj uspešno. To je b:l nauk, ki ga je hotela, imeti v prihodnjih urah nenehoma r.a misli, kajti če se je zdela zdaj kakšna stvar docela brezupna, je bila to ta mah njegova rešitev. »Kaj ne, da se spat dobro počutiš?« je sočutno vprašal Harry in ji položil roko okrog pasu. »Smrt ubogega Ročka te je pretresla, ta je bila kriva tvojega čudnega stanja zadnja dva dni. Kaj ne, da je bilo tako?« »Mogoče.« je dejala, »sama ne vem, saj je vse eno. A zdaj mi je spet dobro, niC ne skrbi.« »Rad bi te videl čilo in zdravo,« je ponovil. »To je zame, na mojo vero, edino važno, da vidim tebe zdravo in srečno.« Njegove oč1 so bile polne ponižnega občudovanja; nerodno jo je prijel za roko: »Torej pojdemo v Hsmpshire, ali hočeš?« »Da, Harry.« j« odgovorila, »▼ Hamp-shire pojdemo«. Sedla je v nizki naslanja« ofc kaminu. kjer -ni plapolal ogenj, saj je bilo sredi poletja; strmela je t;'a. kjer so ob drug:čnem času jezljali plameni. Harry je nozab'1, da je Navron hiša žalosti, in zakl.cal: »Semkaj, Duke .. . semka j, Duchess .. vajina gospa pravi, da pojde z nami v Hampshi-re. Najdi, išči, tam :šči.« Morala je videti Godolphina, govoriti z njim in ga pripraviti do tega. da j' dovoli z jetnikom razgovor v štiri oči. Ta del podvzetja ne bo težaven, kajti Godolphin je bil bedak. Z debrikanjem mu je upala prti »lo živega. Med pogovorom z jetnikom bi temu dala skrivaj kako orožje, nož ali pištolo, če si jo bo megla preskrbeti; do tod bi bila stvs.r v redu, le nač'r.a bega n!. mogla določiti, to ni bilo na nji. Povečerja-la sta s HarryJem mirno, v salonu pri odprtem oknu. Kmalu nato se je Izgovorila, da je utrujena, in šla na vrh v svojo sooo H?rry je bil tako pameten, da je n< nič vprašal, amp"k jo je pustil, da je šla sama. Ko je oblečena ležala na postelji in na vse strani preudarjaia nameravani obisk pri Godolphinu. je začula tiho trkan'e na vrata. »To pač ne more biti Harry,« je po-misl*la in srce ji je vztrepetalo, »nocoj v svoji skesanostl že ne.« Ko se pa ni oglasila., češ, naj misli, da že spi, je znova potrkalo. Nato se je kljuka zganila: bila je Prue, v nočni halji je stala na pragu, s svečo v roki m z rdečimi, objokanimi očmi. »Kaj pa j«,« j« vpraiMa Dona. »aQ j« a Jamesom kaj narob«?« »Na, milostiva gospa,« j« Prue aašepsta- la, »otroci spe. Samo — namreč — nel^aj vam moram povedati, milostiva gospa,« in spet je zaplakala in si jela z roko mencati OČ;- »Stopite noter in zaprite vrata,« je rekla Dona, r kaj vam je? Zakaj jočete? Ste mar kaj razbili ? * Saj vas ne bom zmerjala.« Dekle je jokalo kar naprej; ozir:la se je. kakor bi se bala. da ne bi bil Harry sam tu in je ne bi sl šal- nato pa vsa v solzah zašapet"la: »Zastran W:lliama je, milostiva gespa. Nekaj slabega sem stor> la.« Sveta nebesa, je Dona pomislila, menrfa je ni VVilliam zapeljal ta čas, ko sem biia na »Mouett'«. Zdaj, ko ga ni več tu, jo pa obhaja strah in sram jo je, ko misl' na to, da bo imela otroka in da jo bom z"podila. »Nič se ne bojte. Prue,« je prijazno dejala »saj ne bom huda na vas. Kako e z VVilliamom? Meni lahko poveste, vidite; razumela bom.« »Zmerom je bil zelo dober z menoj.« je Prue priznala, »ze1© pozoren proti meni in otrokom, ko ste bili bolni, milostiva gospa. Sam ni vedel, kako bi nam ustregel. In kadar so otroci spali, je prišel k meni, ko sem kaj šivala, in m! pripovedoval o daljnih deželah, ki jih je videl- in meni se je zdelo to na moč zabavno.« »Lahko si ra^lm,« je rekla Dona, »r.aj-brže bi bilo tud" mene zabavalo.« »Nikoli il nc bi bila m slila « 't dekle nadaljevalo in znova zaihtelo, »da utegne biti v zveš* s kakimi ineztmei ali ■ temi stiašnimi gusarji, ki smo toliko sl'-šali o njih. Nikoli ni bil osoren proti nam ali preti meni.« >Ne,« je rekla Dona, »osornega si ga težko zamislim.« »Vem, da ni bilo prav od mene, milostiva gospa- da nisem tisto noč gospodu Har-ryju in drug:m gospod"m nič povedala ko se je zgodila tista strašna reč in so razbili vrata m je bil ubogi lord Rockingham ubit. Pa mi srce ni dalo, da bi ga bila fz-dala, milostiva gospa. Tako slab je bil cd izgube krvi in bel kakor duh. da nisem mogla 'n n:sem mc-gla. če pride na dan, me bodo b čali jn vrgli v ječo; a rekel mi je, da morate vse zvedeti, kar se je zgodilo.« S solznim obrazom je stala pred njo in vila roke. »Prue,« ;'e Dona hitro vprašala, »kaj bi m; rad-' povedali?« »Samo to, da sem tisto noč skrila Wil-l'ama v otroški sobi. milostiva gospa, potem ko sem ga bila našla ležečega na noJ-niku in ranjenega na komolcu in na glavi. Rekel mi je. da bi ga sir Harry in ostali gospodje ubili, če bi ga našli, da je francoski gusar njegov gospodar in da je bil to noč v Navron u boj. In tako, milostiva gospa, ga nisem izdala, ampak sem mu umi-la rane in ga obvezala. Pcstlala sem mu na tleh zraven otrok, ln po zajtrku, ko so vsi gospodje iskali njega in ostale gusarje. sem ga skozi stranska vrata spust1 la is hiše milostiva gospa. Nihče nič ne ve o tem- samo vi pa jaz.«