IpWE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR jjFLAG AND TO THE REPUBLIC FOR j]WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-3'VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." BIT" MU M m y 4 y ja % A 'W Y T JLodJ JL JL JK> JL A A £ \ i & T JL ^w/ JL EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. • THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO HTHE BEST MEDIUM TO REACH 180,000 » SLOVENIANS IN U .S., CANADA AND SOUTH AMERICA. VOLUME VI. — LETO VI. CLEVELAND, O. TOREK (TUESDAY) JUNE 5th, 1923.______ST. (NO.) 131. Single Copy 3f~ ' Em^ed as Second Class Matter April" 29th 1918, at the Post Office at^WekJo, under the Act oTCongress of March 3rd 1879.__Posamezna številka 3c. CURZONGVO SOVRASTVO NAPRAM RUSIJI MORE PRINESTI 110. ZNAČILNO POROČILO POROČEVALCA LONDONSKEGA "HERALDA" IZ BERLINA. LORD CUR-ZON JE VODJA PROTI-RUSKE KAMPANJE. London, 4. junija. — Glasom brzojavke, ki jo je poslal berlinski korespondent delavskega dnevnika "Herald", M. Phillips Price, zamore neodjenljivo sovraštvo' lord Curzona napram Rusiji, ki se je izkazalo v njegovih zadnjih notah na Rusijo, dovesti do zveze z Mussolini j evim divjim in breznačrtnim nacijonalizmom in ustvariti novo •nevarnost. Price piše: Možnost resnelga razvoja v vzhodni Evradi povzroča velike .Sikrifci radii Gdantfkega- Neki u. PJittjIk' zunanjega mirJlstrstva je včeraj povedal', da; obstajajo vzroki za bojazen, da kronična kabinetna kriza na Pojskeim ustvarja ezračje za vojaške a-venture. Nevarnost polj&ke armade. "Opozcifrl sem na .prisotnost Oglasnega Zeiilkc v^kega, Id j a Svoječasno na svojo peisit zasedal Vi'lino, v Thornu, kjer je poveljnik čet. In Thcrn je samo en dan h«da od Gdan&kega. Poljska že d*%o (želi dobit kontrolo na visi-riiio v G danskem, ki se sedaj ra_ Via ped upravo L'.'qs 'narodov in dobiti pravico m\ cfcdržavamje vol j^ke poisadka tamkaj. legrama, ki ga je nemško časopisje prejelo iz Riges glaseč se, da je glasom moskovskih listov Japonska pripravljena pričeti pogajanja z Rusijo glede vseh vprašanj daljnega vzhoda,' vštevši glede ribolovstva in Sahalina." Aktivnosti na Balkanu. V isti izdaji londonskega "He-ralda* 'piše Frederick Kuh, korespondent iz Dunaja, o balkanskem položaju sledeče: ''Nanovo prižgana sovražnos' lord Curzona napram Rusiji je povzročila, da so kontrarevoluci-jonarni trotje pričeli zopet brenčati. Posebno aktivni so v rojv na Balkanu. "Jako značilno dejstvo je od redba, datirana 4. maja, ki jo je "Ona je pravkar pretrgali •po.' P0^1 general Barbovič, ruski po-^janja za administracijo gdan- j veljnik, ki je prideljen jugoslo Ske svobodne države, kfi naj bijvariski armadi, na vse ruske,častila d'cved'la do izravnave starih j nike. Naroča se jim, da nemudo-sPorov iglede carine. "Sedaj prihaja vest, da je Oljski parlament sprejel raso-^Ueijot v kateri se poživlja viiado, da *e prisluži vseh sredstev, da napravi fcenec "prebiranju, ki 83 kaže G dansk o napram .poltj-^ki", in pa, da se podvzame "od-pa takojšne korake'' za v^stvo poljskih pravic v Gdan-skem. "Kot sa vidi, bo prihodnji Oljska vlaida še bolj reakcij o-llama in s tem bodo elementi, ki So Za aigoT'dsivno akcijo, dobili no-^ oporo. Vprašanje je, ali bo °0sika nastcpfia proti Nemčiji a''i proti RuisijL Nastop proti ^dariiskemu Mi fmojrda zatiovo-^ obe strani. ma sporoce svoje natančne naslove in svoje prejšne vojaške skušnje. "Še bolj važna pa je odstranitev v teku zadnjih par dni če. gen. Wrangla iz Bolgarije v Jugoslavijo. Čim te čete pridejo v Jugoslavijo, so prideljene jugoslovanski obmejni straži, ki se nahajajo podpoveljstvom Barboviča. -o- Stavka v Ruhru se zopet širi. POGON NEMŠKE POLICIJE PROTI KOMUNISTOM SE NADALJUJE. rislzumem za časa obiska v Varšava ^Poročal akcijo proti Nemčiji m celo okupacijo Gornje S'lazijt ^ strain i Pclijiske, za slučaj, de leimška rezistenca v Ruhru ne od#iala. Berlin, 4. junija. — Medtem maršal k° nem®ka policija v Ruhru nada-juje z aretacijami stoterih komunistov, pa se stavka delavcev še vedno širi. OčividnA je, da je bil načrt za stavko zelo skrbno začrtan že naprej in da se ga izvaja brez ozira na posledice. 'Francoski cilj je očividno, °8ftči podporo Poljske in male entente proti Nemčiji. Drugi vpli-V| delujejo za pridobitev Italije at>glesko italijanski blok, ki se Uatvarja proti Rusiji. k ^ tej zvezi sem dobil od ne-visokega sovjetskega diplo informacije, da je italijan-) 2»stopnik v Moskvi poslal več ^»lh brzojavk kot odgovor ne ^ vPraševanje italijanske vlade, ^ da bi se zgodilo, ako bi An-'Jf in Italija pretrgali razmerje ^sijo. "Iz tega je jasno, da incijati 2a to proti-rusko intrigo ne J? lra niti na Poljskem niti nc»ji, temveč v Londonu, in da {j.. °rd Curzon že dolgo pred po jJatv'io ultimatuma Rusiji pri ,&v'jal tla za razdor z, Rusijo tQ n° s svojim duševnim bra ^ MuSsolinijem. V|. rnu druge sile niso pripra e slediti, je očividno iz te Kakšne načrte ima Lloyd George? DOMNEVA SE, DA BO SKUŠAL PRESEDLATI NA DELAVSKO STRAN TER POSTATI PRVI DELAVSKI PREMIER. Medtem ko je policija izvajala aretacije komunistov v Bochumu in Dortmundu, pa so novi štraj-ki v južnem delu doline povzročili zaprtje zopet več industrij Komunisti so baje preprečili dosego sporazuma med delavci in delodajalci v Remscheid okraju. V okraju Cologne so delavci z ve liko večino glasov odglasovali za povratek na delo. Nemška policija nastopa proti komunistom čisto po vojaškem sistemu .Najprej se postavi ok rog več blokov stanovanjskih hiš stražo, potem pa se prične preiskovanje od hiše do hiše. V Dortmundu je bilo aretiranih 500 komunistov. Policija izjavlja, da so bili vso oboroženi,' in da so bile kleti nekaterih hiš pravcati arze-nali municije. Policija je odredila tudi zaprtje več trgovin in restavracij. V Hoerde je bilo aretiranih 50 komunistovi med njimi tudi več žensk. Francoski socijalisti proti rojalistom. SOCIJALISTI SE PRIPRAVLJAJO NA PROTI-AKCIJO NAPRAM MONARHISTOM. London, 4. junija. — Tu se domneva, da se Lloyd George pripravlja za novo politično pre-sedlanje, o katerem upa, da ga bo zopet postavilo na čelo angleški vladi. Po njegovem izrednem rekordu, ko je namreč peljal koalicijsko vlado skozi vojno in po-voj-no krizo, namerava sedaj seči po priliki, da na čelu angleške Labor party jaha k zmagi. "Mi bomo imeli delavskega premierja in delavski kabinet v teku petih let", pravijo delavski vodje. Celo najbolj konzervativni vodje priznavajo, da je zelo možno, da pride do take via de. In vedno večje postaja prepričanje, da ji bo načeljeval Lloyd George. Mali Welshman se je zadnji čas zopet oglasil. Stopivši pred javno areno je podal dve mirni, toda značilni izjavi: On ne bo kazal Baldwino- vi vladi one prizanesljivosti kot jo je napram vladi Bonar Law. Od sedaj naprej bo napadal. Priporočal je popolno in brezpogojno priznanje sovjetske Rusije. To je sicer priprosta reč, toda postavila bo lord Curzona. Chamberlain in one ki so služili pod Lloyd Georgeom, na jako o-ster rob. V političnih krogih se te dve izjavi druži. In iz njih za zaključuje, da se Lloyd George nagibe napram delavstvu. Njegova koalicijska vlada je končno propadla, toda nihče ne veruje, da je njegovega političnega delovanja konec. -O- — Nasilje prohibicijskega bi-nca. Ko je v nedelju popoldne neko nemško društvo imelo na Metz farmi na Noble rd. v Euclid oiknik, je prišel med vesele izletnike tudi prohibicijski agent Peter Wagner, ki se je pričel vesti tako oblastno, da se mu je svetovalo, da naj farmo zapusti. Ta pa je mesto tega potegnil revolver in pričel z njim na vse strani streljati, pri čemur je bil Paul Hager iz Euclida ranjen v roko. Wagnerju bi se ne bilo dobro godilo, ako bi ga ne bil iz rok razjarjene množice rešil policist Leo Sachs. Objestni suhaški birič se nahaja sedaj v zaporu pod $10,000 varščine in njegov slučaj pride pred veliko poroto. —V pogonu zajetih 41. 37 moških in 4 ženske so billie prijete v nedeljo v pogonu niai neko- plesno dvorano itn obcestno gostilno cb Brecksville in Sitzwater rds. Po<_ ?o,n je bil viprizorjen zgodaj ziju-traj. Lastnik prostora, Thomas Svoboda, je bil tudii aretiram ter se bo moral zagovarjati, ker 'je trpei, da so se v njegovih prostorih točile opojne pijače. V o-koiici stanujoči! ljudje so se pritoževali že dalj 'časa, da se, vršijo v dvorani celo noč trajajoče veselice- —Ženska pomožni pravdtnik. Včeraj je bila imenovana pomožnimi drižavhiiim pijwdiniikom Misis Irene Numgesiser, stanujoča na 1229 Lalkeview rd. Miss Nungessier je prakticirala pravo zadnja trj 'letat in je bi(la do sedanjega imenovanja v zvezi z odvetniško firmo Bernsteen & Bemisteen. Priprave za "prihodnjo vojno' AMERIŠKI MILITARISTI SLEDIJO POPOLNOMA VZGLEDU PRUSKE VOJAŠKE KASTE. Pariz, 4. junija. — Francoski socijalisti rekrutirajo sile, da pri-čno s proti-napadom na monar-histe. Tako je razvidno iz današnje izdaje socialističnega lista "La Quotidien". Ta list prinaša članek, v katerem stoji z velikimi črkami: "Ker je Poincare sam zapleten v zaroto in je nemogoča dosega pravice, ker se parlament zadovoljuje s praznimi obljubami in lažni, smo pričeli rekrutirati odlo čne može. Prihodnji fašistovski napad bo odgovorjen s takojšnimi, resnimi in neizprosnimi maščevalnimi koraki. Mi hočemo, da zločinci in vlada slišijo to svari-lo." Ta manifest se nanaša na napad, ki so ga priredili monarhi-stični fašisti pretekli teden na tr; socijalistične voditelje katere se ie preteklo, oblilo s črnilom, prisililo piti kastor olje in povaljalo v blatu. Po tem dogodku je sledila v parlamentu ostra debata, tekom katere je malo manjkalo da ni prišlo do napada na monar-hističnega voditelja Daudeta. Rezultat napada je bil, da je vlada prišla na dan z naznanilom o razkritju monarhistične zarote, nakar je parlament izrazil svoje zaupanje v vlado, d?' *;ran: republi ko. Od tedaj pa se ni še ničesar ukrenilo, in socijalisti se bojijo, da monarhisti, ki želijo postaviti na prestol vojvodo Orleanskega, ki živi v Belgiji, delujejo na načrtih za nadaljno akcijo. -o-- Obsodba Ruthenber- j ga odložena. ^ Washington, 4. junija. — (Poroča Robert Talley v "Cleveland Press"). — Na dan, ko je bila napovedna francosko-pruska vojna, poročajo vojaški kronisti, je general von Moltke mirno segel v predal svoje mize ter potegnil iz njega načrt kampanje za prusko armado. Von Moltke je bil pruski apostol "pripravljenosti". Danes sledu temu zgledu ar-madni štab Zedinjenih držav, kateremu načel ju je general Pershing. \ Sedaj ima naš narod prvič v svoji zgodovini popolnoma v detalih izdelan načrt za mobilizacijo v slučaju kakršnekoli nujnosti, ki bi mogla nastati. Naglica in zopet naglica je tista velika ideja. to VELEBIZNES IŠČE POMOČ DELAVCEV. GOMPERS POVABLJEN NA KONFERENCO. O RAZ-MOTRIVANJIH NA KONFERENCI VLADA POPOLNA TAJNOST. -o--. i Washington, 3. junija. — Prva serija konferenc, katerih namen je ustvariti zavezništvo med delavstvopi, kapitalom in vlado za dosega eim dalje in čim večje indus-trijalne in trgovske aktivnosti, se je sešla tukaj včeraj. Navzoči so bili sledeči možje kot vodje: KOMUNISTI SO PRIPRAVLJENI SLUČAJ GNATI PRED NAJVIŠJE SODIŠČE ZEDINJENIH DRŽAV. St. Joseph, Mich., 4. junija. — Sodnik White je danes ugodi! prošnji, da se z izrekom obsodbe nad Chas. E. Ruthenbergom počaka, dokler se ne izve odločitve apela za novo obravnavo. Ruth-enberg je bil spoznan krivim obtožbe, da je s prisotnostjo na komunistični konvenciji v Bridge-manu kršil michiganski zakon proti kriminalnemu sindikalizmu. Odvetnik Frank P. Walsh, ki je vložil prošnjo za odložitev izreka obsodbe, je dal razumeti, da se bo slučaj, ako treba, apeliralo celo na najvišje sodišče Zedinjenih držav. -O- ....— Kohler o oglašanju Debsa. Župan Kohler je včeraj izjavil, da se ne bo vmešaval v oglašanje zborovanja E. V. Debsa v čakalnici mestnega avdotorija, kjer je obešen letak, v katerem se imenuje Debsa "najbolj priljubljenega moža v Zedinjenih državah". Proti letaku je protestiral pri županu koncilman Sklenicka, ki je tudi član Ameriške legije. Kohler se je včeraj napram Abrahamu Tuvimu *ki pripravlja za Debsov shod, izrazil da nima namena kratiti pravice nikogart kar se tiče oglaševanja na buletinski deski v avditoriju, dokler se ne krši nobenega zakona. "Ako bo Debs prišel govorit, tedaj to lahko oglašate, kakor se vam poljubi," je dejal Kohler. Ako bi kongres jutri ob 10. uri dopoldne napovedal vojno, tedaj bi bil največji vojaški ustroj, ki ga je ta narod kdaj imel proti večeru že v delu. Samo en ukaz predsednik-' ''Milizacija artnade!" in kolesje tega vojaškega avtomata bi pričelo brenčati. Naglo in skoro tam od sebe bi rastel po skrbno izdfcjb.nih načrtih. Kot drevo, ^cjer iz ene veje rastejo druge, tako bi vsal razvoj vodil mehanično h kopic' manjših. # V soglasju z zakonom za obvezno vojaščino, ki se ga hoče uvesti v "prihodnji vojni", se bo registriralo nemudoma vsako moško osebo med 18. in 45. letom starosti, kar' bi naneslo 25,000,-000 mož. Novi zakon za prisilno vojaško službo je že spisan in ima o-dobrenje armadnega štaba. Izdelan je bil po večmesečnem študi-ranju generala Pershinga in njegovih častnikov. Predvsem se je hotelo doseči priprave, na podlagi katerih bi bilo mogoče mobili-zaciio izvesti z bliskovito naglico. Računa se, da bi se od 25,-000,000 registrirancev dobilo 8,000,000 telesno sposobnih vojakov. Armadni častniki, ki računajo za 50 let napr'ej, sodijo, da bo v letu 1973 mogoče postaviti na noge 40,000,000 mož broječo armado. Prav nič čudnega bi ne bilo, a-ko bi se že v teku prihodnjih par let poskususilo doseči v kongresu sprejem zakona za obvezno vojaško službo, tako da bi se ga v slučaju nujnosti lahko nemudoma izvajalo. Armadni štab že sedaj sanja, kako bi se izvajalo obvezno vojaško službo še v času miru v vsakemu izmed 5000 vojaških distriktov od Maine pa do Cali-fornije, -O- —Zupan Koher ni hotel podpisati ordinance, foil zvišuje nagira. do za vjetje WMtfielda wai $10. 000. O stvari se je imelo ukrepati na siinočnjr seji mestne zbornice. John Maitehal'li je zato, da se sprejme povišanje nagrade preko županovega vetiranja-—Na svatbi Gašper Jelovšek je bila nabrana vsota $3.55 za S- N. Dom v Clevelandu in $3.55 za S-D. Dom v Ooillinwoodu Svatba se je vr&iila na 866 E. 139 St. Hviafai nialblirailcem in darovalcem, ženinu in nevesti pa mnogo zadovoljstva- Samuel Gomoers, Predsednikj' Ameriške delavske federacije,; katerega najnovejša izjava z ozi-. rom na razmerje med delom in kapitalom je bil oster napad na Judge Garyja, poglavarja jeklar skega trusta„ v katerem, ga je vsled izjave, da se v jeklarski industriji ne more odpraviti 12-urni delavnik, ožigosal kot tirana s srednjeveškim duhom in fe-vdalskimi pojmi o pravicah delavcev. Julij Barnes, predsednik Trgovske zbornice Zedinjenih držav, odločen zagovornik jeklarskih baronov in industrijalnih ma-gnatov. Herbert, Hoover, trgovski tajnik, zagovornik kapitalističnega sistema in velikega biznesa v njegovi borbi za odprto delavnico : izke delavske plače. Med problemi, ki se jih je raz-motrivalo na konferenci v'poskusu, da se ustvari skupni temelj za program, ki bi bil zadovoljiv za nasprotujoče interese, so bili: naseljevanje, tujezemsk.a trgovina, mezde, 12-urni delavnik v jeklarski industriji in izboljšanje razmerja med delavcem in delodajalcem. O podrobnostih konference se drži popolno tajnost, ker se izraža bojazen, da bi javna diskusija mogla škodovati njih načrtom. Konferenca se je vršila na Hooverjevem domu. Med predmeti konference je tudi razmotrivanje, kako pospešiti ameriško trgovino v inozemstvu, za kar se računa na pomoč delavstva in vlade. Pričakuje se, da se bo delavcem v zameno za njih sodelovanje obljubilo trajno zaposljenost. Drugi izražani namen konference je "vzdržati ameriške plačf in življenski standard. Zboroval-ci ne marajo razmotrivati, kaj da se s tem pravzaprav ima v mis lih vzpričo odprte sovražnost' med industrijalci kot je Gary ir delavci v njegovih jeklarskih plavžih. Kar konferenca upa, je preprečiti stavke trgovske depresije in podaljšati obstoj prosperi-tete. Deluje se na načrtih še več konferenc z nadaljnimi industrijalci, delavskimi voditelji in naj-brže tudi člani kongresa. -O- —John O'Brien, finančni tajnik železninskih -stavbinskih delavcev, ki je M1 eden izmed glavnih prič pri obnajvn&vi Jameis Meehana, je bil sinoči aretiran, ker je nosil okrog slkrito orožje. O'Brien je bil aretiran v gostilni na Walnut Ave od policista William Zize'lmana, ki je prišel v giostiilino, d'a vidi, če se .krši pro-hibicijska postaviai- Ko pa je v-15,topil, je opaizi1!, da ®e je neka mo škil sumljivo prijemal po obleki. Preilskal ga je in našel revolver v ospredju hilač- Ko ga je vprašal, zakaj noisi seboj onežje, je odvrnil, da zato, da varuje sebe jn svoj 'denar. Nato Iga je vprašal policaj, kdo da je in je zvedel, da O'Brien. Na prosto je bil izpuščen pod $500 .varščine. Clevelandske novice —V sredo zvečer &e vrši v S. N. Domu v Oltevelandu pevisika voja zborov ''Zarja" In "Jiaid-ran" za nastop v mestni dvorani ob priliki Debsovega shoda. Cfene in članice obeh zborov be poživlja1, da so polnošitevilno navzoči- Iz tega raziloga se na ta večer ne bo vršila redna sej® dbo rai "Jadran"'. —Ker se je 141etni Lester Fet-cher iz 2444 E. 66 St. peljiai z bi-ciklom po tratoarju, ga je neka ženska iz Quimcy Ave najpreije posvarila. Ko se je še enkrat peljal mimo', ga je pa; napadla z nožem in ga ranila v ramo- Divjo žensko je policija aretirala. —Trije miadi fantje, Homer Wiheolock, M?Wn Whetioek in WilSam Donovan, obsojeni na 10 let ječe vsfed tatvine, so Mi po-miloščeni včeraj od Igovernerja Donaheya, ker se je prosilo za-češ, da so šli krast vsfed o-b«pnega stanja njih družin. Bili so brez dela in njih sestre in bratje igo morali trpeti pomanjkanje. Za pomilostitev so bili dk-rajni prosekuitor, sodnik Wai. ther in celo žrtve, katere so dečki okradli. —Nocoj se vrši direktorska seja Slovenskega Doma v Callin-woodu. —Vrhovna porota bo uvedla ^lede smrti 18 letne Mrs Rosalie vVifeon iz 3459 Orange Ave, na-;ančno 'preiskavo. Mlada žena je bila ustreljeniai od policije, kii je »treilijala za neik'ilm ukradenim avtomobilom zadnjo nedeljo. Krog-ije so bife izstreljene na E- 37 St. in Scoviill Ave. Voznik avto-mobitei je ušel, toda veruje se, da je bil ranjen. Avto, v kia^-terem se je peljala Mrs. Wilson, je bil ukraden tekom nedelje popoldne iz neke garaže v ozadju >613 Woodland Ave j.n je 'bil last Bena Beiig-a, 1947 W. 25 St- Ko je zagledal voznik ukradenega ivtom'clbiila ileteči škadron, je aai-iel voziti z veMko naglico. Poli-:ajli> so sledili in ko so pričeli zasledovani streljati ntaizaj, so tudi' ;ni pričeli rabiti orožje. Kakor-hitro je biliai Mrs. Wilson zadeta, so ostali potniki, med ikaterimi sta bila baje tudi dva moška in dve ženski, 'zapustili avtomobil in pobegnili. —V teku dveh tednov bodo že vozile poulične ikare niai West Park do Rairmm's vogala. Od tu pa dO mestnih ikar bo vožnja 3c, naprej do Public Square pa bo N stala vožnja kot po oAalih mest. niih delih, namreč 11 listkov za 50c. —Včeraj je prišlo na mestni vodovodni oddelek zopet več pritožb, da je voda neokusni. A- V. Ruggiles, vOdni komisar pa je rekel, da ni dobil on dosedaj še mobene pritožbe in pa, da je vodia le v kaki1 okolici slaba in ne v ■splošnem po celem mestu. Zupan Kohler pa ^estne vode že ne pi je zadnje feto in pol, in kot je rekel, iima voda zanj vedno en in isti okus. STRAN. 2, ......" - '"ENAKOPRAVNOST' ^ . / _ . __" JUNE 5tK, 1923. k4E nakopra vnost" ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation_— 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. S2.00 Cleveland. Collinwood. Newbureh by mail.......1 year ss.go. G mo. S3.50 3 mo. $2.00. United States ......................1 year S4.50. 6 wo. 2.75. 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... ' vms $7-SU, 6 mo. $4.« POSAMEZNA ŠTEVILKA 3.____ SINGLE COPY 3c.__ Lustnje in izdaja ea Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVENUE___ Za vsebino oglasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravniatvo. CLEVELAND, O. TOREK (TUESDAY) JUNE 5th, 1923. 104 Randolph 5811 AKCIJA GOV. SMITHA. New-yorški governer Smith je kot se je splošno pričakovalo podpisal zakonsko predlogo, s katero se je razveljavilo cfržavni prohibieijski zakon. Praktična posledica tega koraka bo ta, da bo odslej naprej vsiljevanje pro-hibicije v državi, ki je po številu prebivalstva največja v ameriški Uniji, prepuščeno izključno osobju zveznega prohibicijskega urada v Washington!!. V tem pogledu je stvar jasna. Gov. Smith je sicer v svoji izjavi, ki jo je podal pc podpisu raz vel j avl je val-nega zakona, dejal, da bodo policijske in druge oblasti v državi še tudi v bodoče z isto vnemo skrbele za izvajanje zveznega prohibicijskega zakona kot do3cdaj, toda zvezni prohibieijski uradniki v Washingtonu na to ne dajo dosti. In to čisto upravičeno. Zdi se celo, da gov. Smith ni iskren v tej svoji izjavi. Aki bi imelo ostati vse pri starem, kakšen smisel pa naj bi imelo razveljavljenje državnega prohibicijskega zakona? Bolj prepričljiva in merodajna je njegova izjava, da je akcija države Ne v/ York v interesu prebivalstva vsled tega, ker od sedaj naprej ne bo več mogoče držati ene osebe odgovorne dvakrat za samo eno kršitev prohibici-je in sicer enkrat za kršitev zveznega, enkrat pa za kršitev državnega prohibicijskega zakona. Da je to mogoče, je odločilo pred nekaj časa najvišje sbdišče Zedinjenih držav. Sicer se dvojna prosekucija za en prestopek ne izvaja 'dostikrat, toda mogeča je vendar v vseh državah, ki imajo svoje lastne prčhibicijske zakone. Tako tudi v Ohio. Z razveljavi j en jem državnega prohibicijskega zakona je ta nevarnost definitivno odstranjena. Kar se tiče pravice vsake posamezne države, da po svoji volji tolmači prohibieijski amendment, je argument gov. Smith zdrav in popolnoma na mestu. Osemnajsti u-stavni amendment prepoveduje sicer izdelavo, prodajo in prevažanje opojnih pijač, toda ničesar ni rečenega v njem- kakšne pijače se ima smatrati za opojne. Kongres je pod vplivom zagrizenih suhaških fanatikov pozneje sprejel Volsteadov zakon, ki pravi, da je pijača, vsebujoča nad pol proc. alkohola, opejna. Toda kot je vsakemu z zdravim razumemom znano, to ne odgovarja resnici. Volsteadov zakon ni ustava. Volsteadov zakon se za-more spremeniti vsak čas, čim se za to izrazi večina članov kongresa in nobena država ni obvezana vsiljevati ga, ako! prebivalstvo tega neče. Prebivalstvo države New York je torej potom akcije svojih poslancev le izjavilo, da se ne strinja z Volsteadovim zakonom, ni pa reklo s tem, da je proti ustavnemu amendmentu. Je pa še druga stran tega vprašanja, in sicer politična. Akcija gov. Smitha bo brezdvomno igrala važno vlogo^ pri obeh meščanskih strankah ob prihodnjih predsedniških volitvah oziroma pri izbiranju kandidatov. Vendar pa je jako dvomljivo, da se 'bo demokratska stranka formalno izrekla proti Volsteadovemu zakonu. Ako pa bi do tega prišlo, tedaj bi bil gov. Smith seveda j logični predsedniški kandidat za demokrate. In to je ono, kar je on imel v mislih, ko je podpisal Cuvillierjevo zakonsko predlogo. <. ] % ^ Vasil Zaharov. Med magnati mednarodne finance, kj so si priipomoigdi do neizmernega bogastva: in moči v o-siromašeni Evropi, je grški bankir sir Vasil Zaharov brez dvoma najbogatejši in najmočnješi. Njegova! imovinai dosega bajeslovne številke. Njegovo imetje presega bcigastvo Huga Stinnesa in morda celo dolarskega kralja Mortg&nisi. Osebnost Vias% Zaha-rova, rmsterijoiznega angleško gršskcga Kreza, je svetu malo znana. O Stfoinesu in Morganu je doslej •nc-.pdssirih že lepo števil biografij. Sir Zaharov pa je ie-poznan: izbegavia' javnost in bu -dno pazi, da podrobnosti njegovega romantičnega življenja ne dospejo v svet. Na ulici si z>a-ilvrrviai obraz.... Rodil se je v siromašnem kvarili Carigrada. Bistrog'avi deček si je že z osmimi leti služil kruh ket časopisni kolporter in ulični raznašalec. Ko si je prihranil malo v so tic o, je nenadno izginil1 iz Carigrada. Pobegnil je v A- meriiko na Jo v na srečo. Tam je začel nakupovati orožje in mirni, eijo in je obojno v Venezueli predajal upornikom. Revolucijo-nirna vlada ga je zato prevzela kot vojnega dobavjača. In Zaharov je začel bogateti. Qb početku rusko-japonske vojne se je Zaharov nenadno pojavil' v Londonu. Prišel je ik mu-nicijskemu tovarnarju Wickersu '.n mu preložil uprav bajeslovno osnovo. Prepriča? je tovarnarja, da: hoče naigovoriti rusko vlado, da i!e bo več nabavljala orožja pri Greutzovi, temveč v Wik-kersovi tovarni'. Zahteval je 100 tisoč funtov šterlingov. Dobil jih je in se z njimi odpravil v Mosk. vo. Uspelo mu je, da je bil sprejet v avdijenco od vrhovneia po-veljinka Kurcpatkina, ki pai je odbil njegovo ponudbo. Ali komaj se je Zaharov povrnil na stanovanje, ga je Kuropatkin poklical k telefonu: "Gospod Zaharov, pozabili ste . prj, menij listnica z an?ieškimi | bamkovci." | "Motite se, ekseleinoai," je od-vovcril Zaharov, "listnico imam v žepu.. Mora'biti pometa:" i Drugi dan se je Zahiaa'ov vr- < nil v London, kjer je ob svojem 1 prihodu našel brzojavko ruskega < •vrhovnega poveljstva'. Kuropat- • kiij mu ' je fpoveril dobavo rnuni-tije iz Wiidkersove tovarne.- Za-i harovo potovanje v Moskvo je tako postalo zanj izvir ogromne- , gui bgastva. Med svetovne vojno je Zaiha-rov dobavljal municijo za angleško armado. Po prevratu pai se je vdinjal povsem turški imperi-jalistični politiki- Financiral je vojno v Maii Aziji. Po polomu grške vojske se je iz Londona preseliil v Pariz, kjer. je v stalnem kontaktu s francosko vlado. Mcž je star 65 det, a poln energije in —ibcjevitcsti. Pred par dnevi je Zaharov ibrzojavil grškemu poslaniku v Londonu, da je pripravljen dati grški re-volucijcnarni -vJadž ogromno posojilo za novo 'ofenzivo proti Tu-č!ji- Brzojavka je vzbudila veliko uT'cnzadyjlcP, dm1 uporno so se na lauisiatnnski konferenci začele širiti vesti, o novi ;grško-turrki vojni- Zaharov je pravi bankir grške vlade. In on želi vojno. Gotovo je siguren ziftage. Ako ne za Grčijo, pa zi;.i svojo osebnost in pohlep. RAZNE STVARI Koliko preleti lastovka? Angleški listi poročajo, da so v Langharnu izpustili z odhajajočimi lastovkami tudi eno, ki je imela na nogah pritrjeno obroč-ko. Našli so jo nato v bližini Jo- hannesburga v Južni Afriki, oddaljeno 6000 milj. To je prvi dokaz, ki potruje, kako velike razdalje lete lastavice, da pridejo v Evropo do svojih gnezdišč. Kubelik v Opatiji. 6. Maja, je v opatijskem hotelu ''Quarnero" koncertiral češki violinski virtuoz Jan Kubelik. Dvorana je bila nabito polna. Izkupiček prireditve (nad 20 tisoč lir) je Kubelik poklonil dobrodelnim zavodom in šolam v Voloski in Lovrani. Tržaškemu predsedniku glasbenega društva Barisonu je Kubelik obljubil, da poseti januarja meseca 1924. tudi Trst, kjer bo koncertiral. "The World Crisis." Pod tem naslovom je izdal znani angleški državnik V/instone Churchill, svoja razmišljanja o svetovni povojni krizi. Knjiga je sijajno pisana ter ji poznavalci angleške politične in sociološke literature prisojajo eno prvih mest med podobnimi publikacijami, izišlimi v zadnjih letih. Knji-|ga je v Angliji dosegla največji i uspeh. Kje se dobimo v nedelj© popoldne? — katerega oiiredi društvo "Napredni Sosedje" št. 144, S. S. P. Z. y NEDELJO DNE 10, JUNIJA 1923. NA FARMI DOBROPOZNANEGA ROJAKA ANTON MAKLAVŽA LEE RD., NORTH RANDALL, OHIO. PRIČETEK OB 1. URI POPOLDNE. Za stisnjene želodce in suha grla bo izvrstno preskrbljeno. Za plesaželjne bo svirala domača godba. Fofej uljudno vabimo vse občinstvo iz Clevelanda in okolice za veiiko vdeležbo. Vzemite Broadway karo do konca potem pa Randall karo do Lee rd. #lri $10.00 PREISKAVA Z X - ŽARKI SAMO ' $1.00 Ohranite si zdravje tekom celega leta. raA 7' ------- J Z X-žarki se lahko zasledi natančen vzrok vašega trpljenja. Odpravi vsako ogarijevanje. ~—*———— g X-žarki se vidi vašo notranjost kot vidijo vaše oči zunanje predmete. Pove trenotno va še stanje; jaz vidim lahko kaj se godi v vaših notranjih organih. In s tem, da vidim vašo nadlogo, vam jo lahko Spišem nakar ste v stanu boriti se proti njej. Zdravniki in ranocilniki vidijo potrebo, da se oskrbuje človeško telo v zdravju in bolezni. Jaz imam vse najkasnejše električne iznajdbe, ki posnemajo narave v najobširnejšem obsegu, ki povračujejo celicam njih normalno aktivnost. Sledeče bolezni se vse hitro ozdravijo pri meni brez vsakih bolečin: želodčne, jetrne, ledvične in srčne bolsti, zabasanost, "flat-foot", revmatizem, povečane žleze, debelost, vnetje sapnika, glavobol, vse kožne bolezni, zgubo živahnosti in splošno oslabelost. V ekstremnih slučajih krvnega zastrupljenja rabim sla\no iznajdbo profesorja Ehilicha, 606 (Sal-vavsan) in 914 (Neosalvarsan). Ne glede kaj je vaša bolezen in kako ste že obupani, ne obupajte popolnoma, pridite k meni. Moje osebno opazovanje raznih metod rabljenih v tej deželi in po evropejskih klinikah skupno z 22 let skušenj, mi daje veliko prednost v zdravljenju moških in ženskih bolezni. Ce je vaša bolezen neozdravljiva, Vam bom tako povedal- Ce pa je ozdravljiva, vas bom ozdravil v najkrajšem času mogoče. Pridite k meni z zaupanjem. Kar eem storil za tisoče ljudi, storim lahko tudi za vas. Moje ""ene so najbolj zmerne v celem Clevelandu za postrežbo, katero prejmete, Ženske strežnice. Dr. Oailcy, "specialist" 811 Prospect Avenue. Cleveland, Ohio. Mi govorimo slovensko in hrvaško. Uradne ure: Ob pondeljkih, sredah, petkih in sobotah od 9:30 do 7:30; ob torkih četrtkih in nedeljah od 9:30 do 1. Vzemite elevator ali stopnjice ob vhodu v Standard kinomotograf db 3. nadstropja. KAMPANJA ZA LINCOLNOV EPOMENIK. V Clevelandu se je započelo z akcijo, da se postavi Abrahamu Lincolr.u, ki je brezdvomno največji Amerikanec, kar jih ie kdaj živelo, spomenik. Sestavil se je odbor, v katerem so zastopani predstavniki različnih organizacij, da se cilj izvede'. Spomenik se hoče postaviti s prispevki čim več ljudi, tako, da bo res P^vt ljudski izraz spoštovanja in ljubezni do velikega boritelja za človeško svobodo in napredek. Vsako odraslo osebo, ki bo prispe3' la $1.00 ali otrok, ki bo prispeval 1 Oc za spomenik, se bo vpis3'0 v seznam darovalcev, ki bo vzidan v temelj spomenika, ko se bo P0' stavil. Tudi Slovenci v Clevelandu ne smemo ostati za drugimi narodnostmi v tem pogledu in storiti svoj delež kot ljubitelji ve!ike' ga duha nesmrtnega Lincolna. Tu sledi kupon, katerega naj vsa ' ki bo odposlal dar, izreže in pošlje na naslov kot označeno na nje"1, _____.« _s^Sjl Jaz želim svoje ime vpisati v Lincoln Memorial Roll: Ime ........................................................-................... Naslov ..................................................................i....... Jaz mislim, da naj se bi Lincolnov spomenik postavil v ...................................................................................... Ta kupon izpolnite, priložite svoj dar in odpošljite na naslov: E. B. Green Treasurer of Lincoln Memorial Commission, cjo Cleveland Trust ^dl Pismo s kuponom in darom se lahko pusti tudi v katerikoli banki Cleveland Trust Co. INaummuiainmmnininn™^^ L-iHiirW"" 1 1 KARL MAY: i j WINNETOU p RDECI GENTLEMAN 1 f ||MB,.,rvininm.rLmli^«r[M7nmil^ | j^uiiiniiiMiiMmiiauiiO^^ Po končanem zasedanju se prične ples; ko se zdani, spremimo Ku-klukse z godbo in primernim petjem na ladjo. Oni bodo smeli gledati našo zabavo in s/cer stoje. Ce ima zagovornik kaj proti tej obsodbi, smo pripravljeni, poslušati ga, če bo kratek v svojem govoru. Mi moramo striči Kuklukse in razprodali njihove stvari, predno se začne ples. Dela je torej še dovolj." Tem besedam sledi odobravanje_ ali boljše: pritr-jevalno vpitje. Predsednik in zagovornik se morata truditi, da napravita mir. Nato začne govoriti zagovornik. "Kar imam povedati v korist mojih varovancev, je sledeče: Meni se zdi obsodba visokega sodnega dvora malo pretrda; vendar pa se mi zdi malo olajšana s tem, da je sodnik obljubil v svoji modrosti pivo, brandy, godbo, petje in ple3. Zato se izrečem v imenu tistih, kterih koristi zastopam, da sem z obsodbo popolnoma zadovoljen in upam, da bodo obsojenci začel; od danes drugo življenje^Opozarjam pa jih, naj ne pridejo drugič sem; potem ne prevzamem več zagovorništva. / \ M(ija izredna pomoč jim je odrečena za vedno. Glede vsega moram pripomniti, da zahtevam za svoj zago- vc# po dva dolarja cd moža. To znese torej osemin- trideset dolarjev. Ce se mi izroči to sedaj, ko so priče tukaj, mi ni treba izročati pismene pobotnice. V tem slučaju pridržim samo osemnajst dolarjev zase, drugih dvajset pa prepustim za sobo in razsvetljavo. Godce se plača lahko iz vstopnine, ktera naj znaša petnajst centov od osebe. Ženske so seveda proste. Ko konča) pravi šerif, da je popolnoma zadovoljen s tem. Jaz sedim kot v snu. Ali je vse to res? Dvomiti ne morem, kajti zagovornik prejme svoj denar; mnogo jih odide po svoje žene za ples. Mnogo jih prinese vsakovrstne škarje za striženje. Jaz bi se bil rad jezil, a se nisem mogel; začnem se smejati z Old Deathom, kte-rega je vse to izredno razveseljevalo. Kuklukse ostrižejo res do kože. Potem se začne dražba. Puške poprodajo kmalu in ne za prenizko ceno. Tudi ostale predmete pokupijo kmalu. Pri prodaji povzročajo silno vpitje, šum, tekanje, suvanje. Vsak je hotel biti v dvorani, da3i jih ni moglo niti desetino vanjo. Potem pridejo godci, je-' den s klarinetom, drugi z gosli, tretji s trornpeto, četrti pa s nekim starim fagotom. Ta čudna godba se postavi v kot in začne uglaševati svoja predpotopna godala. Ze po tem spoznam, da ni pričakovati mnogo od te godbe. Jaz hočem oditi, zlasti, ker pride pravkar nekaj žensk; a z mojo mislijo naletim slabo pri Qld Deathu. Pravi mi, da sva midva pravzaprav junaka dneva; po vseh bojih in nevarnostih 3e spedobi, da se malo razveseliva. Serif ga sliši in pritrja rekoč, da prideva v večno zamero pri vseh stanovalcih v La Grange, če ne ot-voriva prvega plesa. Old Deathu ponudi svojo ženo, meni pa njegovo hči, zatrjujoč, da sti izvstni plesalki. Ker sem mu bil izbil par zob, on je mene pa nekolikokrati sunil pod rebra, sva bila takorekoč sorodnika med se- boj. Jaz bi ga bil razžalil do dna duše, če bi ne bil izpolnil njegove prošnje in ostal na plesu. On hoče oskrbeti za naju tudi posebno mizo. Kaj mi je bilo storiti? K nesreči prideti v tern trenutku njegovi ženski, kterim se predstaviva. Kdor je z volkovi, mora ž njimi tudi zavijati. Tokoj uvidim, da bodem moral zagrešiti začetni ples in mogoče še nekaj zraven! Čudna naloga, kaj ne? Naenkrat sem junak dneva, jaz —privatni detektiv incognito. Dobri šerif se izredno veseli nad tem, da nama je obesil boginje njegove družine. Preskrbi nama mizo, ktera je imela pa to napakp, da je bila samo za štiri ljudi. Tako sva se morala hote ali nehote udati obema ženskama. Ženske so bile imenitne. Ze uradna čast njih moža in očeta zahteva, cla kažeti kar največ dostojanstva. Mama je imela nekaj nad petdeset; vezala je neki volnen jopič in začela enkrat govoriti nekaj od Codex Napoleon; potem pa naenkrat obmolkne. Nad. tridesetletna hčerka priveleče seboj debelo knjigo samih ipes-nij in počasti Old Deatha z nekim vprašanjem od Pierre Jean de Beranger, kar naj bi dokazalo njeno učenost in duhovitost. Ko jo zagotovi stari scout, da ni še nikdar govoril s tem gospodom, obmolkne prav kot mati. Prineso pivo, a ženake ga niti pokusijo; ko jih pa šerif lastnoročno počasti z dvemi čašicami brandyja, ožive njih ostre, neprijazne poteze. "Zdaj se otvori ples. Le preskrbite sel" "Ali ne odkloniva te časti? vprašam Old Deatha, kateremu se čita na obrazu, da se ne zabava posebno. ''Ne. Ladies so dobro poučene." Dvignem se, poklonim se pred hčerjo in začnem nekaj govoriti od časti, veselja, prednosti in prejmem od nje - knjigo. Old Death je bolj praktičen in pravi ma- mi: . ka* "Pojdiva torej, Mississ! Na desno ali, na levo. * kor vam je najlažje. Jaz skačm ko bolha." , i ^ Kako plešemo, kako je moj stari prijatelj R? mamo po tleh, kako so gentlemeni pili - q vsem te0 molčim. Ko se zdani, je morala biti krčmarjeva že precej pičla. In vendar nas zagotavlja šerif, ^a nl zapit denar, kar se ga je skupilo na dražbi. Se danes čer ali mogoče jutri se priredi lahko še eden pleS' prednji sobi, r.a vrtu in pred hišo polegaj'o tisti, kate so ga dobili malo preveč pod kapo. Nekateri so Pr trdi. Ko se zasliši, da se Kuklukse spremi na ladjo. )e enkrat vse na nogah. Sprevod se uredi na sledeči čin: prvi so godci, potem člani sodnega dvora, K-u ■ pfi si v svojih čudnih opravah, potem priče, za nam Masters Sirs in Gentlemen kakor se jim je ljubilo- ri Američan je čudovit dečko. Vse ima takoj P kah, kar potrebuje. Nisem vedel, kdaj in odkod preskrbeli vse. Razen žensk in par oseb je imel vse kaj pripravnega za mačjo godbo. Ko se zvrste v£i1' ^ šerif znamenje; sprevod se začne gibati,\godci Pa za ^ obdelavati Yankee-Doodle. Ko konča prva godb3' začne mačja. Ne da se popisati, kako so vpili m tu ■d \ žvižgali jn razbijali. Zdelo se mi je, da sem m« ^ mi norci. Tako giemo polagoma proti reki, kjer vjetnike kapitanu; ta jih dene na varno, kot . prepričamo. Zbežali ne more nihče, kot nas ^ kapitan. Sploh jih pa vzamejo tudi potniki v svoJe stvo. , ■ kot Ko se začne premikati parnik, začno goac ^ . o, umni obdelavati svoja godala; njim se pridruži) » stali. Stojimo nekaj časa ob bregu, potem Pa ^ Jo-Death mene in Langovega sina za roke ter naju P JUNE 5th, 1923.__-"ENAKOPRAVNOST" STRAN 3 P. S. Finžgar: IZ MODERNEGA SVETA. Roman. Alma se je zganila, kakor bi jo stresnila zima. Mislila je nanj. Desnico je dvignila, knjiga se je dotaknila njenih ustnic. Odmaknila jo je hitro in odložila na mizico Pogledala je po solbi, prisluškovala. Skozi priprta vrata se Je culo dihanje Pavle, ki je že dolgo mirno spala. Alma je naslonila trudno glavo na roko. 'In vendar je Pavla tista presrečna, ki pojde v to pokrajino! In ona spi - spi . Ničesar ne Pričakuje, ničesar ne veseli - še toliko ne, kakor bi si umerila no- vo obleko. Aht Pavla........" Stisnilo jo je v srcu kakor črt, sovraštvo in nevoščljivost "Ne, nikdar! Živelo bo z mano, umrlo z mano - - Alma je poljubila svetinjico, njeno okno je zaspalo........ ( XV. Nadzornik se je prihodnje jut-j ro pozno zbudil. Skozi okno je žel gledalo solnce; njegovi žarki soj se plazili po vlažnih lisah na mi-! zi, kjer je bilo polito vino. Seme' se je ozrl na prazne buteljke; z j obema rokama se je prijel za i glavo in se obrnil vznak. Skoda jih je bilo? si je mislil, škoda, da jih je popil nenasitni Klešman. Zanj bi bila dobra za-vrelica, podčepno naj pije I Toda vrag je, ko je človek pijan! Zie-!pa se ne ukrene kaj pametnega, |zlepa ne, če je pijan in še - zaljubljen. - Prevrnil se je proti zidu, pozabil popitega vina in obšla ga je misel na kontrolorko. , Prvi uspeh je bil velik. Da, to I je bil pričetek.... In njegova do-t • j mišljija se je pričela plaziti po- ičasi, od stopnje do stopnje, po j ovinkih je šla dalje, zvijala se je j kakor gosenica, dokler se ni skri-jla v blato. Nadzornik je čutil, da j za potjo te gosenice umira zele-no listje, da gine cvetje, da mo-Jlijo oglodane, gole veje brez živ-jljenja proti nebu. Skoro se je u-! strašil. Spomnil se je prijatelja kontrolorja, pri katerem je ži-I vel kot parasit, kateri mu je či-|sto vse zaupal, ki je bil vedno pripravljen, da mu pomaga in ga« j je že nekaterikrati potegnil iz ne-iigodne gmotne zadrege. Znana mu je bila kontrolorjeva pošte-'nost, znano, kako ljubi svojo ženo in da ne šteje nikoli, kadar je treba ustreči Luci. Tudi njemu se je zdelo, da njegovo oko, i¥ je vittelo že za marsikatere kulise. do-bro poznava, tudi Luci. Luči nikiakor me vrača soprogu tiste ljubezni- kakor jo zasluži. Oiisla ;ga iboflgl zaradi udobnih razmer. kakor gtai pa Iju'bi s iskrenim srcem. Vroča italijanska kri je, ki kipi Sn išče sorodnih valov. . Taka je mislil Seme: sodil je vse ženstvo prostaški. da je brez moči in igrača tranutikia. Na,sanj aril se je . Vstail je z odločnostjo človeka, ki je do zadnje betve pretehtal načrt za delo in je popolnomai prepričam, da mu ne izpodleti. Prva: pot je bila v park in od tam po ovinkih do platans, pod katero je stal prejšnji večer. Pri okrnil se je zganila težkla: gardina. Niaidzornik se je odkril in wtoboko priklonil. "Čakala meje!" Izprehodil se je pred stanovanjem. Vesel je bil, diai je zadel tako. ugcdinio, diai ji je dokazal, kako mu je prva. in zadnja misel saimo ona. Zažvižgal si je 'najlepšo pesem in hodil hitro ter poskiakovaje, kakor dečeik, kj vo_ di na vrvici papirnatega zmaija. Pogledoval je na okno- Luci ni 'več zaztfl. "K (njej!'' Posvetilo se mu je v glavi. "Bedak! To je povabilo! A seveda vzrokiai je treba, da ni škandala!" Hitro se je obrnil proti vratom in poiiskal Klešmiana. "Ali je že prišel pismcnoša?" 'Klešman mu je potrdil z za-spialnim 'basom . ,'Je nesel kaj ih kontrol or j e-vim ? " "Prosim pokorno, nesel." "Gotovo od gospoda, kdaj se i vrne." ''Gotovo, gospod nadzornik!" I "Poprašiam, da 2a pojdem ča- i kait ara kcflc dvor." Seme je odšel preko dvorišča. I Za njim je pomežikoval Klešman j z zelenimi očmi, ki so bile danes krvavo obrcfclj'ene. iKontrclorka je prebila neprijetno noč. Ko je izjokala nekaj solz, ji je bilo 'laže pri srcu. Sta je k deci 'in se ves čas zabavala z otrokoma- Kar kipelo ji je iz srca. Otroka stai bila razposajena od veselja in .nikftkcr »-ista hotela k počitiku. Prosila sta mamo novih igrač, drugih pripovedk, morala jima je igrati na klavir, da sta veselo plesala ijn poskak .val!a po sobi. Pozno stfSi se utrudila in zaželela počitka. iP6 sobah je zaplul mir, da se je culo tiho poaiživanje olja v nočni Jampici. Tedaj je prišlo vnovič h kom. ticlorki. Prišlo \je z resno dvignjenim jn očitajočim prstom. Na steno je pisiailo nekaj strašnega, česar ni mogla umeti; čutila pa je vfeo srozo te pisave, iz katere so bile naperjen sulice v tiho srečo njenega doma, njene du-j še.... Prišel je kakor skozi okno k 'njej kontrolor, vra&joč se s potovanja. Polne roke lepih daril je peki a dal pred njo; odvijal je zavoje, odpirali škatulje in nje- [ igovo preprosto oiko je prašialo in I prosilo hvaležnosti in zadovolj-nosti iz njenih oči. Toda zapazil je, da se ga to cko boji, da se povesai, da ni veselo in ne gleda tako: odkritosrčno, kakor sicer. (Dalje prihodnjič.) STALNO DELO ZA 125 DOBRIH NAKLADACEV. Mi nudimo stalno delo d b-rim naikladačem v naših rudnikih. Želimo samo dob. re (Mavne in stalne moške, ki so željni priti J* eni največjih premogovnih družb v državi Ohio. Naši moški, izmed katerih so nekateri z namj že 22 let, zaslužijo tudi do $200 in več na dva tedna. Mi nudimo stalno delo za bodočih 12 mesecev. To je unij ski rudnik,-ki rabi "short wiaSl" in" breast" stroje. Električni motorji, dober ped in streha, zelo malo vode. Premog je čist in pet čevljev visok, r^č škrli. Rabljene so odprta, svetiljke—ni nič plina. Rabi se črn smodnik. Naši rudniki iso blizu Wheeling, Welisburgh, Steubensviile in v drugih večjih mestih. Posebno iščemo "boarding bosses", ki pridejo s svojimi kistnimi možmi. Mož za delo po dnevi se ne potrebuje. Za družine imamo pripravljenih 25 hiš, za sam-iske moškla imamo pa tudi dovolj praznih prostorov. Tu je mnogo Slovencev. Pridite takoj. Ne zamudite zliate prilike. Zglasite se ali pišite Mr. Tolich-u. druž-binem zastopniku, Room 404, 434 Diamond St., Pittsburgh, Pa. Fino podnebje dobra voda, lepe žole in cerkve. Nobeni^ delavskih ne-prilik. NARAVNOST V DUBROVNIK j (Jugoslavija) Z največjem in najnovejšem Cu-nard Anchor Line parnikom na olje . TUSCANIA i 17.000 ton f odpluje iz New Yprka naravnost v Dubrovnik, Reko in Trst. v soboto, 30. junija Potniki so v kabinah z dvema, štirimi in šestimi posteljami. Velike obednice, kadilnice in počivališča. Za cene in druge informacije vprašajte bližnjega agenta. i CUNARD-ANCHOR LINES Hotel Cleveland Bldg. Cleveland O. IPrililca,, Sci mi vsaic dan KAKOR VSAKO LETO, BOMO TUDI LETOS NAPRAVILI RAZPRODAJO1 M00R00IH \ RAZPRODAJA TRAJA OD 2. DO 11. JUNIJA 1923. Sledeče cene, prav kakor jih mi plačamo: Prej sedaj Special No. 1 Cotton \......... $12.00 $ 9.25 Special No. 2 Cotton.........13.00 10.50 Leader....................r.' 15.00 12.50 Princess ..................... 20.00 17.50 Kapoc, 30 lbs.................. 27.50 22.50 Kapoc, 32 lbs................. 32.00 26.00 Ne zamudite te ugodne prilike, ko dobite prvovrstno blago za cene kot jo ne dobite nikjer drugje. ^ BftBK FURNITURE STORE, «019 ST. CLAIR AVENUE 18625 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. KEEPING WILL MEM S a ommmj fisiit mmmi catarrh Mnogo bolezni se iahko prišteva katarhičnemu stanju. Kašelj, . prehladi, nosni katarh, želodčne in črevesne nadloge, je la par izmed številnih navadnih bolezni, katere povzroča katarh. Borite se proti njemu! Borite se z zdravilom, ki je poznano vsled vporabljivosti že preko pol stoletja »»»DR. HARTMAN'Saatr torjev za čevlje. ' ,„q Ta čevelj je jamčen, da je iz 1 odstotnega usnja, temno rUjane barve s pri Sitim jezikom, da more vanje blato ne voda. ^ tualna vrednost tega čevlja1 J $6.00. Toda ker smo jih toliko skupaj, jih nudimo jaVT1 sti laihlko po $2.95. . Pošljite pravilno mero. plau^j te poštarju, ko vam jih odda ^ pa pošljite denarno nakaznico, ko čevlji niso taki/kot prf^ vam bomo radevoije vrnili nar nemudoma na zahtevo- ^ NATIONAL BAY STATE SH" COMPANY t v 296 Broadway. New York. N- ' A. F. SVETEK Cj PRVI SLOVENSKI POGREB ZAVOD V COLLIWOODU. .ft Se priporočam cenjenemu ° ^j, stvu v slučaju nesreče a." , j8 da me pokličete ker bom bom vsakomur dobro postreg Ambulancu in avtomobili slučaje. . Podpirajte domače podJ«