PoStnina plačana v gotovini. Dle Postgebtlbr bar bezahlt. ILUSTRIRANI LIST ZA MEST OzA N D E 2 E L O Preb cena n DRUŽINSKI TEDNIK |NaUUUN||UIIIUUIUIIIIIUaUUUIIIIIIIIIIUUIIB) S ■ E Dvema gospodarjema ne mo- : res služiti. Slovenski rek Leto XVI. V Ljubljani, 8. junija 1944. št. 23 (760) •■nnnnuun. ....■....■■■.»..»■■■■■■■■a.. • DRUŽINSKI TEDNIK« Uhlja ob četrtkih. Urodnlltvo la oprava v Ljubljani, MikloSlfieva 14/111. PoStnl predal St. 25S. Telefon St. 33-32. — Račun poStne hranilnice T Llubljanl It. 15.333. — Rokoplaor ne vračamo^ nefranklranlh dopisov ne sprejemamo. Za odeovn Je treba priložiti 2 liri v mamkah. NAROČNINA •It leto 10 lir, l/i leta 20 Mr. rte leto 40 Ur. — V tujini 04 lir na leto. — Naročnino Je treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem deln: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (vISina 8 mm In Širina 56 mm) T Ur; v oglasnem delu 4.60 Ure. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali ogla. • I : beseda 0.60 lire. Oglasni davek povsod le posebej. Pri večkratnem naročilu popust. 8 e,. 'Ali si mož, ali si baba — v sredi ne boš plaval in tajil, kaj si! Goriški list 31. maja 1944 : ■ : ■Jr Sevemoameričani so vključili Kirn v vojno področje davni stan. 5. junija. LiMB. Vrhovno poveljstvo oboroženih »il Javlja: Vkljub ponudbi nemškega vodstva, saj zaradi ohranitve kulturnih vrednot °e vključijo v borbo tudi mesta Kima. oo severnoameriški oklepniški oddelki v opoldanskih urah dne 4 junija vdrli do sredine mesta, da bi se polastili mostov preko Tibere. Prišlo ie do ogorčenih pouličnih bojev, ki so v večernih urah še trajali. faradi tena sovražnikovega posto-|m-nia ie bilo neizbežno, da ie postal Kim vkljub iasno označenim nemškim namenom vseeno boino področje. Nemško vodstvo pa si bo tudi sedaj prizadevalo, da bo boje v Rimu samem »n v okolici omejilo na najmanjšo my° ki ie Dotrebna za bojevanje. . bevarnovzhodno od mesta se vrše siiovj l i boji z močnimi sovražnikovimi napadalnimi skupinami. V t žkih borbah južno od Rima so se posebno odlikovali oddelki protiletalskega topništva letalskega generala viteza von Polila. Pri Cavj in jugovzhodno od nje, iuzno od Guarcina ter severno od Sore so naše čete krvavo odbile močne z oklepniki in borbenimi letali podprte sovražnikove napade. V težkih bojih zadnjih tednov se ie posebno obnesla 71. pehotna divizija ped vodstvom ge .eralnega poročnika Kaapkeia. Italijanska torpedna letala so v zad-nii nočj napadla ladijske cilje v gibral-tarskem zalivu, težko poškodovala 4 tovorne ladje s liO.OOO tonami in zadela dva nadaljnja tovorna parnika. Pri poletih severnoameriških bomb-niških oddelkov nad severnoitalijanskim področjem in nad bolnimi črtami so protiletalsko topništvo v sestavu letalstva lovci in mor) iriško protiletalsko topništvo sestre.tli 19 sovražnikovih letal. Nelci nemški podmor ki lovec ie v Egejskem moriu potopil sovražnikovo Podmornico. Na vzhodnem bojišču ie napad nem-ško-romunsltih čet na področju severozahodno od Jašiia napredoval vkljub siloviti sovražnikovi obrambi in ponovnim protinapadom. Močni nemško-romunski letalski oddelki so z dobrim uspehom stalno posedali v boie in v letalskih borbah uničili 42 sovražnikovih letak V teku več nočnih spopadov so potopile varovalne enote vojne mornarice v Finskem zalivu 4 sovjetske brze čolne ter privedle ujetnike. Posamezna britanska letala So vrgla mestno področje b°mb6 k01nsk° Nemške čete so se umaknile severozahodno od Rima Fuhrorjev glavni stan. 5. jun. DNB. vrhovno poveljstvo oboroženih sil sporoča: Ker se je Ironta vsled volnih operacij vedno boli bližala mestu Rimu ie obstojala nevarnost, da se to naistarei-»e kulturno središče sveta zaplete v neposredno borbo Da se to prepreči, ie ukazal Fuhrer. da se umaknejo nemške čete severozahodno od Rima. Borba v Italiji se bo nadaljevala z nezlomluvo voljo in s ciljem, da se sovražni napad zlomi in da se skupno z zavezniki doseže zmaga. V naiožiem Eodelovaniu s fašistično Italijo in z ostalimi zavezniki Raiha bodo ustvarjeni za to potrebni pogoji. Leto invazije bp prineslo sovražniku na nai-odlocneisem mestu uničuoč poraz. 11 nemških voj. poročil preteklega tedna Sovražnik se ie še nadalje skušal S.P.mti na odseku severno od Albanskih gora na obeh straneh Vie Čarmane. V izredno krvavih bojih se JJiu je posrečilo potisniti našo zaporno ooino črto do področia 10 kilometrov vzhodno od Rima. Naše čete so junaško branile Monte Cavo in se šele Potem. ko so porabile vso municiio. >'a povelie prebile do svojih čet. Zahodno od Albanskih gora so se naše vete odmaknile na Tibero. Posadki naših oporišč pri Zagaronu in Pale-strini sta v hudih bojih preprečili sovražniku, da bi vdrl proti severovzhodu. Na vzhodnem bregu Liriia. severno od Sore smo zavrnili vse sovražnikove napade. . !Na vzhodnem bojišču so sovjetsko cele zaman skušale osvojiti pred ne-i t v®V1 .iz?ubljeiio ozemlje severno od Jasna. Naše čete so niibove napade povsod odbile Severozahodno od .lasna so nemške in romunske čete vdrle v sovražnikove postojanke in zavzele neko vismsko ozemlje Oddelki severnoameriških bombni- kov so napadli o. mnna več krajev na Madžarskem in v Romuniji Protiletalsko topništvo ie sestrelilo 5 napadajočih letal Nemški brzi čolni so na Jadranu Pred Splitom potopili 4 sovražne oskrbovalne ladie in zajeli več ujetnikov. V spopadu s sovražnikom so poškodovali več močno oboroženih angtoamo-vrških ladij. SVARILO IZ PRIMORJA SREDNJE LINIJE NI! »Goriški list« tistim, ki najrajši ne bi bili »ne možje ne babe« Goriški list, naš vrli in neustrašni kolega iz sončne Primorske, je priobčil 31. maja pod gornjim naslovom uvodnik, ki je vreden, da ga tudi Kranjci v celoti preberemo. Srečali bomo namreč v njem starega znanca, premnogim celo še danes prijatelja. Ta znanec Je sicer znanec tudi dolenjskim beguncem in sirotam, toda prijatelj jim ni: zakaj, tudi njegova krivda je, da je danes Dolenjska izropana in opustošena. Krivda tako imenovanega »sredinca«, t. j. tistega, ki ni »načelno« ne za enega ne za drugega, ne za komunista ne za domobranca, temveč »se bori« za zlato sredino, to se pravi, v teoriji išče aritmetično »povprečje« med dobrim in zlim, med resnico in lažjo, v praksi se pa zavzema za politiko gledanja ob strani in čakanja, kako se bo stvar končala; potem se je namreč lažje odločiti, predvsem pa... koristnejše. Na Dolenjskem smo pričakali, kako se končuje; zato glede Dolenjske tudi našega sredinca mineva sredinstvo. Primorska še ni tako daleč; zato je tam sredinstvo še v cvetju — in v cvetju so kajpak tudi rop, požig in umor. Najbolj »zaostali« sta v tem pogledu Gorenjska in Štajerska: tamkajšnjim sredincem so komunisti še zmerom patrioti, ljubljanski antikomunisti pa izdajalci. Ne privoščimo vam, bratje, da bi na lasmi koži okusili, kako nevarno se je vdajati iluziji o možnosti kompromisa med resnico in lažjo, med življenjem in smrtjo, med redom in anarhijo, skratka med ev-ropstvom in azijstvom. Ne želimo vam dolenjske usode, toda že zdaj vas pomilujemo: z železno neizogibnostjo drvite v dolenjsko katastrofo, če ne krenete z današnje poti. Naši Primorci spoznavajo pravo pot. Zasluga za to gre tudi Goriškemu listu in njegovemu odkritemu in možatemu pisanju. Da se bo ob njem ta ali oni zgledoval, drugi pa zamislil, po-natiskujemo njegov najnovejši uvodnik v naslednjem v celoti. Na Goriškem smo pred skora i pol stoletja poznali nekak politični poiem »sUcaštvo«. ki nai bi na videz pomenilo. da bi se morali vsi Slovenci strniti, v resnici pa ie bilo to geslo le zelo reven plašč za zasebne koristi nekaterih, ki so hoteli biti no vsei sili in proti volii ljudstva voditelji, dasl jih nihče ni poznal, razen tedaj, kadar so mu prišli rubit v hlev in na domačijo. Mlajši rod se seveda teh nekdanjih »slogašev« ne bo več spominjal. zato Pa morda ve sem in tja za nekatere nove noriške gospode, ki si nadevajo ponosno ime »srednja linija«. Naši časi so že tako zaostreni, da se nihče \ eč noče briti s skrhano britvijo in nihče noče v boi z nenabrušenim bajonetom. Zato seveda kaka »srednja linija« — posebno še na Goriškem — nima smisla. Tukaj moraš že predvsem povedati, ali si mož. ali si baba — v sredi ne boš plaval in tajil, kai si! Kdor govori danes o »srednji liniji« na Goriškem, zavestno laže. ker simpatizira z onimi v gozdovih, toda njegova udobna postelja v Gorici mu ne dopušča, da bj se ločil od nje. Toliko možatosti pa tudi nima. da bi &e priključil splošnemu narodno prebujajočemu se gibanju, ki ga v prvi vrsti predstavljajo vrste domobrancev in katerega glavni glasnik na Goriškem je naš »Goriški list«. Zato so ti gospodje iznašli neko »srednjo linijo«. Ako natančno premislimo to skupino, ki si domišlja, da res pomenia nekaj »političnega«, spoznamo, da so to večni karieristi in.špekulanti ki &e znaio sliniti na več strani, ki utegnejo dobili tudi kakšne noristi za svoje Zeve tu ali tam, utegnejo mežikati z levim očesom na desno iu z desnim na levo. ^mo odkritosti nimajo. Ko so se snovale narodne straže na Goriškem, so bili prav ti gospodje iz »srednje linije« tisti, ki so se zgražali ob misli na tem. da bj prišli domobranci v Gorico. Ko se ie ustanav- ljal »Goriški list«, smo 1: sodelovanju povabili tudi te tri. štiri gospode iz »srednje linije«. Nam ni žaL da niso prišli sai so tako in tako samo neved-neži, nezmožneži in lenuhi Vprašamo to goriško polinteligenco. koliko ie napravila za slovenstvo na Goriškem. Vprašamo io, koliko ie prišlo iz nie-nih vrst prostovoljcev med slovenske domobrance. Niti eden nel Vprašamo io. sedaj, ko izdajamo že osmo številko »Goriškega lista«, koliko ie prispevala k niegovi izpopolnitvi. Na zadnje vprašanje bomo kar sami odgovorili: ti bojazljivci, ki bi radi plavali po Soči navzdol in navzgor, ta golazen v mlaki med dvema frontama se ie poskrila, ko smo snovali »Goriški list«. Vsa čast pravi goriški inteligenci. ki nam je z nasveti in prispevki takoi priskočila na pomoč in vemo. da bo še naprej sodelovala z nami. Polinteligenca »srednjo liniie« pa ie šla in ko ie videla, da se našega, lista okleplie ljudstvo z vso ljubeznijo in da more »Goriški list« izhajati — celo brez nie. da celo s tendenco proti niei — se ie obrnila na naše prijatelje domobrance, da si ie svojo obupno iezo ohladila z obrekljivimi in opravljivimi ovadbami. Teh pet. šest oseb »srednje liaiiie« bi seveda icdo prevzelo sedai »Goriški list«, ko ie že prodrl v zadnio goriško slovensko vas. Toda o usodi »Goriškega lisla« bomo odločali samo njegovi ustanovitelji in tista goviška inteligenca, ki nam ie prva priskočila na pomoč. Sicer pa se moramo le nasmehniti, kako bi iz-gledal »Goriški list«, ako bi ga urejala »srednja liniia«: Izšel bi komaj enkrat na mesec in še takrat bogve s kakšno vsebino. Z zaničevanjem so šli paši domobranci .'čez to intrigo štirih, petih gospodov »srednie liniie«. mi Pa gremo z nasmeškom čeznjo. Vemo. da v sedanji borbi dveh svetov srednie liniie ni in da more služiti taka označba samo za nedeljsko kravato nekaterim bojazljivim goričkim gospodom, ki bi se radi napravili na levo stran lepe. na desno stran za učene in dostojanstvene. 150 MRTVIH — ZA ENO URO ROPA Silen komunistični poraz v Tržišču Najnovejša domobranska zmaga v Tržišču je za komuniste izredno hud moralni in vojaški udarec Že oba komunistična napada — in neuspeha — pri Trebnjem in Mirni peči sta pokazala, kako slaba ie borbenost tolovajskih toln. Ti »borci« se bore samo še zato. ker iib v borbo gonijo priganjači, politični komisarji in dvomljivi komandanti in tisto, kar ie še hujše od njih: glad. Zato se komunistična borba vselei tako hitro iz-premeni v človeka nevredno ropanje. Po dolenjskih gozdovih doživljajo komunisti zdaj hude in črne ure. Tavajo iz hoste v hosto. Po dolgih ovinkih se morajo tihotapiti iz tistih nekai krajev, kier še ni domobranskih postojank, da se izognejo mnogoštevilnim domobranskim patruljam in postojankam. hite in beže brez počitka pred domobranci v dozdevno varna zavetia. ki so pa pogosto — domobranske zasede. Klavrno ie niih životarjenje in prav nič podobno »zmagam«. ki so o niih sanjali voditelji »Narodno-osvobodilne vojske«, Komunistična ooraza pri Trebnjem in Mirni peči sla zrahljala še tisto boino moralo, ki so io komunistični priganjači doslei s silo vtepali v tolovaje. »V tretje gre rado«, pravi naš slovenski pregovor. In res so komunisti tudi v tretjič — pri napadu na Tržišče pri Mokronogu — doživeli hud. neizpodbiten poraz. Od velike hočj sem. ko so domobranci zasedli Tržišče, ni bilo v tistih krajih nobenih resnejših boiev. Trži-ščani so že skoraj pozabili na komuniste. Vsako nedeljo se ie vršilo v Tržišču protikomunistično zborovanje, ki so se ga udeleževali tudi okoličani. Kajpak to tolovajem ni bilo všeč. Nai-brže so se že dali časa bavili z načrtom. da bi napadli Tržišče, pobudo iim ie pa dala domneva, da io domobranska postojanka v Tržišču prešibka, da bi se upirala močnejšemu komunističnemu napadu. In če bi se bil ta napad posrečil, bj dosegli komunisti tudi moralen uspeh, ki bi v niih prid nekoliko omilil poraza Dri Mirni peči in Trebnjem, neuspeha, ki iu pravoverni komunisti kar ne morejo preboleti. Vsi. ki so preživela napada na Trebnje in Mirno peč. so se morali udeležiti tega novega napada. Komunisti so se pričeli pomikati proti Tržišču z bado'diovskim topništvom. Med potio so s silo pobrali še vse moške, ki se niso utegnili v pravem času skrili. ' Postojanko v Tržišču ie držala mešana posadka domobrancev in Nemcev z dvema oklepnikoma. Tik pred napadom ie domobranska patrulja pregledala okolico in naletela na dva komunista. Ker se nista hotela predati. so iu ustrelili. Nekoliko nato so se priplazili komunisti do domobranske postojanke, ki ie bila pa tako dobro zakrinkana, da ie niti iz neposredne bližine niso opazili. Trije komunisti so to svoio neprevidnost plačali z življenjem. Na drugem koncu so krogle zadele štiri tolovaje, ki so se le preveč približali obrambni črti. Že ie dišalo po ostri borbi. Okrog štirih so komunisti pričeli napad z obstreljevanjem višjih postojank pri Št. .Juriju. Večina topovskih granat iz laških topov ie zadelo in razrušilo cerkev, kier se ie dolgo držal en domobranski vod in zavračal komuniste, ki so silitj po pobočju. V tem boju ie padlo več ko dvajset napadalcev. Posebno ie redčil njihove vrste težak domobranski minomet, ki ie bljuval svoio uničevalno točo v do-II ne. Sele ko so naši fantie porabili vse strelivo, so se morali umaknili proti nemški meii. Komunisti so vdrli v Št. Jurij, misleč, da ie zmaga že njihova. Zanimivo ie. da so toloyaii takoi ieli ropati in stikati z» plenom, čeprav so pri tem tvegali živlienie in čeprav so pod ognjem nemškega oklepnika, ki ie zapeljal na pobočje, kar v gručah padali. Le redki so tudi ušli strahotnim curkom metalca ognja. Tisti čas se ie pa že bližala pomoč iz Novega mesta. Med potio ie naletela na dve »brigadi«, ki sta imeli nalogo, da za vsako ceno zadržita pomoč. Po hudih bojih so domobranci tolovajsko zasedo razgnali. Ko so tolovaji v Tržišču začutili, da nimaio več varnega hrbta, so hoteli po vsaki ceni izsiliti odločitev in so spet na vso moč pritiskali na domobranske postojanke. Komunisti so drveli v neizbežno smrt pod ognjem štirih minometov, ki so jih venomer obsipavali z minami. Okrog desetih dopoldne so komunistični funkcionarji poslali v napad Ne naslanjajte se na zunanjo steno zaklonišča med napadom, ker povzroča zračni pritisk na tej steni tresljaje. vse razpoložljive tolpe. Pritisk ie bil silen, toda domobranci so krepko odbijali sleherni poskus vdora v postojanko. Naposled so dobili povelie za izpad. S poslednjimi naboii so nato res okrog pol enih naredili izpad proti nemški meii in prišli z vsem orožjem v Sevnico. V Tržišče so pridrveli pijani slepega zmagoslavja, misleč, da ie zdai zmaga njihova. Brž so zažgali župnišče in Malusovo hišo. ki ie biio v niei domobransko poveljstvo. Kaipak niso slutili, da iim ie odmerjena za ronanie in požiganje samo pičla ura... Mnogi so pijani od zmage zašli kar pred nemški oklepnik, ki ie še ostal v postojanki, in popadali kakor snopie. V Tržišču samem ni bilo ljudi Trži-ščani so bili zbežali pred komunisti na nemško stran. Tolovaii so se vrgli sestradani na ropanie po na videz zapuščenih hišah. Vendar niso ostale dolgo zapuščene. Posebni domobranski bataljon se ie po razpršitvi dveh komunističnih zased postoianki hitro približeval Z litijske strani ie pa prodiral na pomoč drugi domobranski bataljon. Eno samo uro so gospodarili v Tržišču komunisti. nato ie Pa posebni domobranski bataljon Tržišče spet zasedel. Četa domobrancev, kj ie držala Tržišče pred boiem, se ie 31. maia spet vrnila v svoio postojanko. Komunisti so pa na bojišču samo do izpada izgubili 150 tolovajev. Če pomislimo, da so si sestradani »borci« tešili glad in roparsko strast samo eno uro. če pomislimo še. da ie morda v prvih vrstah padlo tudi mnogo prisilnih mobilizirancev. ki so se morali tam boriti zato. da so njihovi komandanti ropali, ie bila ura komunistične strahovlade v Tržišču za komuniste presneta draga, za prisilne mobiliziranece pa usodno tragična. Komunisti znaio oač dobro »likvidirati« nedolžne posameznike, kier ni treba dosti junaštva, toliko več pa krutosti iu krvoločnosti, toda z »likvidacijo« domobranskih postojank nimaio posebne sreče. Prav kakor v Trebnjem in Mirni peči se zdai tudi v Tržišče vrača z domobranci redno živlienie in ljudie so se vrnili v svoie domove, zaupajoč svoio usodo tistim, ki so si zastavili za svoio življenjsko nalogo nailepši čili; braniti slovenske domova. Boj za slovenska narodna tla Ko so se v desetem stoletju po Kristusu pojavili v panonskih ravninah tedaj še necivilizirani Madžari in so vzhodnoalpske dežele prišle pod nemško vrhovno oblast, so se v obrambo proti njihovim navalom ustanovile mejne Marke z mnogimi močnimi utrdbami in stalnimi posadkami. Ozemlje, ki so ga obsegale, v znatni meri tudi slovensko, je postalo na ta način prizorišče krvavih bojev med tistimi, ki so ogrožali njihovo zaled- i‘e, in med tistimi, ki so ga branili. )a je bila že zaradi samega namena ustanovitve usoda teh Mark bridka, ni treba še dokazovati. Tudi zgodovina nas o tem izčrpno pouči. Nobenega dvoma ni, da se je tudi razvoj slovenskega naroda prav zaradi teh bojnih mejnih Mark zasukal v čisto drugo smer, kakor bi se bil sicer. Ko je v trinajstem stoletju po Kr. pričelo siliti na evropski jugovzhod drugo bojevito azijsko pleme, Turki, sfanatizirano po tedaj še mladem mohamedanstvu, so branilci Evrope pred poplavo uničevalnih tolp ustanovili vzdolž Donave, Save m Kolpe nekdanjim mejnim Markam podobne vojaške krajine. Tudi namen teh krajin je bil, stati na utrjenih postojankah noč in dan na straži pred ropa željnimi Turki. Za bojevanje nesposobno prebivalstvo se je moralo iz vojnih krajin izseliti in na njegovo mesto so prišli bojevniki, ki so bili stalno vojaško organizirani in so opravljali tudi vsa svoja miroljubna dela vedno le s puško čez pleča. Medtem ko so mejne marke vključevale tudi vse vzhodno slovensko ozemlje, so se vojaške krajine naše domovine sicer le dotikale, toda njihov vpliv na našo narodno usodo je bil prav tako odločujoč kakor prejšnji vpliv mejnih Mark. Kdor njihovih nasledkov za nas ne pozna, se more poučiti o njih v vsaki zgodovinski knjigi, ki opisuje dogodke srednjega in novega veka. Tako je bil slovenski narod že dvakrat- v- zgodovini deležen bridke usode obrambnega pasu pred navali ljudstev, ki so prihajala v Evropo iz Azije, da bi jo uničila, razdejala njeno civilizacijo in zatrla starodavno kulturo. Vsa naša številčna in druga revščina izvira v glavnem iz teh dveh dejstev. Nasledkov mejnih Mark in vojnih krajin nismo mogli nikdar docela preboleti in iih nikoli ne bomo. Ležali so in bodo ležali na našem narodnem življenju kakor težka mora. Zdaj stojimo Slovenci že tretjič po svoji naselitvi na tena ozemlju pred nevarnostjo, da postanemo mejna Marka in vojaška krajina. To nevarnost ustvarja komunizem. Njegova zmaga pri nas bi pomenila priključitev slovenskega ozemlja k SSSR. po priključitvi^ k SSSR bi pa postala naša zemlja vojaška in politična mejna kitaj i na boljševizma. SSSR je začutila že kmalu po svoji ustanovitvi potrebo, da se hermetično zapre pred neboljševiškim svetom. Kakor ni staroveška Kitajska, obdana s svojim znamenitim zidom na severu in z morjem na vzhodu in jugovzhodu, nikoli dovolila, da bi prihajali v državi zaprti državljani v stik s tujimi narodi in ljudstvi, tako tudi SSSR ni dovoljevala svojim podanikom, da bi svobodno potovali v druge, neboljševiške države, ali da bi iz teh dr-žav smeli po prosti volji prihajati v SSSR neboljševiki. Med boljševiškim in neboljševiškim svetom ni smelo biti proste izmenjave pogledov, misli in nazorov. Boljsevi-ski svet v SSSR je moral gledati na vse življenje onstran meja tako, kakor so mu ga slikali boljševiki s svojo ustno in pisano propagando. Zakaj v Kremlju so se dobro zavedali, da bi bilo konec vere v odrešilno sposobnost boljševizma, če bi ljudstva SSSR mogla spoznati neposredno resnico od onstran meja. Da se to ni zgodilo, je Kremelj odločil, da se mora ustvariti, vzdolz sovjetskih meia, zlasti pa nasproti evropskim državam, posebna mejna praznina v širini okoli petdeset kilometrov. Taka praznina je bila zlasti temeljito ustvarjena vzdolž vse Poljske. Vse prebivalstvo iz določenega pasu so preselili v notranjost SSSR, največ v Sibirijo. V tem pasu so se smele gibati samo obmejne posadke, sestavljene iz najzanesljivejsih bolj-ševikov. Kogar so brez posebnega dovoljenja zalotili v območju izpraznjenega pasu, so ga brez okoliščin ustrelili. Le na obmejnih postajah, kolikor so bilo sploh določene za mednarodni promet, so smeli prebivati poleg mej-ničarjev tudi železniški, carinski, po-licijiski in drugi potrebni uradniki, a največkrat brez družin. Zvečine je bil pas tudi na obeh straneh ograjen z žičnimi ovirami in jarki. Malega obmejnega prometa, kakor so ga poznale pi-ed to vojno _ vse evropske države, med SSSR in njeniT mi sosedi ni bilo. Med prebivalci SSSR in sosedi ni bilo ^neposrednih stikov. Nihče ni smel čez obmejni prazni pas, ne v SSSR ne iz nje, Delavski vestnik Boj proti komunizmu: boj za novi socialni red Sedanji boi slovenskega naroda proti razdiralnemu mednarodnemu Komunizmu si ni postavil za cilj samo uničenje te nevarnosti, ampak tudi rešitev vseh perečih socialnih vprašanj v sedanjosti in posebej še v bodočnosti. S tem hočemo ustvariti nov socialni red, ki bo zadovoljil vse stanove brez boljševiške tiranije in odstranil vse nekdanje krivice brez grozovitosti. Da talcema novega reda ni mogoče ustvariti cez noč in že zlasti ne do kraja, v sedanjih nenormalnih razmerah, je umljivo. Vendar se na naših odločujočih mestih že zdaj trudijo, fitoriti vsaj tisto, kar se da. Med take naloge spada zelo nujno tudi vprašanje ureditve položaja poljedelskega in gozdnega delavstva. Po organizaciji iz leta 1942. so spadali poljedelski in gozdni delavci v področje Pokrajinske delavske zveze v Ljubljani, rdai so pa prideljeni obnovljeni Kmetijski zbornici skupno s svojimi delodajalci. Nadrejena oblastva 80 se trudila, da bi že zdaj rešila nekatera najnujnejša vprašanja poljedelskega in gozdnega delavstva, m za prvo so se y.e dosegli nekateri pozitivni Tezultati, za drugo se pa še bodo. Kot prvi korak je dosežena kolektivna pogodba za poljedelske delavce, ki je nadomestila nekdanji nesodobni poselski red. Pogodba opredeljuje najprej pojera poljedelskega delavca, stalnega in priložnostnega. Pogodba se uveljavi 14 dni po poskusnem vstopu v službo. Odpovedni rok je določen poleti na 1 mesec in pozimi na 2 meseca. Vsakemu poljedelskemu delavcu pritiče vsako leto teden dni plačanega dopusta s stanovanjem in hrano. Zajamčen mu je nedeljski in praznični počitek. V primeru bolezni mora skrbeti gospodar zanj še 4 tedne. V primeru nezgode pri delu mora dobiti delavec posebno odškodnino. Po 10 letih službe ima vsak delavec pravico do posebne odpravnine, že izgubi službo brez lastne krivde. V načrtu pa je tudi bolezensko in starostno zavarovanje, ki bo uvedeno, brž ko bo mogoče. Na približno^ enaki podlagi bo urejen tudi položaj gozdnih delavcev in vrtnarjev. Vse to je šele začetek.vki pa izpričuje, da se pričeniajo reševati social; na vprašanja tudi že tam, kjer ni bilo doslej sploh nobenega reda. To je velik napredek in znaten obet za bodočnost po svetovni vojni, ko bo treba socialno zgradbo naše družbe na novo zgraditi ali pregraditi. V tej preurejeni družbi bo našel vsakdo svoja pravo mesto, vrednost in vso zaščito. Na taki podlagi bo zgrajeno sožitje svobodnih in zadovoljnih stanov, ne da bi bila potrebna kakršna kr>li »razredna diktatura«, ki ne more nikoli voditi do sloge in sreče, ampak sarno do nasilja in nezadovoljstva. Tako pomeni boj proti komunizmu tudi boj za novo socialno vzajemnost vseh stanov celotnega naroda. S PROTIKOMUNISTIČNIH ZBOROVANJ Ugleden slovenski sociolog o komunistični nevarnosti Tehtno predavanje univ. prof. dr. Albina Ogrisa našim srednješolskim profesorjem Dr. Albin Ogris, profesor socialnopolitičnih ved na pravni fakulteti našega vseučilišča, ie pretekli teden predaval profesorjem srednjih Sol o nevarnost komunizma za slovenski narod. Profesor Ogris, ugledni sociolog, znan tudi zunai naših meja, ie v tem izredno tehtnem predavanju analiziral idejne in socialne temelio holiševiznia in prepričevalno pokazal, kako zmotni so. Predavanje ie bilo -namenjeno predvsem onim optimističnim optimistom, ki trdovratno vztrajajo v mnenlu. da bi morda le ne bilo tako hudo pod boljševiškim režimom in da bi se naš narod za ceno nekaj žrtev tudi tako ohranil in počakal boli urejene dobe. Predavatelj ie dokazal, zakai in kako neutemeljen ie tak optimizem. Boljševizem in narodnost Po komunističnih nazorih ie narodnost le mehanična vsota liudi ki, slučajno govore isti jezik. Boljševizem narodnosti sploh ne priznava; naeto-nalno gibanje ie po komunističnih nazorih isti pojav kakor kapitalistična proizvodnja. Zato ie borba proti kapitalizmu tudi borba proti narodnosti, ki ie sarno krinka za kapitalistične mogotce. Zato »e komunizem hkrati v borbi proti kapitalizmu bori tudi proti narodnosti, gaj ie Marx že pred sto leti učil, da proletarec nima in ne more imeti domovine. Kajpak to komunistov ne moti. da ne bi v revoluciji izrabliali narodnostnih teženj za svoie koristi, vendar so svoje sovraštvo do narodnostne ideje neštetokrat dokazali s krvavimi dokazi. Ti dokazi so zgovorna priča, da je narodnost dobro došla komunistom samo tedaj, kadar z nieno pomočjo za-slepliaio lahkoverno liudi. Kon unizem ne bn nikoli demokratičen Nekateri upajo, da se bo komunizem s časom opilil, postal demokratski in pričel priznavati narodnost. To upanje ie jalovo, sai bi komunisti v svoji zmagi videli potrdilo svojih političnih metod in iih — po zmagi — gotovo ne bi izpreminjalL Vse komunistično govorjenje o demokraciji ali navidezni svobodni vo-livni pravici ie samo propaganda. Spet druei se tolažijo, da komunistična diktatura ne bi mogla trajati vežno in bi 6e naposled le spet uveljavila narodna samostojnost. Preden bi se to utegnilo zgoditi — in le malo je verjetno, da bi se sploh zgodilo — bi že kdaj izginil sleherni slovenski delavec, ki bi smel in si upal narodno mislili, izginil bi poslednji slovenski kmet. ki bi sam svobodno odločal, kaj naj seje in po čem naj prodaja. Tretji pa mislijo, da boliševiki pri nas boljševizacije in kolektivizacije ne bi uresničevali s takšno brezobzirnostjo kakor v Sov jeti ji. Ti morajo izvedeti. kaj ie sklenila internacionala na svojem V. kongresu: boljše-vizaciia vseh držav se mora izvesti bo tistih izkustvih, ki so se v Sovietiii že obnesle, torei po tistih terorističnih metodah, ki iih ie zgodovina poslednjega četrtetoletia z grozo beležila. Komnniiem bi pomenil za naš narod SMRT Torei ni nobenega upanja, da bi se Slovenci po boliševizaciji mogli ohraniti ko* samobitna narodnostna tvorba s svoio kulturno tradicijo. Komunizem bi pomenil za naš narod smrt in izbri-samje s sveta. Na koncu je predavateli še poudaril, kakšno ie v boliševiški SSSR pravno in kakšno deiansko razmerje do narodnosti. Ustava ie na papirju iedera-tivna. v resnici Pa nimajo posamezne narodnosti nobene avtonomije, sai ie celo vsak posameznik iast splošnosli in last oblasti. Boliševižka vladavina že po svoii naravi ne more daU narodne avtonomije. sai te2.; komunizem po svojem postanku in po svolem slavnem cilju. Po »voii teoriri in po svoii praksi za gospodarsko diktaturo. Ta pa izkltu-čuie narodno avtoromiio in svobodno kulturno narodno življenje. Naš ugledni znanstvenik ie žel s svojim izvajanjem pri poslušalcih izredno velik uspeh. Niegova tehtna, z znanstvenimi dokaz? podkrepljena beseda ie nedvomno odprla oči marsikateremu poštenemu, toda lahkovernemu inteligentu. ki se ie doslej zibal v jalovem upanju, da »morda le ne bi bilo tako hudo«. KNJIŽNA TOMBOLA JE KONČANA! Sreča se je nasmebnila Pavlss Ginajisarjis Na vidiku je nova knjižna tombola s še dragocenejšimi dobitki ZAPLEMBA IMOVINE UPORNIKOV Službeni list šefa Pokrajinske uprave v Ljubliani z dne 31. maja objavlja določbo o zaplembi imovine upornikov Mirka Lokaria. mizarja nazadnje 6fnmiiočega v Ljubljani, Tovarniška ulica 8: inž. Alojzija Dularja, inženlr- ia-moritanista nazadnje stanujočega v jjiibliani. Snežniška ulica 10; Vojne Jerkovič gospodinje, nazadnje stanujoče v Ljubljani. Svetoeavska ulica 10. in Ferda Drofenika, finančnega uradnika. nazadnje stanujočega v Liublia-nl. Trdinova ulica 5. III. V nedeljo 4. t. m. ie priredil Tombolski oddelek Zimske pomoči v mestni posvetovalnici ljubljanskega magistrata žrebanje denarnih dobitkov za tiste, ki jim ie sreča naklonila tombolo. V dvorani so ie že pred napovedano uro zbralo veliko liudi med njimi oni. ki so zadeli tombolo, seveda pa tudi mnogo radovednežev. Tombole ie zadelo šestdeset liudi. vsi izmed njih pa niso bili navzočni. ker so z dežele in bi se bili samo zaradi žrebanja morali pripeljati v Ljubljano. Tablice onih, ki so zadeli tombolo, so imele številko 982. Kolikšen krog ljudstva .ie zajela Knjižna tombola, jasno pričajo številke; Tombolski oddelek Socialne pomoči ie prodal 60.000 tablic in pripravil dobitnikom 8146 knjig. Točno ob 10. ie stopil v dvorano g. Narte Velikonja, predsednik Zimske pomoči, in otvoril žrebanje. Naiprei ie pozdravil zastopnika javne oblasti g. višjega finančnega svetnika Ivana Volčiča. notarja dr. Antona Bartola zastopnike tiska in še vse ostale. Toplo so ie zahvalil vsem onim. ki so kakor koli pripomogli k uspehu knjižne tombole. in iskreno čestital onim. ki so zadeli tombolo. Po teh pozdravnih besedah ie eoso. Narte Velikonja otvoril žrebanje, ki Ba ie vodil načelnik oddelka za tombolo g. Ignac Petje. Vsak. ki ie zadel tombolo, ie eni izmed treh poslujočih komisii pokazal svoio tablico in se vpisal v seznam žrebaneev. Potem je iz bobna potegnil eno izmed šestdesetih številk, ki nai bi določila vrstni red za žrebanie denarnih dobitkom Za odsotne dobitnike ie izžrebal to številko član tombolslcega oddelka. Dobitniki so potem sami določili, nai dobi 5.000 lir. torei naivišio denarno nagrado oni. ki bo potegnil naivišio izmed 100 tombolskih številk ostale nižje denarne dobitke pa nai dobe tisti, ki bodo potegnili nižje številke, in sicer tem manjše nagrade, čim manjše so izžrebane številke. V vsakem zaklonišču mora biti tudi hišna lekarna. Navodila za sestavo te lekarne, kakor tudi potrebne recepte dobite na mestnem fizika tu. Vsaka zdravstvena pomočnica hišne zaščite pa naj ima še svojo ročno torbico za prvo pomoč. To žrebanie ie zaradi spretne organizacije izredno hitro poteklo, zato se ie še dosti pred dvanajsto končalo. Sreča ie določila, da dobi naivišii denarni dobitek, torei 5000 lir. Pavel Gmainar, učenec ljudske šole na Ježici. sinček strojnega sta -ca. Pavel ie namreč potegnil iz bobna naivišio možno številko. 9totico. Ko so zbrani ljudje v dvorani izvedeli, komu ie sreča naklonila naviišii dobitek, so začeli viharno ploskati. Vsi so od srca pl-ivoščili malemu Pavlu, Ostale dobitke ie potem sreča precej enakomerno razdelila med podeželane in meščane. Precej smeha je povzročil neki dobitnik ki je potegnil iz bobna številko eno. Tudi drugo nai-večio nagrado, torei 3000 lir. ie dobil neki tombolski dobitnik z dežele. Po končanem žrebanju so navzočni dobitniki dobili knjige in denarne nagrade. odsotne pa oboie čaka v pisarni Socialne pomoči do 4. iuliia tl. Ljudje so z zadovoljstvom odšli proti domu in si že zdai belili glavo kako bo potekla nova bibliofilska knjižna tombola, ki io bo Socialna pomoč v kratkem razpisala in za katero.bo pripravila še vse dragocenejše knjižne dobitke. Vdor v Titov glavni slon Telesna strafa razbojniškega »maršala11 uničena. Komunisti izgubili 6000 mož, od teh 3000 mrtvih. V boju je padlo tudi 20 angloamerišiiih častnikov razen na redkih določenih mestih m % vsemi potrebnimi dokumenti, katere eo pa dobili samo sovjetski diplomati vohununi in agitatorji. Tak prazen obmejrn pas bi SSSR ustvarila tudi na svojih novih, razširjenih mejah, če bi v tej vojni zmagala in raztegnila oblast do nas, saj Ra je ustvarila leta 1939. takoj tudi vzdolž nove meje na Poljskem, Litvanskem in v Besarabiji, ter po miru s Finsko na Karelski ožini. Ker j< po vseh znakih sodeč. vsa. v tej etapi, namen boljševizma seči samo do meje Italije, ker je edina med tvojimi «zavezmki» priznala Viktorja Emanuela in njegovega mmistr-ekega predsednika maršala Badoglia, bi tvorilo tako slovensko ozemlje najbolj jugozahoden del nove^SSSR. To pomeni, da bi postalo bolj ali manj vse slovensko ozemlje mejna krajina, kajti če se ozremo po zemljevidu m izmerimo razdalje v pasovih po 50 kilometrov, nam ne ostane tako rekoč nič več. Slovenci bi bili torej v tem primeru nasiljno odseljeni z domačih tal in pregnani proč, verjetno v Sibirijo, kamor pošiljajo boljševiki navadno vse. ki fih odstranijo iz starih domov. Nase razljudeno ozemlje bi potem postalo torišče za pripravljanje bodočih novih sovjetskih osvojevalnih pohodov. torej mejna Marka ali vojna krajina v potenciranem smislu. To bi pa pomenilo ne samo uničenje Slovencev, ampak tudi naše domovine sploh. Po vsem tem nam postane mnogo boli razumljivo, zakaj komunisti v O F že zdai z brezobzirno brutalnostjo uničujejo slovenske vasi in javne naprave in zakaj jim je tudi vseeno, ali po njihovih divjanjih ostane sploh še kak Slovenec živ ali ne, V izpraznjenem mejnem pasu pozneje ne bi potrebovali ne hiš ne drugih naprav saj bi postala naša domovina neobljudena. Boj proti komunizmu zato ni ie boj za slovenski narod, ampak tudi boi za sama slovenska narodna tla. S. S. Berlin. 5. Interinf^ Mednarodni poročevalski urad poroča: Na hrvatskem področju le bilo te dni uspešno izvedeno važno podictie proti Titovim tolpam Uspeh te akciie ie predvsem v tem. da se ie posrečilo uničiti posebne oddelke tolovajskega maršala, oziroma tih tako temeljito razbiti, da so izgubili vso svoio bomo moč. V glavnem ie bila uničena pri tem preseneti jvem nemškem napadu tudi vsa Titova telesna straža. Nemškemu vodstvu ie bilo že dali časa znano, da se v nekem neprehodnem gorovju na Hrvatskem nahaja višji poveljniški štab boliševiških tolp na jugovzhodu, ki ga ščiti sama Titova telesna straža skupno z deli 1. in 6. boljševiške tolovajske divizije. Po skrbnih izvidniških akcijah so Nemci izvršili presenetljiv napad, pri katerem so se naiprei padalci oddelkov Ss> polastili nekega važnega kraja. Istočasno ie več oddelkov SS skupno s četami planinskih lovcev koncentrično prodiralo proti dotični točki. Težavno ozemlje so kljub deloma žilavemu odporu temeljito očistili, tako da so izgubili boliševiki okrog 60C0 moz od tega okoli 3000 ugotovljen* mrtvih. Nadalje ie značilno dejstvo, d« so v tolovajskem štabu zasačili cO angleških in ameriških častnikov, ki so vsi padli v boju. Poleg velikega plena orožja in municiie ie treba predvsem omeniti mnogo večinoma nepoškodovanih radijskih aparatov. Zaiete ie tudi precei živine. Da »o na zavezniški strani bojem za to tolovajsko središče pripisovali poseben pomen, nam kaže izredno intenzivna podpora, ki so io nudila tolovajem ameriška in britanska bombni, ška. lovska in oskrbovalna letala. Toda vsa pomoč letalstva ni mogla preprečiti razbitja in uničen m tolovajskega središča na Hrvatskem. Uspeh akciie ie tem veČil, ker so kliub deloma izredno hudim bojem nemške izgube izredno nizke. Gomfa novica »tcer Ljubljančanom ni popononia nova. Že nekaj dni so namreč tisti, ki zmerom vse iz »najboljšega« vira, vedo. t. j. iz londonskega radia ali pa od famozne tifljške »Stobodne Jugoslavije«, fiušliah. da * Titovim štabom nekai ni v redu. Io pot si ie torei učena gospoda sama iezik zavezala: menda vendar ne delata London in Tiflis — pardon. Tbilisi — nemško propagando? Venem dnevu 674 mož izgub Berlin. 5 6. DNB. Komunistične tolpe na zahodnem Balkanu so v srednie-slavonskih gorah izgubile v preteklem tednu v enem samem dnevu 674 mrtvih. Ukinitev prepovedi vožnje z bicik!! Sporazumno z Višjim SS in Policijskim vodio v Ljubljani in na podlagi pooblastila, danega mi z naredbo Vrhovnega komisarja na. operacijskem področju »Jadransko primorje«, odrejam: , . . . Cl. 1. S 3. VI. 1944. sta ukinjeni naredbi visokega komisarja za Luib-liansko pokrajino z dne 25. in. ivit SL. 1. št. 89-24 o ureditvi kolesarskega prometa in z dne 24. VI. 1. 1942 »Sl. L« št. 219-50 o prepovedi prometa s triciklii. Cl. 2. Ta naredba stopa v veliavo z današnjim dnem. Ljubljana. 2. junija 1944. Prezident Pokrajinske nprave div. general Rupnik s. r. • Vsak vozač kolesa ali trieiklia mora imeti prometno knjižico, ki jo izda uprava policije v Ljubljani, odnosno sreska poglavarstva v pokrajini. Prometne kniižice moraio biti potriene za tekoče leto in se dobe v Beethovnovi ulici St. 7 pri g. Nanutu. Prijava koles za leto 19M. Spričo odredbe prezidenta pokrajinske uprave z dne 2. junija 1944. opozarja uprava policiie vse lastnike koles. da prijavijo svoia kolesa za uporabo v tekočem letu po spodaj naznačenem redu: Pri redi »tračni se,plačajo naslednie pristojbine; 1. za prijavo in izpolni Im listek 1 L takse z drž. kolkom za 2 L. kar se prilepi na prijavo; 2. taik&n v gotovini 5 L; 3. za nove prometne kniižice. če so stare že izrabljene, ali za nova kolesa 5 lir. Priiflve oddajajo po vrstam redu evidenčnih tablic kole© oo 300 vsak delavnik, kakor ie označeno na oglasni deski v Beethovnovi ulici 7. Enaki predpisi veliaio tudi za tri' ciklie. ce še niso letos PTiiavleni. Ljubljana. 3. iuniia 1944. Uprava policiie. la iisis, ki spe! mislilo, do bo čez 14 dni konec... »Naši generali na bojiščih sodiio, da nemška armada še nikoli ni bila tako močna kakor danes. Sicer ne mislijo, da bomo vojno izgubili, vendar pa tudi ne vedo. kako nai bi io dobili. To ie tudi moie mnenie.« Tako Piše znani ameriški časnikar Quentin Revnolds v svoii nainoveiši knjigi »The curtain rises« (»Zastor se dviga«), izšli pred nekaj tedni v New-vorku. Danes ie to delo med najbolj branimi ameriškimi knjižnimi novostmi. V niem ie Revnolds nanizal doživljaje in pogovore z državniki, generali. vojaki in tudi nemškimi vojnimi uietnild, skratka vse kar lg v času od marca do decembra 1913. videl in slišal na svojem potovanju med Miamijem in Moskvo, z vmesnimi postajami v Palestini Tranu. Kairu, Alžiru. na Siciliji, v Salernu in Tri-nidadu. Vse te svoie doživliaie ie Revnolds zapisal in opisal na 353 straneh te svoie izredno zanimive in sodobne knjigo. Predvsem se v svoii kniigi Revnolds obrača do tistih Američanov, ki .se zmefom mislijo, da se bo Nemcna. prav kakor leta 1918 od znotraj na-vzven sama sesula. druge strani.< pravi pisec, »pa vem. da ie poslala Nemčija v zadnjih mesecih v boi nov Focke-Wulf. izvrstno letalo, in tako do zc>b oboroženo s težkim orožjem., da mu doslej še nismo mogli izdelati pri nas enakovrednega nasprotnika. Ameriški pilotie patrulj na, podmornice so mi pripovedovali, da iih ta stroj tako zastraši. da so skužaio kar nainitreie umakniti, samo da jim ni treba tvegat; borbe z njim. Razen tega vem, da imajo Nemci tudi sicer orožje ob katerem rasejo našim znanstvenikom sivi lasje.« Kdor misli, da ie to zgoli propaganda. nai izračuna, kolikokrat po dva meseca ie preteklo od jeseni 1941.. ko se ie prvič pojavila krilatica, da do čez dva meeeca vojne konec... Opozorilo Uprave policije Uprava jjolicije v Ljubljani ugotavlja. da dnevno prihajajo na. razne urade anonimne ovadbe kriminalnega in političnega značaja, katere &e v večini primerov izkažeio kot neosnovane m kot sad medsebojnih raznrtu in sovraštva. Zato policija občinstvo opo-zaria. da nobene anonimne ovadbe ne bo več jemala v poštev. »Začelo se bo še!e zdaj!« Prezidentove basede v Polhcvem giadcu V nedelio je imel Polhov Gradec praznik: doživel ie veličastno protikomunistično zborovanje, kakor iih doslej malo pomni naše podeželje. Prostor nam žal ne dopušča, da bi r>odali podrobno poročilo o pomembnem dogodku. Zato se omejujemo la na t- ovor pi-ezidenta generala Rupnika, ki ga podajamo v izčrpnem izvlečku. Prepident ie izvajal; Čutim srčno potrebo, da vas, moit zvesti čuvarji in negovalci naših lepi h slovenskih Dolomitov, prav posebno toplo pozdravim. Ne pozdravliam vas tako toplo samo zaradi tega. ker mi ie bil že od nekdaj ta preleni košček slovenske zew-lie ljub in drag. Z vsem srcem sem pri vas prav posebno zaradi tega. ker ravno po teh hribih in v teh dolinah udarjajo z zemlio in narodom zvezana zvesta slovenska srca. ki_ sp pravočasno spoznala glavneg sovražnika poštenih Slovencev. Zares; Št. Jošt si ie ustanovil prvo protikomunistično stražo. Njemu _ so sledili vsi Dolomiti s svojim središčem Polhovim gradcem in Notranjska. Odločnost, hrabrost in neutrudljiva čuječnost, ki žari iz mož iu fantov teh bregov, se ie potem hitro razširila na vse strani in se ni ustavila ne ob zapornem pasu okoli Ljubljane, ne na meiah Liublianske pokrajine. Tako krepka narodna zavest, kakor izhaia iz teh zvestih hribov, ne pozna ni-kakšnih meia. kadar gre za borbo proti komunizmu. Borbenega duha teh bregov, ki drvi v boi proti uničenju našega slovenskega naroda po židov-flko-boliševiški kugi bo moeoče ustaviti šele na meiah tega naroda brez ozira na sedanje državne razmejitve. Mora in bo na vdrl tudi tja. od koder ie komunistično zlo v tei deželi izšlo. To ie. vdrl bo tudi za zaporno črto Liubliane. Brezpogojno, brez »čet in »toda« se bo slovenski narod kier koli biva. boril z enakim navdušenjem, kot ste ■se začeli vi, in bo v tei borbi dokazal, da ie vreden zasesti svoi odgovarjajoči prostorček v družhi narodov na novo ureiene Evrope. V trdnem zaupanju v pravično '-t vodie Evropo uravnavajočega nemSkega naroda moremo mirno in z vso zagrizenostjo voditi borbo proti Vdovski '-vetovni / nadoblasti služečim Stalinovim in Titovim tolovajem in njihovim pomaga-čem, t, i. angloameriškim gangstrom. Za usneh nam iamči naše disciplinirano. hrabro in s pomočjo nemških častnikov in tndčastnikov organizirano. oboroženo in izvežbano Sloyensko Domobranstvo V zvestem bratstvu v orožiu z nemškim voiakom. ki ie najboljši vojak na svetu ie naše Domobranstvo tako it mnrsiJtnteri boi zmagovito izvoieval > in tolovaiem zadalo -uničuioče udaro. Pa to ie bil šel* začetek. Začelo se bo piav za prav šele zdai! In to tako. da bodo Titovi tolovaji oslepeli in onemeli. Pa ni samo beba proti komunizmu, ki io moramo S!ovenci z orožjem v roki izvoievatj. Rožia Previdnost ',® dopustila to strašno voino ki ie prizadela vse narode, zato. da med njimi izvede izbor onih ki so vredni ob« Ptoia. Če hoče narod — prav posebno pa majhen narod — to svoio' preizkušnjo za uveliavlienie orestati. se ne sme boriti z vso hrabrostjo samo s tvarnim orožjem. Prva stroga in breznogoina zahteva Usoda ie. da ie narod edin! Zaradi duhovne needinosti ie propadlo že mnogo in dosti večiih narodov kot smo mi. Tudi mi ne bi bili nikoli prišli v tako težak današnji položai. če bi bili edini! Toda danes ne mislimo iskati krivcev naše needinosti in ihn deliti očitkov. ker ni čas za to Sm;ičo težkega položaia. v katerem sedaj mali slovenski narod tiči. iz globine svojega, samo za usodo in bodoČMiost ljubljenega slovenskega naroda zaskrbljenega srca opominjam in rotim vse Slovence; »Bodimo edini! Pustimo vse strankarske razprtije, ki so nas toliko stale. Ne iščite nikakšnih ozkih strankarskih koristi ker to samo cepi naše sile! Bodite le častni, napram rojaku jx)štem. nesebični, na pomoč pripravljeni Slovenci! Bodite čuvarii naše narodnosti, zvesti negovalci naše skope toda vseskozi prelepe zemliice. naše ljubliere domovine. Zaupajte v neskončnega Boga in negujte z vse doživeto notranjostjo vero v Niegn! Združite svoie sile za mojim Slovenskim Domobranstvom. ki čuva vaše domačije pred boliševiškim navalom in ki ie mimo vseh strank nosilec nove vsenarodne miselnosti, katera nai nas ed’ne ul složne vodi v novo bodočnost! Bodite strpni z vsemi našimi sosedi, ki govorijo drug iezik. in iih spoštujte! Zahtevajte pa spoštovanje tudi od niih zaradi naših naporov, ki nai svetu dokažejo, da smo — čeprav po številu maihni — zaradi svoie marljivosti, nadarjenosti in poštenosti ne samo stoodstotni Evropci ampak po rasi. krvi in sposobnosti sorodni nasmi ariiskim sosedom.« V tem smislu vas. liubi moji slovenski rojaki in roiakinie. ponovno pozdravljam in vas prosim zaupaij« iu verujte v Boea in v božio Pravičnost, zauiijute v svoio zemljico in saini vasel Množica ie prezidenta večkrat prekinila z navdušenimi medklici, p® končanem govoru se mu ie Pa oddolžila z viharnim odobravanjem Nato so govorili še gg. Dore Cer-2 o 1. vodia oddelka za aktivno pro- pngando. kl le obračunal z mlačneži — —**• pisatelj Stanko K o c 1- »haia m opreznezi; _ per. ki ie poudaril, da . domobranstvo v oieuzivo: in Niuoirtj J e 1 o S n i k ki ie ugotovil da' J» po 8. septembru našel iunak slovenske krvi. ki ie zdramil kralui Matiažu. Slovenske žrtve angioameriških bomb V »Slovencu« beremo: lJri dosedanjih afroameriških letal, ekih napadih na beograjsko meslo so liašii smrt tudi naslednji Slovenci: Amalija Kovač. roi. 1893 v Liubliani. »n njena otroka Milena in tnedicinec Krsto; Radomir Krali. roien 1917 v Trstu; Srečko Strgar, roi. 1917 v Trstu: Dragotin Gril. roien 1893 v Gorici; Viktorija Veble, žena drž. svetnika dr. Andreja Vebleta, in niena hčerka Marna-Mercedes: Olga Veble, žena i.ruFranceta Vebleta. veterinarja: Jakob Benko, mehanik, roien 1912 v Jankovi; Marija Mejavšek iz Mari-^°,ra; Ivan Kavčič, akademik, sin na-» di j Prometnega ministrstva, doma * “leda: družina Verli i* Sežane, in ?.lcer,: starši Ludvik in Maria, sin pando in hčerka Vida ter niun zet ’nz. Ervin Birsa z ženo: vsi so bili skuono v isti hiši: Ludvik Kastrevc -J Niša: Loize Penkihar iz Gornje Polskave. V gostilni Gorica ie ubilo gospodarja Josipa in Judito Vodopivec iz VrtojbB pri Gorici in okoli 20 gostov. Med njimi ie bilo več Slovencev: Rudi Ferluga starejši iz Trsta: Anton Mohor, učiteli. in njegov sin Milivoj iz Maribora; Jagodič mlajši, sin trgovca iz Celia: Antoniia Ropotar iz Celia; Franc Šinkovec iz Idrije: Lešnik, mati in sin. Ti podatki seveda niso popolni ter ie bo število slovenskih žrtev pri dosedanjih letalskih napadih na Beo-rrad še zvišalo. Pri doseddiii h bombardi!aniih Niša k sreči slovenskih žrtev ni bilo. četudi »o nekatera stanovania slovenskih družin popolnoma porušena. šef Pokrajinske uprave ie določil naivišje cene povrtnini. Po njegovem odloku sme stati kila kislega zelia 4.50 Jire. kisle repe 4.20 lire. radiča o lir. čebule 6 lir. rabarbare 4 lire. petršilia t> Ur, osnaženega hrena 4 lire. špinače 8 lir berivke 6 lir. šalote 8lir. česna 8 lir. kolerabic 10 lir. Vse te naivišie cene veliaio samo za zelenjavo. pridelano v Ljubljanski pokrajini. za uvoženo zelenjavo velia namreč drug cenik. Prodajalci morajo po teh cenah prodajati osnaženo. vendar ne mokro zelenjavo. Organi policijskih stražnic bodo te oni raznašali po ljubljanskih hišah dve tiskovini, in sicer: »Hišni seznam stanovalcev« in »Seznam osebja, zaposlenega v obratih«. V prvo tiskovino mora hišni lastnik vpisati vse najemnike in podnajemnike ne dede na to. ali bivaio stalno v Liubliani ali ne. Drugo tiskovino moraio izpolniti obra-tovodie. Vanio naj vpišejo vse svoje osebie. Čez en teden bodo organi policijskih stražnic Po hišah pobirali izpolnjene tiskovine. Te tiskovine potrebuje policija za sestavo pomožnih okrožnih prijavnih kartotek in jih morajo zato hišni lastniki in obratovodie čitljivo izpolniti g črnilom. Hišni lastniki. ki teh tiskovin ne bi preieli nai prideio Donie na policijsko stražnico. Slovenski Rde?i križ prosi vse one. pri katerih šolski otroci iz ka*ere«a-lcoli vzroka niso pobrali pripravljenega .papiria. nai ga sami prinesejo v naibližio šolo. ali Slovenskemu Rdečemu križu v šolo pri sv. Jakobu. Kdor ima pripravljeno tako veliko količino papirja, da ie sam ne more nesti nai to snoroči Rdečemu križu pismeno ali telefonsko na številko 21-29 Ljubljanska vseučitiška knjižnica poziva vse one. ki so si v Univerzitetni knjižnici izposodili kniige. nai uh zanesljivo vrneio najkasneje do 10. t. m. Knjigarne, založništva in starinarji nai nikar ne kupuieio kniia z znakom Univerzitetne. Licealne. Državne ali Študijske knjižnice, temveč nai onega, ki jih prodaja. takoi priia-viio naibližjemu stražniku. Mestni zdravstveni urad opozarja lastnike vrtov, da ne smeio zelenjave zalivati z gnoinico ker utegneio pot vzročiti nalezliive bolezni. Oblast bo v bodoče naistrože nadzorovala, ali liudie to nieno opozorilo upoštevalo in kršitelje sitropo kaznovala. Mestno županstvo ponovno opozarja Ljubljančane nai v lastno korist izpol-niuieio higienske predpise o snagi po cestah in ulicah in nai smeti in odpadkov ne stresajo malomarno Po kotili ob hišah ali celo sosedo-^ pred prag. Liudie nai smeti zbirajo v zaboje in iih oddaiaio smetarjem, ali nai jih pa porabiio za gnojenje vrtov. Ljubljanska policiia opozaria kolesarje. da veliaio za vožnjo še vsi stari zakoni in odredbe in da nai se strogo ■ravnajo Po niih. Posebno nai bodo previdni ob letalskih alarmih, ko so ceste polne liudi. Vse one. ki bodo drveli Po cestah in ogrožali življenje Pešcev, bo policiia naistrože kaznovala. Ljubljanski notrošniki dobe na odrezek »Jun—67« navadne živilske nakaznice po 2 iaici. Kuoiio iih lahko do 15. t. m. v vseh mlekarnah. Eno jajce stane 4 lire. »Slagerje« iz operete »Melodije srca« se dobe_ v Matični knjigarni. Blagajna za družinske doklade ▼ Lpibliani le k.brezplačno razdelievani knjižici »Družinske doklade za delavstvo Ljubljanske pokraiine« pravkar izdala dodatek, ki vsebuie spremembe in spopolnitve PO naredbah Šefa pokrajinske uprave o osamosvojitvi blagajne in o zvišaniu družinskih doklad ®d 1. ianuaria 1914 naorei. Dodatek k knjižici dobe interesenti in imetniki kniizice brezplačno pri Zavodu za socialno zavarovanje v Liubliani. Miklošičeva c. 20 in Pri poslovalnicah zavoda v Novem mestu in Kočeviu. Osebne vesti UMRLI SOI V Ljubljani: Berta PavIetiCeva; Hermina Cigojeva; Drago C<-h, vllji poStnl kontrolor v pok.: Anica Smodejeva, dijakinja III ras. *. ženske realne gimnazije; Anton MalavaSiC, posestnik in mizarski mojster; Ivj Sivčeva; Silvester Jumiah; ZdShka Gspanova; Anton Plantan; Anton Skubic. Naše sožalja! Listek ..Družinskega tednika“ Dve roki opravita več kakor ena Znanstveniki in raziskovalci davne preteklosti so v novejšem času ugotovili presenetljivo dejstvo: prači vek je bil levičar. Razno kamnitno orodje in orožje iz prazgodovinske dobe je namreč brez izjeme narejeno tako, da ga lahkj s pridom uporabljamo samo z levico. Šele, ko se je človek naučil, uporabljati napadaluo in obrambno orožje, je prešel k desničuosti. Če se ozremo torej v .človeško razvojno zgodovino, spoznamo, da je človek sorazmerno šele malo časa desničen. Nič čudnega torej tudi ni, da je danes še 28% vsega človeštva levična. Zelo poučno je tudi spoznanje, ki ga potrjujejo praktični poskusi in dokazi, da so dojenčki obojeroču^ enako spretni, saj otrok do š-~iega, sedmega meseca uporablja enako pogosto obe roki. Vse do' svojega drugega leta otrok ne ve, kateri roki ali kateri nogi bi dal prednost. Šele od te starosti dalje prične pogosteje uporabljati desnico. Najnovejša statistika dokazuje, da je 10°/o vseh nemških šolarjev ievičnih. Pri osmih milijonih otrok do 15. leta je torej 800.000 dečkov in deklic, ki z levico pišejo, mečejo žogo in z levico nosijo žlico v usta. Šele v novejšem času se za ta problem zanima tudi javnost, posebno, ker sega vprašanje »desna ali leva« tudi v področje znanosti o podedo-vanju. Znanstveniki, ki se bavijo z zakoni podedovanja. vedo povedati, da je že Goethe pisal svoja slavna dela z levico, da je Beethoven z jevico zapisoval svoje nesmrtne melodije in da je bil tudi Bismarck levičen, saj je baje z levico podpisoval vse *ažne uredbe, pisma in državniške pogodbe. Gotovo je pa, da sla bila oba slavna slikarja Leonardo da Vinci in Adolf Menzel levična. Zanimivo je tudi, da so se ljudje že v daljnji preteklosti zavedali pred nosti obojeročnosti. Pri starih Skitih je bila raba obeh rok uzak jena, pa tudi Plato je neštetokrat j>cudarjal izredni pomen obojeročnosti. Možgani nočejo sodelovati Znanosti se moramo zahvaliti za odkritje dejstva, da le-ži govorni center v možganih na eni strani in da je v zvezi z desnico ostjo. Pri desničarju se nahaja govorni center v tretji "iihi leve možganske jjolovice. pri ljudeh, ki imajo obe roki enako spretni — so torej obojeročni — se pa tudi v desni možganski polovici razvije še en govorni center. Prav tako znanost uči, da se govor in ročnost razvijata hkrati in v tesni zvezi. Pri otroku lahko dokažemo, da sta naznačena v obeh možganskih polovicah oba govorna centra, in samo okoliščina, da postane otrok desničen pospeši razvoj levega govornega centra. Desni center ostane pa nerazvit ali okrnjen. Z vajo in z rabo levice pa tudi ta okrnjeni govorni center spet lahko obudimo v življenje. Mnogi znanstveniki so zato mnenja, da obojeročnost ni samo izrednega praktičnega pomena, temveč da tudi človekove duševne zmožnosti zelo dvigne in pospeši. Neka triletna deklica, desničarka, je po ošpicah zbolela za ohromelostjo desne roke. Hkrati je tudi čisto nehala govoriti, kakor da bi obnemela. Morala je torej pričeti uporabljati levico, obenem se je pa morala tudi čisto iznova učiti govoriti. Če bi bilo to dekletce od najnežnejšega detinstva uporabljalo obe roki, bi bil tudi desni govorni center razvil in se ji ne bi bilo treba iznova učiti govoriti. Obojeročnost je torej v takšnih primerili nedvomno izredno praktična, zato ni (Gl. začetek v prejšnji številki!) Odločilni boi se je bil daleč od egiptovskih meja, zato sta se kralj in kraljica počutila v Aleksandriji, kamor sta se bila zatekla, še dokaj varna. Vendar sta vedela, da ni več daleč dan, ko bo pridrl Oktavijan s sv ’o "'nagovito armado tudi semkaj. Antonij in Kleopatra sta skušala strah pred smrtjo utopiti v razkošnih gostijah, ki so imele pečat edinstvenosti. Antonij se je nekaj časa Kleopatre ogibal, sluteč, da je ona nehote uničila njegovo življenje. Vendar je v njem vseeno zmagala pravičnost. Spoznal je, da Kleopatra ne more biti drugačna in da tudi drugače ne bi bila mogla ravnati. Spet je podlegel njenemu demonskemu vplivu. Spet so Egipčani videli svojo kraljico združeno z rimskim vojskovodjem, slavečo čudovite gostije, ki so se zdaj imenovale .Pojedine tovarišev v smrti". Vsi udeleženci so si morali namreč obljubiti, da bodo prostovoljno šli v smrt, ko boste umrla kralj in kraljica... To so bili tedni, ko je hodila Kleo- čudno, če si mnoge kulturne države prizadevajo, da bi rabo obeh rok uzakonile. Razum raste Zakaj so pa torej nekateri ljudje že od rojstva izrazito levični? Berlinski znanstvenik dr. Giillner razlaga to dejslvo takole: »Levičnost je pogosto posledica nesomerno razvite aorte — žile dovodnice — ali pa posledica lege še nerojenega otroka, neredko pa tudi posledica nevsakdanje razvitih mož-gau, Deaničnost namreč ustreza govor- Danes se mi je pripetilo nekaj, kar me je po pravici spravilo v jezo. Sicer sem pa prepričan, da se tudi vi v podobnem primeru ne bi smejali. Najprej moram povedati, da sem pošten Bazelčan. V tem mestu sem se rodil, tu obiskoval šole, zrasel, dobil službo v neki veliki trgovini in si nabral v teku let precej znancev in prijateljev. Skratka, sem v mestu precej znana osebnost. Neko dopoldne sem odšel v mesto na nakupovanje, drugi dan sem namreč mislil nastopiti svoj počitniški dopust. Pri Trgovinski banki sem čakal na tramvaj, da bi se z njim odpeljal proti domu. Zdajci je stopil predme neki precej debelušen gospod z naočniki in me nagovoril, rekoč: »Prosim, povejte mi, po kateri cesti pridem do hotela ,Treh cesarjev*. Sem namreč tujec in sem zgrešil pravo cesto.« Radevolje sem gospodu pokazal smer, v kateri mora iti, šel še do vogala z njim in se potem poslovil. Gospod se mi je zahvalil in odšel. Komaj sem pa naredil sto korakov, je mož prihitel za menoj, se postavil predme in ves razburjen izdavil: »Mladi mož, pravkar sem opazil, da mi manjka dragocena briljantna ;.a-potjka, ki sem jo nosil na ovratnici. Nekaj trenutkov prej, preden sem vas nagovoril, sem jo še imel.« Čutil sem, kako me je oblila rdečica. Sprva sploh nisem vedel, kaj naj možu na to odgovorim, potem sem mu pa nekoliko jezno dejal: »Zelo žal mi je, gospod, a vaše zaponke prav gotovo nisem videl.« Debeluh se je pa še bolj razburil in začel celo trditi, da mu je dragocena zaponka izginila tedaj, ko je govoril z menoj. Zdaj sem se zavedel, kaj mož prav za prav misli. Nesramnež kratko in malo trdi, da sem mu zaponko ukradel. Takoj nato sem opazil, da so se že začeli poleg naju ustavljati ljudje in naju radovedno motriti, zakaj se pričkava. »Kaj se je zgodilo?« so začeli izpraševati drug drugega. »Temu gospodu je nekdo ukradel dragoceno briljantno zaponko.« je zašepetal nekdo izmed njih. Ostali so najprej ostrmeli, potem me pa pričeli pozorneje gledati. Iz oči sem jim bral, da so me vsi po vrst; dolžili tatvine. Sicer sem pa med njimi oj>azil tudi nekaj znanih obrazov, ki go se mi škodoželjno smejali in mi gotovo od srca privoščili, da sem zašel v tako neroden položaj. Na vse načine sem se branil obdol-žitve in zagotavljal, da debeluhove zaponke še videl nisem. A opazil sem, da mi nihče ne verjame. K sreči je tedaj prišel po cesti stražnik in seveda takoj stopil k nama. Ko sva mu z debeluhom povedala, za kaj gre, naju je oba jrovabil na bližnjo stražnico. Cela vrsta radovednih ljudi nama je sledila. Čeprav sem bil trdno prepričan, da se bo na stražnici izkazala moja nedolžnost, mi je bilo neznansko nerodno. Saj so vsi ti ljudje videli v meni tatu. Prišedšega na stražnico, so me takoj zaslišali in pregledali. Debeluh je še zmerom trdil, da mu je zaponka iz- patra iz ječe v ječo, kjer so morali pred njenimi očmi na smrt obsojeni piti strup, ali se pustiti pičiti strupenim kačam, samo da je vladarica videla, kateri način smrti je najlažji in najmanj iznakazi telo. Kleopatra je hotela namreč še po smrti ohrani.. svojo bajno lepoto. Kraljevski pogum in hkrati človeški strah pred bolečinami sta se združila v tej nesrečni ženi in jo gnala po tej strašni poti trpljenja iz ječe v ječo. Kajpak nas bo čudno presunilo spoznanje, da je lahko ta lepa ženska hladnokrvno ogledovala smrtne muke drugih, ne bi bi ji bile ganile srce. Vendar ne smemo pozabiti, da tedaj ženske niso bile tako občutljive kakor dandanes in da so njega dni Rimljanke najbolj uživale pri krvavih borbah gladiatorjev v Koloseju... Bližal se je dan, ko Oktavijan ni bil več daleč od Aleksandrije. Kleopatra se je zatekla v kraljevsko grobnico, stolpičasto zgradbo, ki so ji spodaj zazidali vrata. Antonij je nameraval pasti v boju. Dobil ja bil napačno obvestilo, da je Kleopatra že mrtva, zato se je odločil, da bo takoj nemu centru v levi polovici možgan, pri izrazitih levičarjih je pa govorni center v desni polovici možgan bolje razvit kakor v levi.« Če je otrok izrazito levičen, ga nikakor ne smemo prezgodaj navijati, da bi uporabljal desnico, ker utegne to tako škodovati njegovemu duševnemu razvoju, da začne jecljati. Levičarji tako pozneje prično uporabljati tudi desnico, razen tega pa z navajanjem k desničnosti otroku bolj škodimo kakor koristimo., ginila tedaj, ko je govoril z menoj. Stražnik, ki me je zasliševal, j- zdajci omenil, da je morda briljantno zaponko pozabil v hotelu in da bi bilo najboljše, če bi telefonirali vratarju. Iz hotela smo čez nekaj minut res dobili odgovor, da leži zaponka v debeluhovi sobi na kavču. Debeli gospod je zdajci postal sladek. da se je kar cedilo. Opravičeval se je na vso moč. V meni se je pa prav za prav šele tedaj dvignil val ogorčenja. Ali me ni ta človek pred vsemi ljudmi obdolžil tatvine? Ali me ni tako pred znanci, ki bodo gotovo o tein povedali doma, osramotil in oblatil? Kdo bo tem ljudem povedal, da sem nedolžen in da sem torej še zmerom poštenjak? Jezen sem zalučal debeluhu v obraz: »Alj se zavedate, da to, kar ste zakrivili, ne morete popraviti z opravičevanjem?« Stražnik je potegnil z menoj in debeluhu povedal, da mora v bodoče bolje paziti, preden koga obdolži tatvine. Tedaj se je debeluhu posvetilo v glavi. Potegnil je iz žepa debelo denarnico in izjavil, da se mi bo skušal 8 primerno vsoto denarja oddolžiti. Potem je s svojimi debelimi prsti nekaj časa šaril med stotaki in tisočaki. Naposled je v moje veliko začudenje porinil predme cel kup stotakov in se mi prijazno nasmehnil, rekoč, naj jih vzamem. Iztegnil sem roko — in e prebudil. Od razburjenja sem imel potno čelo. * In zdaj preberite še enkrat naslov in povejte: ali imam prav ali ne?. Naš vit NAGELJ Napisal Josip Štrekelj Ako poznate kraške kmečke hiše, pač veste, da so vse enonadstropne, zaradi burie obrnjene s pročeljem na jug in s stopniščem do nadstropja od zunaj na gank (mostovž). ki ie vzdolž cele hiše. Iz mostovža vodiio vrata v posamezne spalnice. V pritličju ie kuhinja in izba. pri večjih kmetijah in hišah pa še kak drugi prostor kot shramba gospodinjskih potrebščin in manjšega gospodarskega orodia. ponekod tudi vinska klet. Nad ognjiščem v kuhinji je napa. da sopara in dim odhajata v dimnik. V pročelju nape so po velikosti razvrščeni lonci. Sklede so na steni kuhinje v sVledniku žlice tam blizu v pločevinastem žličniku. Svetlo bliščeče bakrene ookrivače in medene zajemalke na vešalu. V sredi nad ognjiščem je kolačasta veriga s končno babo. Na to obešajo Po potrebi manjši kotel za segrevanje vode ali za kuhanje polente, večjega Pa za kuhanje luga ob žehli in za kuhame krme prašičem. Zame ie tu naiboli zanimiv gank. narodu tudi. saj poje: »Na panku ie stala, ie pušelc kazala« itd. Zanimiv je pa zaradi cvetlic, po večini večletnih rdečih pristnih kraških nageljnov, ki polnijo držaj od kraja do konca. Dokler niso uvažali tulih vrst nageljnov v Trst. ie bila Kraševcem goiitev nageljnov tudi donosna. Iz izkupička prodanega cvetja 60 gospodinje nabavljale potrebščine za hišo. Naiboli so šli v prodaj pozimi ob času pustnih ple- umrl. Vrgel se je na svoj meč. Tedaj je pa izvedel, da njegova žena še živi. Vsega okrvavljenega so sužnje potegnile v stolp. Kleopatra je v silni boli odkrila svoje prsi in v njenem naročju je Antonij izdihnil. Kleopatrin načrt, da bi takoj nato umrla, je Oktavijan spretno preprečil. Poslal ji je nekega Egipčana, ki je kdaj že bil njegov zaupnik, kot mirovnega posredovalca. Kleopatra je mislila, da jo bo Egipčan rešil, prepozno je spoznalr, da je izaajalec. Dal jo je zapreti. Nekdanja kraljica je pravilno slutila,_ kaj namerava z njo Oktavijan. Vedela je, da jo hoče v triumfalnem sprevodu voziti po rimskih ulicah v zasmeh in zabavo krvoločnim mjpžicam. Tega veselja mu pa ponosna lepotica ni hotela privoščiti. Če je bil Oktavijan prekanjen, mu je zdaj Kleopatra dokazala, da mu je kos. Lepa Egipčanka je še poslednji-krat v svojem življenju pokazala svetu svoj čudoviti igralski dar. Kmalu je bil Oktavijan prepričan, da Kleopatra trepeta za svoje življenje in da bi bila zadovoljna, če bi mogla živeti kje v ozadju, daleč od prestola, slave in burnih doživljajev, ki so dotlej polnili njeno življenje. In prav zato ji je velikodušno in prizanesljivo dovolil nekaj svoboščin, tako da ja sov. Ta vrsta nageljnov cvete namreJ stalno celo leto Ob prav hudem mrazu jih prenesejo v notranjost hiša sicer j)a so vedno im gar.ku. Od kdai so ti nageljni na Krasu, ni znano P« pripovedovanju že davno umrlih babic se ve le toliko, da so iih že niih babice gojile. Gorenjski viseči nageli ie prvi oni-sal in javil svetu pred nekako l>0. leti naš vrtnarski strokovnjak g. Herzman-skv v nemški vrtnarski reviji in istočasno ie tudi poslal sadike nemškemu vrtnarskemu društvu v Berlin. Ta ia lep in tudi bujno cvete, pa žal suma enkrat v juniju, potem počiva v siromašni obleki leto dui. Tudi pravijo (tega pa nisem poskusil, zakai. kar no preizkušam ne dam v javnost) da ia domotožen, zaradi česar ga ie potreba poslati po odcveteniu v goreniskj zrak na letjvišče. sicer da opeša in usahne. Iz lastne skušnje pa vem, da k raški rdeči nageli. ki ga lahko gojimo viseče. ali pokonci ob Spalirnem ogrodju, uspeva v ^akem kraiu in tudi v megleni Liubliani. dasi mora tu prebit; štiri do pet mesecev v notranjosti hiše. Po možnosti ga tukaj postavimo preko zime na svetlo v bližino okna. kjer ne zmrzuje, vendar ne v zakurjen prostor in v temo, da se v rasti ne pretegne. Ne samo celo pomlad in poletie. ampak tudi pozimi nam ta nageli daje stalno boli vonjave cvete, kakor drugi, umetno gojeni pod steklom tujega porekla. Nageljnov ie mnogo vrst in še več zvrsti. So enoletni, dvoletni iri mnogoletni. Enoletne in dvoletne razmnožujemo s semenom, večletne pa tu in tam z grebenicaini. vobče pa s potaknjenci. Te dobimo iz odganjkov na cvetnih palčicah, pa tudi niže doli na steblih. Nairaie se primeio. ako iih iz palčic in stebla odčesnetno. pa še raje konci daljših odganjkov, ki iih iztr «.mo. Sadimo iih na plitvo, da ravno ne popadejo zakai čim bliže je spodnji del površja, tem ugodnejše je. V pripravljeno osnažer-' posodo vložimo lahko peščeno humozno zemljo. vrhu te na za prst debelo plast izpranega rečnega peska, Por-ek ie zdravilo tem siroticam Pred sajenjem odrežemo liste, ki bi segali v zemlio. Nekateri tudi skraišaio vrhnie lisle. Prav tako tudi precenijo na dvoie spodnji člen in v odnrlo rano vložiio drobec peska ali droben klinček, kar pa ni ravno nujno. Vlacanie ovsenega zrna v spodnji precep v mneniu. da oves odstopi korenine nasielimi in drugim cvetlicam, ki iih razmnožujemo s podtaknjen«, ie nesmisel in prazna bajka. Potaknjence ne zalivamo, ampak iih po potrebi le malenkostno poškropimo. da ie zemlja vlažna. V mokri, blatni zemlji zgniieio. Ako v globokeiše nosode vložimo le toliko zemlie in vrhu plaši peska da posajeni potaknienei ne segajo preko roba in če pokrijemo posodo z oslepelo šipo (namazano z apnom ali z glino) da zabraniuieio pripeko sončnih žarkov, ie uspeh še ugodnejšL Popravek V preišnH številki našega lista smo priobčili članek pod naslovom: »Trcb-liftnie zarodka na sadnem drevju«. V tem članku se ie vrinila pomola. Da bi se besedišče pravilno bralo, prosimo, da v drugem odstavku tega članka vrsta 18 in 19 črtate besedi: na češnjah. Usnjene izdelke barvajte le a specialno barvo ki usnju ne škoduje. Efaks — Napoleonov trg Kazniva dejanja zoper varnost lastnine (rop, tatvina itd.) se po čl. 3 naredbe Vrhovnega komisarja za operacijsko pod-očje JadransKO primorje z dne 19. okt. 1943, Sl. list St. 292/91, kaznujejo z denarno in zaporno, v težjih primerih pa tudi s smrtno kaznijo. Rop in tatvino, izvršeno med letalskim alarmom ali celo med letalskim napadom, je smatrati kot najtežji zločin. Kazniva dejanja sodi po.ebno sedišče za javno varnost po kratkem postopku. mogla biti celo v zvezi z zunanjim svetom. Tedaj je pa lepega dne treščila vanj kakor strela z jasnega novica, da je nekdo prinesel Kleopatri košarico fig in da se je bivša kraljica zastrupila z njimi. Ko je mlai‘i cesar poslal k lepi jetnici svoje častnike, je bila Kleopatra že mrtva. Ena njenih suženj si je s poslednjimi močmi prizadevala, da bi ji naravnala dia-dem na glavi. »Lepe reči se tu gode!« je razjarjeno vzkliknil mladi Rimljan. »Da, čudovite, vredne vnukinje toliko kraljev,« je odgovorila sužnja in se nato mrtva zgrudila poleg svoje vladarice. O Kleopatrini smrti se pletejo vse mogoče legende, toda pravega vzroka še doslej ne vemo. Nekateri mislijo, da je bila pod figami skrita strupena kača aspis, ki je nje ugriz po Kleopatrini sodbi povzročil smrt brez bolečin. Ker pa na vladaričinem telesu niso rasli prav nobenega ugriza, nobenega zbodljaja, madeža ali ranice, nam je njena smrt še danes skrivnost. Ko je umrla, ji je bilo osem in trideset let, minilo je bilo torej sedemnajst let, odkar je bila prvič videla Cezarja. Njenega sina Cezariona j-dal v.~j.vijan na skrivaj umoriti. ANTONIJ IN KLEOPATRA Ljubezensko življenje najslavnejše slaroveike vladarice švicarski napisal Gion DRUŽINSKI TEDNIK Križanka štev. 14 1 234 5 6 7 8 9 POMEN BESED Vodoravno: 1. Nakit. Prislov kraja. — 2. Se prisesa na svojo žrtev. Španski narodni junak. — 3. Kmet je bil v njem le redek gost. Žensko ime. — 4. živi od dogodkov. — 5. Glavni števnik. Vsakdo si ga želi. Nikalnica. — 6. Strežaj. — 7. Gradbena oblika. Poljska cvetlica. — 8. Nasilna tatvina. V njem si vse dobil, kar si želel. — 9. Medmet. Evropska prestolnica. Navpično: 1. Glasbena kratica. Burgerjeva balada. — 2. Ljudski rek ga spravlja v zvezo s steno. Del orožja. — 3. Polet. Orožje. — 4. Vojska mu ne more kaj vzeti. — 5. Pesnitev. Klic. Oblika pomožnega glagola. — C. Izletna točka v okolici Trsta. — 7. Kovir. .. Določa tr~--o snovi. — 8. Nepriljubljen gospodar. Tatarski vladar. — 9. Boljše, da ga daš, kakor da ga dobiš. Svetil je starim; Egipčanom. Obneslo se je... Angleški zdravnik Dundsdale. ki je cepil rusko carico Kalarino U., je dobil za svojo spretnost kaj Čedno nagrado: carica mu je izplačala nagrado v Tišini 000.000 lir, razen tega je dobil življenjsko rento v vrednosti 100 tisoč lir na leto. Tudi kar k časti tiče, ga ni pozabila. Podelila mu je plemstvo in ga imenovala za državnega svetnika. V eni sami uri... Neki kanadski znanstvenik je izračuna), da se v eni saini uri na vsem svetu rodi povprečno 5000 otrok, da ljudje napišejo v eni sami uri četrt milijona pisem in razglednic, da lovci ustrel« 30.000 živali in da ljudje v šestedestib minutah 198.000krat prekršijo zakon postave. Hamburger Illustrierte Sok pozabljenja V Mehiki raste svojevrstna rastlina Sinicuichi. katere sok ima to moc. da oneea, ki ea nekai požirkov izpite, tako temeljito omami, da pozabi celo Rešitev križanke st. 13 Vodoravno: 1. boben; loj. — 2. iti; Irena. — 3. ta; očenaš. — 4. vas; ko. — 5. kap; bik. — 6. od; sad, — 7. poleno; ej. — 8. anoda; oje. — 9. Ren; junak. Navpično: 1. bit; kipar. — 2. otava; one. — 3. bi; Apolon. — 4. os; ded. — 5. nič; naj. — 6. rek; so. — 7. lenoba; on. — 8. ona; ideja. — 9. jašek; jek. VSE SE 3E ZAROTILO PROTI MALEMU MUKU. MATI NARAVAMA 3E OB* DARILA S PREČUDNO MAJHNO POSTAVICO IN K.L3UB TEMU, DA JE IMEL ŽE ŠESTNAJST LET 7E. BIL ŠE VEDNO MAJHEN, UMRLI SO MU STARCI IN Za nameček.. ■ J fr VRtfLI IZ MI5E .50QA SE HUDOBNI SORODNIKI TUDI ZAME MORA ' BITI NEVOE NA SVE> j-ukotič Ex,y— ŽALOSTEN MUK. P« BRAL SVOJO PALIČICO. .. »N Sl OČISTIL PLAŠČEK IN NAPOTIL SE JE V SVET. DIAMANT! BOqAT SEM POSTALI .. .KAR SE 7E NEKA1 ZA BLIŠČALO PED NJJIM. HODIL 3E POD ZC,0* ČIM 30NCEM ... POZNO HAŠCEVANJE Zgodba iz življenja iskalcev diamantov Napisal G. H. Kerzl Za mizo pred pivnico, ki se je ošabno imenovala bar, so nekega večera sedeli trije možje. Na glavah so imelj sombrere, na škornjih srebrne ostroge, ob bokih pa težke revolverje. Eden izmed njih je bil videti zelo premožen, posebno zanimiv je bil pa njegov obraz, po’ globokih brazgotin, ki ga pa niso kazile, temveč ga delale drznega in pogumnega. »T. si gotovo mnogo zanimivega do-živel?« ga je vprašai mož, ki je sedel na njegovi desnici, in pokazal na njegov obraz. »Da, mnogo, a vse se je srečno končalo in danes sem zadovoljen. Zdaj se mi je posrečilo' doseči, da mi ni treba več delati na diamantnih poljih, temveč lahko neskrbno živim v mestu. Moral sem pa dolgo težko delati in varčevali, večkrat sem tvegal življenje, a to pač doleti vsakogar, kdor se je odločil za tako tvegan poklic. Zdaj sem si nadel samo še to nalogo, da najdem moža, ki se mu imam zahvaliti za brazgotine na obrazu. Polovico svojsga premoženja bi dal, če bi lopova dobil.« »Ali nam ne bi hoteli povedati svoje zgodbe, caballero?« »Če vas zanima, prav rad Pred dvajsetimi leti sem začel na diamantnem polju iskati diamante. Nise..* ; j1 drugega ko motiko in dve zdrave rok<5. Dobro veste, da mi ni bilo z rožicami postlano. Delal sem od jutra do večera, doživljal pa sama razočaranja. Zmerom sem upal, da bom lepega dne našel dragulje, a naposled sem spoznal, da sem_v tem svojem upanju zašel do vratu v dolgove. A nekaterim se naposled le posreči najti bogato diamantno polje — le škoda, da so tedaj po večini vsi že preveč zgarani, da bi še vzdržali. Tedaj ga prodajo »a nekaj počenih grošev, samo da »e rešijo upnikov, ki jih dan za dnem nadlegujejo. Nekega dne se mi je nasmehnila sreča. Našel sem tri diamante, vredne eelo premoženje. Odšel sem v mesto, da bi jih prodal, * denarjem poplačal svoje dolgove in si nabavil potrebne stroje in delavce, da bi s njimi potem začel izkoriščati polje. To }e bilo pred petim] leti. Prišel sem z diamanti v mesto in se ustavil prav v baru, ▼ katerem zdaj sedimo. Ker tem imel pri sebi 5e nekaj denarja, sem najprej hotel pošteno ^preživeti noč. Whiskija nisem bil več vajen in »e mi je zato že po nekaj kozarcih tako razvezal jezik, da sem pri omizju ^ovedioiev. V ostale tri luknje v magacinu sem spravil diamante.« »Ca rambaf« je zavpil eden od tro- fice in udaril s pest jo po mizi. Potem e prestrašeno pogledal pripovedovalcu ▼ obraz. Le-ta Je počasi vstal. »Zdaj vem, komu se imam zahvaliti ca iznakaženi obraz,« je dejal s priprtimi očmi. 8e preden Je oni utegnil zbežati, je potegnil revolver in ga ustrelil. Tokrat je prav dobro videl cilj in ga tildi zadel. Nato je skočil na konja in odjezdil v tenid Nenavadna oporoka Neko ameriško sodišče so je moralo pred kratkim resno ukvarjati z vprašanjem, ali je bi) dolarski milijonar Henry Whiting pri zdravi pameti, ko je napisal svojo oporoko, ali je bil pa morda že na robu blaznosti. Sodnikom se žal ni posrečilo dognati, kaj je bilo z njegovimi možgani, ko je vzel v roke pero in prepisa] iz nekega telefonskega imenika nekai tisoč imen samih neznanih ljudi in jih določil za dediče svojega ogromnega premoženja. Zlobni jeziki pa vedo pripomniti, da je bil morda možak le prepameten, da bi zapustil težke dolarje svojim sorodnikom, ki »o menda že težko •»-kali, Itdaj se bo umaknil Da drogi n«t. Hamburger lllMttieM »Nu, da, tudi dohodkov bo več.« lydija se je ozrla navzdol po parku, polnem starodavnega drevja in Zanimivih kotičkov, toda ne ona nc njena hči nista videli prirodne lepote, ki ju je obdajala. V vsem sta zrli le dolgočasje. Potem sta se napotili spet nazaj proti graščini in sta prišli na dvorišče prav v trenutku, ko se je tudi Lojze Bregant vrnil s pošte. Prožno je skočil s sedla in izročil konja čakajočemu Antoineu, da ga odpelje v hlev. Zavzeto je pogledal svojo ženo in dejal: »V tej obleki si zares lepa, Lydijal Sijajno!« Srečno smehljaje se ga je pogledala in mu ponudila roko v poljub. .Dvorjenje ji je bilo najvišje zadoščenje. Nato je dejala: »Z Vero sva pravkar govorili o nujni potrebi, da se loti vztrajnega učenja, Samo kako naj to storimo? )az sama si ne upam prevzeti odgovornosti za pouk.« »Počakaj, da se vrnem iz Ljubljane,« je rekel Bregant. »Ona druga bo nemara dobila učiteljico. Potem bo mogla biti tudi Vera deležna njenega pouka.« To je Lydijo prav tako razveselilo, kakor upanje na nov dohodek, zato je dejala: »Da bi le bilo takol Mi moramo tako varčevati.« Lojze se je zbal, da bo žena spet pričela vzdihovati, zato je rekel, da mora nemudoma v svojo sobo, kjer bo napisal nekaj pisem Vera je odšla na svoje igrišče, Lydi',a pa v svoj salon. Anetie je prišla k njej in jo vprašala po njenih željah. Gospa ni imela nobenih želja, zahotelo pa se ji je klepetati z Anetio. Pripovedovala ji je o deklici, ki bo prišla na grad, a sobarica je pričela milo tožiti nad grenko usodo, ki sili njeno lepo markizo, da mora jemati za denar v vzgojo tuje olroke. Prej je sprejemala graščina markijev du Beau-champsovih samo odlične povabljene goste, ne penzionare. Toda tokrat se, »{epa markiza« ni strinjala z Aneiti-nim vzdihovanjem. Zavrnila jo je celo bolj ostro, kakor bi bilo mogoče pričakovati. Toda mala bodica je le ostala v njeni duši po tistih Anettinih besedah. Starka je bila seveda, kakor vselej, kadar njena gospodarica z nio ni soglašala, užaljena in zagrenjena. Lydtja je to opazila in jo objela. To je pomagalo. In vneto sta razpravljali gospodinja in služabnica dalje o spoaoonosti in nespodobnosti prihoda male tuje deklice. X1 Lojze Bregant se je odpeljal s svojo slaro kočijo, pred katero je najemnik pripregel svoje konje, na najbhžjo železniško postajo, od koder se je napotil najprej v Nantes. Šele tam je stopil v brzovlak, ki je bil namenjen v Pariz. V Parizu se je ustavil le toliko, kolikor je bilo potrebno, da je presedel na Orient Express in na ljubljanski glavni postaji ga je že Čakal bratranec Fran s svojim avtomobilom. Odpeljala sta se v vilo, a spotoma sia spregovorila samo n ,aj nepomembnih besed o Lojzetovem potovanju m splošnih razmerah. Stvari, zamdi katere sta se sešla, se nista dotaknila. V veži vile ju je pričakala »teta Marjana«, in ko je Lojze izvedel, da je njegova sestrična, je dejal smeje se: »Zelo žalostno je, da sem .-isto pozabi! na to sorodstvo. Marjano! Sele zdaj se pričenjam rahlo spominjati no neko sestrično Marjano tam pred davnimi leti, ki je bila že odrasla gospa, ROMAN D V L I H ko sem jaz še trgal hlače po šolskih klopeh.« »Da, da, tista sestrična sem jaz,« je dejala Marjana Sušnikova. »Pa to ni nič žalostno če si pozabi! namč. Tudi jaz bi bila pozabila nate, če mi Fran ne bi bil govoril o tebi.« »Potem bi mi bil moral Fran tudi o tebi govoriti,« je rekel Lojze. »Saj vendar veš, kako poredkoma sva se videla,« je dejal Fran. »Dobro!« je vzkliknil Lojze. »Zdaj, ko smo se spet spoznali, se ne bomo pozabili, saj smo mi trije še edini ostanek nekoč na široko razčlenjene Bregantove rodovine.« »Da, edini,« ie dejala Marjana. »Toda medtem ko sta vidva prava bratranca, sem vama jaz le polsestričrio.« »Samo, da je tvoje srce bregantov-sko!« se je pošalil Lojze. »In zdaj osm-uješ Franu gospodinjstvo? »Da, ker mi je mož umri in sem se počutila odveč na svetu, sem prišla k njemu, da vsaj z nečim koristnim izpolnim svoja zadnja leta.« »jv,,, pa je tvoja 1. erka?« je nenadoma vprašal Lojze Frana. Franov obraz se je živčno zganil, Marjana je pa »ovedala, da je šla mala k počitku. »Seveda,« je dejal Lojze, »pozabil sem, da je že tako pozno, da morajo otroci biti v postelji. Zanimam pa se seveda zanjo, ker imom tudi sam tako hčerko.« Fran je zdaj naglo prekinil razgovor in poklical slugo, da odnese Lojzetove stvari v njegovo sobo in jo njemu samemu pokaže. Ko se je Lojze nato umil in preoblekel, je prišel v jedilnico, kjer sia go Fran in Marjana že pričakovala. Pri večerji so govorili večinoma le o Lojzetovem življenju v daljni francoski Bretaniji, ta pa je pripovedoval o svojih zadevah s takim humorjem, do se je celo Fran moral včasih zasmejati. »Kakor se mi zdi, si ne beliš preveč las s svojim položajem, čeprav menda ni najsijajnejši,« je dejal. »Ne, za tragiko hvala Bogu nisem bil rojen,« je povedal Lojze. »Kakor sem ti že pisal, se počutim v svojem novem položaju srečnejšega, kakor sem se prej. Biti bogat, trošiti denar, obdajati sc z zajedalci in priskledniki, letati z zabave na zabavo in igrati gospoda velike družbe, vse to je teže kakor bi si človek mogel zamišljati. Prvič v svojem življenju sem zdaj deležen blagodejnega miru. Celo neprestano vzdihovanje moje žene, ki se v novi položaj ne more vživeti, me ne vrže iz ravnotežja. Toda počasi se bo tudi ona privadila življenja na deželi. Stari grad Beauchampsovih leži v zares idilični okolici, sredi romantično podivjanega parka, ki vzbuja pesniške navdihe. Kadar jaham na svojem konju, se počutim kakor kralj. Nič več nisem tisti nekdanji nesrečni Lojze Bregant, ki se je moral ukvarjati s tisoč neumnimi zadevami. Vidita, postati reven torej ni tako zelo hudol Hujše bi bilo, če bi se bil moral zateči s svojo družinico v kako malo najeto stanovanje v Parizu. Ko bo Lydija nehala vzdihovati, bom najsrečnejši človek.« »Veseli me, da si postal tako skromen!« je vzkliknil Fran. »Nu, dragi Fran, nekaj malih želja imam ldjub temu še vedno,« je dejal Lojze. »Toda trdno upam, da mi boš do njih uresničenja pomagal pjrav ti, oziroma tisto dekletce.« »O tem bova govorila pozneje, Lojze!« je rekel Fran. »Kakor želiš, Fran,« ie odgovoril Lojze. »Prav z veseljem se prepustim ta trenutek uživanju teh sijajnih belušev, kakršnih v naši Bretanji ne bi našel. Vsa čast tvoji kuharski umetnosti, Marjanal« Marjana je bila srečna s to pohvalo in ie Lojzetu vedno znova ponujala jedila. Mimo tega jo je bratrančeva vedrina osvobojevala bo-jaZhi, ki so jo prej prevzemale zaradi bodoče usode mate Sonje Ta Lojze Bregant se ji je dozdeval najboljše zagotovilo, da bo dekl-ice pri njem v dobrih rokah. Tako so obsedeli vsi trije dolgo pri večerji, ki tisti dan ni bila tako tiha in dolgočasna, kakor sicer, ko sta sedela za mizo samo Fran in Marjana. Ko pa je prišla na mizo še črna kava, sta se oba Breganta umaknila v Franovo delovno sobo, Marjana pa se je od njiju poslovila, da odide k počitku. »Upam,« je dejal Fran svojemu bratrancu, »da od potovanja nisi tako utrujen, da se ne bi mogla še pogovoriti o najinih zadevah? Ce pa si, odloživa na jutril« »Preteklo noč sem prespal v spalnem vozu in sem docela spočit,« je rekel Lojze. »Dobro,« je dejal Fran »potem moreva takoj preiti na samo jedro za- OK V 4 R SI 2r& SLIKE, FOTOGRAFIJE. GOBELINE KLEIN LJUBLJANA, Wolfova 4 deve. Prišel ši k meni zato, da prevzameš dekletce, o katerem sva si pisala. Če tega ne bi bilo, se ne bi bil pripeljal tako daleč. Ali si torej sporazumen?« »Na vsak način, Frani« je .vzkliknil Lojze.- »Kakor se mi zdi, gre za siroto brez staršev, kajti od tako. mladih otrok se živi starši ne ločijo.« Fran je nekaj časa topo zrl v dim svoje cigare, nato je rekel: »Ne, ni sirota. Deklica je — moja hči.« Začudeno in osuplo ga ie Lojze pogledal. »Tvoja hči Sonja?« »Da, Sonja.« »Ti se hočeš od nje ločiti?« »Moram se.« »Zakaj neki?« »To ti hočem povedati,« je dejal Fran in vrgel ostanek cigare v pepelnik. »Toda razen svoji ženi ne smeš tega nikomur zaupati, tudi ne Sonji! Ona sama ne sme tega nikoli izvedeti. Ali mi moreš to obljubiti?« »Brez skrbi, Frani« »Dobrol Poslušaj torej! To, kar ti bom povedal, mi ne bo lahko, toda ti morajl vedeti, da me bos razumel. Ti veš, da sem se od svoje žene l ičil. Storil sem to zaradi tega, keT me ie zapustila in odšla z drugim. Ljubila ga je še preden je spoznala mene. To sem izvedel seveda šele pozneje. Z menoj se je omožila samo zato, ker sem bil bogat. Sedem let sem bil deležen lažne sreče — sreče, ki je bila zgrajena na prevari in hlimbi — n meni je bila resnična sreča. Teh sedem let ne morem nikoli pozabiti, a prav tako ne, da me je zapustila in se vdala svojemu glasbeniku, čim je pričel postajati slaven. Odšla je in mi pustila otroka. Lahko si misliš, kaj sem pri tem pretrpel. Zda pa naravnost v sredo stvari same! Odkar me je žena zapustila, so se prebudili v meni dvomi, ki me neprenehoma mučijo. Vselej, kadar zagledam Sonjo, se vprašam: Ali je to res moj otrok, ali koga drugega?« »Moj Bog, Fran!« je vzkliknil Lojze, toda Fran je zamahnil z roko, da je utihnil, in nadaljeval: »Dovoli mi, da ti povem do konca! Ta dvom je rasel, grizel mi je dušo kakor strup in postal sem od njega bolan. Zdaj ne morem otroka, ki sem ga prej tako ljubil, niti pogledati več. Zaman sc trudi Marjana, da bi mi pregnala ta dvom in to bolečino. Kratko in malo, Lojze, čutim, da bi zblaznel, če bi moral še živeh s tem otrokom. Zato mora stran. In prav v trenutku, ko sem se za to odločil in je tudi Marjana uvidela, da ni mogoče drugače, je prišlo tvoje pismo. Zato sem ti tako naglo odgovoril in te prosil, da se sam pripelješ sem. Zdaj, ko veš vse, te še enkrat prosim, da mi poveš, če si pripravljen Sonjo odpeljati s seboj v Bretanjo? Če! si pripravljen vzgajati jo skupaj z Vero? In to vse tako dolgo, dokier ne umrem, ali se ona ne poroč>. Moja dedinja bo ostala, saj zakonito je moja hči. Tudi pomanjkanje ne sme trpeti, saj ni samo na vsem tem nič kriva. Najemi vzgojiteljice in vzgajaj jo skupaj s svojo hčerko! Tvoja žena naj poskrbi za to, da se bo naučila vseh tistih družabnih fines, ki ji bodo v življenju potrebne m bo mogla nekega dne postati vredna naslednica svojih prednikov v podjetju Bregant in sip. Stavil ti bom na razpolago, zgdosj no v^ofb za Sonjirio vzgojo in za vse'kar bo potrebovala. Marjana mi ie nasvetovala vsoto, toda jaz io bom znatno povečal, da ti ne bo nikoli treba biti zaradi tega v skrbeh. Sonji ne sme ;nič manjkati, ‘deležna mora biti vsega, kar ji more oskrbeti moje bogastvo. Samo videti je ne maram več, kajti hočem jo pozabiti. Oskrbovalnino za vsako posamezno leto bom naložil v eni izmed švicarskih bank, s katero sem itak že v poslovnih stikih. Sicer nočem imeti vse do konca življenja več opravka s to stvarjo. Ce se bo Sonia še pred mojo_ smrtjo poročila, bom uredil vprašanje dote z njenim ženinom samim, ki naj bo o njej prepričan, da ie moja resnična hči. Kakor se mi zdi, se pripravljaš za ugovore, toda prosim te, opusti jih! To je zame edina pot. Kljub temu želim, da bodi srečna. Ali si s tem zadovoljen?« Lojze je uvidel, da bi bilo vsako ugovarjanje zaman, zato je ponudil svojemu bratrancu roko in dejal: »Storil bom, kakor želiš, in bodi prepričan, da ne samo zaradi plačila. Dobro razumem, kakšna maka mora biti za očeta, živeti s takimi dvomi v sebi. Da bo tvoja hči — tako jo hočem vedno imenovati — pri nas kakor doma, ti lahko zagotovilu. Vzgajali jo bomo skupaj z Vero, in ko bosta odrasli, bosta gotovo postali in ostali dobri prijateljici. Samo nekaj bi rad vedel: kaj naj rečeva z ženo otroku, če bo vprašal po očetu in materi?« »Da je odšla njena mati v tujo deželo ,od koder se ne bo nikoli več vrnila, to ji ie Marjana že dopovedala,« je dejal Fran. »Ce pa bo vpraševala po meni, reci ji, da sem zakrknjen samotar in č idak ip je bila zanjo samo sreča, da m ostala pri meni. Sicer pa bo najbolje, če jo vzgojite v prepričanju, da spada k vaši družini. In prosim te iskreno: ne piši mi o njej nikoli nobene besede! Razen kar bo neobhodno potrebno, seveda. Popolnoma dovolj mi bo, če mi pošlješ vsako leto kratko jn stvarno poročilo o položaju. Ona samo mi ne sme nikoli pisati! Po moji smrti pa lahko pride sem in prevzame svojo dediščino, spoštovati pa bo morala mojo voljo, po kateri sem določil, kdo bo zanjo vodil podjetje. Moji prokuristi bodo sami uredili z njo vse potrebno. Moj prokurist Klemenčič postane tudi, če jaz prej umrem, njen zakoniti varuh. Tebe nisem določil za ta posel, ker sem ga mogel poveriti samo nekomu, ki deluje v podjetju in je o vsem poučen, Klemenčič ve dobro, kaj mu bo storiti, če jaz umrem. On je moja desnica. Tako, Lojze, zdaj si o vsem poučen, in nc smeš mi zameriti, če te prosim, da jo čimprej odpelješ s seboj v Francijo. Ali boš mogel potovati sam z njo, ali ti bo potrebno spremstvo?« »Ne, nikogar ne bom potreboval, saj imam sam tako hčer,« je dejal Lojze. »To je najbolje,« je rekel Fran »Ne maram, da bi tu govorili © z -U-vi. Moje ime so vlačili po blatu itak že dovolj po ženinem odhodu. Dejal bom, da sem oddal Sonjo v vzgojo svoiim sorodnikom, da ne bo pri meni tako osamljena. Marjana ie že vse pripravila za odhod. Kovčegi so' nared O "podrobnostih te bo poučila ona sama Ob slovesu nočem biti havzočen ,« Utihnil ie nenadoma in s silo zatrl svoja bolečo Čustva, Lojze' 'se ie pa ozrl. vanj poln sočutja iri dejal: »Fran, ali ne misliš, da bi še utegnil sčasoma otresti svojih, dvomov? Prejšnja . ljubezen, do otrejka ti bo morda to .-omogočita Pomisli, kako boš poslej, sam!« i »Ne, ne!« ie vzkliknil in vstal »Bojim se, da bi se moji dvomi megli spremeniti samo v sovraštvo. )az pa nočem'sovražiti; kar sčih ljubil Tu ni ničesar več mogoče sprememb Hv i-.le.žen ti bbrri, da boš skrbel za: n « »O tem. bodi brez skrbi!«,,je vzkliknil. L.oize ih prijel bratranca za roko. In Lojze Bregant je mislil, iskreno; še zovedal se ni, da obljublja nekaj. Česar ne bom mogel izpolniti. Nadaljeval je: »Kakor vidim, bo najbolje, da že jutri spet odpotujem Upam, da se bo kmalu z menoj spoprijateljila.« »Poprosi jutri zjutraj Marjano, naj te pouči, kako boš mogel z njo najbolje shajati! Po zajtrku, pri katerem se bova sešla, se bom odpeljal z avtomobilom po poslih m se ne bom vrnil, dokler ne bom vedel, da sta že odpotovalo Zdaj se pa morava sporazumeti še v denarnih zadevah, * C (Valje nrlhodniii 1 C KULTURNI TEDNIK ČRNA REPUBLIKA Dvajseti zvezek Dobre knjige nam ie prinesel italijanske pisateljice Matilde S e r a o roman »Črna republika« v prevodu dr. Branka Vrčona. Delo ie zajeto iz novinarskega 'f!vjmnift v zadnii četrtini preišnieca stoletja, v Času torei. ko ie dnevni risk šele postajal tisto, kar ie dandanes. Marsilcai. o čemer nam pripoveduje Pisateljica. ki le bila sama novinark«. fe zga0incur; i . LiublM;'« U.k.rno otovarl. Rodalitcur; H. K«.B&T *"* “