Stev. 252 TRST, v nedeljo 10. septembra 1911 Tečaj XXXVI -i... ■__.u- IZHAJA VSAK DAN rt Be&iiafe Ib pra^Jfcfe ob 5., efc ponedeljkih ob 9. zjutraj. ?#ganiiS»« St«v. se prodajajo p« ZJ nv*. (6 stot.) v mnogih icbaiuunaali v » »kolini, Gorici, Kraaju, St. Pekra, Postajal, Seža»i, Nabrežini, Sv. Luoiji. Telmica, Ajdov-iftim. Dornbergu itd Zaalarela tU*, po & nvć. (10 stot.) OGLASI es RAČUMAJO NA MILIMETRE T širokosti 1 kolone. OSNE: Trgovinski in cfcrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnic«, zahvale, poslanic*, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglede v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka aadeJjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejeoaa Inseratni oddelek uprave ,Edinost:". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". PiačJjivo in tožtfvo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinosti je moč l" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K ; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■aroinlna na nedsljnko IsdanJ« „EDINOSTI " stan«: sa Mlo Isto Kron 5*SO, za pol lota aroo 3 60. Vsi dapisi naj se pošiljajo ns uredništvo Jista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in ronoptsi se oe vračaj«. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list*. UREDNIŠTVO: ulica Glorgio Galattl 20 (Narodni dea). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laatnih koasarcij lista „Edinost". - Natisnila T'skarna »Ed'uoat*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoJtno-hranllnRnl ra?un Jtev. 841-652. TELFF0M 5t. 11-57 M&in Hudi časi. Kuge, lakote in vojsko reši nas, o Gospod I Tako glase dan za dnevom molitve po vseh cerkvah. A zdi se, da božja previdnost ravno sedaj noče uslišati teh molitev. Tam v daljni Mandžuriji in Mongoliji divja strašna morilka kuga, po Italiji in Balkanu razsaja kolera, katere se ludi mi nismo mogli povsem ubraniti in ki se je hotela udomačiti tudi med nami; draginja postaja dan za dnevom hujša, tako, da je zavzela že katastrofalen značaj, da preti že celim ljudskim slojem. Nebo pa tudi noče uslišati prošenj ljudstva, naj ga obvaruje pred vojno, zakaj štiridesetletni oboroženi mir je za evropske narode huja nesreča, nego bi mogla biti najhujša vojna. Evropa se nahaja brezdvomno v dobi izsilili zboljšanje mezde, ki odgovarja vsaj približno podraženju živil in drugih življenjskih potrebščin, obrtnik in tovarnar sta podražila svoje proizvode, trgovec zahteva večji dobiček, kmet prodaja svoje proizvode dražje. In vendar trpe vsi: delavec, obrtnik, mali trgovec in kmet pod posledicami draginje. Nasprotno so ostali dohodki državnih uslužbencev isti, kakoršni so bili pred leti, da-si so živila poskočila za 50 in tudi več odstotkov. Umevno je zato, da odmeva iz vrst železničarjev in poštnih uslužbencev klic obupa, da se pripravljajo na boj, ki izbruhne morda že prihodnji mesec. Kako obliko boja si izberejo železničarji in poštarji, ali pasivno resistenco a:i stavko, še ni znano; ali naj bo že oblika ta ali ona, gotovo je, da ta boj še poslabša itak že neznosni položaj, da težke krize. Bila bi velika pogreška, ko bi škoda ki bi jo trpelo naše gospodarstvo vso krivdo n£ sedanji neznolni draginji vjff1 na stotine milijonov To bo hujše ko Avstriji pripisovali izključno le naši ca- 1toučžLfa. suša ?uPaJ- Hudi čast so, v kate-rinski politiki. Zaščitna carinska politika rih«vimo a kakor kažejo znamenja na nebu, avstro-ogrskih vlad je sicer mnogo pripo- PndeJ° za temi hudlmI časi ~ še hulšl! 1 mogla k podraženju živil: itak že neugoden gospodarski položaj v monarhiji je Še poslabšala. Sicer pa draginja ni avstrijska ( posebnost, temveč je tc pojav, ki ga opa- Ciril-Metodovo slavje v Postojni. — 25-žamo skoro po vsej Evropi. Pri nas pa je j letnica postojnske podružnice, slaba in zgrešena carinska politika v zvezi j Z mnogih hiš zavednih Postojncev so z drugimi posebnostmi naše monarhije po- j minclega petka vihrale zastave, dočim je bil vzročila, da hujše občutimo posledice dra-1 veselični prostor — krasni vrt in veliko ginje, nego v katerisibilo drugi državi. | dvorišče hotela „pri kroni" najlepše odičeno. V Nemčiji n. pr. niH od daleč ne ob-]Posebno lepo so bili prirejeni paviljoni na Postojna za Trst. čutijo draginje v oni meri kakor jo občutimo mi. Moglo bi se celo reči, da v Nemčiji o kaki splošni draginji niti ne more biti govora. Zdelo se bo neverjetno, a je vendar le resnica, da v Alonakovem prodajajo meso avstrijske živine ceneje, nego pa na Dunaju I Zato se tudi Avstrijec, ki pctuje po Nemčiji, ne more dovolj načuditi, kako po ceni se živi v Nemčiji. In vendar bi pri normalnih razmerah po vseh pravilih gospodarskih zakonov moralo biti življenje v avstro-ogrsk; monarhiji ceneje, nego po Nemčiji. Mejtem, ko je Nemčija po 70 /# industrijska in po 30% agrarna država, je to razmerje v Avstriji ravno nasprotno. V Nemčiji mora torej 30 kmetskih družin spravljati na trg živila za 70 družin meščanov in industrijalnih delavcev, dočim treba v Avstrlj: da 70 kmetskih družin spravlja na trg živil za 30 me-Sčanskih in industrijalnih delavskih družin. Na podlagi vsega tega bi racralo vladati v Nemčiji veliko pomanjkanje, tcrej draginja živil, dočim bi v Avstriji morsilo priti na trg obilno in cenih živil. In vendar je, kakor že omenjeno, ravno narobe. Zašli bi predaleč in šlo bi preko mei, ki so postavljene piscu tega članka, ko bi hoteli registrovati razloge te prikazni; na vsak način pa dokazuje to, da so avstrijske razmere nenormalne. Nemčija je s pametno vnanjo in carinsko politiko preskrbela, da ima na eni strani odjemalce za svoje industrijske zavode in da na drugi strani dobiva za svoje prebivalstvo cena živila. Avstrija pa je s svojo nesmiselno in brezglavo politiko izgubila najbolji dosedanji trg za svojo industrijo — Srbijo, a obenem "e na drugi strani zaprla meje za dovažanje živil. Posledice te nesrečne politike opažamo a vseh koncih in krajih. Nahajamo se v ospodarski krizi, ki jej ni možno predvid-ati posledic. Danes so že celi ljudski sloji, i ne morejo živeti z dosedanjimi dohodki, delavci posameznih kategorij so s stavkami : PODLISTEK. historičen Ju g. roman. Spisal Prokop Ohocholc^šek Poslovenil H. V. vrtu in po dvorišču. Kmalu po 3. uri se je začelo zbirati občinstvo, ob sviranju postojnske godbe, ki je bila nameščena na dvorišču. S par besedami bodi povedano: marsikatero veče mesto bi se čutilo srečno, da ima tako godbo, kakoršnja je postojnska. Velika atrakcijska točka na dvorišču je bil „muzeji ki je vzbujal n3jhrupnejo veselost sosebno pri onih, ki poznajo postojnske lokalne razmere. Na vrtu se je vrsti! z godbo pevski zbor vrle „Upe" iz naše Bazovice, ki je prišla korporativno. Čast in priznanje jej f (Razun te je bilo s tržaškega ozemlja gostov iz Trebič, Ban, sv. Ivana, Rojana, Barko-velj in seveda tudi iz mesta. Bili smo torej povsem častno zastopani). Po peti uri je eačel izvajati svoje točke tamburaški zbor postojnskega „Sokola- in se odlikoval svežim in preciznim udarjanjem. Okoli 57a ure je nastopil slavnoetni govornik dr. R y b a r, ki je, pozdravljen frenetičnim ploskanjem, izvajal v glavnem tako-le : Vest, da hoče metropola vsikdar zavedne Notranjske priskočiti nam Tržačanoia na pomoč v našem boju za omiko in narodni napredek, je nas silno vzradostila. Ganila nas je plemenita ideja naših notranjskih bratov, da to svojo namero družijo z jubilejem, s 25-Ietnico svoje podružnice, one družbe, ki je že toliko storila za rešitev tržaškega Slovenstva. Naš narod se je od uvedecja konstitucije lepo razvijal hoteč dohiteti druge starejše in močnejše narode, ali ni se mogel ubraniti vedno hujih napadov od strani močnih sovražnikov. Tudi konstitucija mu ni mnogo pomagala v tem hudem boju, ker so vsa sklicevanja na glasoviti paragraf 19 naletala na gluha ušesa. Nasprotniki so si izmišljali vedno nova sredstva, da bi nam ped za pedjo grabili sveto od pradedov izročeno nam zemljo. Jeli so snovali dru- Mileva. Na divanu, v sredi sobe postavljenem, amo lahno preprogo prikrit, je ležal pridno dvanajstleten deček v trdnem spanju. »Mohamed, moj sin !" je šepetala Mi-va kažoč na dete. Z veseljem je zrl Bajazet na krasnega Ječega dečka, kateri je bil, kakor se je saj ed spanjem zdelo, njemu zelo podoben. Radovedno je pristopil Milan po prstih 1 k detetu samemu, pozorno je opazoval egove poteze, obrnil je potem svoj po-ed na Bajazeta in Milevo in ga zopet >rl na njunega sina; pritrdil je parkrat z avo, stegnil obe roki nad dete, sklonil se njim, in se na lahno v poljubu dotaknil egovega čela, potem se je zravnal, položil ko na srce in se obrnil k odhodu. Hvaležno se je nanj smehljala Mileva, iti poznala je pomen njegovega vedenja, in Bajazet, dasi ni vedel, kaj vse to pomeni, je bil vendar-Ie zadovoljen, gladil si je brado, ko je vojvodo zopet iz spalnice ven peljal. „Videl si torej mojega sina, zadnjega mi rojenega," je govoril s pridušenim glasom, „govori, ali ne bo vreden naslednik sultanov?44 je vprašal z očetovskim ponosom, „samo, če njegovi starejši bratje- — obmolknil je, ker ni hotel dokončati svoje mučne misli. „Sultane I" reče Milan s trdnim glasom, „vzlic njegovim starejšim bratom bo sin Mileve sultan!" „Džehangir, moj najmilejši, mi je umorjen," govori sultan za se, „bolje torej on, kakor kdorkoli drugi, katere itak samo groza mojega imena brzda. O da se samo zgodi, kakor si rekel 1" je odgovoril vojvoda. „Zgodi se, gospod moj!" je potrjevala Mileva, „moj sin ne bo ujetnik, niti podpe-tek svojih bratov, niti se mu ne bo treba štva z namenom, da nam ugrabijo bodočnost — našo deco. Kajti narod, ki je izgubil svojo mladino, je obsojen na smrt. iz početka smo se torej sklicevali na zakone in zahtevali svoje šole, ali naši klici niso našli odziva. Pnri več nego četrt stoletjem pa so pri&j* voditelji naroda uo spoznanja, da rešitev naša je le v samopomoči in ustanovili so šolsko družbo, ki naj rešuje našo deco kjer je najbolj izpostavljena nevarnosti. V vsakem večem kraju so nastajale podružnice in med prvimi so bili Notranjci, ki so se odzvali pozivu. Tako slavi sedaj postojnska podružnica svojo 25-letnico. In če smo odkritosrčni, moramo reči, da so bili tedaj bolji časi nego so sedaj, ker ni bilo tedaj ljutih strankarskih bojev, ki sedaj zastrupljajo vse naše življenje. Pri postojnski podružnici n. pr. sta sodelovali obe politični struji in posledica je bila, da je podružnica lepo napredovala. Čim pa so se pričele razmere spreminjati, je tudi ponehavalo zanimanje za podružnico. Ali ideja ni poginila. Zopet se je začela podružnica razvijati, izlasti pod mnogoletnim načelništvom g. Pikla se delovanje podružnice lepo razvija, posebno pa od onega časa, ko so mislili nasprotniki družbe, da so jej zadali smrtni udarec. Tržaški Slovenci jej želimo, da bi nadalje vspešno nadaljevala in se razcvitala, dokler ne udejstvimo ideje, ki jo slavimo z današnjo slavnostjo. Ne briga nas toliko kakov bo materijalni uspeh današnje prireditve. Veselimo se marveč moralne vrednosti dejstva, da naša Notranjska z današnjo slavnostjo kaže svoje umevanje važnosti tržaške pozicije, umevanje, da je napredek tržaških Slovencev napredek vse-skupnega Slovenstva. Takovo moč cenimo visoko nad materijalno. Če tudi v polni meri pojmujete važnost šole za tržaško Slovenstvo, vendar mi dovolite, da nekoliko spregovorim o tem. Ga slz.^ir z že je vladal med Trstom in deželo živahen promet. Producenti so dova-žali v Trst svoje pridelke, a tam so si nakupovali zopet, česar so trebali. In ko je naš človek z dežele prihajal v Trst, se ni čutil v tujini. Če tudi je imelo to mesto italijansko lice, vendar je imel zavest, da je Trst na slovenskih tleh, da je okolica slovenska in da tudi v mestu žive slovenski ljudje, ki se zavedajo svoje narodnosti. Take razmere so biie že nekdaj, ki so se pa začele obračati na slabše, ker je konstitucija ipri naših nasprotnikih oživela narodni Šo-\rinizem in neugasno sovraštvo proti našemu narodu. Začeli so razmišljati, kako bi uničili slovensko življenje in snovanje v Trstu. Vspevali so, ker jim je šel na roko ravno oni faktor, fci bi moral biti strogo nepristranski, jednako pravičen na vse strani in ki bi moral ščititi Šibkeje pred nasiljem mo^nejega. Ta faktor so bile naše vlade. Pod njih zaščito je šovinizem nasprotnikov naraščal in začeli so postopati z nami, kakor da smo heloti — sužnji. Najhujši udarci rtržaš.temu slovenstvu so prizadejali, ko so izsilili1 razpust okoličanskega batalijona, ki je do tet taj skrbel za javno varnost v Trstu. Gonili so te zveste stražarje iz Trsta in žugali .so, da okoličane pomečejo v morje. V Trstu je nastala stranka, ki je italijansko idejo povzdignila v svof program, katerega je izvajala z neizprosno doslednostjo, da? zadobi Trst izključno italijanski značaj. N.istali so hudi časi, ko Slovenec ni smel glasno spregovoriti slovenske besede. „Hm!" je pripomnil Bajazet, prijemši se za brador „bismillah! kdo bi si bil to mislil?" je spregGvoril polglasno. „Gosu-darka P se je obrnfl proti svoji ženi, »pogosti mojega pobratima, očeta svojega sina." Mileva je namignila služkinji, in črez kratko je prinesla Ie-ta, vajena enakih ukazov Bajazeta v sobah svoje zapovednice, posodo vina in dve zlati čaši grškega izdelka. »No torej, pobratime J" je govoril smehljajoč Bajazet, nalivši ljubko duhteče vino v obe čaši in podajajoč eno njemu, „pij na naše bratstvo; — ah! Ti se čudiš, da ti nudi sultan pravovernih vino, katero nam je naš prorok prepovedal ? ne veruj tega, prorok ni poznal njegove ljubkosti, sicer bi ne bil prepovedoval, kar rajski džini priprav- NaŠe brate so proglašali za inferijorne stvore, za ščave. Tako je bilo v Trstu in tako je bilo po vsej istrski obali, da, celo v tisti slavni Dalmaciji, kjer je tekla zibel hrvatske kulture, kjer tvori hrvatski element najmanj 98 odstotkov prebivalstva, tudi tam je neomejeno gospodoval italijanski živel}. Bilo je tako žalostno, fr* je naš Simon Jenko obu-paval in nam zapel „Buči morje adrijansko, nekdaj bilo si slovansko la Obupaval je nad jusodu našega naroda'ob Adriji, uverjen, da umira in da mora umreti. Tudi mi v Trstu smo politično nazadovali bolj in bolj in leta 1897 smo doživeli tiste usodne volitve, ki so tržaškim Slovencem ugrabile edinega zastopnika v državnem zboru. Nasprotniki so triumfirali in nam porogljivo pisali na velike transparente: „Amen!" Uverjeni so bili, da je za nas tržaške Slovence končano vse. No, hvala Bogu, ljuto so se prevarili. Prišlo je drugače. Ravno od tedaj po onem hudem udarcu so tržaški Slovenci zopet krepko ustajali. Zbirati smo začeli svoje moči, zbujati narod, j klicati ga na ustajenje ; z živo besedo smo ! mu ulivali v srca navdušenje in narod se je I začel res zavedati, ne le svojega človeškega dostojanstva, ampak tudi svojega narodnega pokoljenja. In zgodilo se je nekaj, česar so j nasprotniki najmanje pričakovali ; najhuja j odporna sila proti njim je nastala v sloven-: stvu v mestu samem. Bolj in bolj so se začeli zavedati mestni Slovenci, da jih je rodila slovenska mati in da jim gredo iste pravice kakor morajo vršiti iste dolžnosti z ! Italijani. Ni šlo lahko to veliko delo dramljenja. Precej let so zahtevale — rekel bi — te i predpriprave za današnje naše vspehe. Vspehi so prišli v toliki meri, da so nasprotniki, ki so poprej jednostavno potaje-vali našo eksistenco, morali priznati, da ! tržaški Slovenec še živi in da hoče živeti, j Spoznali so, da vse, ker so storili proti nam, * -: jim ves ieiorizem in vso ki uto nasilje in nič pomagalo. Na ljudskem Štetju so nas potajevali. Ali prišle so volitve, ki so nedvomno dokazale, da na tržaškem ozemlju živi do 80.000 Slovencev. Pred nekolikimi tedni pa je najbolj italijanska stranka | v Trstu privatno priznavala, da je ljudsko štetje izkazalo 74 000 Slovencev. Tržaško Slovenstvo je torej doseglo krasnih vspehov, ali zahvaliti se ima na tem i v prvi vrsti naši družbi Sv. Cirila in Metoda, i Ona nam daja že leta in leta orožje, s ka-! terim moremo braniti svojo bodočnost, } svojo mladino in da ne drživljamo več sra-fmote, ki smo jo doživljali nekdaj, ko so [ celo otroci naših voditeljev odpadali od } naroda. — Danes pa imamo zaveden na-j raščaj. Kako naj bi torej mi ne častili Družbe, kako naj bi ne bili hvaležni. Hvaležnost kipi iz naših src do vseh onih bratov po slovenskih deželah, da žrtvujejo, da more družba vršiti svojo veliko nalogo. Toda kraj vse te iskrene hvaležnosti dovolite mi odkritosrčno izjavo. Ne zahtevajte od nas, česar ne moremo storiti, ako nočemo staviti v nevarnost vse naše dosedanje delo. Ne zahtevajte od nas, da bi tudi mi začeli medsebojni boj, ki vihra po druzih slovenskih pokrajinah. Mi obžalujemo sicer ta bojy ali vemo tudi, da ga ni bilo možno preprečiti. Ali če hočete, da bo slovenska stvar na tržaškem ozemlju napredovala kakor doslej, ako hočete, da bomo vspešno odbijali sovražne napade, ako hočete, da „Čas je že," je sedaj pripomnil sultan, tvoji te pričakujejo." Milan ni spregovoril, Še enkrat se je ozrl na Miievo, potem se je obrnil in stopal brzih korakov iz dvorane in iz njenih sob, da mu je Bajazet jedva sledil. Tako je hitel po hodnikih, dokler ni bil zopet na vrtu pred konakom, kjer ga je vetrič, že napojen z jutranjo svežostjo, ovel. Tu je še-Ie z globokim vzdihom olajšal svoje stisnjene prsi, in stisnivši Bajazetu roko, je korakal naprej po vrtni poti niti se ne meneč zato, da ga Bajazet spremlja. Dospela sta do kioska, kjer sta se bila tako čudno sestala: „Do semkaj," je dejal sultan, ki se je vstavil in prijel Milana za roko: „čuj vojvoda! ali ne boš pozabil najinega dogovora ?* Njeno poroštvo imam spravljeno na Ijajo ; in ali naj samo kauri pijo napoj raz- ! -|h ih « je odgovoril MiIan s t ki košja in blaženosti ? — pij vojvoda, to je. nasmehom _ ..... „ — _ pobratimsko pogoščenje, kakor ga pačomo- j wNe tega," reče sultan, „toda ali ne boš bati za svoje življenje, dokler bo Milan živ; g°ča nenavadna ura, in še nenavadnejši, izdal tajnosti današnje noči?" kajti ravnokar se je proglasil za njegovega Prostor» j »Mar smem, da bi me moji potem še duševnega očeta." j In sam je prvi nagnil čašo k ustam in živega prokleli, kakor Brankovida ?" Baja- „Resnica ? ali je to resnica ?" je vpra-. izpil do zadnje kaplje, istotako je storil voj- zet je samo pritrdil z glavo, šal sultan radostno. j voda, kajti bilo bi razžaljenje pobratima „Hodi torej z Bogom, pobratime!" je „Jaz sem Srb, sultane," je odgovoril gostitelja, ne storiti mu časti do zadnje dejal, „bodi blažen in slavljen, hrabri voj-ta, „in sin pobratima in Mileve je moj sin." kaplje. • voda!" (Pride še.) ohranimo to prevažno pozicijo vsemu Sloven- zbora postonjskega in — na plesišču. Ko je stvu. prosim vas ne zahtevajte od nas, da bi vrt zažarel v morju električnih lučic, smo morali Tržačani odhajati po prisrčnem slovesu od milih rojakov notranjskih. Konečno naj izvršimo svojo dolžnost, da izrečemo globoko čutjeno zahvalo do vseh, posebno pa do gospoda župana Pikla, ki so tako lepo in tolikim trudom priredili to lepo slavnost, ta čin ljubavi notranjskih rojakov do bratov se tudi mi klali med seboj. Dokler smo složni, smo močni, in to je na korist vsega naroda. Dokler bo tako, ne bo Trst temna ampak svetla točka. Trst je tako važna pozicija, da bi morala vsaka stranka dobro premislili, predno hoče tja zanašati strankarski prepir. Trst je okno v veliki svet, preko Trsta dobiva- naš narod (ob morju Jadranskem. široko obzorje; ako bi nas nasprotniki od- ! - tisnili od morja v hribe, potem bi bil naš narod ob ves svoj pomen — izgubljen bi bil. Trst je torej točka, vredna največega zanimanja in največe ljubavi od strani vseh rojakov. In jaz Vam tu svečano obljubljam, da se bomo kakor doslej tudi odslej neustrašeno borili in da ne odnehamo od tega boja, dokler ne zagotovimo našemu življu primerne pozicije, da bo imelo to mesto, ker je na slovenskih tleh, tudi vsaj na pol slovenski značaj. Mi smo na dobri poti, in izbiramo sredstva, o katerih smo uverjeni, da nas dovedejo do cilja. Bratje I Ne zahtevajte torej od nas, česar ne moremo in ne smemo storiti, dokler ne bo dosežen naš cilj. Zadovoljujte se s tem, da smo zvesta sprednja straža, ki z vnemo vtrja narodno tržaško postojanko in ki hoče vršiti to obrambeno delo, da bomo mogli opravičeno vsklikati s pesnikom : Mi tu smo gospodarji in Bog in naši carji! Govor dr. Rybara je spremljalo občin- ki Ljudsko štetje In flržnonozborsKe volitve. Z ozirom na sedaj vršečo se revizijo ijudskega Štetja je postalo primerjanje rezultatov državnozborskih volitev z onimi ljudskega Štetja jako aktuvelno. Da pokažemo v Trstu ! absurdnost tega štetja magistratove gospode, ki nas je naštela z vojaštvom vred le 37.063 (brez vojaštva 36.208), priobčujemo ponovno sledeči pregled, iz katerega se lahko razvidi razliko med magistratovim „štetjem* in onim štetjem, ki smo ga izvršili mi dne 13. junija t. I. pri državnozborskih volitvah. Navajamo torej za vsak mestni del in za predmestja1 za skupno število navzočega prebivalstva, šte- j tov.~ Prelovec in Jenko, Shod nor.-radikalnih ablturljentou.j ** (Izv. poročilo*) Dne 1. in 2. septembra so zborovali v Postojni narodno-radikalni abiturijentje. Mladina, ki je ravnokar zapustila srednjo šolo, se je zbrala, da se pogovori o svojem na-daljnem početju, da določi smer bodočemu svojemu delovanju, da manifestira prvič svojo samostojnost ter da pomaga mlajšim z ozirom na nabrana izkustva s koristnimi nasveti. Vsa prireditev je bila skromna, brez hrupa, ker nam ni treba pompoznosti in fraz; za nas je le resno in smctreno delo. Mi rabimo le delavnih, resnih in močnih ljudij, jeklenih značajev, ki bodo znali ravno s svojo energijo udejstvovati naš program. Z zadoščenjem sme narodno-radikalna struja zreti na svojo minolost, ker povsod vidimo uspehov svojega resnega in smotrenega dela, ki je rodilo le dobre sadove in priborilo zmago njenim načelom. S takimi Čustvi je otvoril tovariš Lah shod, enakih misli je bil tovariš Železni-kar, ki je prinašal pozdrave „Prosvete" in eksekutive. V predsedstvo so bili izvoljeni: za zapisnikarja tov. vilo na glavni volitvi v dotičnem mestnem i Lapajne. V sledečem referatu „gimnazijska delu oddanih veljavnih glasov, dalje, naj|eta« je tov> Lipah žigosal vso pomanjklji-koliko oseb prihaja povprečno en glas, šte- vost srednješolske vzgoje, kateri je iskati vilo slovenskih glasov, koliko Slovencev bi vzrofc v zistemu, v profesorjih, torej v „Šoli" moralo bivati glasom volilnega izida v do- in tucji v dijaštvu samem. Prihajal je do zaključka, da se more dijaštvo edino potom resnega študija odtegniti posledicam in v interesu naroda, da bi si s e -adani bfli kupili raje kos kruha, drugič je bil ta narodni davek vrzel, — kakor je to pri večini narodnih društev in „rodoljubov", — da se z narodnim davkom od-kuplja od druzega sodelovanja pri narodnem delu, da se torej misli, da kdor je več dal, da je rešil veči — kos naroda. (Pride še). tičnem mestnem delu, oziroma predmestju: stvo z neprestanim odobravanjem, ki se je in koliko jih biva glasom ljudskega štetja, mestoma povzdigalo v entuzijazem. Ko je'Naslednji razpredelek kaže razmerje med govornik dovršil, mu je občinstvo priredilo j naštetimi Slovenci in slovenskimi glasovi prisrčno ovacijo. Potem je nadaljevala pri-;ali koliko Slovencev pride na en slovenski srčna zabava ob sviranju godbe, udarjanju tamburašev, pevanju izbornega mešanega srednješolskega zla in je priporočal pot s a moizobrazbe. Debati določi pravec na-1 čelo: da le svoboden človek se more kul-las. V zadnjem razpredelku vidimo, koliko turn0 razvijati, da kulturen človek, da le >lo vencev premalo izkazuje ljudsko štetje. Mestni del oziroma predmestje število navzočega domačega (avstr.) prebivalstva Število oddanih veljavnih glasov Na en glas pride povprečno oseb Število slovenskih glasov Z ozirom na volilni rezultat bi moralo biti Slovencev Glasom ljudskega štetja je Slovencev Na en slovenski glas pride tedaj oseb Razlika med volil, rezultatom in ljudskim štetjem Opomba i ■ Trst Mesto i I. Sv. Vid...... 18920 3564 53 784 4155 1993 2-5 — 2162 ! II. Staro mesto . . . 13853 2646 5-2 227 1180 337 1-5 — 843 | III. Novo mesto . . . 19572 3659 5-3 894 4738 1997 2-2 — 2741 | IV. Nova mitnica . . . 20545 4387 4*7 818 3844 1282 15 — 2562 V. Stara mitnica . . . 33492 6403 5-2 866 4503 1258 14 — 3245 VI. Sv. Jakob .... 20364 3821 5-3 942 4992 2293 2-4 — 2699 I Skupaj . . . j 126746 24480 5-2 4531 23412 9160 2-0 —14252 | Trst Predmestja Barkovlje........ 2635 3467 j 1182 51 739 3768 1697 1537 )•» ! — 534 - 4642 857 54 140 756 429 3 — 327 Kjarbola Zgornja ... 5130 979 52 290 1508 831 25 — 677 1545 7786 11723 4-5 885 4823 556 3757 | 4 8 — 510 3104 620* 5 248* 1240* 786 31 — 454* * približno 884 160 5 160* 800 803 5 + 3* * približno 5746 1013 5-7 402 2291 1487 3-7 — 804 Skorklja ....... 5609 1097 5 439 2195 1735 4 — 460 4952 1011 5 692 3460 2275 3-2 — 1185 Sv. Mar. M. Spodnja . 3370 639 5-2 438 2277 2078 4-7 — 199 Sv. Mar. M. Zgornja . 4121 764 5-3 415 2199 I 1363 3-2 — 836 Skupaj . . . 52991 10045 5*2 4848 25317 19334 3-9 — 5983 Trst okolica Gornja okolica .... 8875 1961 4-5 1628 7323 7714 47 + 391 Skupaj Trst z okolico 188612 36486 51 11007 56052 36208 3-4 — 19844 \ nraven človek je zmožen velikih činov. Kot nadaljna točka je sledil referat tov. Laha, v katerem je preciziral stališče dijaka do narodnega vprašanja. Evo vsebino: Težko je danes govoriti človeku o narodu, o delu za narod, o narodnem vprašanju. Je namreč nevarnost, da oni, ki hoče govoriti o narodu, zaide v svojem navdušenju tako daleč, da začenja mesto stvarnega pretresanja, peti ode na naš mili narod in na našo krasno domovino. Drugič se naleta na odpor pri tistem, kateremu se govori, češ, saj znam že vse to in ker si je ustvaril napačno mnenje o narodu, ki mu je nedotakljiv. Toda med resnimi ljudmi hočem biti odkrit. — Zlasti pa opravičuje sedanje stanje slovenskega dijaŠtva, da se tudi o tem važnem vprašanju razpravlja nekoliko. Vsakdo, ki čuti, da je pripadnik naroda, bo skušal urediti svoje razmerje do te skupine. Ker obstoje pa tudi skupine, katere vežejo stanovske koristi, je potrebno, da tudi te uredijo svoje razmerje do naroda in tako nastaja med mnogimi drugimi vprašanji tudi „razmerje dijaŠtva do naroda". Da spoznamo, kakšno bodi naše razmerje do naroda, moramo razjasniti in spoznati pojm in bistvo narodnosti. Otto Bauer definira narodnost: Narod je skupina ljudi, katero veže krvno sorodstvo, skupna usoda, skupen jezik, skupna minolost, skupna kultura in skupne lastnosti. Iz tega sledi, da je narod živa masa, ki potrebuje telesne in duševne hrane v svrho svoje ohranitve in ; svoje okrepitve. — Zato ni smeti reše-| vati naroda s frazami, ampak delati se mora, : da se mu zagotovi ugodne ekzistenčne po-| goje za njegov razvoj. Ustvariti je treba po-tgoje, da se tako silna osebnost ne ubija v malenkostnih razmerah, ampak se razvija do svoje popolnosti. Važno je za vsak narod, da si obvaruje meje svoje narodne posesti. Vsled tega se deli narodno delo v obrambeno delo in v notranje, v delo za procvit K gornjim številkam pripominjamo samo, da smo šteli kot slovenske glasove edino one, ki so bili oddani za naše narodne kandidate. Izjemoma smo prišteli v Zgornji okolici tudi socijalno-demokratične glasove (353) slovenskim. Že po tem računu biva v Trstu in okolici okroglo 56.000 Slovencev ali 20 000 več, nego jih izkazuje ljudsko štetje. Ta razlika se pa izdatno poveča, če računamo, da je bila gotovo najmanj petina v mestu in okolici oddanih socijalno-demo-kratičnih glasov (tedaj približno 2000) slovenskih. S tem dobimo za Slovence prirastek okroglo 10.000 oseb. Smemo torej računati, da je v Trstu in okolici najmanj 66.000 Slovencev ali 30.000 več, nego jih je bilo naštetih. Najbolj zanimivo je razmerje med slovenskimi glasovi in naštetimi Slovenci. Medtem, ko prihaja povprečno na 51 oseb en glas, prihaja že na 3 4 Slovence en slovenski glas, ali skoro vsak tretji Slovenec je volilec in je volil. To razmerje je v nekaterih mestnih delih naravnost smešno. Tako je v mestu samem vsak drugi Slovenec volilec, kje so torej ženske, mladoletni itd.! V Barrieri vecchi pa prihaja en slovenski glas že na vsakega poldrugega Slovenca. V Starem mestu dalje je bilo oddanih 227 slovenskih glasov, Slovencev pa je naštetih samo 337, torej je vsak 1-5 Slovenec že volil. To razmerje nam kaže najbolj jasno, kako se je štelo 1_ Kdor je pozvan na sekcijo za revizijo ljudskega štetja, oziroma oni, ki se hočejo prepričati, kako jim je vpisan občevalni jezik, naj gredo na sekcijo v ulico Fontana, oziroma Piazza Lipsia v državne ljudske šole' Če je kdo pozvan na delavnik, a se absolutno ne more odzvati povabilu, stori lahko to tudi v nedeljo od 9. do 12. ure dopoldne. AbiturUentom In ilsokoiolskemu dljaitoul V najkrajšem času se začne na visokih šolah Šolsko leto. Podpisani društvi poživljata slovensko dijaštvo, da v kolikor možno velikem Številu poseča pražke visoke šole. Praga, centrum naroda češkega, nudi slovenskemu dijaku priliko, da preštudira ter se poglobi v življenje in razvoj najbolj žilavega in najkulturnejšega naroda slovanskega, ki se je, zasužnjen in oropan pravic po belogorski bitki, zopet dvignil s svoj» lastno silo, si ustvaril svojo vsestransko kulturo, ter si s tem zasigural pravico do obstoja. Slovenskemu dijaku, ki hoče po dovršenem študiju delovati za povzdigo in razvoj svojega lastnega naroda, je neobhodno potrebno, da si to prisvoji pri bratskem narodu češkem. Praga je središče kulturnega življenja češkega : mnogovrstni muzeji, čitalnice, knjižnice, umetniške in gospodarske razstave, cela vrsta gledališč, najrazličnejše šole nudijo sliko visoke kulture, ki si jo je ustvaril narod češki v zadnjih letih. V Pragi je koncentrirano manjšinsko in obrambno delo ; tukaj imajo sedež ona društva, ki skrbe za češke manjšine in njihovo šolstvo ter imajo v evidenci njih gospodarski in narodni razvoj. Seznaniti se z načinom delovanja teh društev, ki gredo Slovencem glede informacij povsod na roko, je gotovo velikanskega pomena za vsakega slovenskega lntellgenta, posebno pa za bodočega manjšinskega delavca. Pražko politično časopisje je jasen odsev češke narodne politike, ki presoja z visokega stališča potrebe in koristi vsega naroda, katerim se podrejajo vse narodne stranke s svojimi strankarskimi koristmi. Praga nudi sliko velikanskega razvoja češkega narodnega gospodarstva, tukaj je visoko razvita trgovina in obrt vsake vrste, tukaj imajo sedež največje češke banke, katerih delovanje sega daleč Čez češke meje, ki že tvorijo sedaj smerodajni faktor v jugoslovanskem, posebno tudi v slovenskem narodnem gospodarstvu. Upamo, da v Pragi položi slovenski dijak temelj slovenski univerzi proti volji kratkovidne večine slovenske politične delegacije. Na pražki univerzi bo predaval v prihodnjem letu prvi slovenski docent, ki so ga trpko napadali, ker se je drznil habilitirati. To so momenti, radi katerih vabimo slovensko dijaštvo v Pragi, ne pa radi strankarskih teženj, kakor nam očitajo ljudje, katerim je strankarstvo alfa in omega njihovega mišljenja in stremljenja. V Pragi, dne 8. septembra 1911. Za slov. akad. društvo „Adrija" v Pragi Jurečko Ivan, cand. med. tč. predsednik. Za slov. akad. društvo „Ilirija" v Pragi Juro Koren t, tč. predsednik. Domače vesti. Poroka. Včeraj se je poročil g. A. B e r-materijalne 7n duševne kulture? Trebale, da | d o n, c. kr. redar v Trstu, z gospico Terezino se vsakdo odloči, v kateri izmed teh dveh! I pa ve c. Prijatelji in znanci želijo novopo-smeri vsakdo udinja svoje moči, da bodo j ročencema obilo sreče! čim bolje naložene. Tudi dijaštvo se je mo- j Sekciji ralo odločiti, a tu je prvič krenilo na nejasna ] sta: v pota, ki so pouzročila mlačnost, ki se še " sedaj opaža pri našem dijaštvu v reševanju narodnega vprašanja. Zagrmel je povsod klic: dijaštvo na mejo, reševat našo narodno posest! — Ni smeti pa delati krivice prvim voditeljem narodnih radikalcev, ker oni so bili prvi, ki so spoznali, da se naroda ne rešuje z dvavi-narskimi tedenskimi prispevki, ampak zagrešili so oni, ki so, žal, pustili iz vidika glavno načelo, ki se glasi: če hočeš, da bo kdo deloval za narod, ga moraš najprej narediti za to sposobnega, ga moraš narediti narodno zavednega! Mnogo se ni razumelo, tako n. pr. pojm o „absolutni narodnosti". Večina je razumela to, da je v boju za narod dovoljeno vsako sredstvo; mislilo se je edino zveličavno pot, pot prenapetega nacionalizma, pot fanatizma. Hotelo se je, da zmaga narodno nasilstvo in ne narodna moč. In ideal, onečaščen z barbarstvom in nasiljem, se je še vedno pri-studil vsakomur, ki ga je dosegel! In edini ostanki one dobe dijaškega narodnega gibanja so ostali... oni tedenski prispevki, ki so največ škodovali. Prvič je bilo mnogo takih, za katere bi bilo veliko *) Priobčujemo to poročilo, prepuščaj e seveda odgovornost poročevalcu, oziroma dotičnim govornikom. Mi le poročamo. Op. ured. za revizijo ljudskega štetja šoli Via Fontana, uhod ul. S. Francesco d' Assisi. Telovadnica v pritličju, za sledeče mestne okraje : III. Novo mesto, IV. Bariera Nuova, VI. Sv. Jakob. Nadalje za predmestja: Barkovlje, Greta, Kolonja, Rojan, Vrdela, Lonjer, Škorklja in vsa Zgornja okolica. V šoli Piazza Lipsia, pritličje, desno, za mestne okraje : I. Sv. Vid, II. Staro mesto, V. Bariera Vecchia. Nadalje za predmestja: Kjadin, Kjarbola Zg., Rocol> Skedenj, S. M. M. Sp., S. M. M. Zg. Ponavljamo vnovič in najnujneje poziv do vseh, ki bodo pozvani na ti sekciji, naj govore tam izključno slovenski, ker je to najvažnejše z ozirom na dejstvo, da se vrši revizija izključno le za določitev občevalnega jezika. Vpisovanje na ljudskih šolah družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu se vrši: A) Na dekliških in deških razredih na Aequedottu štev. 20. II. nad. za novo-vstop le učence in učenke 1. razreda in višjih razredov v petek, dne 15. ter v soboto 16. t. m. od 9. do 12. ure dop. B) Za dekliško in deško šolo pri sv. Jakobu se vrši iste dni in ob isti uri v šoli ul. S. Marco (uhod v ul. C. Colombo). Učenci ali učenke, spremljani od sta-rišev ali njih namestnikov, naj prinesejo seboj 1. krstni list (ali izpisek iz matične knjige) 2. spričevali o cepljenih kožicah in zdravih očeh. I*" Danes vsi na Sokolsko slavnost v Skedenj! Na novo vstopli otroci v višje razrede aaj prineso seboj zadnje šolsko naznanilo. Otroci, ki so že obiskovali lani šolo, ni treba priti se vpisati še enkrat. C) Šolska maša se bo vršila v ponedeljek, dne 18. t. m., redni pouk se pa prične v torek 19. t. m. ob 8. uri zjutraj. Sokolski dan v Škednju. V zadnjem času se je Sokolstvo na tržaškem ozemlju močno razvilo. Dokaz so temu novo osnovana sokolska društva in česti nastopi. Uvidelo je namreč tudi naše občinstvo, kakega pomena je „Sokol" tudi za Trst in njega okolico. Razumelo je, da Sokolstvo ne vzgaja surove sile posameznika, ampak da stremi za njegovo nravstveno in duševno vzgojo in povzdigo. Uvidelo je, da je za obstanek vsakega naroda prvi pogoj telesno, nravstveno in duševno zdrav naraščaj. To so spoznali narodi vseh dob in časov in najlepši izgled iz davne minolosti so nam junaški Grki, ki so telesni in nravstveni vzgoji svoje mladeži posvečali kar največjo skrb. Tudi pri Škedenjcih so našle te zdrave misli odziva in osnovali so pred kratkim telovadno društvo, ki naj bi izpolnjevalo program Sokolstva. Odveč bi bilo povdarjati važnost, ki jo ima šked. „Sokol" za Škedenjce v kulturnem in nacijonainem pogledu in za razvoj Sokolstva na Tržaškem. Radi tega še enkrat apeliramo na vse Sokole in prave rodoljube Slovence in Hrvate, da se v kar največem številu danes udeleže šked. sok. slavnosti. Apeliramo na Slovence in Hrvate, ker smo globoko pre pričani, da je jednim in drugim rešitev v ljubavi, slogi in bratstvu, kar je vse realizirano v vSokoistvu! — Torej na svidenje danes v Škednju 1 Pa da nas nimajo radi ? Velecenjeni gosp. urednik! Dovolite mi v svojem cenj. listu malo prostorčka, da Vas malce „ošte-jem" radi tega, ker dovoljujete večkrat, da se v istem „dolži" naše ljube Italijančke, češ da nas sovražijo, preganjajo in podijo v Ljubljano itd. Od danes naprej mi to aika-kor ne gre več v glavo I Danes sem se namreč prepričal na lastne oči, da je ravno nasprotno resnica, in da oni nas nikakor ne sovražijo, marveč da nas prav radi imajo in da nas z odprtimi rokami, in kar „na debelo" kradejo — pardon — „vsprejemajo v svojo srede! Ne verjamete? Evo Vam dokaza : Včeraj dopoludne sem dobil pozivnico radi ljudskega štetja in sem se takoj danes podal na revizijski urad v ulico sv. Frančiška št. 42, kjer so mi z vso vljudnostjo predložili „mojo" naznanilnico. — In o sreča! Takoj sem zapazil da so me slavni dediči dvatisočletne kulture potegnili v svojo sredo) Vidite torej, da nas ne črtijo »n da se nas ne sramujejo, če tudi se pišemo s »pipo", in če tudi imajo naši otroci narodna imena kakor: Stanislav, Vladimir itd., in če tudi je naša naznanilnica izpolnjena v slovenskem jeziku ! Nič za to! blovensko naznanilnico — v koš in napravljajo drugo, italijansko pak — addio „pipe" in slovenski občevalni jezik! Tako so namreč naredili z mojo slovenski izpolnjeno naznanilnico, in so mene, mojo ženo in moja dva otroka „vsprejeli" ,za svoje!" Razumi se, da to je „držalo" samo — do dones ! Potem recite mi še enkrat, g. urednik, da nas nimajo radi! Pomislite vendar, koliko časa in truda in — papirja so žrtvovati v to, da so vsprejeli na tisoča naših družin menda za „fundament" svoji Univer-sita Italiana. Bravissimi! Cassa rossa. Tako se menda imenuje gostilna pred Rojanskim mostom kjer, hočejo svojo lingua dolče uveljaviti kakor občevalni jezik na sledeči način. Pred kratkim časom je prišel v to gostilno neki Slovenec in zahteval zaželjeno v slovenskem jeziku, na kar se mu je tudi postreglo. Ko pa je želel plačati, niso hoteli umeti. A ker je gost zahteval, naj mu natakar pove tudi račun slovensko, je ta poklical stražarja, ki naj prisili gosta, da razume laško in plača račun! Drugač pa ž njim — v pržon 1 Slučajno je prišel mimo neki starejši stražar, ki je gosta, uglednega obrtnika, dobro poznal in je bila stvar tako s posredovanjem tolmača, urejena mirnim potom. Priporočamo Slovencem, naj si zapomnijo to gostilno. V pojasnilo. Prejeli smo: Neki slovenski list je prinesel sledečo novico iz sv. Ivana : „Cerkveni pevec g. Edvard Furlani, ki se noče ukloniti sedanji komandi vodstvu cerkvenega pevskega zbora je daroval kršč. soc. izobr. društvu in podružnici Si. Straže — vsakemu po 5 K." Ta tendencjozno zvita notica je izzvala med vrdeljskimi cerkvenimi pevci in med domačini veliko nevoljo proti meni, zato j sem v svojo obrambo prisiljen podati sie-j dečo izjavo: Dobro znani uradnik tukajšnjega denarnega zavoda obvaroval me je 200 K škode. V znak hvaležnosti sem daroval njemu v roke 10 K v izobraževalno svrho (Oh, da bi tega nikoli ne storil!) Brez vsacega komentarja sem mu izročil to svoto in niti od daleč se mi ni sanjalo, da se bode ta moj Plemeniti čin vporabljal za tako nizkotno bojno sredstvo proti cerkvenemu pevskemu zboru in njegovemu vodstvu. Namen do- pisnika je bil vzbuditi nezaupanje zbora do mene, mene pa vporabiti za zgled kako naj se ruši to trdo kost, katero ne more prebaviti on, ne njegov veliki gospodar. Izjavljam g. dopisniku, da je njegova puŠica zadela v belo in ne v črno, kakor si je z vso gotovostjo želel, kajti jaz ostanem kakor sem bil, t. j. zvest in odločen pristaš vrdelj-kega cerkvenega zbora in njegovega vod-; stva. Tovariše pevce in ostalo javnost pa ! prosim naj obsodijo onega, ki je obsodbe vreden. V Vrdeli 7. septembra 1911. Edvard Furlani, cerkveni pevec. Vstanovni občni zbor podružnice družbe sv. C. In M. Trst IV. (za Škorkljo; ! in Belveder) se bo vršil v nedeljo 17. t. m. j : ob 10. uri predpoludne v prostorih gostilne • NDO. v ulici Carradori 18. Kmetijska družba za Trst In oko-1 ' lico v Trstu razpisuje dva stipendija po I 200 K za kletar ski tečaj v Pazinu. Stipendiji ■ se dovoli dvema kmetoma iz okolice, ki dokažeta, da sta sposobna in se želita spo-polniti v kletarstvu. Tečaj se deli v jesenska in spomladna opravila v kleti. Prosilci naj .se do 20. t. m. zglase ustmeno v društvenem uradu ulica G. Galatti Št. 14/11. Tajništvo. Tombola, ki jo priredi zavarovalnica za govejo živino v sv. Križu, se ne bo vršila dne 27., kakor je bilo naznanjeno po pomoti, marveč dne 17. t. m. ob 4. in pol uri popoludne. Slavnost 10-letnice in razvitja zastave Št. Jakobske Čitalnice ki se bo vršila prihodnjo nedeljo obeta biti nekaj izrednega. Kakor razvidno iz druge notice, je priglašenih že 24 društev. Čujemo pa, da se udeleže te slavnosti tudi vsa sokolska društva Tržaške sokolske „Župe". Ker je udeležba „Sokolov" na ti prireditvi velikega pomena za postavitev temelja bodočemu č>t. Jakobskemu „Sokolu", je to udeležbo že z ozirom na širjenje sokolske ideje, najradost-neje pozdraviti. Prosimo vsa zunanja br. društva, naj nam najdalje do sobote „6. t. m. dopoludne javijo čas prihoda. Opozarjamo, da je odhod na veselični prostor že ob 3 uri pop. in ne ob 4. uri, kakor je bilo zadnjič določeno. K slavnosti 10-letnice In razvitja zastave Št. Jakobske Čitalnice, ki se bo vršila prihodnjo nedeljo 17. t. m. so se do sedaj priglasila sledeča br. društva: 1. Ad-rija, Barkovlje korp. z zastavo. 2. Siava, Sv. M. Mag. sp. dep. z zastavo. 3. Trst, korp. 4. Pevski zbor „Bratovščine" kor. 5. Del. podp. društvo, korp. z zastavo. 6. Del. podp. in bralno društvo korp. z zastavo. 7. Velesila, Škedenj korp. z zastavo. 8. Sokol, Postojna, dep. 9. Lipa, Banovica, korp. z zastavo. 10. Samo, Brtoki, korp. 11. Slovanski dom, sv. Barbara-Elerji, korp. z zastavo. 12. Čerkveni pevski zbor iz sv. Ivana. 13. Mandolinistična skupina „Viktor Parma". 14. Ladija, Devin, korp. z zastavo. 15. Ilirija, korp. z zastavo. 16. NDO. in ženska skupina NDO., korp. z zastavo. 17. Zvon, Opčine, dep. 18. Zastava, Lonjer, korp. z zastavo. 19. Kolesarsko društvo Balkan. 20. Prešeren, Boljunec, korp. z zastavo. 21. Istrski Grmič, Sp. Škofije, korp. 22. Zorislava, Sežana. 23. Slavec, Ricmanje, dep. z zastavo. 24. Čitalnica, Rojan, po deputaciji. Resnici na ljubo izjavljamo z ozirom na notico „Iz Barkovelj: Iz finančnih krogov", priobčeno v „Edinosti" minolega petka, da finančni uslužbenci na barkovljanski cesti niso v nikaki zvezi z goriomenjeno notico. O zglaševalni dolžnosti Črnovojnih zavezancev. C. k. namestništveni svetnik razglaša: 1. Na podlagi zakona od 10. maja 1894., drž. zak. štev. 83, se morajo vsi črnovojni zavezanci, toliko oni, kateri so že pripadali vojstvu, vojnemu pomorstvu, deželni brambi (vštevši tudi njih nadomestne reserve), ali orožništvu, kolikor oni, ki so za slučaj, da se črna vojska skliče, določeni za posebno službovanje, in katerim so se v ta namen podelile namembnice, ako bivajo v tržaški občini, če so pristojni ali ne, sledeče dni in po nastopnem redu osebno zglasiti pri mestnem magistratu, in sicer pri občinski komisiji, ki bo poslovala v bivši policijski vojašnici v ulici Madonna del mare štev. 13 od 9. ure predpoldnem do 2. ure popoludne ter prinesti s seboj izkaznico, to je črn o vojni ško prehodnico, namembnico, ali potrdilo o izstopu (izpustu) iz vojaške službe. 1. Pristojni v tržaško občino: 2. oktobra tisti z začetnimi črkami A, B, C. — 3. oktobra tisti z začetnimi črkami D, E, F, G, H. — 4. oktobra tisti z začetnimi črkami I, K, L, M. — 5. oktobra tisti z začetnimi črkami N, O, P, Q, R. — 6. ok-; tobra tisti z začetnimi črkami S, T. — 7. SVOJI K SVOJIM! III II HM ! ■WIW I |i 11 SVOJI K SVOJIM! nova trgovina moškega blaga PRST JOSIP SPEHAR - ulica Santa Caterina stev. 9 - je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah. zza Nuova SPECJJAL1TE7A ANGLEŠKEGA BLAGA. Arturo Modricky Prtdajalnloa manufakturnoga blaga la drabnfh prednstov. Trat, oiloa Belvedsre 32 Novi dohodi za sezono, perkali, piquet, satiri, batist, zefir in panama, kakor tuui bombaž -nato in volneno blago. Odeje bombažnate in volnene vseb vrst in cen. Trliž, žima in volna za žimnice in bombaž za odeje. Perilo iz zčane tovarne Mattousch - Sohn. Ovratniki, zapestnice, kravate. Deiniki, moderci in drobnarije v veliki izberi. Jfovo izžle knjige : Amicis, Jurij novela.......K 1-50 Cankar, Volja in moč......„ 2*— Feigel, Pol litra vipavca.....„ 180 Gabršček, Narodne pripovedke v Soških planinah......w 3*— Gorki, Drobne povesti.....„ 120 Klepec, Zbirka slovenskih citatov in aforizmov........„ 2 50 Knaflič, Sozializem.......„ 4*— Machar, Rim..........„ 3*— Remec, Kralj Matjaž......„ 2*— Ozvald, Volja in dejanje.....„ —'70 Slovenci načrt slovenske socialne zgodovine.........„ 1*— Kozarci Iz aluminija praktično za u žep po 30 in 40 vin. Lepilo za muhe, razglednice, spomini na Trst itd. itd. se dobi u jedini naši Slovanski knjigarni in trgovini papirja JOSIP GORENJEC Trst, ulica Caserma 16. Telefon št. 21-15. Brzojav Gorenjec Trst. Naročbe se izvršujejo takoj in točno. \ LEKb. FKANO MATER - TRST žgaliiica kave TELEFON 1743. Kalbo^ii vir it dobiT»c*e pafitns kava Fra^elli Ranber Trst, ulica Carduccl 14 (prej Torranto . Zaloga ustrojenih kož. Velika isbera potrebščin ta Čevljarje. — Specijaliteta potrebSčin za sedlarja. Henrik pl.CMio Via Stadion 35. Velik izbjr Plaque-verižic garantiranih in priveskov. Naprstniki, zapestnice, igle z ali brez dijamantov. Zlate, srebrne, nikelnate ali jeklene ure. — Regolatorji iz prvih tvornic „ZENIT, OMEGA". Sprejema vsako popravo z garancijo enega leta Dr. Al. Martinem Cesare Cosciancich ktitcesijoirirani zebo-tehnrK « ordinira od 9.—1. in od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33 H. nad. Telefon 1708. S D STRUCHEL & JERITSCH manufakturna trgovina Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina NOV PRIHOD volnenega blaga za moške in gospe, svilat svilen zefir, batist za bluze, čipke, vezenine, okraski in drobnarije. Preproge, zavese, srajce in modernice po konkurenčnih cenah. " - Eni M—BI— ■ K V Veliko skladisce Klobukov dežnikov, bele in pisane srajce, izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd. itd. ^^IHHH K. CVENKELTrst Corso 32 Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna Narodna trgovina. 2066 Narodna trgovina. Velika zaloga in tovarna pohištva ANDREJ JUG - TRST •a S" :l| ANDREJ JUG - TRST »fh i J» Via S. Lucia 5-18 Via S. Lucia 5-18g E! > £ BOGATA IN LEPA IZBEBA FINEGA IN NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARU fl m ----~ ..............CENE ZMERNE, fl Ui •» DELO SOLIDNO In vsakovrstnih stolie. I Svoji k svojim 1 Leto I Leto! Največja edina slovenska tvrdka 1'opilu bra&ft ta dojenčka, otrok« in bolnike ** na kelodcv. Vsebojo pravo planinsko mlako« Škatlja X L80 v vsaki lekarni in d roje rij L m 1E-JE moka za otroke Križmancič & Brešcak ulica Nuova 37 - TRST - ulica Nuova 37 priporoča slavnemu občinstvu O- svojo ogromno zalogo monufaMurn. Masa Najzraerneje cene. Prevzame se delo Točna postrežba, po naročbi. Stvari, ki ne ugajajo se zamenjajo takoj. — Angleško volneno blago za ženske* obleke, alpagas in različne štofe za bluze in vsakovrstne druge štofe volnene v največjem izboru. Perkali, zefirji, panama, satin, oksfordi in naj-različneje bombažasto blago. Vsakovrstno telesno, namizno in posteljno perilo. Blago za moške obleke: volneno in bombžasto. — Odeje šivane in volnene, pogrinjala za postelje, zavese, preproge, volnaJn žima. g^/saka drobnarija za šivilje in krojače Svoji k svojim 1 == CENTRALA V PRAGI. ss Ustanovljena leta 1868. PODRUŽNICE V Brnu — Budje-vicah — Iglavi — Krakovu — Lvovu — Mor. Ostravi — Olo-mucu — Plznju Taboru — Par-dubicah — Pro-stjejovu — Kla-toyu — Dunaju Libcrcih-Kralj. Gradcu-Piseku ŽIVNOSTENSKA BANKA Podružnica v Trstu Delniška glavnica: K 80 milijonov. Reservni in varnostni zaklad: K 20 milijonov. Brzojavni naslov: Živnostenska — Trst. Telefon 21-57 in 10-78. Izvršuje vse bančne posle. ^ Sprejema borzna naročila. 4 Obrestuje vloge na vložni knjižici po "t | r> Na tekačem računu po dogovor«. Kap nje in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje PREDUJEM na vrednostne papirje in bla^o. Dovoljuje STAVBENE in CARINSKE KREDITE. Daje pro-mese za vsa žrebanja. Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Oskrbuje inkaso na vseh tu-zemskih in inozemskih tr^ih Trst, Corso 2. Teief. 1071. Linoleum Haas K 250 ms 1-80 met Pristni linoleum..... Podolgaste preproge 67 cm. Preproge v vseh velikostih z varnostnimi ogli iz kovine 150/200 K 7 90 200/300 K 15 — itd. Gospodarski predpasniki iz voščenega platna............K 2"50 Namizni prti 85/115 cm.......2'80 „ 65/150 cm......1*80 Površniki iz M od K 20 dalje. Podrjuhe.........po 70 stot. Ovratniki iz kavčuka .... „ 50 „ Manšete iz kavčuka..... »00 „ Pošilja se tudi na dežtlo.-136 Aless. Giordani Specijalist za zdravjenje kurjih očes, diplomiran ranoeelnik Ambulat. Corso 23, I. Ozdravi takoj navadna it zastarana kurja očesa ter jii izdere na najnavsdnejSi na Čin ::: brez vsake bolečino. Garantira ozdravljenje v __meso rastočih nohtov. Be£< nohte veaue debelosti. Na zahtevo pride tudi na doa Kupujte vsi obleke samo v slovenski trgovini V. Dobanschek Trst - ulica Giosue Card^coi I i - Trsi vogal ulice Torre Bianca 45 dobro znani kot najcenejši v mestu. 7ara/li nmno CO7M10 8em cene vseSa v zalo&i imajočega blaga LdldUl \}\)L\\b Ob&UIIO hudo znižal, posebno obleke za moške, katerih imam veliko izbiro v barvah, vzcrcih in kroju najmodernejšem. Obleke za moške od K (4—69. - Nadalje velika zaloga Jopićev, hlač, telovnikov, srajc, jopic, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov itd. Izgotavljajo se obleke za moške polmeri. 2000 vzorcev moškega blaga. Robert Oian, urar Carlo St. 8, prodaja žepne in stenske ure ter sprejema vsako popravljanje po nizki ceni z dvoletnim jamstvom. 1712 Stara grška žganjarna .*. v Trata, Via Cavana 6. Tu se dobi bogata izbira likvorjev ; specijalitete : fcT^i in francoski koi;at, kranjski brinjevec, kraški Blivovec in briaki tro^inu-vec in rum. Cene nizke. Izbera grenčic. eilašči-a i« eapeČenci. Grška mastici iz Žija. — Se priporoča Andrej Antonopula._ Prin' rnro 86 mesnica TOMAŽA ZADNIKA i V IfJ^I UUu. , Trstu, Piazza S. Glovanni *tev. 6. Prodaja se goveje meso, telečie, jančje, vsak »vrstna perutnina in sveže meso. 717 Najboljši češki vir. Perje za posteljo po ceni. 1 kg sivega, dtbrega perja 2 K; boljše vrste 2 K 40: prima na ptl belega K 2 80 ; beleja A K; belega, dlaka-stega 5 K. 10; 1 kg zelo fieeea. snežne bslaga perja K 5 40, K S —; 1 kg drobnega perja, sivega 6 K. 7 belega, finega 10 K, najfinejšega prsnega perja K 12. ; Pri nakupu i ko franko. že nnpoljene pernice iz debelega, rudečega, modrega, belega ali rumeaega platna. I tukent 1*0 cm dolg, »koli 120 cm širok z dvema blazinama vred. vsaka 80 cm dolga, okoli 80 cm iiraka, napoljen z novim, sivim zelp trpežnim, dlakartim perjem K 16-—; s srednjim perjem K 20*—; z drpbnlm K 24 — posamezni iuhentl 10 K, 12 K, 14 K, IS K; blazine 3 K, K 350, K 4—. Tuhentl 200 cm dolgi, HO cm široki K 13'—. K 14 70, K 17*80, K 21-—; blazine 90 cm dolge, 70 cm široke K 450, K 5-20, K 5*70; Pedtuhsnti iz trdnega, pisanega platna 110 cm dolgi, 116 cm široki K. 12SO, K 1480. Pošiljke proti povzetju od K 12— nsprej fraiko. Menjanje je dovoljeno, za to, kar ne ugaja, denar nazaj. S. Benisch, Dešenice št. 265, Češka. Bogato Ilustriran oenik gratis in frank«. = Noto pogrebno podjetje = Trst, Corso št 47 (vogal Piazza Carlo Goldoni). — Telefon št. 1402. Zaloga oprave ulica della Tesa št. 31. Podjetje je popolnoma preskrbljeno z vso najnovejo elegantno opremo za vršitev pogrebov vseh razredov. - Vozovi z električno razsvetljavo. - Oprava mrtvaških sob, odrov itd. itd. —————— po najnovejšem praktičnem sistemu. - Prodaja vse mrtvaške predmete, vence, za zarsčence, birmance in druge slučaje. SiladiSEe ToSSeiii sieC pire odlikome ToSčuie gosp. J. Kopifi-a v Gorici. Zastopstva s prodajo vseh potrebnih mrtvaških predmetov : J. MRZEK, A. JAMŠEK in F. BERNETIĆ, T VITEZ, Opčina št 170 tik sežanske pri glavni cesti pri Orehu Nabrežina, glavni trg pri (Noghere). ceste. cerkvi. RamaIma iimaI v mu ji plinarn in vodovodov POPOinC upeijnue Inatalacija acetilena. Razstava modernih svetilnikov in potrebščin za plin in vodo Via Massimo d'Azelio štev. 3. G-IUSEPPE JESCH - TRST Telefon št. 1596. — — Telefon št. 1596. Zobotshniški :: atelje Josif K5aif koncesionovani zobni tehnik, diploraovan dentist na dentiatični akademiji ▼ Parizu. Trst, al. F&rmtf* 3$, H. n. «* ENRIG0 ZERQUENICH trgovina z izgotovljenim perilom, mode za gospode itd itd. Trst, Patto S. Glovanni 2 (Nasproti Novim obokom) VELIK IZBCR moških srajc, ovratnikov, zapestnic, ovratnic, malij, spodnjih hlač, nogavic, rokavic iz niti in usnjatih, žepnih rat, naramnic in izpodvez. Dežniki za gospode in gospe ter palice ed K 2-50 dalje - Izdeluje se moško perilo po meri. Dobro blago. Cene zmerne. - Velika zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orkestrionov pri Batjel-m = = GORICA = = -Stolna ulica štev. 2—4. Modeme železne ograje ? za vile (dsorce), rrte, tovarne, dvorišča, prostore za temo itd. Hust. katal. St. 104 brezplačno 2S4 Algeillllbtile Draltiutostrie M Ferfl. Jergtecl'i v >. Sfiiie - Barilari J-c Stali Mop. t Trstn. - Y Gradcn BI. to?. Ribard No vaH & 6 Pekarna in slaščičarna s prodajo moke TB8T — ULICA FABNETO ŠT. 13 Postrežba: točno. CEHE ZMERNE Mehanična delavnica. - Prodaja na obroke. - Cemiki franko. - Zaloga in zastopstvo Uhkih švicarskih motorjev „MotoBacoct eu na navadnem kolesu. — Kupuje se Btera dvokolesa, fiv. stroje, gramofone itd. Nova : čevljarska : delavnica nr Ignac Ziberna Piazza SiiDSOViJlO 8 (na zgornjo stran predora Montuzza) Izdeluje In popravlja vsakovrslna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Pekarne in sladščičarne Josip Pahor-Trst Centrala: Tla Maclouuina št. 39. PODRUŽNICE : Via 6inseppe pariiul^ in Via S. Jftoeo 25 Trikrat na dan svež kruh. — Vino v steklenicah. — Likeri. — Biško-tinov vsake vrste. — Moka iz :: prvih mlinov. :: - POSTREŽBA NA DOM. - Telefon št. 11-90. trefea fiiitrafet Sklidišče min In 6w n priTO, jetrclja in stavil. Materijala Josip Miceu Trst, via San Cillino št. 2 (Sv. Ivan) m Dobro jutro! ^am pa kam? „Grem kupit par čevljev." — „Ako hočete biti dobro postrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 (.Al buon Operaio*) tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinejše do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOJI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČIC. Kat. vd. Mulej Tr^t, Plasza Poato.-o^ao St 5 Trgorina jenvia m kolonija!. Zaloga sveč, mila in čistila v prid d af :>e Cirila in Metoda. Priporoča sa ivaa Bi i >rc Trst. Via Molin graide A t 44. Prodajalna čevljev vsake vrsto ia cene. Sprejema naročila po meri in popravke Ceue zmerne. 69">4 Fran Stopar, Za okrepčila o priliki porok, kratov Itd. obrnit« ■« na njarno AUOUSTO DELL' AON tov, žetphe »erižice, zlate In Brtbrne za miške, r se po Konkurenčnih cenah. H Otvoritev no*e trgovine O v Trstu, ulica Nuova 41 S AHELIfl MARTIHICO i punčke, ^^ — BOGAT IZBOR — igf: i^gotovljeaih oblek za ženske iu ženske veatalije, bluze iu izbrano perilo! * Vsprejemajo se naročila po meri. * Naj zmernejše cene. Najzmrraejše cene. ^ \OOOfXXXX 9 ;KXXXXX>* Krojačnlco za clulllsfe in uolake v Franjo Poianec v Trstu, via S. Giacomo (Corso) 6, II. n Priporoča se slavnem občinstvu in vojaštvu za vsako vrstna dela. Blago prve vrste, delo solidno, cene zmerne. j Ker se v nekaterih javnih j lokalih razpečuje navadno črno pivo z prostim označenjem ,7pivo dvojnega kvasa" zato se cenj. občinstvo opozarja, da je pristno edino tisto pivo dvojnega ktfasa, katero nosi varstveno znamko ST. STBFAN ODLIKOVANA tržaška prodajaln, obuval ULICA GIOSUE CARDUCCI ŠT. 2t Kazun različnih izberov najfinejših moSkih in žen akih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tudi po izrednih cenah : Usnjo Boxcalf s trakovi .... po K 10 — Usnje Boxcalf z elastiko . . . . po K 10 — Usaje Boxcalf oblika Derby . . po K 1050 Usnje 9oxcalf z zaponami Triumph p i K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - Vsakov. blag) I. vrste. Oblike moderne. — Delo zelo trpežno. Mtol !S! Dr. Kari Ernst unlv. med. zobozdravnik Trst, Piazza C. Goldoni št. 5, II. nadstropje. 9 Sprejema od 9—/. ln od 3—6. pop. B «03 torbic za trg in ženskih tor-b c. Trgovina porcelanastega, steklenega blaga in kuhinjske —^^ posode Piazza Ponterosso 6. 3 -i- Slullo Redtenen -i» TRST, ulica Giosue Carduccl štev 23 v. :: TELEFON Stav. 81.9 :: k rnrglčno orodje, ortopeđfčnl aparati, fejdercl, umetne roke ln noge, berglje, klini pasi, elastični pasi ia nofovie«, elektroterapevtične priprave, aparati n inhalacijo. j ✓v////■ BKLADISĆC potrebšdia z . KJ ■a BJ Ct 3 *5T i/i si ££ isi Ma obroke! ^ Velika zaloga izdelanih oblek Velika izberi letnih oblek za gospode In dečke, s u k en j, površnikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izfoera volnenega blaga« ^ajzmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni Štev. 16, I. nadstropje, zraven Telefon št. 251, Rim. II. .Buffet Automatico". -o Psi sr (Ji 80 7T Uu M p as • n 3 00 S n ce 3 n » Gnjati iz Prage in S. Daniele Zajamčeno domače maslo. Tu- In inozemsko blago prve vrsto. — Najfinejša desertna vina in likerji v delikatesni trgovini FRANJO AMTOMC v Trstu, ulica Miramare št. 9 - - Telefon št. 16-17. CENE NIZKE. POSTREŽBA FRANKO NA DOM. ■■■■■■■■■■^■■■■■■nHHBHMnHBHi Upravni svet „Kollrtske tovarne kavinih primesi" . trgovsko delniško podjetje, == izvršuj^ sklep izvanrednega občnega zbora z dne 2. svečana 1910., razpisuje s tem subskripeljo K V. emisiji 500 kosov novih delnic po K 400 nom., s katerimi se zviša dosedanja delniška glavnica K 1,S00.000 na K 2,000.00© pod sledečimi pogoji: 1. Glasom pravil par. 9 imajo prednost k subskripciji novih delnic V. emisije p. n. gg. dosedanji delničarji. 2. V svesti si, da bodo nove delnice prevzete od naših dosedanjih p. n. gg. delničarjev, določen je emisni tečaj novih delnic samo za delničarje in sicer na K 600 za delnico. 3. Na 9 starih delnic, katere se mora pri vpisovanju predložiti k okolekovanju istih, pripada ena nova delnica. 4. Vpisovanje se vrši od 15. do 30. kimovca 1911 pri naših blagajnah v Kolinu, Prostjejovu, Ljubljani in Sadowi Wisznii in končno pri blagajni Češke banke v Pragi. 5. Polovico subskripčne cene (K 300) se položi pri vpisovanju, druga polovica pa do 30. listopada 1911. Vloženi zneski obrestujejo se s 5% in sicer od dne vplačila do 30. rožnika 1912, od 1. mal. srpana 1912 pa partecipirajo nove delnice na dobičku podjetja, 6. Zneski, ki presegajo višino nom. vrednosti pripadajo k rezervnemu zakladu ki znaša sedaj K 378.259 11. V KOLINU, dne 31. velikega srpana 1911. Kollnskn tirno kavfnili primesi, tmko delniško podjetje. Vincenc Kfička 1. r.f predsednik upravnega sveta. Jjalkan' Špedicija, komisija. centrala TRST. Podružnica ..LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. Špedicije :: vsake vrste. Prevažanje blaga ZA TRGOVCE in ZASEBNIKE. Preselitve ... vlaganje blaga in pohištva v skladišče, zacarinanje, prevzetje blaga v prodajo itd. itd. ,j)alkan' Špedicija, komisija. Centrala TRST. Podružnica .. LJUBLJANA, Dunajska .. cesta štev. 33 .. Telefon štev. 100. SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo ter rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, : vsakovrstnih trgovskih: knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-::: govežka naročila. :::: m MJ6C Trst, ul. Caserma 16. ::: POLEG KAVARNE COMMERCIO ::: Brzojavna adresa: iz :. GORENJEC - TRST TELEFON 21-15. Poštna naročila obavljaju se isti dan. Najbogateja zaloga knjig, papirja in pisarniških pori:: trebščin. :::: n: Velika zaloga muzikalij. molitvenikov in časopisov Aoor^f^ A D kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico m ODVJUrtil za nikeliranje, posrebrnenje, bakranje itd. itd. Trst, Via Gaetano Donizetti 5. - Telefon 126, Rom. IV. Popravlja priprave za točeDje piva, motorje na gas in bencin, sesaljke, šivalne stroje, ■ motocikle, bicikle in izvršuje druga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalaga žtrnlc, stekel za gas In elektriko in & ugih predmetov. Kupuj to ,Nar. kolek'! pokusite pivo češke delniške pivovarne v ČEŠKIH BUDEJETICAH, Je Izborno, na plzenski način narejeno. zaloge: ZALOGE: LJUBLJANA: T. H. Rohrman; POSTOJNA: Emil stotnik Garzaroll; TRNOVO : Rudolf Valenčlč. TRST: Schmidt & Pelosl. PULA : Lacko Križ. REKA—SUŠAK: Ante Sablieh. O O B Trgovec išče v najem ali odkupi večjo trgovino oziroma želi službe poslovodje v večji trgovini, ali drugo primerno službo. Pismene ponudbe pod „Trgovec št. 1484" na Inseratni oddelek Edinosti. Češko perje za postelje i .j 5 kilogramov novega, prerezanega K 9-60, boljega K 12-—, belega, mehkega, prerezanega K 18 do 24, čisto belega, mehkega K 30 do 36. — Odpo-Siljatev franko po povzetju ; proti odšzodnioi poštnine Be meaja blago ali pa vzame nazaj Benedikt Sachsel. Lobes Štev. 183 pri Plznu, Češka. Objava. Na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Sežani bo vpisovanje učenčev dna 14. in 15. septembra od 8.—12. ure dopoldne in popoldan od 2.—4. ure v eolski sobi. Sprejemajo se dečki stari od 13 i/t let nadalje, i maj oči starosti in namenit primerno izobrazbo. Pri vsprejemu se je izkazati s sledečimi listinami: 1. s krstnim listom; 2. zadnjim šolskim spričevalom; 3. z zdi avniškim spričevalom o splošnem zdravju in o cepljenju koz. VODSTVO. GOSEILNA H. D. 0. v Trstu, ulica Carradori št. IS ki jo sedaj vodi g. HENRIK KOSIČ je popolnoma na novo preurejena in po najmodernejem slogu slikana. Točijo se različna pristna vina. Ob vsakem času se dobijo gorka in mrzla jedila. Mire za ogla treba naslovliati na Inseratni oddelek »Edinosti« poštni predal C. kr. prlv. ftiunione Adriatica di Sicurtž klavnica in rezervni zakladi društva glasom bilanoa ^^coo^cccooccc 31. decembra 1910. Zadružna glavnica (popolnoma i k • plačana) ........... & Rezervni zakladi dobičkov .... „ zaklad proti vpadanju vrednoBtij javnih efektov • • • , Rezervni zaklad premij za zavarovanja • 'avarovnja na Življenje v veljavi 31. decembri 1910 ...... .zpiačane Škode v veeh oddelkih od nstanovitve dru-ttva —1910] DruStvo sprejema po jako ugodnih pogojih zavarovanja proti požaru, streli, Škodi v«led razatrelb uoaiu kakor tudi prevozov po suhem in ourja; iklepa pogodbe za zavarovanje življenja pu r^zno-vrstnih kombinacijah, za glavnice, rente plačljiva ta življenja ali po smrti zavarovanca, doto otrokou.. 10,CKXJ 0:>rt 12,000.000 2,066.679 130,463.979 472p78.5S5 695,189 139 oktobra tisti z začetnimi črkami U, V, W, je bil dr. Veronese oni, ki je izzival, da je X, Y, Z. ,res rabil besedo ščava, ter da je trditev II. Pristojni v druge občine: j obtožbe glede pretnje s kozarcem sam priz- 9. oktobra tisti z začetnimi črkami A,' nal. Isti je dokazoval, da je smatrati pismo B, C, — 10. oktobra tisti z začetnimi črkami na uredništvo „Edinost" za javno ter be-D, E, F, G, H. — 11. oktobra tisti z začet-; sedo „idijotka" za psovko in razžaljenje. nimi Črkami I, K, L, M. — 12. oktobra tisti1 Dr. Rekar je konečno zahteval, da se z začetnimi črkami N, O, P, Q, R. — 13. ima obtoženca čim strožje kaznovati, oktobra tisti z začetnimi črkami S, T. — j Dr. Veronese je izjavil, da je bil 14. oktobra z začetnimi črkami U, V, W, provociran in da se je zato spozabil. X, Y, Z. Dr. B a s e g g i o je dokazoval, da se Tisti črnovojni zavezanci, kateri bi se je dr. Veronese nahajal v takem stanju razradi važnih in vtemeljenih vzrokov ne mogli burjenja, da se ga v smislu § 2 sploh ne predstaviti v določenem roku, morali se bodo more smatrati odgovornim za to kar je sto-' zglasiti v nastopnih dneh : ! ril v tem položaju. 1. Pristojni v tržaško občino : | Sodnik g. C o m e l je na to prečital 25. oktobra tisti z začetnimi črkami A, razsodbo, s katero se dr.ja Veronese obsoja B, C, D, E, F, G, H, L — 26. oktobra tisti v denarno globo 20 kron aii dva dni za-z začetnimi črkami K, L, M, N, O, P, Q. — pora. ; 27. oktobra tisti z začetnimi črkami R, S, j Med čitanjem razsodbe je dr. Veronese T, U, V, W, X, Y, Z. stopical nervozno sem in tje in je kar sikal II. Pristojni v druge občine: jeze ter pripovedoval, da vloži priziv. 28. oktobra tisti z začetnimi Črkami A, I Ko je bila razsodba proglašena, je dr. B, C, D, E, F, G, H, I. — 30. oktobra tisti Baseggio izjavil, da si pridržuje tridnevni z začetnimi črkami K, L, M, N, O, P, Q. rok za priziv; isto je izjavil dr. Rekar — 31. oktobra tisti z začetnimi črkami R, radi prenizko odmerjene kazni. S, T, U, V, W, X, Y, Z. f - 2. Zglašapju zavezani črnovojniki kateri JrŽaŠka mala klinika* nimajo svoje crnovojniške knjižice, ali druge, vojaške izkaznice, morali bodo drugače do-! Nesrečna smrt dalmatinskega; pokazati svojo istovetnost s tem, da pokažejo slanca potopil se v barju. — Pred tremi krstni (rojstni) list, domovinski list, delavsko dnevi je prišel v Trst in se nastanil v ho-knjižico, namembnico itd. j telu „Adrija" bivši dalmatinski drž. poslanec in 3. Črnovojni zavezanci, kateri se naha- ravnatelj realke v pokoju prof. LovroBorčič. jajo v inozemstvu, izvršijo veljavno ali pis- Bil je v spremstvu svoje soprogef — Od meno zglasitev v času od 1. do 31. oktobra četrtka dneva je poslanec izginil. Vse po-brez posebnega poziva pri c. k. reprezenta- izvedovsnje je bilo zaman. Predvčerajšnjem tivnem obiastvu (poslaniš;vu, zastopstvu,1 opoludne pa so delavci v žavaljskem zalivu konzulatu itd.), ki ima svoj sedež v kraju zagledati truplo, ki je molelo iz močvirja ob prebivanja ali temu najbliže. ; nekdanjih solinah. Papirji, ki so jih našli 4. Zavezanci zglašanju, kateri mislijo, pri pokojniku, so dokazali identito s pogre-da so nesposobni za službo v orožju ali za šanim poslancem. Posl. Borčič je bil že dlje katerokoli drugo službo v črni vojski, bodo časa bolehen. morali to naznaniti, kadar se zglasijo. j V soboto ie šel na sprehod v Žavlje. 5. Zavezanci zglašanju, kateri so pre- Ko se je vračal je bil že mrak, zgrešil je skrbljeni z dovolili za pomorsko potovanje, bržkone pot in je zašel mogoče v hipni kakor tudi bolniki, kateri niso sposobni za j duševni zmedenosti v močvirje, kjer je PODRUŽNICA Ljubljanske kreditna banke Trst, Piazza d ©Ha Boroa 10 Centrala v IjnMjanL Podružnice v Gorici, CiUvcn, Sarajeven la Spljets Otlnl*ka ilavotoa K 5,000.000, Rezervni zaklad K 610 .000. obavlja najknlantnej® vse bankovne ln menjalne posle ter kupnje in prodaja pod jako povoljnim! pogoji devize In ne vrtfe denarja. ■ Vloge na knjižice obrestuje za sedaj a čistimi zfl-^j^ [Z 2290 Prodaja srečka na majhna mesaone obroka. MIROĐZLHICA CILLIA se je preselila v Vi Poste št. 6 prevažanje, mogli se bodo zglasiti pri občinski komisiji v zgoraj navedenih dneh po svojih pooblaščenčih, in sicer ustno ali pismeno, izročivši izkaznico, našel smrt. Truplo odpeljejo v Split. Poslanec Borčic je bil vitez Fran Josi-povepa reda in je bil skozi več zakonodajnih > ■»■ 't t. j. v isto ulico, kjer je bila do sedaj, samo za nekoliko korakov naprej na nasprotni strani. 6. Pismena zglasila, katerim je priložiti dob tudi drž. poslanec v starem kurij-lnem črnovojniško knjižico ali pa izkaznico, ome-' parlamentu. njeno pod točko 2, izvršiti bo s črnovojniško j Skočila z okna. Včeraj zjutraj ob 6 45 zglasilnico, ki se dobi brezplačno pri IX.1 uri je gospa Viktorja Dobauschek, stara 52 oddelku mestnega magistrata, Via S. S. Mar- | let, lastnica trgovine oblek na vogalu ulic tiri štev. 4, I. nadstropje, vrata št. 6. | Torre bianca in Carducci, stanujoča v ul. 7. Zglašanju zavezani, katerim so se podelile namembnice, ali so oproščeni od službe v črni vojski, morajo to navesti v pismenem zglasilu. 8. Črnovojniški zavezanci, ki so državljani ogrske krone in bivajo v tej občini, se morajo istotako zglasiti v gori navedenih rokih. 9. Dolžnosti zglasiti se, so prosti samo stanujoča Sv. Frančišča št. 4, skočila z okna svojega stanovanja v tretjem nadstropju na spodnje dvorišče. Nesrečnica se je hudo poškodovala. Prihitela je zdravniška postaja, ki jo je peljaia v bolnišnico. Takoj po prihodu pa je samomorilka izdihnila. Samomor pripisuje se rodbinskim neprilikam. Drug samomor. Alojzij Zorzetti, 40-leten lastnik prodajalnice prekajenin v ul. tisti, kateri so spoznani nesposobnimi za; Sorgente št. 7," se je predsinočniem obesil orožje, in pri katerih je nesposobnost za j v svojem skladišču; vrv je bila privezana k službo v orožju v črni vojski potrjena v čr- stropu. Nesrečneža je mučila neozdravljiva novojniški prehodnicl, ali v kakem drugem bolezen. Izredna ln bogata izbera igrač, kinkalij, galanterij, drobnarij, kuhinjskih potrebščin in sploh predmetov za domačo uporabo •• v novi trgovini v Trstu •• ulica Caserma 17 [na voglu Molin piccolo] JU dokazilu, v kolikor nimajo namembnic. 10. Črni vojski zavezani, ki se ne zglasijo po predpisu, zapadejo globi od 4 do 200 kron. _ Izpred sodišča. Dr. Veronese obsojen. Pred kazenskim oddelkom okrajne sod-nije (sodnik gosp. Comel) se je nadaljevala včeraj razprava proti d.rju Veronese, Ponesrečen ulom v sinagogo. — Že pred dnevi je bila izvršena tatvina v sinagogi na isti način, kakor prvikrat in sicer skozi okno na strani starega židovskega pokopališča. To pot pa so bila okna her-' metično zaprta in tatovi jih niso mogli ulo-miti. Ko so tatovi začuli, da se bližajo redarji, so jo pravočasno še popihnili. . Uzmoviči v kavarni „Universo". Pek rega" je tožila* njegova "bivša" kuharica Veko! ^Ja^C Je bi. predsinoinjem. v kavarni slava Hauptman Fadi žaljenja časti, ker jej £ ' '!, klb',draJ Pri hazardni je rekel „ščava", ker je vrgel proti nji ko- ^h,.™ P J,f zadr®mf Ko use Je Pre; zarec in ker je pisal uredništvu „Ed nost" , 'lnS° T,bi" •"*raden' T*6 Wt,S,,h pismo, v katerem jo je imenoval idijoto. %£**■J1??IC° v rednosti 40 kron O vsej stvari smo mi svoj čas obširneje! A/iini 50 0111 areuram ram suma na tel poročali. Dr. Veronese se je zagovarjal, da I ' . , .„ . . . je besedo ščava rabila najprvo sama tožite- pretep v ladijedelnici. V tehničnem ljica, ki da je rekla, da je ščava; on je le' za_vodu Je nastal predvčerajšnjem prepir med ponavljal izraz „ščava", ki ga je bila rabila }ezakom Leopoldom Mahnič in delavcem zasebna tožiteljica. S kozarcem da jej je Ivanom Turina. Ta poslednji je zalučal pr- MANUFAKTURNA TRGOVINA Brosch & iLaurenčič - v Trstu ulica Nuova štev. 40 - (vogal ulice S. Giovanni) uljudno naznanja svojim cenjenim odjemalcem in al. občinstvu, da je otvorila podružnico v ulici Nuova št. 41 (PALACA SALEM) z veliko zalogo perila, čipk, zeflrja, volnenih In izflvanM ode] itd. Vse blago prihaja iz prvih tovaren, a cene so zelo ugodne. Pod najugodnejšimi pogoji zagrozil, ker ga je kuharica provocirala, rekoč mu, da bi Italijani morali tmreti lakote, ko bi ne bilo Slovencev. Prva obravnava je bila odložena, da se zasliši po nekih okolnostih kot pričo nečakinjo dr. Veronese. In včeraj opoludne je torej razprava nadaljevala. Zasebno tožiteljico gospico josipino Hauptmann, ki je bila odsotna, je zastopal dr. Rekar. Dr. Veronese je došel v spremstvu branitelja dr. Baseggio. Nečakinja dr. Veronesa je medtem umrla in ni mogla biti zaslišana kot priča. Sodnik je najprej predlagal poravnavo. Dr. R e k a r je izjavil, da je od toži-teljice pooblaščen se poravnati, pod pogojem, da obtoženec plača 50 kron za družbo sv. Cirila in Metoda ter vse tioške. Dr. V ero ne se in dr. B a s e g g i o sta to odklonila z ogorčenjem. Dr. Rekar je na to predlagal, da se zasliši zasebno tožiteljico gospico Haupt-maon kot pričo, dalje da se zasliši dva člena uredništva „Edinosti" glede iiiKiiminiranega pisma, če se ima isto smatrati za javno. Sodnik je odklonil vse predloge dr.ja Rekarja, kateri je v daljšem govoru dokazoval, da se je njegova klijentirja poslužila Ie svoje državljanske pravice, ko je zahtevala, da se jej zapiše slovenski občevalni jezik. S tem da je ona prodala dr. Vero-nesu svoje delo, mu še ni prt dala svoje narodnosti. Dalje je govornik dokazoval, da vemu na glavo lopato za premog in ga težko ranil. Bil je aretiran. Društvena vesti. Telovadno društvo „Sokol* ' v Trstu. J0 Bratje Sokoli iz Trsta, Rojana, Barko vi j in Prošeka ! Danes popoludne ob 430 se vrši prvi javni nastop bratskega društva „Sokol" v Škednju. Te prve prireditve bratskega društva se udeleži tudi naše društvo in zato Vas poživljamo, da se odzovete temu vabilu v čim največjem številu. Zbirališče je določeno ob 2. uri in do* * „Narodnem domu" v Trstu. Bodite točni! — Na zdar I Proseška podružnica CMD. vabi si. občinstvo na polnoštevilno udeležbo podružnične prireditve, katera se vrši danes 10. t. m. Vspored obsega lepo ubrano petje, igro „Doktor Hribar", srečolov itd. Pevsko društvo „Višava" na Konko-nelju priredi danes v nedeljo, dne 10. t. m. pevsko zabavo na vrtu gostilne g. Štefana Ferluge. Prijatelji petja dobro došli! St. Jakobska Čitalnica. Danes ob 3. uri zbirališče v društvenih prostorih. Udeležimo se veselice NDO in I. nastopa Sokola v Skednju. Jutri pevska vaja. Prosimo polnoštevilne udeležbe. Po vaji važna seja. VZAMEM V NAJEM loterijske liste, drž. rente in zajemne liste drugih bank s povračilom v mesečnih obrokih ali naenkrat. IGNAC NEUMANN, menjalnica Ustanovljena 1858. Trst, ulica Ponterosso 4. Ustanovljena 1858. ••• • •• Pri nakupovanju obleke ali perila naj se Tsakdo obrne do dobroznane MANUFAKTURNE TRGOVINE HEDŽET & KORITHIK v GORICI Na debelo in drobno! V Trstu, dne 10. septembra 1911. „EDINOST" St 252. Stran IX Mar. dol. organizacija. Narodna delavska organizacija v Trstu. Kakor smo že poročali, priredi NDO. danes, dne 10. t. m. ob 4. uri pop. v prostorih „Kons. društva" „Pri Tirolcu« (Sv. M. M. spodnja) vrtno veselico s plesom. Ni potrebno, da bi na tem mestu povdar-jali nedeljski vspeh „Prve tržaške narodne godbe NDO.u, katera je, kakor prvi njen nastop, igrala v splošno zadovoljstvo; ravno tako ustreže občinstvu tudi pri II. svojem nastopu. Zato je želeti, da se vsi oni, ki so bili v nedeljo zadržani, udeleže danes „Pri Tirolcu", ker bodo zamogli videti in oceniti našo narodno godbo. Skupni odhod ob 3. .n pol uri pop. iz „Kons. društva" pri sv. 'akobu z godbo in zastavo NDO. na čelu na slavnostni prostor, koder bode skrbelo pevsko društvo „Ilirija" za petje, bo poslovala šaljiva pošta in po vsporedu bo ples za mladino. — Vstopnina na veselico 40 st. za osebo. — Plesni komad 10 st. Cisti dobiček je namenjen podpornim zakladom. Deželni izvrševalni odbor NDO v Trstu sklicuje v nedeljo, dne 8. oktobra t. 1. ob 10. uri predp. v veliki dvorani NDO. (ulica sv. Frančiška št. 2) redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika, 2. Poročilo tajnika, 3. Poročilo blagajnika, 4. Poročilo nadzorstva in pregle-dovalcev računov, 5. Raznoterosti. (Predlogi članov morajo biti naznanjeni „dež. izvrše-valnemu odboru" vsaj 14 dni pred občnim zborom), 6. Volitev novega odbora. TRŽAŠKA GLEDALIŠČA FENICE. Operi „Cavalleria rustičan a" in „P a g I i a c c i" sta tudi sinoči privabili v gledališče obilo občinstva, ki je odobravalo uspelo prireditev. Danes zvečer se operi ponavljate. Pripravlja se opera „C a r m e n". POLIPEAMA ROSSETTI. Sinoči je pričela sezona „Grand Guignol-a" pod vodstvom g a Sainati. Danes zopet se vprizori vrsta senzacionalnih grand-gulgnolskih dramatičnih orisov. EDEN. To varijetetno gledališče se zopet odpre dne 15. t. m. z bogatim programom. _ DAROVL — Gospod Alojzij Večerina iz Tomaja poslal K 40 za moško podružnico sv. CM. in sicer v dokaz da globoko obžaluje žaljenje nasproti g. Filipu Černetu. — Denar hrani uprava. — Pevci društva „Ilirija" darujejo mesto venca na grob pok. Lovrenca Gregorič CM podr. pri sv. Jakobu K 10. Ob tej priliki izrekajo spošt. družinama Gregorič-Šorn na-jiskreneje sožalje na izgubi dragega njiju očeta. Denar hrani g. Babič. — Prva tržaška narodna godba NDO daruje št. jakobški Ciril-Metodovi podružnici K 10-— kot odškodnino zastav, ki so lastnina podružnice in „Ilirije". Denar hrani blagajnik godbe. — V pozdrav Družbini skupščini pošilja št. jakobška podružnica sv. Cirila in Metoda drugi kamen v znesku K 200. — O priliki poroke Avgusta Klun z Olgo Brezovec iz Rocola, dne 3. t. m. nabrali svatje med seboj K 10 za Ciril-Meto-dovo podružnico v Rocolu. — Denar hrani g. Seražin. _ Loterijske številke, izžrebane dne 9. septembra 1911 : Trst 71 89 37 23 55 Line 73 45 4 2 71 Koledar in vreme. — Danes: 14. ned. po Bink. Ime Marije. — Jutri: Prot in Hiacint muČ. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne 29- Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Temperatura malo spremenjena. Lokalni vetrovi. Vosti iz Goriško. Iz Podgore pri Gorici. V ponedeljek sem šel podpisani po stezi blizu Soče, blizu pionirske stražnice. Kar sem začul obupno kričanje. Hitel sem k bregu Soče ter videl na levi strani nekaj deklic, ki so v kopalnih oblekah vse preplašene vpile, po vodi pa se je nekaj čudnega valilo. Neki pijonir je brž veslal s čolnom na oni kraj ter dvignil dve ženski osebi ter j prepeljal k obupanin tovarišicam. K sreči so prišle neke perice, ki so po dolgem času zopet spravili deklici k življenju. Menim, da je oni pijonir, ki je rešil dve človeški življenji vreden svojega plačila, ne pa da ga ne omenjajo v nobenen listu. Anton Klavčič. Javna tombola v Rihemberku. — Podružnica sv. C. in M. za Rihemberk priredi na bendimsko kvatrnico, t. j. 24. sept. t. I. popoludne po društveni veselici javno USTREDNi BANKA ČESKtCH CDADITCI Tki PODRUŽNICA v TSST:: orunl I tLtfl :: pim m poiteeosso 3. » Vloge na knjižice PremijeTe vloge 4s/4% Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji. 7ADIJE ii KAVCIJE - - - MENJALNICA. - Uradne ure od 8. zjutraj do 7. zvečer. tombolo z dvema dobitkoma: činkvino 100 seveda svoj epilog na komenskem sodisču, K, tombolo 150 K. Srečke se prodajajo po kjer bi se bila temu sinu „Herrenvolka" 40 stot. slaba godila, da ni dobra slovenska delav- Pred tombolo bo društvena veselica ska duša vse odpustila ter se zadovoljila s na dvorišču g. Antona Pečenko, kjer se tem, da je toženi strojevodja poravnal vse bodo proizvajale razne pevske točke in se stroške. uprizori v zabavo občinstva igro-dvode-| Tu se „špeglajte", gospoda psevdo-janko „Trije tički". Vstopnina k veselici s socijalisti okrog „Železničarja- in „Zarje" ! sedežem 50 stot., brez sedeža 30 stot. —j Tu nastopite, če imate res kaj čuta za slo-Polovica čistega dobička veselice In tombole venskega delavca 1 Ali kako, ko je oni aro-je namenjena za uboge otroke rihemberške gantni tevton — socijalist! 1 Tu pometajte šole, a druga polovica za družbo sv. Cir. pred svojim pragom, namesto da jadikujete in Met. o stanovanjskem oderuštvu po „Železničarju- Pomanjkanje vode v Gorici postaja in „Zarji" v Nabrežinil od dne do dne občutneje. Kdor le more, j Brda. — Dne 7. sept. so odšli vojaki ostaja doma, da se izogne vročini in nežno-; planinci iz svojih poletnih postaj v Brdih, v snemu prahu po ulicah, oziroma v mestnem | Gorico. Kakor čujemo bo prihodnje leto vrtu. Ako še povemo da vodovodi v pri- j nastanjenega po Brdih, še več vojaštva nego vatnih hišah radi pomanjkanje vode ne;|etos, a ne več planinci temveč Madjari. fukcionirajo, si more vsakdo predstavljati Dobro, da je Avstrija v — trozvezi! kakšen dirndaj je okolo redkih javnih vodnjakov, od katerih prihajajo služkinje Še-le do večurnem čakanju domov. — Ne pretiravamo, ako rečemo, da radi teh razmer tu vse zabavlja in proklinja, naj bo že Italijan ali Slovenec. In kako naj da človek drugače duška svoje jezi, ko je vendar vsakemu Goričanu znano, da magistratovci že nad 50 let „študirajo- vprašanja vode. Iskali so jo pod Sv. Goro, pod Kostanjevico, baje na Trnovem, samo tam ne, kjer je nikoli ne zmanjka, to je: v Soči. Če že ni možno dobiti Hublja, zakaj se ne dvigne začasno iz Boschette (Soče) taka množina vode, da bi zadostovala sedanjim potrebam, kar bi se prav lahko doseglo z novimi stabilnimi stroji v Stra-čičah. V Gorici potrebujemo gospodarske stranke Slovencev in Italijanov, da spravimo v občinski svet nekoliko mož, ki naj bi nekoliko bolj skrbeli za blagor občine nego so skrbeli dosedanji mestni očetje. To je potrebnejše toliko, ker se vzdržuje, da namerava sedanji magistrat najeti posojilo več milijonov o čemur bomo še poročali svoječasno. A. Iz Nabrežine. — Veliko krat se je pisalo o žalostnih razmerah na naši postaji. Vsi se še spominjamo prejšnjega po-stajenačelnika, slabega spomina. Zdaj pa se je obrnilo malo na bolje, ko smo udobiii za načelnika vsaj narodno indiferentnega Slovenca in ko je jezik domačinov na pritisk županstva dobil mrvico pravic s tem, da so mu odkazali pri napisih kak kot za nemškim in italijanskim napisom. Te dni |e pa šel naš postajenačelnik na dopust. Na-domestuje ga pa neki sin „avite eolture- z imenom Cobassi. Ta je že začel predajati po peronu sadje svoje „Cimillare eolture". Dere se nad slovenskimi uslužbenci, tako, da se mora zgražati vsak omikani človek. Najbržje ga vspodbujajo h takemu obnašanju nabrežinski postajni napisi v najem „barbarskem* jeziku. V ilustracijo njegovih moreš naj povem dogodbico, ki se je prigodila v petek: Neki „cittadino- iz Trsta se je po stari navadi tržaških izletnikov opit ter je prostor pred čakalnicami — onesnažil. Namestnik postajenačelnika je to opazil ter je pridirjal h portirju in je za- BRZOJflUNE UE5TI. Avdijenci pri cesarju. DUNAJ 9. Cesar je danes v sprejel v posebnia vdijenci načelnika generalnega štaba barona Conrada Hotzendorfa in minister-skega predsednika barona Gautscha. Črnogorski kralj v Opatiji. REKA 9. Črnogorski kralj Nikolaj je danes o polunoči dospel semkaj s svojo jahto. Kralj se ni izkrcal in se je danes predpoludne podal v Opatijo, od koder se vrne v ponedeljek. Deželnozborske volitve v Dalmaciji. SPLIT 9. V Dalmaciji se bodo v kratkem vršile Štiri nadomestne deželnozborske volitve in sicer v Splitu, Kurčoli, Makarski in Vergoracu. Portugalska. LIZBONA 9. Poslanska zbornica se je odgodila do 15. septembra. LIZBONA 9. Policija je zaprla več Železniških uslužbencev, ker so se udeležili monarhičnega komplota. Boji Španskih čet v Severni Afriki. MADRID 8. 3000 vojakov je danes odšlo v okolico Alhuzemas, da so razkropili sovražna krdela Harkasov. Tri vojne ladije podpirajo akcijo. MADRID 8. Iz Meliie poročajo, da so sovražna krdela napadla ob zori sprednje straže Špancev. Boj je trajal vse predpol-dne. Sovražnik je bil odbit z velikimi izgubami. i MADRID 9. V včerajšnjem boju sta padla dva častnika, trije vojaki in štirje redarji. En častnik in 25 vojakov je bilo ranjenih. TripoliSko vprašanje. CARIGRAD 9. Listi nadaljujejo razprave o tripoliškem vprašanju. „Jeune Ture- meni: Ako bi Italijani ne poslušali svetov latinskih bratskih narodov, potem postane Italija v Turčiji ter povsod, kjer prevladuje turški vpliv, zelo nepopularna. Italijanska trgovina bi pri tem zelo trpela. umrl r=ni 1ALI OGLASI s—: i* ►! w » *AU O O LASI ee računajo po 4 rtot. beacdo. Mul a o lickaše be-ede u računajo enkrat ve£. Naj-nanja pristojbina znata 40 stol >la£a ee takoj laser, oddelku. 11flpi*pf\ brez otrok, star nad 50 let, z državno U U U Vel/ službo ia pokojnino, želi poročiti 40 do 50 letno Slovenko z nekaj premoženja. Ponudbe na naslov: „P. M." poete restante glavna po>ta Trst. li>45 |XAfl se otroka od dveh ali več mesecev za do-IvutJ jenje. Dobra postrežba. Naslov pove ins. oddelek Edinosti. 1546 tgn obroke, tedeeske-mesečne : MoSke obleke. de£-niki, volnene rute, črn saten. Ulica Antonio Ch cia §t. 6, prvo nai. Lewi. Edino, kar je res koristno. 1547 Javni ples Košuta se vrši danes v 8v. Križu pri Trstu na vrtu gosp. Jan kota 1550 PnHflicarti naznanjam vsem prijateljem in r (jU|l Okna, stopnice, velika vrata, rruudju doske, cement itd. Podiranje hi5, podi. Ulica Cavanna 6t. 1 in ul. dei Piccardi 18. 1 j«0 Postrežnico za dve uri zjutraj in dve uri popoludne. >ščem takoj. Oglasiti se je v ulico Commerciale 5tev 9, III. nadstr. vrata §t. 37 (hiša Hillebrand) Prednost imajo one postrežnice, katere stanujejo v bližini te hiSe. 1577 Mladi prašiči so na prodaj v Škorklji na stari cesti št. 874 (1528) Slovanske igralne karte dajajo v Trstu v knjigarni J. Gorenjec, ul. Caserma 16. 1472 \/olSI#0 pitane zajce Schwab. ki dosežejo d« V tiIIl\C 30 funtov mladi od K 1*50, za pasmo od K 6-— naprej prodaja Schwab Dunaj Ulimmer-gasse 1. Cenik itd. zastonj. 1350 Prnrloiolno je8t"n> zaloga oglja in drv se ri Ullajdllla odda v najem. — Cologna in monte 295. Pojasnila daje lastnik istotam (1527) Morana je priznano najboljše sredstvo za uničevanje stenic in druzega mrčesa. Prodaja se v glavnih mirodilnicah Zaloga Skrinjar, via Ferriera 37, L 1831 Mrzenje do zavživanja hrane, kol-canje in klejast okus kažejo na preobložen želodec. Zdravniške preizkušnje v ces. kralj, dunajski splošni bolnici so pokazali, da pol kozarca naravne Franc Jožefove grenčice že čez nekaj ur izprazni vsebino želodca brez bolečin in istočasno tudi zbolša tek. (1005) Štev. 595. Razglas. V nedeljo dne 17. septembra 1911 ob 1. uri pop. bo oddalo županstvo v Štjaku na javni dražbi zidarsko delo za zgradbo vodnjaka v Dolenjah. Dražba se bo vršila na licu mesta v Dolenjah, kjer se bodo prej prečitali dotični pogoji. Županstvo v Štjaku dne 6. septembra 1911. Župan: Bergaiit. Ciril dno TRST uL Concordia št 4 TRST Pri porote (Urnem a občinstva irojo trgotla« J«-■tria ln kolonijalno** bltft- Te« toni d« „Po-KATETB", domaće ln napolltanako, troriaaneka (Trorieo) Ur U tovarno bratje ZATCA. — Vin« V •tokiraleab. Paiilja se tadl na dMi tar p« peitl. Paketi ad 5 kllegraaav aapraj. J ! Cene brez konkurence !s POZOR!I 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 R 50 st. Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo Čevljev globoko pod proizvajalno ceno- Zato prodam vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki in močno močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po fitevilki. Vsi 4 pari stanejo samo 7 E 50. PoSiljatev po povzetju H. SPINGARN, eksport čevljev Krakovo il. 240 Sme se zamenjati in se vrne denar. TRST, VIA CASM Df It&fAJMO ST. 5 (LASTNO PQSL9f»>. nSPTTJE Df PRODAJA: ~ PAPJSJB, REKTE. •»UOACTJE, ZA-k, PRIJOR1TKTE, DELNICE, SBEČSJI ITD. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI ■A VMP50STNB PAPlRJB JN BLAG* LEZEČB V JAVNIH SKLADIŠČIH. SAPE - DEPOSITS. — PROMESE. BRZOJAVI; JADRANSKA.__ iW MENJALNICA. mWm VL#OE NA KNJIŽICE OD DNEVA VLOGE DO DNEVA VZD1GA RENTNI DAVBK PLAČUJE BANKA 13 SVOJEGA. NA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. ŽIVAHNA ZVEZA Z AMERIKO. - AKREDITIVI. . URADNE URE: 9—12, 2V»—51/«. ES£®MT¥JE: KE^HJt B^ariZE IN FAKTURE. ZAVA^tAJTJE VREDNeSBNIH PAPIRJEV PR^TI KUMNI IZGUBI. REVIZUAjfeBBANJA SRBCK ITD. BREZPLAON*. STATBNI m|BDITI. REMBOURS-KREDITL >m PtUiTI DOKUMENT« M U KRČANJA. BORZNA NAROČILA. - INKASO. _T^LEFBNI: 1*63, 1793._ Fllfjalke v Opatiji In Ljubljani RESTAVRACIJA AUTORA Trst, nI. Csrdaeci št. 13. Renomirano umetniško tambu-raško društvo 7 DAM — 2 GOSPODA pod hvalevrednim ravnateljstvom g. P. 1VANUŠ. Prvi krat v krstil. Koncertira vsak večer od 7. ure do 12. ure zvečer. Izbran glazbeni program. - Tamburice in pevanje nar. pesmi. VSTOP PROST. VSTOP PROST. Ob nedeljah in praznikih se vrši. IHATTiSSEE. Za mnogobrojt ii obisk se priporoča JOSIP DOMINES. : MIKUS : naznanja slavnemu občinstvu, da je odprl poleg svoje pekarne in sladči~ čarne na trgu S. Francesco 7 tudi PRODAJALNICO SLANINE y kateri se dobijo razni salami, sir, mast, praške in graške gnjati ter gorke dun. in kranjske klobase. Priporoča se za obilen obisk. 2014 piiluiimi ■ Umetni: fotosrafl&ii ■ m iu oteljiBj■ Q ulio«, Rivo itev. 42 (priUidjo) BI nag j IrrriaJ« mk( fotografirao dat«, kakor tudi rugMt, poeMtk«, notrm-bJm* lokalov, porccliinMf pl«M« ▼t&k o vrstne ipomenlk« Itd. Itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsakatoro fotografijo. Radi adebnoatl P. H. B&rafotkov ■prejema naroike lm jlk lrrriuje b« doma, aventnelao todi «umj mesta. ■m- v. ir ;. ■ - ■s.rJ&A Pozor Slovenci! Nov veliki dohod moških, deških in otroških oblek za poletje. Velikanski izbor blaga za obleke po meri po cenah brez konkurence v dobroznani trgovini „ALLA CITTA' Dl TRIESTE" Trst, nlica Giosne Cardaeei 5t. 40 (prej TorreHte) Obleke za moške iz blaga od K 13—48 Obleke „ „ „ platna „ „ 4—18 Obleke za dečke iz blaga od K 10—28 Obleke w „ B platua „ w 6—12 Velik izbor oblek za otroke od K 2-14—14. Zaloga hlač, srajc, delavskih srajc itd. itd. ALLA CITTA' Dl TRIESTE I Trst. ulica Gissae Cariieei itcf. 40 (prej Torrente) TVRDKA OIUSTO STKAJ^SIAK Ulica Nuova štev. 23, vogal ulice S. Spiridione štev. 6. Ponuja veliko partijo bele volne za žimnike po K 2*40 za 1 kg, debelo platno za žimnike po K 1*10, l-20 in več na meter. Največja zaloga čipkastih in platnenih zaves, odej, preprog, jute in koka. Volnene odeje in pernice. Živalska in rastlinska žima za žimnike. Blago iz najboljših tovaren po resnično nizkih cenah. == Velika zaloga platna in bombaževlne. _ /---K ■■j.HM-m—BB—ct^t^-M...,, .»v ■ ■im^i fsrir^ M—BMI r Ml PHa 1AMT7 ---——im* ,>_ S7 Zsloga moke prve vrste. £~2 ZOBOZDRAVNIK UNIV. MED. Ir. Mix Burry Brlllnt v Trstu, ulica Acquedotto 13. IzielsJ« zadalanje z emblem, porcelanom, srebrom ln zlatom. Izdolaje posamezne umetne zobove, kakor 187 tudi celo zobovje. ORDINIRA od 9.—12. predp., 3.-5. popol. ŠžŠšF* Frociajalnica ur ifi Ms. C.® - trsi ^'ii^liijl Irst, Cassjso S. patoma 5. (blovenskfl biS«) - Velik izbor ur na eidro in za goare. - Jrber veiiiic vsake \rs:e - Iiu'lilnifci K 2 30. K.gulatirji kron 20. Poprave po najzmernej'b cenah. 51 I ulica Squero Nuovo št 11 Zastopstvu in slavna zaloti noianslšlh vrst pšenične ciDKe In krania lzdeIKw poznanega valjčnega mlina VINKO v Kranju. LTT Brzojavi: ^Uksrvpnlck — Crst. - - IZREDNA PRILIK4! Velikanski popusti pri vseh zlatarskih predmetih pri urar j u in zlatarju Nokto Hachtipll ui. Nuova št. 41. (PALAČA • SALEM) Tehnična poslovnica ■ »t FKA\( & KRAK C, Trst, (prej Schnabl & C o. Succ.) Oglase, poslana, osmrtnice, male oglase, zahvale in v obče kakoršnokoli vrsto oglasov sprejme „Inseratni oddelek- v ul. Giorgio Galatti št. 20 (Narodni dom) polunadstropje, levo. — Urad je odprt od 9. do 12. dop. in od 3. do 7. zvečer. Tsngyes najizvrstnejie motorje dobsvata: na bencin, plin, upojni plin in motorje na nafto, 8'stem „Diesel" stoječe in Užeče ustrojbe. Lokomobile na benzin in paro. Prevzemajo delo industrijalnih tovaren kakor : Milni za moko, stroji za proizvajenje o ]a, tovaren leda, stroji za kamena'ome, stroji in tovarne za cemORt, stroji in nameščenja zu mizarsko Obrt, centralno kurjatev, stroji za drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd. Nameščenje za električno razvetljavo in prenos moči. Električna vzdigala za osebe (Llft) sistem Pedretti. kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško in druge .i obrti. Mtdernd transmisije. Sesalke in cevi vsake vrsti. Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne oevi. Orodje in stroji za po edelstvo in preše za vino. Olje, zamahi, pipe i-d. „Anduro" najbolji in najcenejši pokrov hiš. g — — — Proračuni ln obisk mernikov zastonj. — — — -sSKSEHaz: IVAN KRZE Trst - Pl&zza 3. G-lovinnl št. Zaloga fiebrov in kad, m kuhinjskih in kletarskih potrebščin " od ls«a in pletenin Škafov, br«nt ■odčekov, lopat, rešet, -^it io vsakovrstnih košev, jerbasav in metel ter mnoga drugih v to stroko spadajo- PnnArnAfl 8'ojotrgo, Cih predmetov. — i I ipUl UV/a inno a kuhinjsko poaodo vsaka vrste bodi id oorce «na, zemlje emaiia, kositerja ali cinka, nadalje paaamanierje -kletke itd. — Za gostilničarja pipe, krogije, zemljeno in stekleno posodo zarino. Tržaška posojilnica in hranilnica Plazza della Caserma št. 2. — Telefon 952. w ima na razpolago Jekleno varnostno celico ki je varna proti vlomu in poiaru, v kateri so SHRAMBICE, ki ae oddajejo strankam v najem in sicer za celo leto kron 30, za četrt leta kron 12 za pol leta ,, 20, za en meseo „ 6 Shrambice so 24 cm visoke, 24 cm Široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more drugi odpreti kakor stranke, ki same oBebno shranijo svoje stvari, kojih ni treba prijaviti. KOT Oddaja hranilna pusica mG3ElS katere priporoča posebno starišem, da na ta najnovejši in najvspeSneji način navajajo štediti svojo deco. Nadaljna pojasnila daje zavad ab uradalb arah. mm^mr^mm* > <- - jvlirodilnlca jVlar.o ferlin Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (Bivio) PODRUŽniCR: Sv. Marija M. zgornja 386 bivši Rud. Skerl. Velika Izbera kraineutj, barv, šip* žebljev, petroleja i. t. d. Redilni prašek za pitanje svinj, krav, konj, itd. itd. lekarnarja dr. TRNKOCZY-ja v Ljubljani. Prodaja na drobno in deoelo. Točne ure prodaja Smilio pfiller 9 trew, «|«l Muavt « tklikTTzbehi verižic, siatfh In trebr* nlh ur, kakor tudi •tonskih ar vtakt vrtH UUllTll W KlUUli 1IM Zapomni si po ob<» ln ime ,.0 T-TQ3IAy