BS >M BS BS S e« O (U Ph -o Šlandrov trg 26 ŽALEC tel.: 063 713-174 SERVIS ELEKTRIČNEGA ORODJA ELEKTR01NSTALACUE . REKLAMNINAPISI RAČUNALNIŠKI IZREZ FOLIJE Se je vse tu začelo? Foto: S. J. - 1 Po sledeh umora 1 1 1 1 1 I SOVRAŠTVO, 1 DOLGO POL ŽIVLJENJA J:' Stran 21 VRELEC niLRB0ST3 PET TIBETANSKIH VAJ POMLAJEVANJA Kako bi ostali mladostni in zdravi? stran 19 40 let RD Šempeter Zbogom Žalec! Stran 5 Ivan Amon Laikova Vas 34, Prebold tel.: 063 / 701-749 SONČNE STREHE VALKO ŽE OD 16.000 Sn DALJE Po naročilu: VALKO 2 in FARMONT Ugodni plačilni pogoji! V sa VINJSKI DOLINI KUPUJEMO CENEJE! V prodajalnah MMIMSIH trgovska družba Žalec Ksf? Kolesa, pohištvo, pralni stroji, TV aparati, tekstil in še in še... SCOTT Iyuj31 lOOTiasr ]□□[—laor Na KREDIT z odplačilno dobo do 12 mesecev, brez pologa in s samo 8 % realno obrestno mero. Minimalni mesečni obrok od 8.100 SIT naprej HM Mf BT-iHrfO OHO MTOMOMN! 3 Gostišče l/TNTRA Polzela 85, tel: 063 721-658 3^118 % h Postrežemo Vas z: - jedmi po naročilu. - pizzami in sladicami... Sprejem zaključenih skupin! Vabljeni na okusno hrano ali hladno pijačo na prijazno teraso gostišča VENERA! /ftl\ d.o.o. Pri Zlatem Križu, Petrovče tel.: 0609 622-047 bogata izbira barv, lakov, lepil, lakov za parket... mešanje avtolakov SIKKENS in COLOMIX, 1200 nians za les, kovino, stene, fasade... Ob 5-letnici trgovine Se Vam zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo še naprej! KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 63302 Gomilške Tel. 063/726-072, fax 063/726-390 * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) CENE SO IZJEMNO UGODNE! NAZAJ V BLEŠČEČO PRIHODNOST So filmi, ki so prijetni, so filmi, ki so lepi, so pa tudi filmi, ki so koristni, ker z njimi prihajamo do aktualnih asociacij. Nazaj v prihodnost je nekaj let star, ljubek znanstvenofantastičen film, gledalce pa najbolj očara spretnost, s katero junaki potujejo po premici časa naprej in nazaj. Logika protislovne smeri “nazaj v prihodnost” je seveda veliko preprostejša, kot je videti na prvi pogled: najprej je treba priti v preteklost, da lahko potem po želji pripotuješ nazaj v “prihodnost”, se pravi, v sedanjost ali še naprej. V filmih si lahko za takšne posege v zgodovino privoščijo trike, kot so časovni stroji. Pri nas takšnega stroja doslej še nismo patentirali, pa vendar prepričljivo potujemo - v preteklost. Seveda se novodobni pluralizem mnenj izkazuje tudi pri presoji te ugotovitve: nekateri so prepričani, da z naravnost vrtoglavo naglico drvimo naprej, drugi pa strahoma, vendar odločno pripominjajo, da je nekdo očitno prav po kavbojsko zaobrnil kažipote in se na slepo gnetemo nazaj. Resnica, bi rekli preudarni, je nekje na sredi, pa to ni nič boljše. Objektivno se ne moremo vrniti v 19. stoletje, toda tisti, ki se zadovoljijo tudi z bolj “subjektivnimi” simptomi, se vse bolj prepoznavajo v okoliščinah polpretekle zgodovine. Takratno družbenopolitično vodstvo nam je v prvomajskem razglasu lepo napovedalo “odločen in enoten boj za izhod iz krize... v boljši, naprednejši in lepši jutri, ”in potem si lahko dandanes mislimo, da naš vrh ve, kam plujemo. V skladu z razvpitim pluralizmom je določene stvari mogoče pojmovati na več načinov, med drugimi na dva ekstremno različna načina. Prvi je, recimo, muzejske narave: naše osvobodilne in revolucionarne tradicije lahko ohranjamo samo z dnevniki, romansiranimi dokumenti, vseh vrst literaturo, arhivskimi dokumenti, fotografijami, razstavnimi eksponati, kajti nekoč smo se menda že osvobodili in takrat je bila izvršena tudi revolucija. Socialistična, ne industrijska ali kakšna druga. Torej bi bilo po zdravi kmečki pameti (ki jo vse bolj priporočajo celo najslavnejši ameriški ekonomisti) “razvijanje” vseh teh tradicij nepotrebno. Edino, če... Če stvari ne bi brali na nasproten način: ker se vsi še niso osvobodili, bomo navodilo vzeli zares in revolucijo pač dokončali. V redu. Mogoče se - zakaj le - nekateri zadnje čase počutijo kar nekam nesvobodni in kar precej odvisni?!? Verjetno se je ravno zaradi tega “prebudil” tisti del državljanov, ki jim je država dolgo pripisovala samo pet čutov in skoraj nič pameti. V nasprotju z zaželjeno “kontinuirano” revolucijo je izbruhnila na dan kontrarevolucija. Na tej postaji je svet nekoč že stal. Da ne bi bilo preveč dolgočasno, so zgradili širokotirno in ozkotirno železnico. Po eni so se odpeljali tisti, ki jim je zadostovala industrijska revolucija, vsem drugim revolucijam pa so se previdno izognili, po drugi so odpuhali tisti, ki se revoluciji, tudi za obvezno ceno kontrarevolucije, niso odrekli. Potovanje nazaj potrjujejo tudi čudne številke. Nazaj koraka tudi tisti del življenja, za katerega bi si želeli, da bi bilo res samo tisto, s čimer se podpisuje: umetnost. Ko bi vsaj bilo vse to že preteklost, da bi se realno optimistični idealisti lahko začeli ukvarjati s smerjo proti prihodnosti. Maja Zagoričnik DEŽELA ČRNOGRADITELJEV Za mnoge nase. kraje lahko zapišemo, da hi lahko bili kar prispodoba za slovenski (ne)red. nemoč inšpekcijskih služb, slabo učinkovitost policije, zmedenost političnih struktur od občinske in mestne do republiške ravni, slabe zakonodaje in tudi slovenskega značaja. lit zakaj kar vse to hkrati? Če začnemo s slovenskim značajem, potem je treba reči, da je v njem res nekaj drznega, celo predrznega in sila pogumnega, da si ljudje upajo zidati hiše in hišice na zemlji, ki ni predvidena za gradjo, torej brez lokacijskih in gradbenih dovoljenj. Pa st tega ne drznejo le kakšni redki posebneži, kajti na Slovenskem je - vsaj do nedavnega bilo - nekaj deset tisoč črnih gradenj, da o kakšnih prizidkih, lopah in prestavitvah plotov, s čimer se pridobi kakšen meter zemlje, sploh ne govorimo. Ti ljudje se seveda zavedajo, da kršijo zakon, toda kaj, ko je ceneje zidati na nezazidljivi parceli. Zazidljiva parcela je namreč dražja od nezazidljive, pred začetkom gradnje na taki parceli pa človek potrebuje še kopico dovoljenj, ki prav tako nekaj stanejo. Če se torej odločiš za črno gradnjo, je vse skupaj ceneje, če pa se odloči zanjo več ljudi skupaj na kakem območju, je verjetnost, da bo inšpekcija naselje rušila, kar najmanjša. Če se inšpekcija vendarle za to odloči, začnejo prizadeti pisati peticije na vse mogoče politične ustanove in organe, kar slednje popolnoma vrže iz tira. Če zgodbo nadaljujemo z inšpekcijskimi službami, se vprašamo, kje so bile leta in leta, ko se je vsevprek gradilo na črno in kje so bile takrat, ko so posamezni objekti šele začenjali rasti. In če njihova trdna odločenost, da bodo rušili, velja za ene, naj velja tudi za druge in vse naslednje. Enako velja za pravni red, kajti zakoni ne morejo veljali samo za liste, ki jih spoštujejo. In še: če so objekti zgrajeni na črno, imajo pa vodo in elektriko, so torej v tej verigi tudi še drugi, ki so kršili pravila igre. Ali pa je morda prostorska zakonodaja stara in neživljenjska? Verjetno je to res. vendar ne nazadnje, kdo jamči, da bo po novem zakonu zemlja, na kateri stojijo hiše. iz kmetijske postala zazidljiva? Seveda je škoda rušiti nekaj, kar je že zgrajeno, čeprav bi to gotovo bil obet, da v prihodnosti ne bomo več država črnograditeljev. V svarilo pa je mogoče storiti vsaj še dvoje: sprejeti zakon, v katerem bodo za takšne? kršitve predvidene res astronomske denarne kazni ali pa naj bi ■ zakon dopuščal tudi, da bi nekatere na črno zgrajene objekte država nacionalizirala in jih potem prodala na dražbi, kol imajo to urejeno nekatere druge države. GLAS Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Velenjska Cesta 12, 63310 Žalec, telefon: 0631 715 OTI, 711 532, telcfiu: 0631 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt: lektor: Vid Burnik; Novinarji: Franc Furland, Ivan Jurhar. Duška Lah, Gregor Uranič, Maja Zagoričnik. Tiskano na ekološkem papirju v nakladi 5000 izvodov. Tisk Tiskarna Velenje. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4192) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 413-12-381195-23175 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri ,_____________ : se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%,::f\: (ŽČ::l?(?:?ŽŽŽŽ?i: ■??: ^ OBULKOVANM IN TEHNIČNA OBELAVA OGLASOV VSE PRAVICE | PRIDRŽANE SPREJET OSNUTEK PRORAČUNA Izredna seja občinskega sveta je imela v četrtek, 18. maja, eno samo točko, in sicer, obravnavali so osnutek odloka o proračunu Občine Žalec. Povedati je treba, da se je proračun nekoliko povečal, skoraj za 30 milijonov. Povečanje prihodkov pa se nanaša na sredstva iz spremembe namembnosti zemljišč, ker se bo letos pričelo tudi s pripravami za izgradnjo nadaljevanja avtoceste Vransko - Blagovnica. Nekaj bodo navrgle še zakonske spremembe in povečanje vrednosti točke za nadomestilo za mestna zemljišča. Predlog je predstavil predlagatelj - župan, strokovni del pa je razložil načelnik za finance, g. Posedel. K razpravi se je v imenu slovenske pomladi prijavil svetnik Franc Sušnik, ki je že uvodoma povedal, da se na komisiji niso uspeli uskladiti, zato predlaga, da se osnutek spremeni v nekaterih postavkah in se opravi prenos sredstev znotraj predloga. Tako je predlagal, naj se spremeni moratorij glede novega zaposlovanja na občinski upravi, dokler ne bo proračun sprejet. Glede prenosa nekaterih postavk pa je predlagal, da se naj prenese predvsem na investicije v izobraževnju in otroško varstvo. Izrazil je tudi pomisleke glede velikega trošenja sredstev pri Kulturnem zavodu in predlagal zmanjšanje kar za eno tretjino, ki ga naj Zavod nadomesti z lastno dejavnostjo. Pri zdravstvu predlaga, naj se sredstva enakomerno razporedijo na Rdeči križ in Karitas. Nekaj sredstev iz naslova financiranja športne dejavnosti predlaga, da se prenesejo na obnovo in vzdrževanje cest, za kar ni zakonskih določil, ki bi odobravala take spremembe in prenose iz ene porabniške skupine v drugo. Za sredstva, predvidena za informativno dejavnost, pa je celo predlagal, da se v celoti zbrišejo in prenesejo na sklad za obnovo in vzdrževanje lokalnih cest. Sočasno predlaga izbris celega 15. člena odloka, ki se nanaša na pooblastila župana za prenos sredstev v slučaju potrebe in koriščenju sredstev rezerve, kadar se to pokaže za potrebno. Tako bi omejili pristojnost župana, da odloča o koriščenju sredstev iz tekoče rezerve. Skratka, naštevanje posameznih postavk bilo tako bliskovito, da nismo mogli slediti in tudi svetniki niso dobili vpogleda za kaj pravzaprav gre. Posamezni svetniki so predlagali, da naj se takoj izkoristi možnost pridobitve 10 odstotnega posojila in pridobitve 200 milijonov sredstev iz republike, kjer naj se izkoristi tudi prisotnost našega poslanca v parlamentarni komisiji. Nikjer pa ni zaslediti priliva plačanih davkov iz naslova kmetijske proizvodnje, čeprav položnice kmetje kar pridno dobivajo. Vsekakor pa je bil vmesen predlog, da naj se upošteva pri vseh posegih tudi sofinanciranje občanov, kar bo vsekakor tudi razbremenilo proračun. Glede otroškega varstva pa so izrazih mnenje, da naj tisti starši, ki svoje otroke v vrtec vozijo z zelo mondenimi avtomobili, plačujejo tudi oskrbnino. Posebej pa so svetniki predlagali, naj bi se zagotovila sredstva za dostojno proslavo 5 letnice osamosvojitve Slovenije. Svoje so povedali tudi porabniki. Tako je predstavnik aktiva ravnateljev, g. Jezernik, povedal, da sedaj plačujemo nesmotrno izgradnjo šolskih poslopij, saj smo priča, da so potrebe po sredstvih za sanacijo stanja več kot 10-krat večje od dejanskih zmožnosti. Tudi v. d. ravnateljice vrteov, ga. Mohorko, je povedala, da na podlagi potrdil, ki jih je izdala državna uprava iz Žalca, oskrbnine ne plačuje kar 360 otrok. Ko so s pomočjo Socialne delavke opravili razgovor, so ugotovili, da bi kar 156 staršev bilo pripravljeno delno sofinancirati otroško varstvo. Zaradi vse večjih stroškov pa je tudi predlagala, naj bi se oskrbnina povečala za 16 odstotkov. Kljub večkratnim pomislekom je na koncu le prevladal razum, saj so sprejeli predloženi osnutek predračuna, vse izrečeno pa so smatrali kot pripombe iz javne razprave in bodo to upoštevali pri sprejemu predloga proračuna. Osnutek bo v javni obravnavi vse do 10. junija. Vse pripombe morajo predlagati v pisni obliki. Istočasno pa so bili svetniki seznanjeni, da bo naslednja redna seja 30. maja, ko se bo sprejemala nova trasa nadaljevanja avtoceste Vransko izrečenih na račun čistilne naprave v Kasazah, ki tamkajšnje prebivalce močno moti. Župan je obljubil, da bo preskrbel ustrezno predavanje na katero bo povabil nemške strokovnjake, ki bodo problem še dodatno strokovno Blagovnica. Veliko besed je bilo osvetlili. OBČINI ŽALEC PRIPADA PETINA VSEH JAVNOFINANČNIH PRIHODKOV V CELJSKI REGIJI To dejstvo je razvidno iz zadnjega pregleda stanja na področju javnofinančnih prihodkov, ki ga je pripravila celjska regijska podružnica Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje za obdobje januar - marec 1995. Glavni vir prihodkov občinskih proračunov je po novem določilu dohodnina, saj predstavlja 74,3 % vse strukture javnofinančnih prihodkov (takse - 4,9 %; prihodki upravnih organov - 8,7 %; promet neprimečnin - 5,3 % in ostalo 6 %) in zato iz teh podatkov ni mogoče razbrati neposredne povezave med gospodarsko močjo posamezne občine in velikostjo občinskega proračuna. Sredstva, ki pripadajo posamezni občini za financiranje zagotovljene porabe in drugih nalog v njeni pristojnosti, so v največni meri odvisna od prihodkov iz naslova dohodnin. To pomeni, da bodo javnofinančni prihodki na lokalni ravni (kljub tendencu zmanjševanja neposrednih davkov) odvisni od števila aktivnega prebivalstva v' posamezni občini in višine njihovih plač. PO PETDESETIH LETIH OŽIVELA NOTARSKA SLUŽBA Notariat poznamo v Sloveniji že iz 12. stoletja, ko so ga imeli v Piranu. Dokončno pa so se notariati uveljavili v začetku druge polovice prejšnjega stoletja, ko je bil leta 1855 izdan pivi notarski red z določili, ki v glavnem veljajo za notariate še danes. Dejansko prenehanje notariatov pri nas sega v leto 1945, dandanes, po petdesetih letih pa ponovno oživljamo to dejavnost. Pred vršilcem dolžnosti predsednika Višjega sodišča v Celju Francem Dušejem sta sredi tega meseca prisegla Marko Fink, notar iz Celja, in Avgust Ribič, notar iz Velenja. Oba sta bila pred ustrezno državno komisijo in državnim zborom soglasno potrjena za opravljanje te naloge. Tako sta morala opraviti še zadnje dejanje, prisego, da bosta pri delu spoštovala pravni .red Republike Slovenije ter da bosta delala pošteno in nepristransko. Franc Dušej je ob čestitki izrazil prepričanje, da bosta novo nalogo opravljala vestno, kot sta delala v dosedanjem poklicu. Oba sta pravna strokovnjaka in sta že doslej uživala ugled med strokovnjaki s tega področja in med ljudmi nasploh. Kmalu pa bo svoje delo začel opravljati tudi žalski notar. Srečko Gabrilo, dosedanji predsednik žalskega sodišča, je bil pred dnevi imenovan za žalskega notarja. Za to mesto sta kandidirali še Breda Kovač ter Slavica Gerželj. S 1. julijem bo torej tudi v Žalcu zaživela notarska služba, in sicer naj bi bila notarska pisarna v prostorih Hortikulturnega društva, torej v stavbi v bližini mestnega parka oziroma sodišča. V ŽALSKI OBČINI JE DESETINA PRIHODKA REALIZIRANA IZ POGODB Z DARS-om V letošnjem trimesečnem obdobju je bila v Žalcu realizirana desetina prihodka iz investicij DARS-a preko pogodb o različnih delih, medlem ko je bilo v celjski občini te realizacije za okoli 82 % ter v ostalih občinah za okoli 7,5 %. Ta delež (10,46 %) pa predstavlja okoli 96,5 % v gospodarstvu in okoli 3,5 % v negospodarstvu občine Žalec, iz teh podatkov je razvidno, da je DARS največji investitor v novonastalih občinah celjske regije in zato lahko ocenimo, da bo gradnja avtoceste nedvomno povzročila verižni porast investicij v vseh občinah in tudi v žalski. To dejstvo je več kot dobrodošlo, saj ostali podatki iz pregleda finančnih gibanj za obdobje januar - marec niso nič kaj prida obetavni. Tako nam pregled blokacij podjetij po občinah celjske regije (solventnost pravnih oseb na področju gospodarstva) pokaže, da je bilo v januarju na Celjskem 390 podjetij s 10.715 zaposlenimi (v Žalcu 68 podjetij s 1005 zaposlenimi) z blokiranimi računi, ki znašajo okoli 4,2 milijarde tolarjev (v Žalcu okoli 490 milijonov tolarjev). V mesecu marcu je bil položaj še nekoliko slabši, saj je bilo blokiranih že 415 podjetij s 1013 zaposlenimi z blokiranimi računi, ki so znašali že preko 5 milijard tolarjev (v Žalcu je bilo 75 podjetij s 1013 zaposlenimi in okoli 523 milijonov tolarjev blokiranih računov). DELA NA AVTOCESTI ARJA VAS ■ VRANSKO SO SE PRIČELA Gradbena dela so stekla tudi na bodočem avtocestnem odseku Arja vas - Vransko, točneje na 2J kilometra | dolgem pododseku pri Vranskem (21 kilometrov dolg odsek je razdeljen na pet pododsekov), pripravljalna dela pa so se pričela na vsej trasi. Gradbena dela bi se pričela že prej v večjem obsegu, če ne bi bilo težav z odkupi zemljišč, kajti za pridobitev enotnega gradbenega dovoljenja morajo biti odkupljena vsa zemljišča. Pri (Družbi za gradnjo avtocest Slovenije so bili prepričani, da bodo lahko pričeli graditi izjemoma brez izpolnitve tega pogoja, vendar pa ministrstvo za okolje in prostor jvztraja pri lej zakonski zahtevi. Neodkupljenih je le še sedem hektarjev zemljišč oziroma štiri odstotke vseh, pri jpolovici neodkupljenih pa so težave zaradi zahtevkov po Izakonu o denacionalizaciji. Kot je pred kratkim na novinarski konferenci Družbe Slovenije za gradnjo avtocest in državnih cest dejal vodja jizgradnje avtoceste med Ljubljano in Celjem Vili Žavrlan, (bodo skušali dobiti zemljišča s poravnavo, vendar pa je že zdaj jasno, da se bo glavnina gradbenih del na trasi pričela z nekajmesečno zamudo. Tako tudi ni možno z gotovostjo napovedati, kdaj bo avtocesta Arja vas -Vransko zgrajena, kajti določen je bil samo 24 - mesečni rok izgradnje od vpeljave izvajalcev v delo. ZBOGOM ŽALEC Arabski pregovor pravi, da je boljša vsaka resnica, ki škodi kot vsaka laž, ki bi pomagala. 'Zato moram kar po resnici zapisati, da sem spodaj podpisani imel kar nekaj opraviti z velikostjo občine Žalec tistih nekaj dni, ko se je v državnem zboru odločalo o novih občinah v Sloveniji. Četudi sem bil vnet zagovornik, da je potrebno spoštovati voljo ljudi izraženo na referendumih in za tem poskušam stati še danes, me danes zaradi tega kar velikokrat boli glava. Da zagovarjam referendumsko odločitev, je smiselno, kajti, ne zgolj v imenu demokratičnosti odločitve, tudi iz vidika racionalne porabe proračunskega denarja, se mi ne zdi najbolj primerno, da porabljamo 100.000 nemških mark za vladno ali kakšno drugo “evidenčno” statistiko. Glava me seveda boli zaradi posledic tega ohranjanja politične, geografske in upravne celote, ki močno poka po šivih. Zakaj poka? Politične stranke so si že skoraj edfne, da občina ne bo zdržala skupaj. Stranke slovenske pomladi so tudi trdno odločene, da naj bi Vransko, Polzela, Braslovče in Prebold postale svoje, nove občine. To prepričanje je postalo le še bolj oprijemljivo po zadnjih razpravah o osnutku občinskega proračuna, katerega preporazdelitev si skoraj vsaka stranka in skoraj že vsak svetnik (to čisto ne drži) razlagajo po svoje. Nekaj svetnikov Žal nima niti toliko vpogleda v proračunske aktivnosti, da predlagajo, da bi se namenska sredstva (ki so namenska zaradi zakonske podlage, ki jih je omogočila) trošila nenamensko. Npr. denar za gradnjo stanovanj bi porabili za kakšno cesto. Tu je seveda prišlo do primernega in živahnega razgovora med tistimi, ki poznajo proračun in poskušajo ohraniti kontinuiteto proračunskega življenja na prostoru sedanje občine in tistimi, ki mislijo, da to poznajo ter tretjimi, ki se vključuje v debato zaradi debate same. Težnja po razpadu geografskega prostora je očitna, večkrat izražena in vsaj v treh KS (Polzela, Vransko in Braslovče) jo podpirajo tudi vodstva krajevne skupnosti. Prepir okoli kosa pogače, ki bi si ga naj ta ali konec doline (bajtarji in Mokarji, kot se je enkrat izrazil eden izmed vodilnih mož slovenskih pomladnikov) odrezal, je pravzaprav prepir, kdo bo več odnesel iz ladje, ki se potaplja. Torej proračun sprejeti, ga razdeliti po volilnem rezultatu (po predlogu svetnika iz vrst SLS), odgovorno in hrabro dejanje, in oditi vsak po svoje. Hoj, dragi svetniki in svetnici, tako enostavno pa ne bo šlo. Prvič je svet odgovoren vsem krajankam in krajanom, tudi tistim, ki niso šli na volitve. Tudi za predšolske in šolo obvezne otroke, ki nimajo volilne pravice, je svet odgovoren skrbeti. Pobrati, kar se pobrati da, kakor da nikoli več ne bomo imeli nobenega stika, bi tudi zaradi skupnega življenja ne bi bilo najbolj modro. Res je, da Bolska teče od Vranskega proti Preboldu in Žalcu, vendar veter piha tudi v obratni smeri. Služb je kar nekaj več na tej ali oni strani Dobrovelj, da ne govorim še o čem drugem. Odgovornost pa bi vzel jaz, če bi bil svetnik, prekleto resno. Saj se odgovornost ne kontrolira Zgolj vsaka štiri leta. Odgovornost tudi ni zgolj odgovornost pred sodnikom! Naš največji sodnik (in rabelj) bi le naj bila preprosto vest, ki te mirno pelje v družbo med svoje vrstnike ali pa ti ukloni pogled, ko se sprehajaš po svoji soseski, kjer živiš. Še tako kosmata vest s časom izgubi kocine. Za naše, vaše in moje zakonito početje me sicer ne skrbi preveč, ker je zato v občini župan, ki preverja zakonitost modrosti, ki jih sprejema svet. Bolj me skrbi, da bomo zaradi strankarske slepote pozabili, da se gremo politko mi zaradi ljudi in za ljudi, in ne da se gremo politiko zato, da povemo kdo izmed nas je večji osel. Če sem začel s citatom, naj še končam z njim. Voltaire je ob neki priliki zapisal: “Res se mi gnusi, kar govorite, toda vedno bom branil vašo pravico, da lahko govorite!” Mnenja so zato, da se izkrešejo, jezik je zato, da izrazimo svoja stališča. Politika pa bi naj bila zato, da se aktivnost, katere cilj je boljše življenje skupnosti vseh ljudi (politično opredeljenih in neopredeljenih) dvigne, to pa je možno samo s koo-perativnimi odnosi ali sodelovanjem in dogovarjanjem. Veliko sreče vsem v novih občinah! Gregor Vovk Stran 6 Končno tudi kabelska TV v Šempetru KABELSKI SISTEM TAKO V' ALI DRUGAČE Slovenija spada po gostoti kabelskega omrežja med najbolj razvite države v Evropi. Med približno 600.000 gospodinjstvi, ki imajo pri nas televizijski sprejemnik, jih ima kar okoli 220.000 tudi kabelski priključek. V Evropi so s kabelskim omrežjem bolje pokrite le dižave Beneluksa in Nemčija. V Združenje kabelskih operaterjev so včlanjeni sistemi, ki imajo skupaj okoli 150.000 priključkov. Skupno vrednost celotnega kabelskega omrežja pri nas ocenjujejo na okoli 60 milijonov nemških mark, večinoma pa so kabelski gledalci (naročniki) tudi solastniki teh sistemov. Večina teh omrežij namreč ni bila zgrajena po ekonomskem načelu (kot v večini zahodnoevropskih držav, kjer so sistemi večinoma v lasti zasebnikov in podjetij), ampak po načelu skupnih vlaganj vseh zainteresiranih naročnikov. Kabelsko omrežje je tehnični sistem, ki omogoča prenos večjega števila televizijskih in satelitskih ter radijskih programov od ene sprejemne postaje do poljubnega števila uporabnikov. S tem pa Na minuli skupščini Združenja 'L ' ^ ~ ' ' kabelskih operaterjev Slovenije v Portorožu so udeleženci največ časa namenili spremembam, ki jih za njihovo delovanje prinaša sprejetje zakona o avtorskih pravicah, in nejasnostim, ki so povezane z učinkovitim državnim nadzorom nad izvajanjem tega zakona. kabelski sistem naročnikov, predvsem v urbanih okoljih, omogoča tudi najcenejši način sprejemanja večjega števila RTV programov. Ob tem, da načrtovalci 'kabelskih omrežij poudarjajo, da kabelski sistem zagotavlja enako kakovost vsem, ki so nanj priključeni. Večji sistemi pa omogočajo tudi racionalno produkcijo in predvajanje lokalnega kabelskega televizijskega in radijskega programa. V kabelskem sistemu Žalec deluje tudi program STV Savinjska televizija. Projektant, podjetje Kabel TV, poudarja, da kabelski televizijski sistem Žalec V Gotovljah so v nedeljo 14. maja na tamkajšnji cerkvi odkrili spominsko ploščo padlim in prisilno mobiliziranim Gotovljanom. Slovesnost se je pričela z mašo. Vse prisotne je pozdravil predsednik KS Gotovlje, Anton Rozman, slavnostni govornik pa je bil župan občine Žalec, prof. Milan Dobnik, ki je ploščo tudi odkril. Ploščo je blagoslovil dekan Branko Zemljah, odkritja so se udeležili mnogi še živeči sorodniki padlih Gotovljanov in tudi drugi. Svečanost so popestrili mladi Gotovljani s svojim nastopom ter moški pevski zbor Gotovlje. v vseh pogledih omogoča najbolj smiselno kabelsko povezavo za vse svoje naročnike, in da je to eden tehnično najbolj dodelanih sistemov, saj omogoča prenos 55 televizijskih in 30 radijskih programov. Trenutno prenašajo programe na 30 kanalih. Po dolgoletnih obljubah bodo v kratkem vendarle pričeli z izgradnjo kabelskega omrežja tudi v Krajevni skupnosti Šempeter. Izvajalec del bo - tako kot v Žalcu - podjetje KABEL TV, cena priključka bo znašala 150 DEM v tolarski protivrednosti na dan plačila in se poravna na dan priključitve na kabelski sistem. Poudarjajo, da v tej ceni niso zajeti stroški notranje instalacije. Le kakšna bo torej potem končna cena? Znani so tudi že stroški, ki jih bodo kasneje morali naročniki plačevati za mesečno vzdrževanje sistema, ti znašajo 11,90 DEM. Naj ob tem še zapišemo, da kabelski sistem ne omogoča samo prenosa televizijskih in radijskih programov, temveč se ga lahko izkoristi tudi za prenos podatkov, nadzor in protivlomno varovanje, odčitavanje števcev, avtomatsko javljanje požarov in še za mnogo drugih informacij. Naročniki kabelskega sistema ne potrebujejo nobenih anten za sprejem zemeljskih in satelitskih programov. To pa pomeni tudi lepše in bolj urejeno okolje (naši kraji ne bodo več kot novoletne jelke ovešeni z razno raznimi satelitskimi antenami in prostovisečimi kabli)... V naši dolini poteka akcija izgradnje kabelskega sistema sočasno s širitvijo in rekonstrukcijo poštnega omrežja. To pomeni, da se v izkopane jarke polagajo kabli za kabelsko televizijo in poštni kabli. Podpisane pogodbe? Združenje kabelskih operaterjev je doslej sklenilo pogodbe, ki omogočajo predvajanje programov, z lastniki naslednjih programov: BBC prime, BBC World, Cartoon network, CNN, n-tv, NBCISuper channel, MTV, TNT, TVS in z nemškim programom VITI. Za nemške programe DSF, PRG7, RTL, RTL2, Sati, PRAZNOVANJE NA VRANSKEM Krajevna skupnost Vransko praznuje krajevni praznik 14. maja v spomin na ta dan leta 1868, ko je takratna avstrijska vlada Vranskemu podelila trške pravice. Letos je bilo to praznovanje že četrto po vrsti, od lanskega leta do danes pa se je v krajevni skupnosti tudi marsikaj spremenilo. V kraju z zaselki so rekonstruirali in asvaltirali kar 13,5 km cest. Z lastnimi sredstvi so zgradili tri mostove ter delali na vodovodnih območjih, ki imajo slabo oskrbo z vodo. Poudariti pa velja tudi izboljševanje odnosov krajevne skupnosti z Družbo za avtoceste Republike Slovenije, saj gre za celo vrsto zapletov in ovir pri gradnji avtocestnega odseka Arja vas - Vransko. V teh dneh in v počastitev praznika so na Vranskem pripravili tudi vrsto športnih prireditev._ IVA d. o. o. AVTODELI Šempeter 126 b, 63311 ŠEMPETER Tel.: 063/710-252 Avtodeli za vozila znamk: RENAULT, ZASTAVA, ŠKODA, ALFA, LADA SAMARA Olja ELF, maziva, filtri, izpušne cevi... Iz programa dodatne opreme po ugodnih cenah: avtoprevleke in avtopreproge p nuRtitp \p. Tudiati mimo 4 -V/,' ,7 - v, ' S d,“ a-l L-P AKTUALNO 24. maj /995, Št. 6 Stran 7 Wšmi Pred dobrim letom so v Žalcu uvedli t.i. mestno stražo od katere smo si veliko obetali. Zaposlili so dva redarja, ju kar lepo oblekli in opremili, toda to je bilo vse. Res, da sta v dobrem letu napisala kar 4500 opozorilnih lističev. To pomeni da sta jih dnevno napisala okoli 14,5! Če upoštevamo, da sta bila stražarja 14 ur na delu, pomeni, da sta podala 185 predlogov sodniku za prekrške, kar pomeni 0,59 prijave na dan ali torej le 4 na teden. Kakorkoli že pa je toliko bolj presenetljivo, da so sodniki za prekrške izrekli le 64 ukrepov, kar je 0,2 na dan ali enega na teden. Zelo nas preseneča dejstvo, da jih 121 sodniki za prekrške sploh niso obravnavali. Tako se poraja vprašanje, komu takšna mestna straža sploh služi. Delavci straže so izpostavljeni nesramnim napadom in fizičnim grožnjam, sodniki za prekrške pa nič. Bilo bi dobro slišati, kaj sodniki menijo o tem, saj do njih pride le 0,02 predloga kršitev. Poraja se vprašanje čemu potem imamo “mestno stražo”, ki je tako rekoč nemočna. Kakšno pa je stanje na žalskih ulicah, pa bolje, da ne govorimo, saj na trotoarju, ni recimo na Cankarjevi ulici, Trubarjevi ulici, pogosto pa tudi Šlandrovem trgu ni prostora za pešče. Ne vemo zakaj in kdo si na občini zatiska oči pred uničevanjem zelenice in trotoarja na Cankarjevi ulici, vozniki pa neumorno uničujejo še tisto malo zelenja, zvijajo zaščitne drogove in uničujejo trotoar. Kdo bo napravil konec temu vandalizmu pa ne zna pojasniti nihče. Prehod za pešce pred mesnico je po pravilu vedno zablokiran, da morajo pešci mimo njega na drugo stran. Tudi vabilo Savinjke občanom mestne četrti Rista Savina, da naj po ukinitvi Cankarjeve, poslužujejo Savinjke in samopostrežbe na drugi strani ulice, je kot da bi neplavalca silili naj skače v globoko vedro. BODO V PREBOLDU OBNOVILI BAZEN? Kako se lotiti obnove preboldskega bazena je vprašanje, ki tare ne samo preboldčane, ampak tudi ostale Savinjčane. Školjka bazena je dotrajala in potrebna temeljite obnove. S tem so povezani veliki finančni stroški, zato je vprašanje, če bodo Partizan in KS Prebold ter Občina Žalec, uspeli zagotoviti denar vsaj za delno obnovo bazena (nujna vzdr’evalna dela). V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da inšpekcijske slu’be ne bodo dovolile kopanja v preboldskem bazenu. > 'Sr Kaj o mestni straži menijo ljudje, ki v smo jih srečali v Žalcu pešce temveč tudi druge disciplinirane voznike, da ne morejo speljati s parkirišča. Kazni bi morali še bolj poostriti. Zagovarjam še bolj rigorozne ukrepe.” Vojko ZUPANC novinar propogandist, Novi tednik - Radio Celje: “Največja modrost je zelo zapletene stvari reševati, kolikor je mogoče preprosto. Zato podpiram Mestno stražo in to iz povsem preprostega razloga: brezvestnost in nečimrnost vseh sodelujočih v žalskem prometnem kaosu, je veliko hujša, kot je tečnobnost in včasih tudi nasilna redoljubnost mestnih stražarjev. In ker, žal, človeštvo zaenkrat ni uspelo najti uspešnejših kaznovalnih metod, kot je udarec po denarnici, se zavzemam za izredno visoke kazni in polnomočna pooblastila (seveda v skladu z zakonskimi možnostmi) mestnih stražarjev, ki nenazadnje niso nič drugega kot nujno zlo naših značajev.” Božo FLIS, radiomehanik: “Moti me obnašanje ljudi. Parkirajo kot se jim zljubi in kjerkoli. Vozila puščajo na peš coni in ne samo, da ovirajo Vinko JAZBEC, samostojni obrtnik - gostinec: “Nesprejemljivo je, da po mestnih ulicah parkirajo tovorna vozila in avtobusi, zato pa zmanjkuje prostora za osebne avtomobile. Na primer. na Trubarjevi ulici je parkirišče na privatni zemlji, parkira pa vsakdo s tovornjaki, avtobusi in ne vem še s čim. Temu bi bilo potrebno napraviti konec. Zaradi tega potem najdemo osebne avtomobile na tretoarjih. Če ne bo tu napravljen red, je potem s tako neučinkovito mestno stražo to zapravljanje denarja.” /. Jurhar SPEKTRA NAPREDNA AVTOHIŠA d.o.o. SEDAJ TUDI V ŽALCU! Prostori veleblagovnice Agrina trgovina: 063 / 711-253 servis: 063 / 33-495 AKCIJA MESECA: GOLF RABBIT21.990 DEM Volkswogen - ^ ^ ^ Začela sem, ker sem morala, nato pa sem ugotovila, da me to veseli in da sem uspešna PODJETNOST JE ŽENSKEGA SPOLA Nihče še ni statistično obdelal množice podjetij, ki so v Sloveniji vzniknila v zadnjih letih. Zato tudi ni podatka, kolikšen je delež žensk med ustanovitelji. Vendar se govori, da je žensk tu dobra tretjina. Je to veliko ali malo, če pomislimo, da pri nas polovico delovnih mest (še vedno) pripada ženskam? Zlahka se spomnimo primerov, denimo ženske, ki je “prva dama” med mariborskimi peki ali druge, ki uspešno posreduje pri zamenjavi stanovanj, tretja se je domiselno lotila svetovanja tistim, ki iščejo zaposlitev ali bi radi koga zaposlili za daljši ali krajši čas. Neobičajen je tudi primer pravnice, ki je zapustila vodilno mesto v uglednem celjskem podjetju in pričela zasebno prakso za zaščito industrijske lastnine. Seveda je tu še dolga vrsta bolj običajnih ženskih podjetij - predvsem specializiranih trgovinic in vseh mogočih storitvenih dejavnosti. Ali gre za značilnosti ženskega podjetništva, da je mogoče tipično podobo takšne ženske začrtati le v zelo grobih obrisih - nobenih pravil ni, med začetniki so tako resno mlada dekleta kot ženske tik pred upokojitvijo ali tudi po njej. Povprečna podoba pa kaže še mlado žensko, ki se je podjetništva lotila med 30. in 35. letom, ima višjo ah visoko izobrazbo (najmanj pa srednjo). Večini teh žensk stojijo ob strani moški - kot enakopravni partnerji v firmi ali pa tako, da zanje kažejo razumevanje. Zelo pomembno je tudi to, da imajo le uspešne ženske vsaj minimalno pomoč v gospodinjstvu, neredke celo gospodinjsko pomočnico. Je žensko podjetništvo res treba posebej spodbujati? Kako je mogoče sploh presojati žensko podjetništvo drugače kot moško? Tako naj bi bile ženske bolj vztrajne, bolj garaške, bolj komunikativne in tudi bolj prilagodljive, vsako stvar morajo napraviti dvakrat bolje od moškega, če hočejo uspeti. Vendar tako ženskim podjetnicam kot moškim podjetnikom je treba dati vsaj skromno začetno pomoč - nasvet, začetni kapital - ali jih vsaj čim manj ovirali z raznovrstnimi birokratskimi pastmi, ki menda v prveih mesecih vsem podjetnikom “načnejo živce”. V primeru, da bi bile kakšne posebne pomoči deležne samo ženske, bi si, brez skrbi, vsi podjetniki omislili formalno “žensko fasado”. Toda seveda obstajajo spodbude, zaradi katerih se ženska prelevi v podjetnico, zbere dovolj poguma in tudi trme, se odreče prostim popoldnevom in koncu tedna ali celo dopustu. Pri tem je tudi res, da ima nemogoč delovni čas in pokvarjene praznike tudi veliko žensk, ki delajo za nizke osebne dohodke - zanje je verjetno odločitev precej lažja. V tujini se ženske s podjetništvom rešujejo pred dolgočasom Samo navidezno lahko naš boom ženskega podjetništva primerjamo s podobnim dogajanjem v svetu. Razlika je namreč zelo očitna. V bogatih državah ženske v podjetništvo le redkokdaj sili eksistenčna nuja (čeprav gotovo spodbuja tudi možnost, da lahko bistveno izboljšajo družinski proračun), zanj sc odločajo, zato ker želijo uiti iz dolgočasnega življenja, v katerem ob odraščajočih otrocih in vsestranski pomoči v gospodinjstvu nimajo več pravega dela. Razen tega se v svetu tudi mlada dekleta laže kot prej odločajo, da bodo najprej gradile podjetniško kariero in si šele nato kdaj kasneje omislile družino. Naše ženske so zaposlene, ker to morajo biti in prav rada bi spoznala kakšno, ki se je za podjetništvo odločila zato, ker ji je bilo dolgčas. Užitek v odkrivanju svojih neodkritih sposobnosti Kolikor žensk, toliko zgodb. Raziskovanje ženskega podjetništva je torej pripeljalo samo do ugotovitve, da ženske od moških kolegov ločuje predvsem tisto, kar jih tudi sicer omejuje. In ker ni bil moj namen, da posebej spodbujam podjetne ženske, raje za konec zapišem, da me po vseh razmišljanjih resnično presune, kako neverjetno ustvarjalne smo lahko, če... Maja Zagoričnik MANAGER PODELIL PRIZNANJI Aprila letos je bilo v Portorožu strokovno srečanje slovenskih menedžerk in menedžerjev, ki ga oragnizira društvo Manager. Dvema slovenskima podjetjema, Krki -tovarni zdravil iz Novega mesta in Elkroju - proizvodnji modne konfekcije iz Mozirja, sta bili podeljeni priznanji “Ženskam prijazno podjetje”. Podjetji sta bili izbrani za nagrado zaradi uspešnosti poslovanja, urejenosti podjetja ter opremljenosti delovnega mesta in počutja na delovnem mestu. “ŽENSKAM PRIJAZNO PODJETJE” Pred skoraj pol stoletja je bil ustanovljen mozirski ELKRO.I in registriran kot obrtno storitvena delavnica za izdelovanje različnih oblačil. Danes je ELKROJ proizvodnja modne konfekcije, delniška družba, specializirana za izdelavo vseh vrst hlač (klasičnih in športnih). V podjetju proizvedejo letno 1 milijon hlač. Za potrebe domačega trga gre 20 odstotkov, ostalo pa izvozijo v obliki lohn poslov in blagovnega izvoza za zahodnoevropsko tržišče. S tem ustvarijo 25 milijonov namških mark prihodka. Če v grobem preletimo rezultate, zaradi katerih so ELKROJ-u podelili nagrado “Ženskam prijazno podjetje”, vsekakor ne moremo mimo podatka, da je bil poslovni rezultat podjetja od leta 1991 vseskozi pozitiven. Zaposlenih je 840 delavcev, od tega 90 % v neposredni proizvodnji ter kar 92 % žensk s povprečno starostjo 29 let. V osemčlanskem vodstvu družbe je pet žensk: direktorica ter njena pomočnica, vodja sektorja kakovosti in informatike, vodja proizvodnega sektorja in vodja kadrovsko -splošnega sektorja. V ELKROJ-u vseskozi vlagajo v racionalizacijo in v posodobitev proizvodnje ter v izboljšanje delovnih pogojev. Tako so že pred leti izvedli investicijo v računalniško podprt sistem krojenja in v izgradnjo informacijsko tehničnega sistema v proizvodnji. Na osnovi te investicije so v celoti odpravili možnosti kakršnih koli poškodb, ki so nastajale pri ročnem krojenju. S tem so se bistveno izboljšali delovni pogoji in varstvo pri delu, hkrati pa so s tem povečali tudi kapacitete dela. Lansko leto so v podjetju opravili še eno večjo investicijo, posodobili so likalnice« Kljub zaostrovanju pogojev poslovanja ELKROJ izpolnjuje kolektivno pogodbo v celoti, vključno s 40 urnim delavnikom in osebnimi dohodki, ki so skoraj dvajset odstotkov nad povprečjem panoge. Prav zaradi specifičnosti in težavnosti panoge velja posebna skrb zaposlenim ženskam; na tem mestu velja posebej navesti klimatsko urejene delovne prostore, več dni letnega dopusta,, dodatek na plačo starejšim delavcem in dejstvo, da se strokovno osebje ukvarja tudi z osebnimi problemi delavk, ki so prisotni pri intenzivni delovni panogi in v ženskem kolektivu. Z namenom, da bi povečali kakovost celotnega poslovanja, dvignili produktivnost, zmanjšali stroške in povečali konkurenčnost doma in v tujini, je podjetje ELKROJ pričelo že pred časom z aktivnostmi za pridobitev mednarodnega certifikata kakovosti ISO 9001, ki so ga L julija lani tudi prejeli. In prav zaradi vseh aktivnosti in hkrati navedenih uspešnih rezultatov je delniška družba ELKROJ iz Mozirja prejela priznanje “Ženskam prijazno podjetje 1995". SEAT DREV GOLDEN DEALER 1994 ANDREJA DREV Podjetnica z razlogom Kako ste zadovoljni s prodajo na našem avtomobilskem trgu, ki je, glede na število prebivalcev, zagotovo dovolj pomemben, navkljub sorazmerno skromnim prodajnim številkam? Zelo sem zadovoljna s tem, kako se je znamka Seat uveljavila v Sloveniji. Kljub temu, da smo po evropskih merilih ena najmanjših držav, preseneča, da zadnja leta naš trg pokupi ogromno novih vozil. V letošnjem letu smo prodali 112 Seatov, pred kratkim pa smo pripravili tudi prijetno presenečenje za kupca stotega avtomobila (podarili so mu alarmno napravo in pripravili Seatovo presenečenje). Seat je na slovenskem trgu prisoten šele od novembra leta 1993, vse bolj pa je priljubljen v zadnjem času, ko je tovarna ponudila pestro modelsko paleto po dostopnih cenah. Razlogi za Seatovo uspešnost? Konec koncev uspeh ni slučajen. Razlogov je veliko. Največ gre tu seveda za ugodne cene, marketinško prisotnost in, kot že rečeno, pestro modelsko paleto. Zahvala gre tudi našemu uvozniku, podjetju Porsche In ter Auto ter seveda nam, pooblaščenim prodajalcem in serviserjem. 'Odločim in prijazna, zgovorna, a ne klepetava, tako bi lahko na kratko opisala vtis, ki ga je name naredila - za zdaj Se gospodičM - diplomirana ekonomistka Andreju Drcv, direktorica podjetja ATS. Tisti, ki so me napotili k njej, so mi povedali,: da je neverjetno spoštibna. Srečanje z njo me je prepričalo, da je tema v resnici tako. -Odkar sem zaposlena, sem si morala vedno sama iskati delo m zanj odgovarjati - kuj je to drugega, 'če ne podjetništvo? Seveda pa česar se lotevam zdaj, še veliko Šječji izziv in v njem, takšna kot sem, resnično uživam. ” Morda je Andreji Drev [podjetnost prirojena, saj ima njen oče Martin že od 1968-egtt leta edo najuspešnejših avtokleparskih in avtoličarskih delavnic daleč naokrog. Pri teni seveda ne gre pozabiti na mamo Jožico ter mlajšo,1,/Andrejino sestro [Darjo; torej, pri Drevovih gre za uspešno družinsko podjšje. Kakšno bo podjetje ATS ob prelomu tisočletja? Če bodo znali tako peljati naprej, pravi Andreja Drev, bo odlično. Zagotovo bo! Zelo zadovoljna sem. Seveda so še problemi, težave, ki so bolj trenutne narave. Trg je danes v svetu zlato. Naš trg je še posebej zlat. A povem vam, da tega ne znam dovolj izkoristiti. Mislim, da smo vsi skupaj, govorim o Sloveniji v celoti in njenem gospodarstvu, premalo samozavestni in premalo agresivni. Imamo premalo ponosa in premalo svojega jaza. Zametki današnjega prodajno -servisnega giganta so tesno povezani z družino in dolgoletnimi izkušnjami. In da pri Drevovih ne blestijo samo s servisno kleparskimi storitvami, priča podatek, da je njihovo podjetje na nedavnem svetovnem sreCanju trgovcev Seatove mreže v Sevilli prejelo laskavo priznanje Golden dealer 1994. To priznanje podeljuje tovarna najuspešnejšemu trgovcu za izjemno uspešnost na servisnem in prodajnem področju. Torej, prejeli so priznanje kot najboljši prodajalec Seatovih avtomobilov v Sloveniji, to pa jim je tudi velika obveza za v prihodnje. Ko so se v začetku devetdesetih odločili za Seat, je razvoj servisa in prodajne dejavnosti vzporeden, saj obema dajejo enako težo. Na ta način si želijo ustvariti mirno prihodnost in predvsem zadovoljstvo strank. Naložba, katera se je skozi rodove ene same družine prenašala skozi desetletja trdega dela, je danes dobila povsem otipljivo obliko. Največ časa bodo v prihodnje namenili širitvi podjetja, na zemljišču v nesporedni bližini sedanjega avtosalona pa Drevovi nameravajo zgraditi tudi sodobno stavbo s salonom. Ta naj bi bil za današnji čas moderen kompleks, ki bo najverjetneje dobro ime ohranjal tudi v prihodnje. (£«5) (Mj) (figžj) hi Hmezad KZ BRASLOVČE z.o.o. KMETIJSKA PRESKRBA BRASLOVČE tel.: 063 709-072, tel/fax.: 063 709-075 Trgovina z obutvijo LOMM v Žalcu vabi cenjene kupce na ugoden nakup obutve za vso družino. Na policah ie poletna kolekcija lahke obutve (sandali, cokli, bio natikači, platneni in športni copati...) po najugodnejših cenah. Možnost plačila na čeke. Ob večjih nakupih darilo. NAJCENEJŠA PONUDBA V SLOVENUI Prodajamo traktorje: ZETOR, UNIVERZAL, FIAT, SAME DELFINO, TOMO VINKOVIČ, TORPEDO DEUTZ Z NIZKIMI CENAMI (POPUSTI) IN NAGRADAMI (likalniki, itd.)! NA ZALOG! IMAMO KMETUSKO MEHANIZACIJO - sip Šempeter PO NAJUGODNEJŠI CEN!: (nakladalke, obračalniki, kosilnice, trosile! gnoja, silokombajni, itd.) - CREINA KRANJ (cisterna 1200 I, 1700 1, 2200 I, 2700 1, 3200 1, 4200 1, 6000 I, itd.) - TEHNOSTROJ LJUTOMER (prikolice kiper 4,5 t, dvojna guma, trosilci, nakladalci, itd.) VELIKA AKCUA (POSEZONSKI POPUST) SAMONAKLADALNE PRIKOLICE, TROSILCI, HLEVSKA GNOJILA, SILOKOMBAJNI, IZKOPALNIKI KROMPIRJA, TRGALNIK HMELJA, SEJALNICA ZA ŽITO, KOSILNICE BCS (disel, bencin), VITLE TAJFUN, ŠKROPILNICE, AKUMULATORJI, MLINI, ZVEZDE 280, 310, OBRAČALNIKI 180, 200, 220, SILOKOMBAJN 800 (cena SAMO 329.900,00 SIT), GUME ZA TRAKTORJE, GUME ZA PRIKOLICE, TROSILCI UMETNEGA GNOJA, NAKLADALEC RIKO, itd. PO KONKUHENČNI CENI PBODAJAMO GRADBENI MATERIAL, ŠKROPIVA, BELO TEHNIKO, BARVE, RADIATORJE, REZERVNE DELE ZA TRAKTORJE (ZETOR UNIVERZAJ.), CISTERNE ZA OLJE, KOTLE ZA ŽGANJEKUHO, OPEKO BRAMAC, itd. Vljudno vas prosimo, da nas obiščete v BRASLOVČAH ali pokličete po telefonu. Nudili Vam bomo nizke cene, popuste, nagrade in ugodne kredite. Po dogovoru pa Vam bomo kupljeno dostavili na dom. Priporočamo se za obisk in nakup! Peš pot po Sloveniji za strpnost, prijateljstvo in razumevanje___________ POT POVEZOVANJA Letošnje leto je posvečeno strpnosti in Pot povezovanja je le en kamenček v mozaiku dejavnosti, ki naj bi bile namenjene temu. Najprej je bila le zamisel skupine prijateljev iz vse Slovenije, da bi skupaj prehodili vsaj del naše dežele. Počasi je zamisel dobivala obliko in sklenili so, da med seboj povežejo ljudi na poti med zdravimi mesti, ki so zajeta v mednarodni projekt (Nova Gorica, Ljubljana, Trebnje, Novo mesto, Celje, Maribor, Ptuj). V krajih kjer so se pohodniki ustavljali, so jim domačini pripravili krajše slovesnosti; skupni imenovalec vseh pa je bil “iskanje korenin" z izvirno slovensko ljudsko glasbo. Skupina prijateljev iz vse Slovenije (med njimi tudi zakonca Legge iz Velike Britanije) je sodelovala na celotni poti, od repa (Nove Gorice) do glave (Lendava) Slovenije. Najpomembnejše vodilo na Poti jim je bilo, da se energije prijateljstva, strpnosti, povezovanja, sprejemanja, razumevanja ponesejo po vsej naši državi ter da navežejo stike s podobno naravnanimi ljudmi. Darinka Gomišček, vodja tega projekta, je svoje vtise s Poti povezovanja strnila takole: “Letošnja Pot povezovanja iz Nove Gorice do Lendave se je zaključila. Udeleženci pohoda upamo, da se je vsaj delček prijaznih, pozitivnih, združujočih, radostnih energij, ki smo jih sedem dni nosili s seboj, prelil tudi med ljudi, pri katerih smo se ustavili, med ljudi, ki so nas povabili medse in nas sprejeli z odprtimi rokami in srci. Med potjo smo najpogosteje slišali naslednji očitek: "Skoda, da nismo za vaš načrt slišali že prej, zagotovo bi se vam pridružili!" V nekaterih krajih so nas sprejeli župani, drugod predstavniki projekta Zdrava mesta ter prijatelji in znanci, vsi pa so izrazili močno željo, da bi z njimi preživeli več časa. Obžalovali so, da nam ne morejo svojega kraja podrobneje predstaviti, da nimamo dovolj časa za stike z ljudmi, ki so se z nami želeli zbližati. Pot je bila predolga, časa premalo, da bi lahko ustregli vsem željam. Ob vsej pozornosti in toplini, ki smo je bili deležni, se je bilo kar težko odpraviti naprej in prekiniti stike prijateljstva, ki so se tako iskreno tkali med nami. kraje Slovenije. Vtisi s Poti so še premočni, veliko jih je, prečudoviti so in nekaj časa bomo potrebovali, da jih v sebi predelamo in navdušenje nad vsem, kar smo doživeli, umirimo in prelijemo v vsakdanje življenje. Prezgodaj je še govoriti o tem, ali se bomo podobnih projektov še lotili, predvsem zaradi neizmernih količin dela in denarnih sredstev, ki jih izvedba take zamisli zahteva. Letos nam finančne pomoči niso nikjer odrekli, tako da smo s pomočjo mnogih sponzorjev uspeli pokriti vse stroške. Lista tistih, ki so nam pomagali s finančnimi ali materialnimi sredstvi, je zares dolga; za nas ni bil kraljevski zajtrk v Okarini na Bledu ali koncert družine Breznik v Slovenj Gradcu nič manj vreden od precejšnje denarne pomoči, ki jo je prispeval HIT iz Nove Gorice ali projekt Zdrava mesta - Nova Gorica in mnoga druga podjetja ter posamezniki. Vsem se najtopleje zahvaljujemo in upamo, da bomo podobne zamisli podprli tudi v bodoče. Želim si, da bi se še naprej lotevali skupnih načrtov v splošno dobro in da bi vedno več ljudi znalo prispevati najlepši in najdragocenejši delček sebe." Naša zamisel o Poti povezovanja je bila zasnovana kot enkratno dejanje, vendar smo v vseh krajih začutili iskreno željo, da se ne sme zaključiti z dokončanjem letošnje Poti. Povsod od nas pričakujejo, da tudi v bodoče nadaljujemo s podobnimi akcijami, da bi spodbujanje strpnosti, prijateljstva, miru, povezovanja v naslednjih letih ponesli tudi v drage Pot povezovanja so, poleg mnogih drugih, podprli tudi: TEL-E-TV IpKRKk NEKOGA MORAŠ IMETI RAD Nekoč so živeli ljudje. Niso bili nič posebnega. Bili so čisto navadni, kot drugi prebivalci modrega planeta. Živeli so kot vsi drugi ljudje. Ne ravno bogati, pa tudi ne revni, niso delali ne preveč in ne premalo. In vendar so imeli posebnost. Eno samo, a dovolj veliko, da jih je ločila od drugih. Nadvse so ljubili ljudi in svojo deželo. Ivan Minatti je zapisal: Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, kajti drevo, reka in kamen poznajo bolečino. Kako priklicati sanje, drevesa, metulje in cvetje? Kako priklicati harmonijo med ljudmi, mesti, drevesi, vodo in kamni? Ključ za to je čudežna beseda - imeti rad. In ta se skriva v človeških srcih, vseh tistih malih, ki to že vedo in tistih, ki so vedeli pa so pozabili, in v srcih vseh tistih velikih, ki so vedeli pa pozabili in tistih, ki še vedo in nas skušajo spomniti. Ko to začutimo, tudi v resnici razumemo in s srcem in rokami naredimo tisto, kar je edino dobro, lepo in resnično. In tako se je rodil naš projekt - iz srca za srce, za povezavo med vsemi, ki ljubimo in čutimo, da se strpnost, razumevanje in sožitje oplajata takrat, ko se srečujemo in kaj dobrega naredimo. Za našo domovino gre, za nas, prebivalce te domovine. Ponesimo ljubezen od tod, ponudimo jo nevsiljivo vsakomur, ki ga bomo srečali, da bo tudi on vedel, da v Sloveniji živimo prijazni in dobri ljudje. Da bo tudi on vedel, da na našem modrem planetu vemo, da je prostor za vsakogar, da se imamo radi, da smo prijatelji, ki dobro v srcu mislimo. Erika Sonjak VANDALI ZA SAVINJO V torek, 17. maja, je neznani vandal močno poškodoval prežo za opazovanje in krmišče za fazane ob Savinji. Preža, last LD Žalec, je služila za opazovanje male divjadi v lovskem rajonu številka ena. Neznani storilec je s tem pokazal, svoj "ljubeč" odnos do narave. RADIO CELJE SE PREDSTAVI Odgovotni urednik Mitja Umnik Foto: Sherpa O PROGRAMU VTV Štirinajst dni je naokoli in čas je, da vas seznanim, kaj se bo v prihodnjih dneh dogajalo na kanalu 52, VTV, Vaše televizije. Torki so še vedno rezervirani za regionalne novice, VTV Magazin in Športni torek, ki mu sledi še Športni gost. Ob sredah pridejo na svoj račun ljubitelji glasbe v oddajah “Naj spot” in “Video top”, tistim, ki je bolj všeč narodna glasba, pa ob sobotah ob ogledu oddaj "Alfi v gosteh” in “Med prijatelji”. Najmlajši se lahko po napornem dnevu sprostijo in razvedrijo ob ogledu otroškega programa: risank, Gameswatcha in V 80. dneh okoli sveta, vsak petek ob 18. uri pa lahko sodelujete v kontaktni oddaji Miš - Maš. Toliko o že uveljavljenih oddajah. Zdaj pa bi vas rada še posebej povabila k ogledu oddaje “Pomurje: 2. svetovno prvenstvo v sledenju za pokal PES SLED AR 95”, ki bo na sporedu v ponedeljek, 20. maja ob 20.05 uri. In ker se poletje približuje in s tem tudi čas za takšne ali drugačne prireditve, bomo o teh spregovorili v četrtek, 1. junija ob 20.05 uri, v oddaji aktualno: "Poletne kulturne prireditve Griže". Pokrovitelja oddaje sta Adriatic in Mita trade. Verjamem pa, da se bo našlo še marsikaj zanimivega, poučnega in koristnega, zato ostanite naši zvesti gledalci še naprej. A. P. Najprej naj Glasu Savinjske zaželim zdravo in uspešno ter dolgo življenje ter se hkrati zahvalim za gostoljubje na straneh Vašega časopisa. Upam, da bo kmalu prerasel najmanj v tednik. RADIO CEUE 95,1 95,9 100,3 MHz Bistvena vsebina iz osebne izkaznice Radia Celje je naslednja: smo druga najstarejša lokalna oziroma regionalna radijska postaja na Slovenskem in oddajamo na treh frekvencah - 100,3 Mhz s celjskega hriba Golovec, 95,5 Mhz z Maliča in .95,1 Mhz z Boča. Mislimo, da je med bralci Glasa Savinjske tudi dosti naših poslušalcev, čeprav si radijsko ponudbo v etru delimo še z drugimi radijskimi postajami, ki so tudi dobro slišne in poslušane v Savinjski dolini in širše. Delujemo kot integralni del medijske hiše, po novem Družbe NT&RC. Lani smo zaznamovali 40-letnico delovanja in začeli delati v povsem novih in funkcionalnih redakcijskih prostorih. Ob sproščeni radijski shemi skušamo negovati izvirnost ob upoštevanju medijske tradicije, prisegamo na angažiran informativni program z “zahodnim”' načinom podajanja lokalnih informacij, kar nam je pri dosedanjih festivalskih tekmovanjih Združenja radijskih postaj Slovenije prineslo kar nekaj odličnih uvrstitev. Trenutno smo srebrni NAJ RADIO, za Murskim valom in pred radijskimi postajami Kranj, RGL in Sraka iz Novega Mesta. To odličje, ki velja do konca oktobra 1995, do naslednjega “merjenja” ustvarjalnih radijskih sil v organizaciji Radia Triglav z Jesenic, smo si priborili lani oktobra, ko smo v Celju organizirali 5. festival Združenja radiskih postaj v Sloveniji. Zadnje čase se radi pohvalimo tudi z javnomnenjsko akcijo Nedeljca, kjer se nam je “zgodila” najboljša poslušanost na območju telefonske omrežne skupine 063. Na tem območju smo se uvrstili celo pred Val 202, ki je nesporno najbolj poslušan radijski program v državi. Letos smo programsko ponudbo Radia Celje popestrili z nekaterimi novimi oddajami, kot so Stili in trendi - oddaja o kulturi bivanja, turizmu, kulinariki in vinski kulturi, Za volanom, obogatili program z neposrednimi športnimi prenosi, specializiranimi glasbenimi oddajami, Gospodarskim mozaikom in drugimi, pravkar pa pripravljamo še nekaj sprememb in poletno radijsko shemo. Dobro se zavedamo, da se moramo stalno prenavljati in programsko bogatiti, da smo zanimivi in privlačni za poslušalce, pa tudi za oglaševalce. Upam tudi, da bomo sedanje, že dogovorjeno, sodelovanje med uredništvom Glas Savinjske in Radia Celje še poglobili. Mitja Umnik Vsi tonski tehniki Radia Celje: brez njih ni programa... Od leve na desno: Bojan Pišek, Sašo Matelič, Janez Klanšek, Mitja Tatarevič in Matjaž Marinček. Foto: Sherpa Medsosedski spor, nacionalizem ali čisto enostavna zavist v Hramšah? ZEMLJA PREŠTEVILNIH GOSPODOV Se je pripetilo, da so se Bosanci v Velenju naveličali vsakdanjika v džungli asfaltnih cest in betonskih blokov in si zaželeli čistega zraka in miru v naravi. Ko so vrgli oči na okoliške zelene hribe, jim je prišla kot as na desetko odločitev Branka - Mira Lešnika iz Hraniš, da se ne bo več ukvarjal s kmetijstvom in da se bo oprijel oštarije. Ko je začel prodajati svojo zemljo, je šlo od hiše najprej nekaj hektarjev obdelovalnih površin. Razparcelirano so jo kupili Slovenci in na njej zgradili vikende. Le en Srb je bil vmes. In nihče v Hramšah ni dvignil glasu. Boljše je biti oštir kakor kmet bo odprl oštarijo oziroma kmečki turizem. Ko pa je Miro pred štirimi leti posekal štiri hektarje gozda in mu spremenil namembnost v obdelovalno površino, že ni bilo vsem povšeči. Vsaj gozdarski inšpekciji ne, saj ga je, zato ker je pri sečnji pela sekira na črno, pošteno oglobila. So pa začeli iti lasje pokonci domačinom, kot so pred tremi leti na obširni planoti začele kot gobe po dežju rasti lesene hišice. Posebej, ker so bili njih lastniki priseljenci iz juga. In tudi še ni bilo prevelikega špetira med Vsa reč je prišla na televizijo. V oddaji VTV so takšni in drugačni Lešniki, ki jih je v Hramšah nebroj in kakšen Podpečan o Bosancih in Mirotu bolj grdo kot lepo govorili, ljudje iz žalske občine pa celo stvar mirili. Ker nas je zanimalo, kam pes taco moli, smo se podali po ovinkasti, vendar začuda asfaltni cesti v Hramše, zaselek v krajevni skupnosti Galicija. Po tistem, ko smo prevozili staroselci in domačini ves čas -do izpred meseca dni, ko se je eden izmed južnjakov odločil svoje domovanje v Hramšah utemeljiti z betonom. Zanimivo, prepir sovpada tudi z Mirovo objavo vesoljni žalski občini, da naselje s kakšnimi petdesetimi hišami, se je pred našimi očmi kar naenkrat odprlo mravljišče ličnih vikend hišic z, lahko bi rekli, ohišnicami. Štiriinštiridesetletnega Marjana Ravlijo, Hrvata iz Kaknja, ki v Velenju rudari že enaindvajset let, smo našli v akciji. S krampom je nekaj praskal okrog kar čedne novogradnjice do prve plošče. Kaj dosti ni kazalo, da bi se sekiral, da mu jo žalske oblasti pod pritiskom domačinov želijo porušiti. “Zemljišče, 1350 kvadratov, sem kupil po ceni šestih mark za kvadratni meter, nato pa sem si uredil papirje. Ker sem brunarico postavil na črno, sem denarjem iz službe, je rade volje odložil koso. “To, kar se dogaja v Hramšah, je nekej neverjetnega. Bosanci se hvalijo in govorijo: 'Trna nas više neg vas." Grozijo nam in se nam smejijo v brk. Ob tem, da uničujejo našo cesto, niso za asfalt hoteli prispevati niti dinarja. Iz zaupnih virov vem, da je na občini v Žalcu vse podkupljeno. Zagotavljam pa, Blaž Cvikl: "Na moji zemlji ne bo tujcev" plačal 150.000 tolarjev kazni. Gospodinski objekt z bivalnim prostorom, za katerega zaenkrat še nisem dobil vseh dovoljenj sem dogradil do te faze v mesecu dni. Krajani Hramš pravijo, da mi ga bodo porušili. Ne marajo me, ker nisem Slovenec. Nikoli nisem imel sreče. Ko sem v Bosni iskal posojilo, so rekli, naj ga iščem tam, kjer delam, če pa sem v Velenju poprosil, so dejali, naj se obrnem na tiste denarnike, ki živijo tam, odkoder sem doma,” je potarnal Marjan Ravlija. V Hramšah so Slovenci v manjšini. Samo dva tri zasuka volana in že smo se znašli na dvorišču Blaža Cvikla. Mladi kmetovalec, ki si mora pomagati tudi z da se noben Bosanec ne bo približal moji zemlji, niti se ne bo vozil po cesti, ki sem jo gradil s svojimi rokami," nam je zagotovil Blaž Cvikl. Dali smo mu prav in se napotili slabih sto metrov v hrib do Matjana Trupija, za katerega besedičijo, da jih je dobil po nosu od nekega Srba-vikendaša (pa ne vikend-četnika), ker mu je prevrnil leseno stranišče in ker je vikendaše zmerjal za čarapane. “Dobro sem jo pokasiral po tistem, ko sem Miču Šučuroviču rekel, da nima kaj početi na slovenski zemlji. Moja zemlja meji z njihovo, toda nikoli ne bo od njih,” je bil tudi odločen Matjan Trupi. Tudi Miro Lešnik in njegova žena Stanka sta bila doma. No, stanovanjska hiša mlade družine je čudovita, čeprav je Miro prodajal zemljo po samo šest mark za kvadratni meter. “Menim, da bi VTV za oddajo morala , najprej vprašati mene. Še pred vojno sem posekal gozd in napravil njivo. Takrat sem imel farmo s stotimi prašiči. Nisem kriv, da je v novi državi farma propadla. Pri prodaji svoje zemlje sem ravnal po zakonih. Vsakdo si je lahko ogledal mojo ponudbo na deski na žalski občini. Edini in zadostni pogoj je bilo slovensko državljanstvo. V Hramšah je nekaj ljudi, ki so veliki nacionalisti. Kot recimo Drago Lešnik in Franc Lešnik, ki tudi ima kmečki turizem. Slednji je sploh prvi v Hramšah prodal zemljo vikendašu, danes pa je največji nasprotnik parceliranja zemljišča. Zelo mu tudi gre v nos, ker vsi vikendaši in ostali domačini hodijo v moj gostinski lokal.” V “Hobertovo domačijo odprtih vrat” pa je v času našega obiska prišla tudi Ana Rozman, edina Slovenka vikendašica med vikendaši Bosanci. Nič kaj ji ni bilo do razgovora s sedmo silo, Ob vračanju v dolino smo obiskali še Braneta Lešnika. Sin Franca Lešnika s kmečkim turizmom, - nam je oborožen s kopico papirjev in dokumentov skoraj uspel dokazati, da so res prav vsi uslužbenci občine Žalec podkupljeni. Prednjači zagotovo Manca Birsa... “Manca Birsa zagotavlja, da je bila lanska javna razgrnitev osnutka prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo dograditvenega prostora v Občini Žalec uspešna. Zagotavljam, da se je ni udeležil noben uradni predstavnik krajevne skupnosti Galicija. Tako ne more nihče trditi, da nimamo pravice vplivati na naše bližnje okolje. Vikendaši so si več ali manj postavili vse stavbe na črno in si gradili ceste, uničujejo nam cesto, ogrožajo našo varnost. Menim, da imamo domačini pravico sami vplivati na to, da se nezakonite reči popravijo. Na sestanku z županom Milanom Dobnikom se ni bilo mogoče ničesar pametnega dogovoriti. V uri in pol! Toda, če se ne bo nič premaknilo, bomo s traktorji zaprli promet v Arji vasi. Res se bojimo, da bo Miro Lešnik prodal še zadnjega pol hektarja zemlje, ki leži v naseljeni soseščini. To bi bil resnično pravi pekel," je bil prepričan Brane Lešnik. In kaj se lahko človeku motovili po glavi po obisku v Hramšah. Pri božji veri, tudi filozofska vprašanja! Vzemimo, da so Bosanci prav tako ljudje, kakor smo Slovenci, in da si tudi oni zaželijo sprostitve v naravi, da si tudi oni, vsaj tisti, ki imajo denar, želijo kupiti vikend. In po tvojih skritih mestih, kjer so rasle največje gobe, da ti pod domačim oknom odmevajo pesmi v hrvaščini, tudi v srbščini. In konec koncev, bodimo vsaj malo resni. Verjetno je stvar okrog vikendašev globlja in predvsem sistemska. Ja, zakonodaja je bila tista, ki je dovolila gradnjo hišic za relaksacijo v še dokaj neokrnjeni naravi. In zakonodajalci so tisti, ki lahko to stvar dokončno presekajo. da smo precizni, v novem je pa zagotovila, da jo čisto nič gostinskem lokalu. Za primejduš, pa je res enkraten za pogledati, predvsem od znotraj, čeprav je bil včasih čisto navaden svinjak. Tudi ne moti, da ima Bosance za sosede v naravi, saj jih ima tudi v bloku v Velenju. Po čem je zakon? kje naj si ga kupijo, če živijo v Velenju? Zagotovo ne na Manjači nad Banjo Luko; vsaj zdaj ne, ko tam pokajo topovi. Hramše so za Velenjčane, takšne in drugačne, idealne. Na drugi strani pa je res težko gledati, da se ti tujci motovilijo v avtohtonem okolju. Da lulajo Toda spet ne bo prav. Tisti, ki vikende že imajo, se bodo režali v brk tistim, ki si jih gradijo šele v oblakih... S. J. in F. F. INTERLARO AVTO <5£> TOVOTA d. O. O. tel ; 063 726-064 ŠENTRUPERT 41, 63303 GOMILSKO mobitel: 0609 613-447 POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL - posojila za nakup novih in rabljenih vozil Že od R + 7% dalje - zelo ugoden leasing novih in rabljenih vozil - prodaja novih in rabljenih osebnih vozil servisne, avtokleparske in avloličarske storitve - pestra ponudba rezervnih delov za vozila: TOVOTA, VW, ŠKODA, ZASTAVA - bogata izbira koles, avtomobilske dodatne opreme in avtokozmetike - stroji za pranje vozil PORTOTECNICA - specialna orodja USAG za popravilo kmetijske mehanizacije in delovnih strojev Stran 14 SODNI PROCESI NA CELJSKEM V četrtek, 11. maja, je bila v občinski matični knjižnici predstavitev knjige Milka Mikole SODNI PROCESI NA CELJSKEM v letih 1944 - 1951. Pogovor z avtorjem je vodil zgodovinar Brane Goropevšek. Skupna misel vseh prisotnih je bila, da naj povojno zgodovino obravnavajo in zapisujejo zgodovinarji, politiki pa naj se ukvarjajo z dnevno problematiko. POLJSKA LIRIKA 20. STOLETJA V torek, 16. maja, sta Zavod za kulturo Žalec in Amatersko gledališče Teharje v dvorani Doma II. slovenskega tabora priredila čudovit večer poljske lirike 20. stoletja. Trgovina na drobno BREG 13, POLZELA telefon: 063 720-064 - otroški kompleti kratek rokav že od 1200 SIT dalje, - otroške trenerke od 1950 SIT dalje, vezenine bled velika izbira bluz, kostimov, kompletov, kril, hlač po zelo ugodnih cenah - kavbojke 1950 SIT, ženske obleke 5600 SIT - tenis program bi/a/iop Možnost plačila na več čekov! KVALITETA IN NIZKE CENE - RAZLOG VEČ ZA OBISK! NOVOSTI S KNJIŽNIH POLIC V MLADINSKI KNJIGI ŽALEC Izšla je zbirka kriminalnih, ljubezenskih in grozljivih romanov KNJIGOŽER. Namenjena je najstnikom. Nastala je pod peresom slovenskih pisateljev Dese Muck, Bogdana Novaka in Ivana Sivca, pa tudi prevode iz tujih jezikov najdemo v njej. Vzgoja in šolanje psov je priročnik, katerega avtor je dr. Bruce Fogle. Predstavlja nam popolnoma nov, prijazen način vzgoje in šolanja psov vseh starosti. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga. Med romani omenimo kriminalni roman Ena vodoravno, dve navpično avtorice Ruth Rendell, ki jo po svetu štejejo za nesporno naslednico Agate Christie. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga. NAGRADNO VPRAŠANJE: Katerega leta je v hiši Hausenbichlerjev delovala narodna čitalnica? Odgovore pošljite na uredništvo Glasa Savinjske do 3. junija. Knjižno nagrado podarja MK ŽALEC.____________ OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB 50-LETNICI KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE Občina Žalec, Združenje borcev in udeležencev narodno osvobodilne borbe v naši občini ter Zavod za kulturo Žalec prirejajo, v soboto, 27. maja ob 18. uri v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, občinsko proslavo počastitve 50-letnice zmage nad fašizmom in nacizmom. Pozdravni nagovor bo imel žalski župan prof. Milan Dobnik, slavnostni govor pa Breda Pečan, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije. Prireditev bo z recitali obogatila Anka Krčmar, s svojim koncertnim programom pa se bo predstavil tudi partizanski pevski zbor iz Ljubljane, z dirigentom prof. Francem Gornikom. Vljudno vabljeni! Koncerti Shirlie Roden in Marigold Verity v Sloveniji_ PRIJETNI VEČERI, POLNI UŽITKOV V prvih dveh tednih letošnjega maja sta se pri nas mudili na delovnem obisku svetovni umetnici: Shirlie Roden in Marigold Veiity. Predstaljali sta se s koncerti Pesmi ob harfi od 15. stoletja do danes. Samosvoj program je obsegal vse od starih ljudskih pesmi z britanskih otokov (Irska, Wales, Škotska, Anglija) do klasike, lažje klasike ter Verity s programom za glasbene sladokusce. Harfistka Marigold Verity je bila tokrat pri nas prvič, koncertirala pa je že prav po vsem svetu. Svojo umetniško pot Vsestransko nadarjena: odlična pevka, komponistka, igralka, pesnica ima Shirlie za seboj bogato umetniško pot, kjer je dokazala, da je ni skladbe, ki je ne bi mogla zapeti in ne vloge, ki je ne bi mogla odigrati. Doselej je pela vse zvrsti glasbe od opere do rocka. Nastopila je v številnih gledaliških predstavah, med drugim kot Musette v odrski priredbi opere La Boheme na Dunaju, kot Fruma Sarah v predstavi Goslač na Strehi v Manchesterski operni hiši. Odigrala je vseh šest žena v predstavi Šest žena Henryja VIII. Upodobila je lik Marije, Jezusove matere, v modernem glasbenem delu The Passion, ki ga je snemala s Kraljevim filharmoničnim orkestrom. Nastopila je v naslovni vlogi Ivane Orleanske v svoji rock operi Jeanne in v mnogih drugih predstavh. Je avtorica desetih glasbenih celovečernih odrskih del, ki jih uprizarjajo v Angliji in Ameriki. Posnela je dva samostojna albuma Skydancer in The Palh of Daring ter se z njima uvrstila v sam kvalitetni vrh sodobnih glasbenih dogajanj. V zadnjem času Shirlie manj nastopa v gledališču in več na koncertih za mladino in odrasle. Vsebina njenih pesmi so varovanje okolja in boljši odnosi med ljudmi. V Sloveniji se je s sedmimi koncerti predstavila skupaj s harfistko Marigold je pričela v operi, šele kasneje se je posvetila koncertiranju. Doma ima veliko zbirko harf. Igra na ljudsko harfo, na staro obliko harfe, največ pa na harfo s pedali. Marigold že vrsto let poleg številnih nastopov vodi tudi delavnice, kjer poučuje igranje na harfo. Te delavnice so cenjene po vsej Angliji. Priredbe za harfo piše sama in pred kratkim je izdala svojo PESEM V MAJU - NAŠE TRATE Zveza kulturnih organizacij Žalec in Aktiv učiteljev glasbenega pouka osnovnih šol občine Žalec sta v petek, 19. maja zvečer, v domu II. slovenskega tabora v Žalcu, pripravila veliko pevsko prireditev, imenovano Pesem v maju. Nastopili so združeni otroški, mlajši mladinski in mladinski pevski zbori osnovnih šol naše občine (Žalca, Šempetra, Prebolda, Polzele, Petrove, Braslovč in Vranskega); 19 zborov s skupno okrog 800 pevci. Združenim zborom je dirigirala Valerija Dolar, za klavirsko spremljavo pa je poskrbel Jože Škorjanc. Mladinski zbori so izvedli kantato Radovana Gobca, Naše trate. Besedilo je napisala Neže Maurer, otroški zbori pa so zapeli sedem skupnih pesmi. Pokrovitelja prireditve Pesem v maju sta bila Zavod za kulturo Žalec in Zavod za izvajanje spremljevalnih dejavnosti Žalec. Namenjena je bila počastitvi meseca maja. ki je simbol mladosti in ljubezni. Kratek posnetek pevske prireditve ste si lahko ogledali tudi v informativni oddaji Vaše televizije - VTV magazin, naročite pa lahko tudi posnetek celotnega koncerta Naše trate, ki ga je posnel video studio B2. Naročila za to šestdesetminutno videokaseto sprejemajo v tajništvu vseh osnovnih m podružničnih šol občine Žalec ter na telefonski številki 715 011. Cena kasete je 2000 tolarjev,____ _ _ _ novo zbirko priredb za harfo. Zanimivo je tudi to, da se lani poleti in letošnjega aprila pridružila britanski ekspediciji in odpotovala v Mongolijo, s seboj vzela harfo, tam pa so izmenjali glasbene zamisli z mongolskimi plemeni. Skupaj s Shirlie Roden sta pripravili izjemno raznolik in privlačen repertoar, ki je na koncertih v naših cerkvah obsegal vse od najstarejših pesmi z britanskih otokov do sodobnih skladb. Pripraviti takšen program pa ni samo to, da imaš inštrument, pravita, da je zato potrebno tudi telo, ki pa še zdaleč niso samo glasilke, sapnik, možgani, spomin, kar je potrebno stalno spodbujati, vaditi in privajati, da se podzavestno vzgaja v funkcijo, ki ji pravimo petje, da potem deluje kot dobro uglašen inštrument. In šele takrat lahko s tako pripravljenim programom, kot sta ga na tokratnem gostovanju v Sloveniji predstavili Shirlie Roden in Marigold Verity, navdušiš tako ljubitelje kot poznavalce. In tudi prav zato ju mnogi že vabijo, da bi na gostovanje k nam spet prišli. PODALJŠANA RAZSTAVA DEL FERENCA KIRALVJA Iz žalskega Zavoda za kulturo sporočajo, da bodo zaradi izjemnega zanimanja razstavo del akademskega kiparja Ferenca Kiralyja v Savinovem likovnem salonu v Žalcu podaljšali do konca tega meseca. KUPILI BOMO PSA Nakup psa je velika, žal premnogokrat premalo premišljena poteza. Rezultat nepremišljenega nakupa je vse več zapuščenih psov in to predvsem v urbanih naseljih. Zato bi vas tokrat rad opozoril na nekaj dejstev, na katera je potrebno še posebej pomisliti, preden se odločimo za ta korak. /. NE KUPUJTE PSA OTROKOM! Otrok si namreč želi žive igračke, še zlasti če jo ima tudi njegov sosed, prijatelj, sorodnik... Toda pes hitro zraste, se ne pusti več “mečkati”, z njim je vedno več dela in otroku kmalu postane odveč. 2. KATERO PASMO BOSTE KUPILI? Dostikrat se dogaja, da se ljudje odločajo za pasmo, katero so le nekajkrat videli in jim je bila na videz všeč, drugače pa o njej ne vedo ničesar. Zato je priporočljivo, da si pred nakupom preberete kakšno knjigo, še bolje pa je, če se pred nakupom pogovorite s poznavalcem določene pasme. 3. STE PRIPRAVLJENI NA OBVEZNOSTI? Mladič ni samo igračka, ampak je živo bitje s svojimi potrebami in zahtevami. Ko pripeljemo mladička domov, je star približno dva meseca, to pomeni, da ga je potrebno hraniti še petkrat na dan, da še ni navajen na čistočo, da bo okoli četrtega meseca pričel menjati mlečne zobe, takrat pa običajno začne - zaradi srbenja dlesni -gristi vse, kar najde, od copat do pohištva, da zaradi cviljenja marsikatera noč ne bo prav mirna, da bo odpadla marsikatera urica prostega časa, mogoče celo dopust! 4. IMATE USTREZEN PROSTOR ZA PSA? Različne pasme zahtevajo različne bivalne pogoje. Imamo t.i. hišne in zunanje pse. Tako je nesprejemljivo, da bi npr. imeli polarnega psa pozimi v stanovanju na +23 C ali pa dogo zunaj na -20 C. Ravno tako ni sprejemljivo, da bi imeli ruskega hrta - borzoja, ki doseže do 82 cm plečne višine, v garsonjeri. Pa se žal dogajajo tudi take neumnosti! 5. ŽE VESTE, KJE BOSTE PSA KUPILI? Pri nas rastejo trgovine z živalmi kot gobe po dežju. Žal pa v večini teh trgovin ne dobimo kakšnih prav posebno kvalitetnih psov. Večina jih je uvoženih iz tujine, največkrat iz Češke ali Slovaške, sumljivega porekla, slabo oskrbovanih, dostikrat bolnih, necepljenih (cepiva so na Češkem in Slovaškem zelo draga), premladih (da se jih farmarji čim hitreje rešijo) in večinoma brez ustreznih papirjev, npr. izvoznega rodovnika! Drugi način je preko oglasa. Časopisi so jih polni vsak dan. Vendar v tem primeru ne poznamo ne vzreditelja ne psa. Osebno bi vam priporočil nakup direktno pri vzreditelju. Res je, da so ti psi običajno nekaj dražji, vendar ima tak nakup precej prednosti. Psa lahko rezervirate vnaprej, kar je zelo priporočljivo, spoznate vzreditelja, lahko spremljate svojega bodočega mladiča od skotitve do oddaje, predvsem pa boste pri vzreditelju lahko dobili največ nasvetov in navodil o vsem, kar zadeva pasmo. In kako najdemo vzreditelja? Ni problema! Lahko jih najdete na razstavah, v reviji Kinolog, kjer so objavljena predvidena legla, v pasemskih klubih ali pa se preprosto obrnete na Kinološko zvezo Slovenije. ANDREJ KOČAR 40 LET RIBIŠTVA V SPODNJI SAVINJSKI DOLINI Ribiška družina Šempeter je pripravila ob svojem 40. letnem jubileju, razstavo o delovanju društva. Razstavo so sicer odprli že v torek, 16. maja, v Občinski matični knjižnici v Žalcu in bo na ogled do 26. maja. Uradno zveze Slovenije, 2 znaka mladi ribič, 1 plaketo Ivana Franketa, 7 odlikovanj I. stopnje, 6 odlikovanj II. stopnje in 30 odlikovanj III. stopnje. Poleg tega so podelili 60 priznanj in 13 diplom Ribiške družine Šempeter članom ter podjetjem in lokalnim skupnostim. Ta 536-članski, zares ljubiteljski kolektiv, se lahko pohvali s številnimi priznanji in uspehi, saj imajo v svojih vrstah celo državno reprezentantko, Herto Frece, ki je letos nastopala celo na Portugalskem. Društvo upravlja kar z 231-imi kilometri ribolovnih voda. Pravijo, da ribištvo ne pomeni samo posedanje ob vodotokih in odprtje razstave je bilo sicer 18. maja ob 19 uri, ko je svojo strokovno knjigo RIBOGOJSTVO predstavil domačin, dr. Boris Skalin. Z avtorjem knjige se je pogovarjala predstavnica zavoda za kulturo. Praznovanje so nadaljevali z ribiškim memorialnim tekmovanjem za pokal Alojza Agreža, dolgoletnega neumornega funkcionarja Ribiške družine Šempeter. Po razglasitvi rezultatov, so se pri svojem domu v Preserju poveselili, zabaval pa jih je Hmeljski instrumentalni kvintet. Ob tej priložnosti so podelili številna priznanja Ribiške zveze Slovenije kakor tudi priznanja Ribiške družine Šempeter. Podelili so 6 plaket Ribiške namakanje palic in trnkov, temveč še mnogokaj drugega. Za letos načrtujejo vložiti kar za 4 milijone rib, predvsem krapov. Na osrednji proslavi 20. maja, je bil slavnostni govornik g. Borut Jerše, predsednik Ribiške zveze Slovenije. I. Jurhar NOVI SPONZORJI Pred prvim finalnim srečanjem slovenskega pokala v nogometu so predstavniki celjskega Biostart Publikuma sklicali tiskovno konferenco, na kateri so predstavili nova sponzorja. To, za klub pomembno listino, so podpisaii s hotelom Žalec ter s predstavniki Mlekarne Celeia. Obe strani sta si bili enotni, da sta s tem dejanjem storili vsestransko korist. ŠPORT 24. maj 1995, Št. 6 Stran 17 DESETKRAT O KOŠARKI Odgovarja Veljko Petranovič. 1. Kakšna je razlika med “bivšo” jugoslovansko in slovensko košarko? Velika. Jugoslovanska košarka je hila številka ena v Evropi. V ligi je nastopalo veliko dobrih klubov in igralcev, ki se tudi danes uspešno kosajo z najboljšimi v NBA ligi. V Sloveniji je SMELT Olimpija daleč pred vsemi. Ostali klubi in igralci se bodo morali še nekaj let kaliti v ligaškem tekmovanju. 2. Možnosti slovenske reprezentance na EP v Grčiji? Težko je reči. Ne ve se, kdo vse ho igral. Prisotne so poškodbe (Alibegovič) in nesoglasja (Zdovc). 3. Kdo bo po vašem mnenju evropski prvak in možnosti jugoslovanske reprezentance ? Po mojem mnenju se bosta v finalni tekmi pomerili reprezentanci Hrvaške in Grčije. Prvak bo Hrvaška. Za reprezentanco Jugoslavije je težko reči kako bo igrala, saj dolgo časa ni odigrala nobene uradne tekme. 4. Najboljši slovenski igralec v ligaškem tekmovanju? Odločitev je težka. Vsekakor najbolj spoštujem Hauptmana, Tovornika in Mirta. Znano - BUKOVICA -BRNICA Če se odločimo za dostop na Bukovico iz strani Migojnic, imamo na razpolago kar tri poti, ki se začnejo in končajo skupaj. Pri domu Svobode oz. pošte krenemo levo po markirani poti skozi zgornji del vasi do Cilenškovih. Tu se poti razvejajo. Leva pelje na Šprajčev hrib. Sredi gozda se združi s srednjo. Desno vodi mimo Rebra, od koder je lep razgled na Griže, Migojnice in del doline. Pri Veligovškovi hiši zavije pot strmo v gozd in nekje sredi brega se združi z ostalima dvema in po lepo vzdrževanih markacijah vodi do doma na Bukovici. Od tod se pot spušča po markirani poti preko Porence v 5. Najboljši slovenski trener? Boris Zrinski. Je eden najboljših trenerjev, ki so me trenirali v moji dolgi karieri (Durovič, Čosič, Jelovac, Gjergja,...). Nikoli več pa ne bi želel sodelovati z Jelovcem. 6. Katera je trenutno najmočnejša košarkaška liga v Evropi? Grčija vlaga največ denaija, Španci pa so osvojili zadnja dva naslova evropskih klubskih pravakov. 7. Kdo bo letošnji prvak v NBA? Chichago z Jordanom ima veliko možnosti. Tu pa so še Houston, Phoenix in drugi. Preveč je dobrih ekip za napoved. 8. Vaš vzornik kot igralec? Vzor mi je bil Čosič. Tako kot Zadran in kot igralec. 9. Najboljši evropski košarkar? Pokojni Dražen Petrovič. 10. Najboljši svetovni košarkar? Magic, Jordan, Jabbar, Birt. Veliko dobrih in po stilu igre različnih igralcev. 5. J. neznano Kasaze. Pri tovarni KIL zavije pot navkreber proti Brnici, kjer najdemo žig na domačijo Ivana Ferdinanda. Od tod se spet spuščamo nazaj v Kasaze in preko Savinjskega mostu v Petrovče. Ker smo pot pričeli tako rekoč na četrti poti, tj. na Dobrovljah, jo bomo zato nadaljevali na Goro ali Šentjurjevo, odkoder jo bomo nadaljevali vse do Gore Oljke, kjer se pot konča. Preostanejo nam še neobvezne točke, kot so Žovnek, Mrzlica... GREGOR GRILC: SIMPATIČNI GORENJEC NA BELIH STRMINAH Član slovenske A reprezentance. 30. marca je na Golteh postal podprvak v slalomu za leto 1995. Tam sem bila tudi jaz. Ko sem ga prosila za intervju, je takoj privolil. Z nasmehom na ustih je odgovarjal na vprašanja. 1. Kdaj si začel smučati? S štirimi, v klubu pa z osmimi leti. 2. Kateri je bil tvoj doslej največji uspeh? Zame sta dva: 6. mesto za svetovni pokal v slalomu v Madonni di Campiglio in naslov svetovnega mladinskega prvaka v veleslalomu leta 1988, tudi v Madonni di Campiglio. 3. Kako izgloda tvoj delovni dan ? Ko je sezona, imamo zjutraj trening na snegu - slalom ali veleslalom - 3 do 4 ure. Popoldan kondicijski trening: uro in pol v telovadnici igre z žogo, fitness, dviganje uteži... 4. Kaj počneš po končani smučarski sezoni? . Nekaj let zapored sem šel v južne kraje na počitnice. Lani sem bil na Barbadosu, letos pa ne grem nikamor. Zdaj si kupujem mountain bike in bom veliko kolesaril. yuppie s kovčkom v roki. Čeprav moram reči, da mi to ne bi čisto nič “pasalo”, ampak bi me življenje do tega pripeljalo, ker je moj oče obrtnik. 7. Ali imaš kdaj tremo pred Startom? Mene so drugi določili, da imam veliko treme. Ampak mislim, da imam malo treme, ker se mi zdi, da se brez treme niti ne da dobro tekmovati. 8. Kam nameravaš usmeriti svoje življenje potem, ko bodo minila leta športnih uspehov? Rad bi ostal v športu in najbrž bom počel kaj v zvezi s smučanjem in športom nasploh. Doma sem pod Krvavcem in upam, da si bom lahko tam kaj ustvaril. 9. Kakšni so tvoji načrti za prihodnjo sezono? Nimam določenih načrtov. Letos sem si delal načrte, pa sem bil razočaran. Na trenutke sem celo pomislil, da bi odložil smuči v kot, toda kljub temu, da letos nisem ne vem kako dobro tekmoval, to z veseljem počnem. No, slalom in veleslalom bosta ostali moji disciplini. Poleg tega pa bom menjal smuči, ker mi pri firmi Kazama nudijo boljše pogoje. To so nove smuči, ki jih v svetovnem pokalu še nihče nima, zato je prisotna tudi določena stopnja tveganja. Pa vso srečo in še veliko dobrih rezultatov! Naj napišem še, da je Gregu zelo všeč naša pokrajina - Štajerska. Kot sam pravi ima najrajši poprov steak pri Štormanu. 5. Kateri šport ti je poleg smučanja najbolj všeč? Tina K/IČ Kolesarjenje in surfing. 6. Kaj bi bil, če ne bi bil smučar? Kolesar. Če pa ne bi bil športnik, bi bil, po vsej verjetnosti, mlad Za vse oboževalke in oboževalce našega smučarja še naslov: GREGOR GRILC Svetelkva 4, 64208 ŠENČUR NOBERT K. GRČAR RAZSTAVLJA V PETROVSKI BAZILIKI V petek, 19. maja, ob 20 uri je v Petrovčah Nobert K. Grčar odprl svojo, že devetinštirideseto razstavo. Rodil se je leta 1956 kot zdomski Slovenec v Krakovu na Poljskem. Slikarjenje mu je življenjska preokupacija že od otroških let. Ko je bil star deset Daniel ben Akiba let, je prejel svojo prvo in edino nagrado na vsepoljskem natečaju za otroke ob 1000-letnici Poljske. Tematika njegovih slik je predvsem portret z versko tematiko. Pri njem izstopajo predvsem oči, ki so velike, razprte in vznemirjene. Grčar je dedič izročila vzhodne, bizantinske umetnosti pa tudi tistih pojavov, ki niso na račun novih formalnih dosežkov oslabili verskega izraza umetnin. V njegovih slikah se povezujeta oblika in duh vzhodne in zahodne umetnosti. Maciej Rybicki je zapisal, da je Grčar dedič obeh tradicij. Rybickemu se zdi najbolj presenetljivo, da kljub temu ostaja sodobni umetnik. Razstava bo na ogled do 4. junija, ob delavnikih od 7 do 8 ure in od 19 do 20 ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7 do 11 ure in od 19 do 20 ure v baziliki v Petrovčah. VERSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI (nadaljevanje iz prejšnje številke) 7. Binkoštna cerkev v RS Oba v prejšnjem nadaljevanju opisana temeljna akta, ki zagotavljata svobodo (takšne ali drugačne) veroizpovedi slehernemu državljanu, hkrati urejata odnos med državo in verskimi skupnostmi ter enakopravnost slednjih pred zakonom, seveda ne precizirata delovanja verskih skupnosti, način registracije, pridobitev statusa pravne osebe... Te podrobnosti ureja zakon. V Republiki Sloveniji je še vedno v veljavi zakon iz leta 1976, ki pa je neustrezen, saj : so se od takrat do danes stvari spreminjale in spremenile (odcepitev Slovenije od Jugoslavije, vzpostavitev parlamentarne demokracije...). Vsled zapisanega pripravljamo predstavniki vseh registriranih verskih skupnosti skupaj z Uradom za versko skupnost Vlade Republike Slovenije nov zakon, ki bo, tako vsaj upamo, uzrl luč sveta še letos. Število verskih skupnosti narašča. Ob sprejemu Zakona o pravnem položaju verskih skupnosti leta 1976 je svoje delovanje prijavilo deset verskih skupnosti, v naslednjih letih pa še šestnajst. Danes je na seznamu Urada za verske skupnosti torej že šestindvajset enakopravnih in od države ločenih verskih ; skupnosti, ki jih bom v nadaljevanju tegale pisanja skušal zelo poenostavljeno in na kratko opisati. Vsem bralcem, ki pa jih ta problematika globje zanima, pa toplo priporočam brošuro VERSKE SKUPNOSTI V SLOVENIJI, ki je, v skromni nakladi 500 izvodov, izšla pri Uradu za verske skupnosti novembra 1994. V Republiki Sloveniji trenutno delujejo naslednje registrirane verske skupnosti, ki jih (z izjemo Rimokatoliške Cerkve) navajam po vrstnem redu registracije pri ustreznem vladnem organu: 1. Evangeličanska cerkev AV v RS 2. Slovenska starokatoliška cerkev 3. Judovska skupnost v RS - Judovska občina Ljubljana 4. Zveza baptističnih cerkva v RS 5. Srbska pravoslavna cerkev 6. Islamska verska skupnost 8. Krščanska adventistična cerkev 9. Jehovove priče - krščanska verska skupnost 10. Kristusova cerkev bratov v RS 11. Novoapostolska cerkev v RS 12. Skupnost za zavest Krišne 13. Svobodna katoliška cerkev 14. EGA - Bela gnostična cerkev 15. Mednarodna šola zlatega rožnega križa - Lectorium Rosicrucianum 16. Cerkev Jezusa Kristusa svetnikov zadnjih dni 17. Univerzalno življenje 18. Združitvena cerkev 19. Nacionalna Bahajska skupnost 20. O.T.O. - Ordo Templi Orients 21. Šri Radhakunda - Skupnost za zavest Šri Gourange 22. EGU - Univerzalna gnostična cerkev 23. Makedonska pravoslavna skupnost v RS “Sv. Kliment Ohridski” V brošuri, omenjeni v prejšnjih odstavkih, se po lastni želji ne predstavljata Svobodna cerkev v RS in Reformatorska krščanska cerkev v RS. V isti publikaciji seveda tudi ni predstavitve Rimokatoliške cerkve, saj jo večina Slovencev dobro pozna. Vendar pa jo bom ob koncu pričujočega feljtona skušal opisati, tako kot se kaže skozi optiko “duhovnega pluralizma” in skozi njen odnos do ostalih verskih skupnosti. (se nadaljuje) VRELEC MLADOSTI_____________________ 5 TIBETANSKIH VAJ POMLAJEVANJA Kako bi ostali mladostni in zdravi? Človek si je tega večno želel, večno je iskal “vrelec mladosti”. Čudež, iluzija, preprosta resnica? Vse hkrati. V petih preprostih vajah, ki jim tibetanski modreci (lame) rečejo obredi, površinsko nedoumljivih in izjemno močnih, se skriva ključ, ki odpira vrata lepoti in zdravju. Kadar se nekateri izmed sedmih energijskih vrtincev - čaker, ki so v našem telesu - upočasnijo in upešajo, se začne staranje in bolezen. Možno jih je spet “pognati”, vzpostaviti ravnotežje in tako odpreti kanale energiji, da se neovirano spet pretaka v telesu. Negativno energijo, blokade v psihi in telesu, ki se odražajo na zdravju ■n na našem videzu, lahko s pomočjo vaj odpravimo. Mar nista naše zdravje in videz sad naših misli, dejanj in odnosa do življenja nasploh. S pomočjo tibetanskih obredov, napotkov za prehrano in miselno držo bomo vzpostavili obraten tok: polepševali in zdravili bomo razbrazdano telo in izmaličeno psiho. Odprli se bomo svojemu Jazu in svoji lepoti. Tako kot vse dobre stvari na svetu so obredi preprosti, življenjski napotki prav tako. Potrebna pa je vztrajnost. Dajmo samim sebi priložnost. Gre za pot, ki ne pelje le do zunanje telesne harmonije, temveč tudi do notranjega zadovoljstva, skladnosti, do višjih kvalitet življenja, do odpiranja k višji zavesti. ČAKRE, ENERGIJSKA SREDIŠČA V našem telesu je sedem energijskih središč, ki bi jim mi lahko rekli vrtinci. Hindujci pa jih imenujejo čakre. To so močna magnetna središča, očem nevidna, zato pa nič manj resnična. Vsak vrtinec, ali čakra, je nameščen v bližini žleze z notranjim izločanjem in spodbuja delovanje hormonov. Hormoni uravnavajo vse telesne funkcije, ne nazadnje tudi proces staranja. PRVA ČAKRA, najnižja čakra je blizu reproduktivnih spolnih žlez (korenska ali osnovna čakra). DRUGA ČAKRA leži blizu vranice in nadledvične žleze (popkovna čakra). TRETJA ČAKRA leži v sončnem spletu in je povezana s trebušno slinavko (trebušna čakra). ČETRTA ČAKRA je ob priželjcu (timusu) v prsih oziroma v šrčnem predelu (srčna čakra). PETA ČAKRA sloni na ščitnici v vratu (vratna ali grlena čakra). ŠESTA ČAKRA je povezana s češeriko (epifizo) na zadnjem delu možganskega dna (čelna čakra). TIBETANSKIH VAJ P O IVI L A J E V A N J A Ls 3 t-l /\ /1 KNJIGO IV KHLDItltJA VRELEC MLADOSTI NJ Al« M i l i : NA TIU... 061/331 477- in (K,0*1/ (O i 7(.Z S v Ali PA JO KUPI rt V UOBHI KNJK.AHINI, '/Al OŽHA V.M I NOVAK. 1*00 H KASTI 5». I J II H I. J AN A POLNOVREDNA IN ZDRAVA HRANA VITA SVETUJE tel.: 063 713-137 Mestni trg 4 63310 ŽALEC Polnovredna hrana je najenostavnejši način, da se hranite z živili z veliko hranilno gostoto, saj imajo le-ta majhno energijsko vrednost, vsebujejo veliko hranilnih snovi, s tem tudi vse vitamine, rudnine in mikroelemente. Bela moka, bel sladkor, rafinirana olja, vse to so izdelki, ki so jim v postopku predelave odvzeli naravne snovi, vitamine in rudnine. Tako so popolnoma mrtev industrijski proizvod. Želimo vam predstaviti nekaj osnovnih živil, ki jih uvrščamo med polnovredne in zdrave izdelke: 1. MARGARINE in OLJA -VITAQUELL 2. paštete in omake TARTEK 3. KVASOVE JUHE VITAM 4. sladkor MASCAVO in DEMERARA MASCAVO in DEMERARA SLADKOR Rjavi, nerafiniran sladkor iz sladkornega trsa vsebuje še naravne rastlinske snovi, ki so belemu sladkorju povsem odvzete. Res pa je, da tudi z uporabo rjavega sladkorja ne gre pretiravati. SEDMA ČAKRA, najvišja čakra je v odnosu z možganskim podveskom (hipofizo) na prednjem delu možganskega dna (temenska čakra ali čakra tretjega očesa). V zdravem človeku se vsaka čakra vrti z veliko hitrostjo (čakre v bistvu vibrirajo in to daje vtis vrtenja) in s tem omogoča življenjski energiji, da se dviga skozi endokrini sistem. Če se ena ali več čaker začne počasneje vrteti, je dotok življenjske energije zaviran ali celo ustavljen. To je drugo ime za staranje ali bolezen. Čakre pri zdravem človeku žarijo skozi telo in ga obdajajo, pri bolnem ali oslabelem pa komaj dosežejo površino telesa. Najhitrejši način, cla si povrnemo zdravje, mladost in življenjsko moč je, da znova pospešimo vrtinčenje čaker. Lame poznajo pet vaj, ki pri tem pomagajo. Vsaka vaja je sama zase koristna, vendar je najbolj učinkovito, če vseh pet vaj opravljamo skupaj. (se nadaljuje) Alenka DIMEČ iz Šempetra - deklico Zvonka GLAVNIK iz Polzele - deklico Antonija MENČAK iz Tabora - fantka Marija BEVC iz Šentruperta - fantka Helena SELIČ iz Šempetra - fantka Anica JAGER iz Žalca - fantka Mateja KOSEC iz Šempetra - deklico Mirsada HADŽIČ iz Vranskega - deklico Ivanka ČADEJ iz Petrovč - deklico Anita TERGLAV iz Žalca - deklico Vida KOKOLE iz Tabora -fantka Nataša KUDER iz Prebolda - fantka Cvetka PIKE iz Vranskega - deklico Zvezdana KOVAČ iz Šempetra - fantka Ana KEKIČ iz Petrovč - fantka Helena KORENT iz Griž -fantka Zvonka DOLAR iz Prebolda - fantka Mirjana KOLENC iz Polzele - deklico IZ POLICIJSKE BELEŽKE PROMETNE NESREČE NEPREVIDNOST: 6. maja ob 14.00 uri je po regionalni cesti iz smeri Pariželj proti Bregu pri Polzeli vozil motorno kolo 34-lelni Andrej K. iz Petrovč. Na Polzeli, pri gostilni Cizej, je iz parkirišča pred gostilno z leve strani pripeljal voznik osebnega avtomobila, 54-letni Ladislav K. iz Polzele. Kljub zaviranju in izogibanju motornega kolesa, sta vozili trčili. Pri trčenju se je voznik Andrej K. hudo telesno poškodoval in je bil odpeljan v celjsko bolnišnico. Voznik osebnega avtomobila je utrpel samo praske. MOKRO CESTIŠČE: 12. maja ob 12.45 uri je 46-letni Dušan B. iz Vrtovina (občina Ajdovščina) vozil tovorni avto - sedlasti vlačilec s polpriklopnikom na katerem je imel naloženih šest •ton tovora, iz smeri Vranskega proti Zajasovniku. V tem času je močno deževalo, zato je bila vidljivost zmanjšana, vozišče pa je bilo spolzko. Ko se je pripeljal v bližino stanovanjske hiše Ločica pri Vranskem št. 34, kjer vozišče poteka v desnem, nepreglednem ovinku, je dohitel voznika terenskega vozila, 37-letnega Rada J. iz Zahomc, ki je zmanjševal hitrost svojega vozila, saj je nameraval zaviti v levo. Dušan B. je začel zavirati, pri tem pa je polpriklopnik zaneslo čez sredino vozišča na nasprotni vozni pas. V tem trenutku je iz nasprotne smeri pripeljal voznik os. vozila 44-lctni Milazim H., državljan R. Hrvaške, kateremu se kljub zaviranju in zavijanju v desno, ni uspelo izogniti trčenju s polpriklopnikom, ki je oplazil bočno stran njegovega vozila. Po trčenju je polpriklopnik drsel še naprej, tako da je trčil v vozilo, ki je pripeljalo iz nasprotne strani in ga je vozila 23-Ietna Barbara J. Z. iz Velenja. Pri tem sta voznica in 22-letna Gordana C., drž. Jugoslavije z začasnim bivališčem v Velenju, ki je bila v njenem vozilu, dobili lahke telesne poškodbe. Polpriklopnik je tudi po drugem trčenju drsel naprej in trčil v levo polovico sprednje strani osebnega avtomobila, ki ga je iz nasprotne smeri pripeljal 39-letni Ivan T., drž. R. Hrvaške z začasnim bivališčem v Kopru. To trčenje je bilo najsilovitejše, saj je voznik ostal v vozilu vkleščen in so ga iz vozila z rezanjem rešili gasilci Poklicne gasilske brigade Celje. Potnika v njegovem vozilu sta bila prav tako poškodovana, in sicer 39-letni Alojz S., drž. R. Hrvaške, z začasnim bivališčem v Kopru, je zadobil hude telesne poškodbe, 44-letni Juraj K., drž. R. Hrvaške z začasnim bivališčem v Ljublajni, pa je dobil lažje telesne poškodbe. Zaradi prometne nezgode je bila magistralna cesta zaprta za ves promet od 13,20 do 15.03 ure. Voznik tovornega avtomobila je tik pred nesrečo prehiteval voznico osebnega avtomobila Zastava 750 ali 850, rumene barve. Voznico prosimo, da se osebno ali po telefonu javi UNZ Celje zaradi razjasnitve okoliščin nesreče. NEPREVIDNOST: 13. maja ob 21.10 uri je 21-lctna Ksenija M. iz Mislinjske Dobrave vozila osebni avtomobil iz smeri Arje vasi proti Velenju. Ko je pripeljala izven naselja Črnova, je zapeljala na levi vozni pas, kjer je trčila v osebni avtomobil, ki ga je v tem času iz nasprotne smeri pripeljal 63-letni Alois C. iz Avstrije, je trčil z osebnim avtomobilom še 45-letni Jovan D. iz Otiškega vrha, ki je vozil za Ksenijo. V nezgodi sta bili voznica Ksenija in 42-letna sopotnica v osebnem vozilu Aloisa hudo, medtem ko je bil voznik Alois lažje. Z reševalnim vozilom so jih odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ostali na zdravljenju. KAZNIVA DEJANJA VLOM V SKLADIŠČE: V času od 30. aprila do 3. maja je neznanec vlomil v skladišče trgovine BOROVO v Žalcu in ukradel šest parov športnih copat znamke ADIDAS. Z dejanjem je BOROVO TRADE d.o.o. Celje, prodajalna v Žalcu, oškodoval za okoli 39.000,00 SIT. VLOM V BISTRO: Preko noči na 5. maja je neznani storilec vlomil v Bistro Športnega centra v Žalcu. Iz lokala je odnesel dva čeka neznane banke z izpisano vsoto. Športni center je oškodovan za 24.000,00 SIT. ZASEŽEN UKRADEN AVTOMOBIL: 5. maja so V Ločah pri Celju celjski policisti kontrolirali 39-letnega voznika osebnega avtomobila Janeza Š. iz Pongraca. Pri postopku so ugotovili, da je vozil Zastavo 101, ki je bila 17.marca ukradena v Zagorju ob Savi, na škodo Nevenke J. VLOM V VIKEND: V času od 6. do 7. maja je neznanec vlomil v vikend, ki ga ima lastnik Ivan Š. v Andražu. Iz vikenda je ukradel vino, različne prehrambene artikle in budilko ter lastnika oškodoval za okoli 5.000,00 SIT. NEZGODA PRI DELU: V podjetju SIP Šempeter, v obratu Priprave materiala in razrez, je 10. maja 40-letni Ilija N. opravljal svoje delo ob enosteberni ekscentrični stiskalnici, kjer je izdeloval pokrove za kolesa obračalnikov. Pri dvigovanju dela stiskalnice so se vodila zaskočila, zaradi česar se je odtrgal vijak za privitje vzpenjalne glave, dolžine 28 cm in širine 2.2 cm, od katerega je del priletel delavcu v glavo. Hudo telesno poškodovani Ilija se zdravi v celjski bolnišnici. TATVINA OSEBNEGA AVTOMOBILA: Preko noči iz 12. na 13. maj je neznani storilec ukradel os. avtomobila (karavan izvedbe) znamke HONDA CONCERTO, temno modre kovinske barve, avstrijske reg. št. SP-78 VE, ki je bil parkiran na parkirnem prostoru pred hotelom Žalec. S tem dejanjem je Jela B. iz Avstrije oškodovana za okoli 1.000.000,00 SIT. VLOM V VIKEND: V času od 7. do 14. maja je neznanec v Gotovljah vlomil v manjšo leseno vikend hišo, last Franca G. iz Petrovč. Iz notranjosti je odnesel plinski gorilnik češke izdelave. Z navedenim dejanjem je lastnik oškodovan za okoli 20.000,00 SIT. SMRTI Anton STRNAD, 88 let, iz Tabora Vojko SATLER, 33 let, iz Brega pri Polzeli Ivana TOMŠIČ, 57 let, iz Brega Ivan PUNGRATNIK, 83 let, iz Arje vasi Me ŽAVLE, 81 let, iz Polzele Neža VIDMAR, 78 let, iz Petrovč Ignac REPAS, 77 let, iz Vranskega Edvard AHAC, 71 let, iz Kaplje vasi Henrik RABIČ, 55 let, iz Žalca Terezija KONČNIK, 12 let, iz Velike Pirešice Marija MIRNIK, 63 let, iz Žalca Albin ŠLOGAR, 50 let, iz Vrbja POROKE s*0'___.Mč : Hinko VIDEK iz Škofij in Justina POVALEJ iz Trnovelj pri Celju Štefan DOBNIK in Marjana ASENBERGER oba iz Podgorja pri Letušu POGREBNA SLUŽBA M i Sempet IVAN ROPOTAR Ob boleči izgubi bližnjega vam 24 ur na dan nudimo: ❖ kompletne pogrebne storitve ❖ vse vrste prevozov doma in v tujini ❖ izkopi in zasipi grobnih jam ❖ ureditev cvetličnih aranžmajev ■ ♦> dobava spomenikov ♦> povračilo pogrebnine ■ ❖ vse opravimo na hiter in pieteten način ter po izredno ugodnih cenah er v Savinjski dolini 112/a, tel.: 063/ 701-433 Zakaj je umrl devetnajstletni Franc Klinar?_____ SOVRAŠTVO, DOLGO POL ŽIVLJENJA Franc Klinar starejši nam je na v nadnaslovu zastavljeno vprašanje odgovoril nikalno. Ne, njegov Branko (tako so ustreljenega klicali doma) bi še vedno živel, če bi policija pazila tudi na Ignaca Burjo. Vrtačniki so se bali Ignaca V drugo smo imeli srečo. Prav vsi Vrtačnikovi, kolikor jih je še ostalo, so bili doma. 48-letni gospodar Franc, gospodinja Malka, 8-letni Peter, 15-letna Amalija in Mojca, prvošolka. Ravno na pare bi bili, če bi bil namen z Ignacevim avtomobilom peljati k stari mami. Ko sta nekaj prevrnila v temnem prostoru, je po stopnicah prišel Ignac, ju oklofutal in po tistem, ko sta zbežala skozi okno, streljal za njima. Govorilo se je, da sta fanta pretepala Ignaca. Branko pa je nekaj dni prej z zlomljene roke snel mavec... Sovraštvo se je z njimi tudi ustreljeni Franc. “Nesreča ima svoje korenine stare že celo desetletje. Ignac je namreč imel navado, da je izmed otrok, ki so hodili iz šole domov, nalagal" samo dekleta. Pa si je Branko mislil : Ti bom vzel ključe od avta, pa ne boš mogel niti njih! Dejanje 10-letnega otroka, ki ga ne moremo jemati resno, kakor ga je Ignac. Z njegove strani so začele deževati obtožbe. Da je Branko presekal gume na traktorju, da je iz buldožerja vzel težak akomulator, da je kvaril električno napeljavo. Česa takšnega otrok ni sposoben napraviti. Takrat je Ignac začel govorili, da nas bo, Vrtačnike, uničil. Moji otroci so se ga začeli zelo bati. Pred leti sta Branko in Vojko iz Ljubljane prišla v Ignacovo hišo skozi okno v kurilnici. Vojko se je namreč imel nadaljevalo. Socialna delavka nam je svetovala, naj Branka, zaradi zaščite, damo v prehodni mladinski dom. Tam se je na žalost naučil vseh neumnosti, ki jih je pozneje počel in ki so ga na koncu pripeljale v zapor," je začel pripoved Franc Klinar. Oče ustreljenega je poudaril, da je bil Branko v Celju vzoren zapornik. Delal je kot kuhar in vsi so ga imeli radi. Za Veliko noč so ga za cel teden pustili domov in je bilo vse v redu. Branko se je pred smrtjo želel poboljšati. In: “Zadnjič, v petek, 28. aprila, ko je moral iti nazaj, ga je zmanjkalo. Z njim je izginila tudi ena izmed mojih lovskih pušk -češka bokerica. Branko je doma pustil vozniško dovoljenje, je pa vzel s sabo potni list. Takoj sem sedel v avto in šel obvestiti policijo, ki je začela sina iskati. Se prej sem policajem povedal, kam je najraje zahajal. To so bile Tirske peči. In res, v soboto, ko se je zdanilo, sem našel, kje je Branko prenočeval. Spal je pod previsoko skalo in si kuril, saj je bila noč hladna in je padal dež. Zvečer so prišli policaji sporočit, da je bila pri Konšaku (Ignacu op. av. ) storjena neka pizdarija. Tako so v nedeljo spet prišli . povedat, da je bil ustreljen Ignacev pes. Skupaj smo preiskovali okolico, vendar Brankovih sledov nismo našli... Ustavili smo se pri Ignačevem bratu Slemšku, ki je nekoč že besedil, da bi ob neki priložnosti z veseljem povozil. Branka, če se le ne bi peljal na mopedu skupaj z mlajšim sinom. Tudi takrat je bil mnenja, vpričo policistov, da bi nas, Vrtačnike, bilo potrebno nagnati iz Tera. Tisto nedeljo popoldne smo imeli namen iti v dolino, zato sem policistoma oddal še drugo puško. Doma sta ostala Peter in Amalija, in nista hotela odpreti Branku, ki je trkal na vrata okrog štirih popoldne. Zato je s silo odprl, si nabral nekaj hrane v nahrbtnik, napisal sporočilo, da mi bo vrnil puško v roku 24-ih ur. Pripisal je še, naj ga policija išče po celi Sloveniji. Ko smo prišli domov, in ko sem videl, kaj se je medtem zgodilo, sem spet obvestil policijo. Ko sta zvečer prišla policista, je deževalo. Rekla sta, da jima nima smisla dežurati pri nas, in da je najboljše, da gremo spat. Celo noč nisem zatisnil oči... Zjutraj sem pred hlevskimi vrati našel pogrešano puško s pripadajočo municijo. Spet sem javil policiji. Prišli so s psom, ki pa ni znal poiskati Brankovih sledov. Policaja sta bila še pri nas, ko sta dobila sporočilo, da so opazili Branka na avtobusnem postajališču pri Majerholdu. Odpeljala sta se z vso hitrostjo. Menda sta bila samo dve - tri minute prepozna,” se zaključnih dejanj tragedije spominja Brankov oče. Branko pa je že ležal v mlaki krvi, poln krogel - dve je. dobil tudi v glavo. Iz bližine je lahko zadeti... Prej, ob kakšni osmi uri, se je, po informacijah Franca Klinarja, ustavil pri kmetu nižje v dolini - Špendetu. Povedal naj bi, da se vrača nazaj v zapor, da se namerava poboljšati in po vrnitvi na prostost zaposliti. “Fant je šel na avtobus za Celje. Sicer ja ne bi stal pod postajališčno nadstrešnico! Zakaj ga je Ignac ustrelil? Sovraštvo, fant je imel s seboj samo šopek planinskega cvetja, s katerim je nemogoče streljati. Če bi policija pazila tudi na Ignaca, bi bil Branko še danes živ,” je še menil oče umorjenega Branka. Pravijo, da vse poti nekam vodijo. Drži, so pa tudi takšne, s katerih se ni mogoče vrniti... Franc Furland Ob zaključku redakcije 6. številke Glasa Savinjske je bil Ignac Burja še v priporu. Preiskovalni sodnik Zoran Lenovšek ni dovolil obiska pri osumljencu, je pa povedal, da bo. Ignac izpuščen po zaslišanju prič. To pa naj bi bilo predvidoma že v torek tega oz. naslednjem tedna._________ Stran 22 ORIG. IME ZA GRČIJO ' > ANGL.PIS. (JOHN) OBALNA RAVN. JV OD RIMA ŽENSKO IME EVA RAS FRANC. MAT. IN FIZIK AN D REMA RIE J.AMER. TRAV- NATA STEPA SL. SLIKAR IN GRAFIK ANDREJ r SLOV. LJUDSKA STRANKA POLJSKA RASTL. EDGAR ALAN... LJUBU. POD- JETJE RIMSKI HIŠNI BOGOVI SLOV. Pl SATEU, JAKOB ŠIVANKA ORODJE IZ NEO- LITIKA PISANA TROPSKA PAPIGA ZNAMKA NEM. AVTOMO- BILOV KIS KLOP, PRŠICA VRHUN- SKI ŠPORT- NIK JUTRA- NJA PADA- VINA BOGA- TAŠ DROBIŽ V INDIJI IN PAKIST. f/ PRIPO- VEDNA PESEM SUDAN. STRANKA HRV.PIS. IN POLIT. (GAJ) JEZA SORTA HMEUA IRENA KOHONT GR. BOG. PREPIRA, ERIDA MASTO NA KOSOVU ETILNI ALKO- HOL INTER. TELEK UNION REKA V FRANCIJI SULTA- NOV UKAZ NANA BOLEZEN VINSKE TRTE KONJE- NIK KAVAL SEST: ANA KRUTI RIMSKI CESAR VOKAL S L. DIRIGENT, HUBAD KALCIJ NAJDAL. REKA V EGIPTU KOBALT IME SL. IGRAL. KRAVANJE ŠVIC. SMUČAR, PAUL BRUTO, NETO...? VZKLIK PRI BIKO- BORBI f "JE jLcULcLT REZVEDRILO 24. maj 1995, Št. 6 Stran 23 \POGOVOR STAREGA 'zemljevida Z NOVIM !: ~ t Živel je deček, ki je zbiral zemljevide. Njegovo' ime je bilo Denis in je bil star enajst let. Imel\ je več kot sto različnih zemljevidov. Nekateri', so bili starejši, drugi novejši. Njegov dedek, f ki mu je bilo ime Matej, mu je za vsak prazniki ali rojstni dan podaril nov zemljevid. Dedek je kmalu zatem umrl, ker je bil že zelo star. \ [ Denisa je dedkova smrt zelo prizadela in je\ I zbolel. Dobil je pljučnico, ko pa jo je prebolel, [ ga je napadla tako močna gripa, da ga jel zdravnik moral vsak dan obiskovati na domu. i Med boleznijo je Denis vsak dan pregledoval zemljevide, ki so ga spominjali na dedka. Zdravnik je rekel Denisovim staršem, da morajo vse stvari, ki jih je Denis uporabljal, ko je bil bolan, zažgati. Denis je bil zelo navezan na svoje zemljevide in nikakor ni dovolil, da bi mu jih zažgali. Nekega večera, ko je Denis spal, je star zemljevid nekaj spregovoril z novim. Denis je slišal šepetanje zemljvidov in se je prebudil ter prižgal luč. Ni mogel verjeti, da prav sliši. To mu je bilo zelo všeč in je drugi dan že navsezgodaj povedal staršem, kaj je slišal ponoči. Starši mu sprva niso verjeli, kasneje pa jih je le\ prepričal. Uspelo mu je tudi pregovoriti starše, [ da mu niso zažgali zemljevidov. Pogovori starejšega zemljevida z novejšim je Denis\ poslušal vsak večer, včasih pa tudi podnevi, j Star zemljevid je povedal, da ni več uporaben. \ ker je že zelo star. Nov zemljevid pa mu je\ v tolažbo odgovoril, da so vsi zemljevidi enaki' in enako uporabni. Ker je bil Denis tako navdušen nad zemljevidi, je tudi babici povedal o tem. Babica se je njegovi zgodbi samo nasmejala, potem pa rekla, da je to samo sanjal med boleznijo. A Denis je še naprej ponoči poslušal zemljevide, ne glede na babičine besede. L. Jasmina PANČUR, 7. a, OŠ Vere Šlander POLŽ Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 63310 Žalec, do 3.6,1995. Nagrade: 1. nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT nagrado prispeva Usuvna obutev, d.o.o. 2. nagrada: polletna naročnina na Glas Savinjske 3. nagrada: trimesečna naročnina na Glas Savinjske Nagrajenci iz pete številke so: 1. nagrada: Henrika Gominšek, Prebold Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. 2. nagrada: Alojz Travner, Braslovče 3. nagrada: Marko Guček, Petrovče Rešitev križanke iz pete številke: P6SČM Jf SONCČ LBE GOVORIJO od 24.5 OVEN Za ovne še vedno velja opozorilo: nobenih neumnosti, skrajna | pazljivost, izogibajte se nasilnim situacijam, vozite previdno! Situacija | se bo sprostila čez kakšen teden, a še takrat ne boste popolnoma varni. Ostala bo čustvena napetost in želja, da bi udarili naravnost! BIK \ Dobro se počutite, vaš vladar je v vašem znaku. Počutje se bo še i stopnjevalo v drugem tednu, izzivalni boste, po potrebi stanovitni, megleno romantični in če nekdo še vedno ne bo razumel vaših čustev, se boste kar prilepili ob njega. Oh, ta pomlad... DVOJČKA Dvojčki so začeli s praznovanjem rojstnih dni. Prve dni naj pazijo, da si z nožem za rezanje torte ne režejo tudi prsta - tako namigujejo zvezde. Sicer pa naj še naprej vadijo brzdanje jezika, ki ga Jupiter spodbuja k večji aktivnosti. Vse organe je možno trenirati, ne samo mišice. RAK V-,, Ijs Raku se občutja hitro spreminjajo, še najbolje se bo počutil konec meseca, ko bo v svojem znaku in bo prejel energijo od Marsa. v < ! Zadnje tri dni naj tudi on pazi, da se ne zaplete v nevarne igre, ki veljajo za Ovne (in posredno za vse). Čustva bodo-hitro prekipela čez rob. LEV V:! Sedaj pokažite, kaj ste se naučili v svojem levjem življenju: ne bodite agresivni in ne nasedajte nasilju. Kraljevsko počakajte kakšen teden, ■ j ko bo neurje mimo. Takrat se boste oddahnili med prijatelji, šli : boste na izlet - ampak pretiravali boste glede dolžine poti; tudi v soseščini se najdejo lepote. 0%. DEVICA 'jj': Device naj poizkusijo gledati na svet manj kritično in čistunsko. Kdor se ne pozna dovolj, bo v teh dneh pretirano kritičen, vse bo meril / v milimetrih in uro bo vsak dan nastavil na sekundo točno. Devica naj spozna, da se tudi brez njene kontrole svet vrti naprej. TEHTNICA : Tehtnica bi rada držala stvari v ravnovesju, tudi ko to ni potrebno ali ko to ni možno. Zadnje dni bo soočena na precej radikalen |j| način, da se mora odločiti: ali-ali. Prijateljsko mencanje se mora lil zaključiti in Tehtnica si mora odgovoriti bolj dokončno na kateri : breg želi plavati. ŠKORPIJON Močni avtomobili morajo imeti dobre zavore, sicer postanejo drage j krste. Strastna in komplicirana čustva je potrebno včasih dati na |j|| močno verigo, da ne ranijo drugih in sebe. Če smo močni in naš i;partner šibek, ga ni težko prisiliti, da je z nami. Moč je potrebno ■ vzgajali in šibkost opogumiti. STRELEC Če boste te dni vprašali Strelca, koliko je ura, bosta končala dve uri kasneje v gostilni in še ne bo konca debate. Govoril bo v glavnem I , on in držal dolge pridige. Ne jezite se preveč, tudi dober poslušalec |;l je pol razgovora in Strelec v tem obdobju išče inspiracijo pri partnerjih. KOZOROG V tem času boste posvetili več svoje pozornosti stikom s sorodniki. Za spremembo ne boste tako zapeti in počasni kot običajno. Vaša i previdna narava vam lahko pomaga, da se ne boste zapletli v kakšne usodnejše dogodke, ki visijo nad vami prvi teden. VODNAR ' Ta (eden ste trdno v sedlu, ravno prav ste samozavestni, da si privoščite tudi kakšno resnico na račun sodelavcev. Menim, da vam pretirano ne bodo zamerili. Zadnji dan je ugoden za razvoj nežnejših čustev, sicer pa vam bo že na nosu pisalo, da ste zaljubljeni. mi RIBI t|/| Vaš vladar je tako posrečeno razporejen na nebu, da lahko čutite ■ novo potrebo po drugačnosti, željo po rahlem pretiravanju v domišljiji in tudi trezno sistematičnost idej. To pomeni, da je v ognju več ' želez, da je odprtih več poti za razvoj in obogatitev življenja. Stran 24 karaoke Slovenci smo narod, ki rad prepeva, čeprav potrebujemo nekaj korajže. Nekateri potrebujejo kozarček kratkega, da si sprostijo spone, vse več pa je takih, ki si želijo zapeti s pomočjo karaok. Karaoke so nastale leta 1974 na Japonskem. Zamislili so si jih tovamaiji, da bi popestrili delavcem prosto uro med delavnikom. Pri nas so sicer redki, ki med malico prepevajo, zato pa jih je toliko več, ki si radi ogledajo oddajo Karaoke, ki jo vodi Deja Mušič. Nekateri pa so celo tako korajžni, da tudi kaj zapojejo. Naš reporter je nadobudne pevce obiskal na avdiciji v Grižah. OBVESTILO - VABILO Celje - skladišče D-Per 1 131/1995 ]\ 5000002998,6 se>. — na Korčuli. COBISS o v apartmaju mm/m . p u Nagrajenca izžrebamo mi, spremljevalca izberete Vi! Nagrado poklanja HTP Orebič. MURPHUEVI ZAKONI Obveščamo Vas, da bo v nedeljo 4. junija 1995 ob 16 uri v cerkvi sv. Magdalene, na Homu, pri domu PD Zabukovica maša za umrle planince. Maša je na željo Franca Kekec-a, v spomin na njegova dva sinova, ki so ju vzele gore, enega Himalaja, drugega domače gore. Župnik farne cerkve .sv. Pavla iz Prebolda bo bral mašo za vse planince, ki so jih vzele gore, je v spomin na umrle graditelje Homa in v spomin na funkcionarje in člane društva, ki so že šli v nepovrat. Planinsko društvo Zabukovica ŠTIRJE MRTVI NA SLOVKNIK1 Minuli vikend se je na Sloveniki, v bližini vasi Ruše, zgodila huda prometna nesreča, v kateri so štiri osebe izgubile življenje, ena oseba pa je bila hudo telesno poškodovana. Na vozilih je nastalo za 4,6 milijonov tolarjev materialne škode.______ Glavni in odgovorni urednik našega časopisa, Samo Jihrhar, izroča nagrado - darilni bon Savinjske trgovske družbe v vrednosti 5000 tolarjev - nagrajenki za pravilno rešitev križanke iz tretje številke, Mariji Gaberšek iz Griž. Foto: U. A. JOHNOV IZREK Če hočeš dobiti posojilo, moraš najprej dokazati, da ga ne potrebuješ. NERECIPROČNI ZAKON PRIČAKOVANJA Negativna pričakovanja dajo negativne rezultate. Pozitivna pričakovanja dajo negativne rezultate. PROFIL Policaj Jaka ustavi starejšo voznico. Po izvršenem pregledu gum jo opozori: "Gospa, tale profil pa ni več najboljši!" "Ja, veste. Kak lepotec pa tudi vi niste," mu odvrne gospa. Naročilnica Naročam časopis GLAS savinjske za □ 3 mesece = 600,00 SIT □ 6 mesecev - 1.100,00 SIT □ 12 mesecev = 2.000,00 SIT Ime in .. Ulica: ■■■ ' / Č' ■ ič" jr?.'''.' j:,.':'.' : . :.V . Poštna št. in kraj#..^ ....... Datum:...............Podpiskflč'^^ Pošljite na naslov: SARSA d.o.o., Velenjska 12, 63310 Žalec Naročniki sodelujejo v nagradnih igrah! Zberite vseh šest delov slike, nalepite na dopisnico in vi• • i -m #v j Sliks pošljite na uredništvo. v Čakajo Vas bogate nagrade! _ GLAS Savinjske