204. številka. jana, v sredo 9. septembra. XVIII. lete, 1885. Uhaja vsak dan Mc*er, ifcimši nedelj« in praznike, ter velja po pošti prcjeinan za av stri j sku-ogerske deželo za vse lotu 15 t^ki., za pol leta 8 pld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na (lom,za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 ^ld. 30 kr„ za toden meeeo I gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računaše po 10 kr, za mesec, po 0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poitnina ^naša. Za oznanila plačuje se od četiristopuu petit-vrste po 6 kr. ćt se oznanilo jedenkrat tiska, po h kr., če ae dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. -Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravuiikvo je v Rudolfa Kirbiša hiši, „GldfUlifikB stolba\ Upravu ištvu' naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse -ni.uuii»tra'.ivoo atvari. „Slovenski jezik in naše gimnazije". Še jedenkrat moramo se pečati s tem že to-likrat prerešetanim vprašanjem, ker je nastopil na bojišče nov nasprotnik: prvotnega Člankarja brezimni oproda in v „Večerne priloge" sobotni številki napisal članek, ki se pač odlikuje po svoji dolgosti, nikakor pa ne po objektivnosti in korenitosti. To je tudi povsem naravno, saj mora oproda vsekdar in povsod biti istih mislij, kakor njegov prvoboritelj, rabiti mu mora isto orožje, v prvi vrsti zavijanje, sukati mora že močno obrabljeni rapir ravna tako elegantno ter zagovarjati zavoženo stvar z razlogi, iz trte zvitimi, samo, da bi se malce zakrile ma-roge, katerih si jo prvoboritelj v obilici stekel pri tej priliki. Oproda pisatelj prav po nepotrebnem našteva točke., katere je poudarjal g. pisatelj v treh „razborito, stvarno in premišljeno pisanih člankih." Saj temu še ni bilo tako dolgo, da so napominani članki prišli v svet in v svesti naj si bode, da teh člankov tako hitro ne zabimo. Še nepotrebneje pa je bilo ?agotavljati, da je te članke „ pisatelj u narekovala v pero goreča ljubezen do naroda slovenskega." Tega mu pač nihče ne verjame. Davno je že naša sodba gotova, da pisatelj famoznih treh člankov ljubezni do naroda slovenskega nikdar imel ni, da je bilo njegovo rodoljubje le sredstvo za osobno koristi in ugodnosti, „Večerne priloge" sobotni članek pa nam neljubo ad oculos kaže, da se sedaj tudi gospod oproda z brzimi koraki bliža temu stališču. Naj nikar ne trdi, da je njegov prvoboritelj terjal, naj se osnuje v Ljubljani še jedna kompletna gimnazija s slovonskim učnim jezikom, temveč tenor njegovih člankov bil je ta, da bi bila vsaka taka koncesija iluzorična, da vlada za to nema niti potrebnih sil, niti etične dolžnosti. Ne treba torej šepavih in porogljivih dovtipov o slovenski akademiji iu o slovenskem vseučilišč', marveč ostanimo pri tem, kar je pisatelj res pisal, ne pa, kar bi bil pisati mogel. Če se trdi, da je naša pisava z nemškim duhom napojena, ne bodemo ugovarjali, ker bi bilo Čudo, ko bi bilo drugače in ker je veliko čudo, da smo se še tako ohranili. Zategadelj pa ne čutimo niti najmanjše potrebe, da bi tako navdušeno de- klamovali o nujnosti nemščine, kakor to storita prvoboritelj in njegov oproda, ki sta proglasila kot dogmo: da je znanje nemškega jezika v govoru in pisavi vsakemu omikanemu Slovencu za izveličanje neobhodno potrebno, ker nemščina našemu razum-ništvu odpira „prostrano tvorišče od Adrije do Karpatov, od Bodenskega jezera do Pruta." Oglejmo si nekoliko bližje to lepodonečo frazo. Tvorišče, ki nam ga nemščina odpira, ni tako ogromno, kakor se navadno misli, bilo bi pa še skromneje, ko bi v nas bilo dovolj slovanskega in moškega duha. Ob Adriji saj nema ugodnih tal, saj temu še ni osem dnij, da se je zahtevala, preiskava ker je politiško oblastvo na dopis nekej istrskej občini napravilo ne m š k napis. Ako izvzamemo vseučilišče v Černovcih in zastopnike rodu Abrahamovega v Su-(5avi in Radavci, tudi ob Prutu ne nahajamo prebivalstva, s katerim bi se dalo nemški občevati. Mogoče, da ima gosp. oproda v tej zadevi posebne skušnje. Isto velja o Karpatih, kjer je pač tvorišče za poljščino in madjarščino, ne pa za švabščino. No, par pretiranosti par „širokostopajočih fraz" je v vsakem članku treba, in vsakdo ve, kako prav piide včasih kaka „figura poetica". In kaj jedna-cega je trditev, da si mora velik del naše inteligencije po drugih kronovinah iskati kruha. Inteligencije naše je izven slovenskih pokrajin jako malo. Vse svoje razumnike, kar jih je v Češki, Gorenjo Avstrijski, na Solnograškem in Tirolskem, seštejemo skoro na prstih jedne roke. In če izvzamemo Dunaj, Ljubno in Gradec, nemate niti jednega mesta na nemških tleh, kjer bi bilo količkaj znatno število slovenske inteligence. Pa porečete: V zasobnih službah jih je veliko! Kaj še? Le čitajte „Tages-pošto" in našli bodete, da kadar se razpisuje kaka privatna služba, da se že skoro vsakikrat stavi pogoj: „Prosilec mora biti nemške narodnosti". Eksport naše inteligencije mej Nemce je vedno manjši, kar je tudi popolnem naravno. Kakor se je v vojski uvel „Territorial-Sistem", tako se bode tudi polagoma mej narodi samimi. Kdor hoče slovensko inteligencijo „en masse" izvažati mej Nemce, podoben je trgovcu, ki hoče gorenjsko pšenico izvažati v Banat ali pa v Rusijo. Ne eksport narodne inteligencije pa skoro niti misliti ne treba. Le poglejmo po pokrajinah sloven- skih in prepričamo se v prvi hip, da nam na Koroškem in na Primorskem nedostaje par sto duhovnikov, da je po naših srednjih šolah in po uradih jako mnogo tujcev, ki ne znajo našega jezika in se ga tudi učiti nečejo in so baš zaradi tega najhujši protivniki in velika ovira narodni ravnopravnosti. Gospod apologet nemščino navaja nam Čehe kot vzgled, rekoč: „Kako sta se trudila Rieger in Clam Martinic, da bi dosegla deželni zakon, po katerem bi se bilo vsem dijakom po Čeških srednjih šolah obligatorično učiti nemščino." Da je ta stavek dobro premislil, ne bil bi ga napisal, kajti baš to govori proti apologetu. Čehi so gotovo praktični ljudje, nemščine jim je gotovo toliko treba, kakor nam Slovencem, in vender zakon ni prodrl. Pri nas pa so je nemščine učiti obligatorično, a ne dosti temu, mej nekaterimi rodoljubi (V) se neprestano deklamuje in bobna o nujnosti nemščine itd. Tudi razlog, da so se Nemci upirali temu zakonu zaradi tega, ker bi jih potem Čehi celo po nemških pokrajinah rinili s svojih mest, ni istinit, ker so se Nemci tega zakona le zategadelj branili, ker bi per analogiam potem tudičeščina kot drugi deželni jezik bila za Nemce obligatna. V tem grmu tičal je zajec I Pa čemu bi dalje pisali o potrebi ali nepo-trebi nemščine, saj vemo da gospod apologet zanjo živi in gori, da se mu zdi potrebno propovedovati in priporočati, naj se nemški učimo, ko nam vender nemški jezik pri oknih in vratih in še celo po dimniku v naše domovje sili. Saj imamo nemško realko, nemško višjo gimnazijo, v ljudskih šolah šopiri se nemščina, vsi zasobni zavodi so nemški. Nemci imajo svojo protestantovsko šolo, nemški otroški vrt, mesto mora jim vrhu tega vzgraditi nemško deško in dekliško šolo, in kakor bi vsega tega še ne bilo zadosti, skrbita kranjska hranilnica in dr. Weitlof, da bode tudi „Schulvereinu dobil svoj delež, kajti poleg nemške šole, za katero so prostori v tukajšnji realki že pripravljeni, razpisuje se ravnokar mesto učiteljice na soli šulfereinovi pred durmi mesta Ljubljanskega. A kaj vse to pomaga, nekaterim našim rodoljubom vse to še ni dovolj, radi bi menda, da bi vsak Slovenec prišel že z nemško slovnico v roki na svet. LISTEK. Iz Slavonije. ii. Danes dne 5. septembra 1885 Vam pišem iz sredine generalnega štaba iz bližine zapovedajočega generala barona Ramberga. Vem, da noben slovenski dnevnik nema v Požegi svojega originalnega korespondenta, Vi ga pa imate. Zatorej Vas lepo prosim, nikar ne verujte vsega, kar boste te dni čitali o Požegi in njenem prebivalstvu po nemških novinah, naročito židovskih. Pisali ste namreč v štev. 198. tako-le: „Slavnostni odbor ukrenil je mej drugimi važnimi pripravami, da bode precejšnje število meščanov iz Požege cesarju nasproti jahalo in ga od Pakraca spremljalo ob potu do Požege. Bog Vam oprosti grehe za sedaj, nego jaz bi samo rad vedel, od kod ste zajemali, ko sto to pisali in kdo vam je obesil takega medveda.*) — Požeški meščani — na konjih! — Požeški meščani *) Agrumorica. Uredn. konj niti nemajo, ampak krave redijo, same krave, katere davajo njim in njihovim otročičem sladkega belega mleka, pa ko ne bi imeli konj „Šijaci", t. j. kmetje iz požeške okolice, bil bi v mestu Požegi pravi konj čisto neznana prikazen in požeške dekle ne bi imele tolikega veselja s husarskimi konji, ko bi bile bolj vajene jahačev. Ko je namreč dojahal prvi husarski polk, so naše kuharice kar hrule iz kuhinj na ulice in se neso mogle zadosti nagledati in načuditi konjem, še bolj pa jahačem. Ni to, kar si bodi, videti polk husarjev v mestu, v katerem nikoli ne zazvenči nobena sabla, kjer sploh sable ne nosi nobeden drugi kakor pandur, žandar in finančni stražar. Vprašal sem danes neko požeško „frajlo", ki je slonela na dueanskih vratih, da li je videla husarje; odgovorila mi je, da jih je videla, nego „premalo jih je bilo!" Glejte jo no, ta bi jih naj-rajše videla celo divizijo na jednem kupu! Glejte, ko bi požeški meščani, kateri se sploh zovejo „Požeganneri" znali jahati, ne bi „Požega-nercam" hitsarji bili tako čudna prikazen, kakor se je to pokazalo pri včerajšnjem prihodu prvega hu-sarskega polkp. Zdaj imamo v Požegi že toliko konj husarskih in drugih, da bo obligatnim požeškim kravam, katere sicer vsak dan šetajo po ulicah na pašo v jutro a iz paše na večer, tesno prihajalo, ter bodo bržkone mislile, da so prišle v konjska nebesa, ampak čez 14 dnij ue bo več videti niti konj, niti husarjev niti drugih vojakov, nego goske se bodo zopet pasle po glavnem trgu okolu statve „narodne" sv. Trojice pred frančiškansko in pred popovsko cerkvijo, kakor pred manevri, a zidovi bodo brojili novce, mi drugi ljudje pa bodemo plačevali svoje dolgove in zopet bodemo spali mirno, če ne bo v mestu nobenega mrliča. Mrliči so za Požego prava nesreča, malo jih je, na mesec po dva ali trije, nego je i to proveč; tukaj je namreč običaj, da že ob 4. uri v jutro zvonijo mrličem in to zvonenje se sliši črez hribe črez plan, ter budi pobožne kristijane iz sladkega spanja, pa ne samo katoliške kristijane, kakeršen sem jaz, ampak tudi zidove in drugo nevernike. Zdaj je še hujše, ko se pridružijo zvonenju še trobentači raznih polkov, tako, da potem človek niti spati ne more. Zdaj, ko to pišem, marširajo v Požego štirje Nadalje poudarja gospod apologet, da nemarno za višjo slovensko gimnazijo potrebnih učnih sredstev, ter je naštel za V. razred 17 knjig, ki nam jih je treba. Izmej teh priznava sanj,, da imamo že Šumanovo slovensko in Kermavnerjevo latinsko slovnico, čudimo se pa, da njemu, ki mu je, pogled odprt na oder in za kulise, ni znano, da se dr. Sketova „Čitanka" že tiska, da ni pomislil na to, da bi se sprva vsi predmeti ne poučevali slovenski, ker se nam to dovolilo ne bode, da bi se „Uvod v dogmatiko", „ Zgodovine stari vek", „Zemljepisje" in še kaj druzega prav lahko omislilo v teku jednega leta, zlasti ko bi bilo že določeno: „Prihodnje leto upelje se slovenščina v V. razred". A njemu ni bilo do tega, temveč skušal je le oprati marogastega prvoboritelja. Pri tem prizadevanji pa je le samega sebe onesnažil. Ne pomagajo mu jalovi dovtipi, da morda mi mislimo, naj se tudi slovensko berilo „piše"' po diktatih, niti sklicevanje na to, da niti v III., IV. in V. razredu mestnih ljudskih šol v Ljubljani nemarno potrebnih knjig za slovenski učni jezik, ker slednje menda vender ni argument proti slovenski višji gimnaziji. Gospodje profesorji in deželni šolski svet, ki so se izrekli za upeljavo slovenščine, so bili gotovo prepričani, da je to mogoče, ne pa iluzorično, in vedeli so gotovo, kako bode mogoče Najbolj smešno pa je, da se gospod apologet sklicuje na pomoč vladino. Ali je tako kratkega spomina, da je že pozabil, kar je pred njim pisal njegov prvoboritelj, da vlada nema niti potrebnih sil, niti etične dolžnosti? Tu naj bi bil brusil svoj dovtip, a temu se je previdno ognil in se hrabro skril za vladino pomoč, katero je prednik njegov tako apodiktično zanikaval. Čudno postopanje to za vsacega druzega, le za apologeta nemščine ne. Konečno le še nekaj. Apologet nam svetuje, naj prosimo slovenske poslance, naj zastavijo resno in moško besedo zato, da Slovenci v Ljubljani res dobe slovensko višjo gimnazijo. Ta svet je res lep, le škoda, da apologet ni še pristavil: Kadar bode o tem govor, naj Slovenci predlože one številke „Večerne priloge", v katerih je dokazano, da nemarno potrebnih knjig, da bi bila taka koncesija iluzorična in da vlada nema etične dolžnosti, niti potrebnih sil. In ko bi vse to ne pomagalo, potem naj vzemo še dotične številke „Deutsche Wacht" in vlada bode morala dovoliti v našo zahtevo! Zatorej bodimo hvaležni apologetu in njegovemu predniku, ki sta nam pripomogla k toli sijajnemu vspehu. PolUifoii razgled. hiranje dežele. V L j u b 1 j a n i 9. septembra. Sedaj je že oticijalno določeno, da se snide novi državni zbor 22. t. m. v kratko zasedanje. Poprej se bodo pa vršila še nekatera posvetovanju mej vodjami desnice in levice o bodoči organizaciji strank. Vodje desnice snidejo se v ta namen na Dunaj i ali pa v Pragi. Pri tej priliki bodo tudi ukrepali, kakega programa se misli držati desnica v prihodnjem državnem zboru. Levičarjem pa vprašanje zaradi nemškega kluba še vedno napravlja skrbi. Radikalnejši elementi bi radi poseben nem- ški klub, zmernejši pa hi raj$i, da levica obdrži'sedanjo organizacijo. Kakor se da iz nemško-liberal-nih listov sklepati, pridobiva skrajna nemška stranka vedno več upliva. Celo oni listi, kateri so dosedaj vedno zagovarjali sedanjo organizacijo levice, se vedno izključljivejše poprijemajo nemške narodne ideje. Liberalizem se nič več toliko ne poudarja, ampak samo nemštvo, nemška misel, se zagovarja. To je pa tudi dokaz, da nemškim liberalcem ni dosti za svobodo, ampak le za germanizacijo Slovanov. moravski dežolni šolski sovet poslal je na vse okrajne šolske sovete ukaz, da se imajo posluževati nemškega uradnega jezika. To se zopet vidi, kako da razumejo Nemci narodno jednakopravnost. V nedeljo prišli po Poljaki v Pešto, da si ogledajo oger.nko deželno razstavo. Bilo jih je kakih 700. Na kolodvoru so jih kaj prijazno Ogri vsprejeli. Nekaj Ogrov peljalo se jim je do Hatvana naproti. Vitanje države. Špaiijski-iiriiiški spor zaradi Karolinških otokov že Nemčiji napravlja resne skrbi. Ko bi bil Bismarck vedel, da bode nemško prisvojevanje teh otokov Sjianjce tako razburilo, gotovo bi jih ne bil' Nemci nikdar poseli. Sedaj v Berolinu premišljujejo, kako bi se izvlekli iz zadrege, v katero so zagazili. Ljudstvo v Madridu javno žali nemško zastavo. Vsakdo bi bil mislil, da bode sedaj Nemčija zahtevala zadoščenja. A v Berolinu se nečejo prenagliti „Nordd. Allg Zeit.", ki je organ kneza Bismarcka izjavlja, da podobnih izgredov še včasih kaka močna vlada, na pr. kakor je pruska, na more zabraniti, temnanj pa š|>anjska, tedaj španjske vlade ne zadeva nikaka krivda. Pred vsem bi v Berolinu radi, da to stvar reši kak razsodnik. Za tacega razsodnika se že imenujeta kralj belgijski in cesar avstrijski. Iz te velike miroljubnosti v Berolinu, katero nemški listi za velikodušnost zmatrajo, se vidi, da se Nemci boje zamotati se v vojno s Španijo. Na Sprevi se boje, da ne bi Francozi porabili te prilike in se maščevali za poraze 1870. leta. Res vsi francoski listi sedaj kaj mirno pišejo in celo Španijo svare pred vojno. To pa le kaže, da so Francozi previdnejši postali, ter se nečejo spreti z Nemčijo, dokler zato ne pride ugodna prilika. Da pa francoski narod še vedno goji željo po maščevanji, to V Berolinu dobro vedo. Saj smo videli, kak krik je zagnala „Nordd. Allg. Zeit.", ko je nek francoski list le priporočal da bi se nastavili nekateri oddelki konjice bolj blizu nemške meje. Zategadelj je mogoče, da se nemško-špimjski spor mirno poravna. To bode tem ložje šlo, ker se španjska vlada tudi prizadeva nadalje zatreti vsake protinemške demonstracije. Zraven tega se pa mislijo Španjci pripra viti za vojno, ko hi le do nje prišlo. V vseh arze-nalih se baje jako pridno dela. Kakor poročajo nemški listi, misli 4'rna-gora osnovati stalno vojsko. Nabrali bodo najprej 520 novincev, kateri so rojeni od 186Q—1805 leta. Ko jih bodo po evropski izvežbali, osnovali bodo druge čete, katerim se bodo pridodali že izvežbani vojaki za inštruktorje. Tako bode Črnagora v par letih dobila sicer majhno, pa dobro izvežbano vojsko. Srbska skupščina skliče se sredi ali koncem novembra. V tem zasedanji ima rešiti važna finančna vprašanja. V staroj Srbiji slovansko prebivalstvo ni noben dan varno arnavtskih napadov. Turška ob-lastva se nič ne brigajo za varnost življenja in imenja srbskega prebivalstva 23. m. m. so Arnavti napali vas Zavrat, oropali več hiš, mnogo moških in otrok pobili, več žen in deklet pa oskrunili. VblitVe za iraiicoNko zbornico bodo v 4. dan oktobra. Vseh volilcev je na Francoskem 9,696.168. Vlada je prefektom že razposlala instrukcije, kako imajo postopati pri volitvah. Vse stranke pridno agitujejo, zlasti monarhisti in radi- kale! napenjajo vse sile. — Minister nauki poslal je na vse škofe okrožnico v katerej je opominja, da naj bode duhovščina ob prihodnjih* volitvah neutralna* Angleži; spoznavajo, da je indijska vojska premajhna, da bi mogla vzdržavati red v tako obširnih pokrajinah in zraven še braniti jih proti tujim sovražnikom. Zategadelj jo mislijo nekoliko p3 vekšati. Novi glavni poveljnik indijske vojske sir Frederick Roberts neki misli predlagati, da se indijska vojska pomnoži za 10.000 angleških in 17 00O domačih vojakov. D<>[ >ISI. Iz Tolmina 3. septembra. [Izv. dop.] Kakor sem že telegrafično naznanil, sklical je naš državni poslanec dr. vitez Tonkli vdan 30. avgusta svoje volilce Tolminskega okraja k volilnemu shodu v Tolminu, da bi jim položil račun o svojem dosedanjem delovanji v državnem zboru in da bi se ž njimi posvetoval o njih potrebah in željah. Shod, kateremu je bil jednoglasno izvoljen predsednikom Tolminski župan g. Devetak, je bil ukljub slabemu vremenu jako dobro obiskan; kajti udeležilo se ga je nad sto volilcev iz raznih županij. Prvi se je oglasil k besedi naš državni poslanec. Zahvalil se je zbranim volilcem za častno zaupanje, da so ga jednoglasno volili v državni zbor, in obljubil, da se bode vedno trudil, skazati se vrednega laskave zaupnice. Omenja hudi boj, kateri so morali biti naši poslanci v državnem zboru za našo jednakopravnost. Nekaj so dosegli, — vsaj na Kranjskem, — in nadejati se, da se uda vlada kmalu našim neprestanim tir/atvam in opravičenim zahtevam tudi na Goriškem. Kranjski Slovenci so dobili slovenske paralelke v Ljubljani ter slovenski nižji gimnaziji v Novem mestu ter v Kranji. Pričakujemo, da nam vlada tudi v Gorici kmalu upelje slovenske, oziroma italijanske pararelke. V Pazinu so že hivatski razredi dovoljeni; tako vsaj smo čitali zadnje dni. Čakajmo tedaj in upajmo, da se baron Con-radu kmalu omeči kamenito srce!! — Naš poslanec se je pri vsakem važnejšem imenovanji na Goriškem za to potegnil, da je bil dotičnik ali Slovenec ali da je vsaj dokazal zmožnost, uradovati v slovenskem jeziku. Tako imamo, hvala Bogu in našemu poslancu, 'vzlasti pri sodnijah na Goriškem v Zadnjem času take uradnike, ki so vešči slovenskega jezika. Če se pa ne uraduje in ne piše še povsodi slovenski, je to pač le krivda naše potrpežljivosti in našega mehkočutja. Slovenski kmetje, zahtevajte tedaj od naših uradnikov, da govore z vami in da vam dopisujejo izključno v slovenskem jeziku. Uradnik mora spolnjevati svojo dolžnost; če ne bije hotel, pritožite se pri svojem državnem poslanci, ki vas bode prav rad podpiral. — Naš poslanec omenja tudi gmotnih koristij svojih volilcev, za katere se je doslej vedno potegoval in za katere mu bode i na dalje slabeti, osobito predelske železnice, katera se nam že davno obeta, in državnih podpor za zboljšanje naših cest. — Konečno prosi poslanec svoje volilce, naj mu razodenejo svoje posebne potrebe in želje. — Po poslančevem velezanimivem govoru, ki je vzbudil obče zanimanje in zadovoljnost, so se oglašali ra-ni volilci ter so objavljali svoje specijalne zahteve. polki, vsak s svojo bando in to Leopold, Wetzlar, Jelučić in Ramberg, in dve bateriji topničarjev; da Vam je zdaj videti naše „Požegannerje"! kakor da gori, tako letijo ljudje skupaj in gledajo te parade. Kaj še le bo danes teden, ko pride sam cesar in njegovo spremstvo! Jelačičeva banda svira na glavnem trgu pred statvo „narodne" sv. Trojice »Naprej zastava Slave" in „Oj banovci", a ljudij je vse polno, tako, da ne bi mogla igla pasti z neba na zemljo. Ondu, kjer se pasejo navadno požeške goske, je danes vse polno gospodičin in lepih gospej, pa tudi starih bab, da je veselje gledati gospe in gospodičine. Magistratski sod z vodo in pipo nema daues posla, ker je nocoj deževalo, tako da je pehota jedva prigazila do Požege po blatu do kolena. Kako so bode nadalje razvil manever, bodem vam opisal v sledečem pismu, daues Vam le še to povem, da uesmo danes nič prida obeda dobili, ker so vse kuharice pobegnile iz svojih „Verphegs-magazinov" ter so šle vojake gledat, Spectabilis. Kandidat nesmrtnosti. (Humpriatifiki roman, — Češki spisal Svatopluk Oecti.) III. (Dalje.) Usede se na drugi konec divana in ščebeta to in ono, srkaje čaj. Vojteh škili molče na njo. Sicer je Že pri pohodil) njenih k Tereziji njeno lepoto opazoval, a sedaj še le uvidi, da je v svoji podobi vablivejša nego katerakoli druga krasotica, kar jih je do sedaj spoznal. Seveda v svoji podobi. Nema mile golohje krasote, ki bi očarala s svojim ažurnim očesom njegovo srce, nedostaje ji nežnega idealnega kožuha, ki odeva milostno podobo sramežljive njegove Katarine, toda je jedna iz mej krasnih onih rusalk, kojih vlažne ustne pojd molče zapeljivo pesen, njih obrazi z bujnimi laskavimi lasmi vabijo omamljeno oko in njih mokro oko vabi s tajnim, nevarnim čarom v morsko globino. Čutim, kako prijema plamen moje misli. Bože, sedaj se odpne še jeden gumb: perzijski pevec, čutim opojno krasoto tvojih polnih jabolk iz Arabistna! „Ah, jaz tukaj žlobudram," pravi za malo časa povabna gostiteljica, a vi ste se zamislili. Morda se dolgočasite v mojej družbi." ;,Ne dolgočasim se, res se ne dolgočasim, milostna gospa." „Igrate Ii šah ali damo?" „Igram samo na stožišči (kegljišči)." „Ah, s stožci (keglji) vas sedaj ne morem zabavati," smeje se vdova. — Ste-li mnogo plesali v letošnjem predpustu?" „Ne plešem sploh," 8Ah, kaki ste vi, mladi gospodje! Polagoma prenehate tudi plesati. Plesati! Ves svet plešo, kakor sem čitala oni dan v neki pesni, milijarde svetov kroži brez prenehljaja že (na vekov veke) okoli sebe, seveda v nekako preveč pristojni vzdalenosli velikolepi valček, ples je zakon prirode, a vi. .. A propos, Terezija mi je razodela, da pišete tudi pesni?" „Ne tajim tega, milostna gospa." nO, jaz sem prijateljica pesni. Ljubim posebno proste, vesele pesni liričke, na primer takovo, kakor sem jo ravno dočitala v tem časopisu, prodno ste me vi neradi posetili. To je pesen po motivu Fabre-a d' Eglantine. Dovolite, da jo vam pročitam." „0, prosim." Dama čita: Deželni poslanec gosp. kovač iČ prosil je našega državnega poslanca, naj bi na to deloval, da bi, se preustrojila dombvirfska postava, ki je v/lasti ^ planinskim deželam zelo krivična in škodljiva, deželni poslanec g. Ivančič opomnil je dr. Tonklija na nedostatnost in nejasnost pristojbinske novele, gospod Laponja na prevelike šolske doklade itd. Zbrani volilci so bili popolnem zadovoljni s poslančevim delovanjem in se nadejajo, da je bode tudJ v prihodnje tako možko in neustrašeno zagovarjal in da se bode krepko in neutrujeno potegoval za naše svete narodne pravice. Bog živi našega državnega poslanca dr. viteza Tonklija. Iz Begunj na Gorenjskem 8. septembra. [Izv. dop.] V naši prelepi in mnogo obiskovani vasi, lepem kraji slovenske zemlje, praznovala se je G. t. m. cerkveno žegnanje in blagoslovljenje krasne zastave, katero je domačinka gospa Marija Zidan tukajšnji požarni brambi darovala. Svečanost začela se je ob 10. uri z blagoslovljenjem zastave, potem pa je sledila slovesna sveta maša. Opoludne bil je skupni obed v gostilni g. Janše, katerega se je udeležilo nad 70 oseb. Pri obedu vršile so se napitnice, presvetlemu vladarju in vsi cesarski hiši, dobremu namenu požarnih hramb in blagodušni daroviteljici. V velikem številu došla požarna bramba iz Bohinjske Bistrice je svečanost povišala, in pevci požarnih hramb peli so mične pesni izvstno. Ob 5. uri popoludne bila je redka svečanost končana, in Bohinjska požarna bramba odpeljala se je od nas. Še jedenkrat jej iz bratovskega srca kličemo: Živio! Le jeden glas slišati je bil iz ust obilno do-šlega ljudstva, da lepa svečanost ostane vsem v preprijetnem spominu. MOM katero nam predstavlja slovanske potovalce v Pragi. Ta slika bode že.jutri razstavljena v oknu proda-jalnice gospoda Kollmana v Ljubljani. Naj ne zamudi ogledati si te slike nobeden, kajti ta fotografija je res mojstersko delo, da v Ljubljani ni prilike kaj tacega videti. Slika je izvedena v največjih demenzijah, kar je do zdaj mogoče v fotogra-fijski umetnosti. Obraz vsacega posamičnega gospoda in dame je tako točno zadet, da nam jednake preciznosti ne podajejo mnoge pojedine fotografije, zato si lahko mislimo, kako lepa mora biti cela skupina. Fotografijo je izdelal g. M. Klempf-ner, fotograf v Pragi. Naj omenimo, da so te fotografije omenili vsi Praški listi z največjo pohvalo, zato opozarjamo vse tiste sopotnike zabavnega vlaka v Prago, naj se oglašajo z naročili. Po jedna fotografija stoji samo 3 gold. Dotična vsota naj se pošilja g. Vojtehu Val en ti, mestnemu blagajniku v Ljubljani, ali pa uredništvu „Slovana", da se jim potem poskrbi in pošlje fotografija. — Vse slovenske liste pa uljudno prosim, da to vest blagovoljno naznanijo svojim čestitim bralcem. Anton Trstenj ak, bivši odbornik rabavnegi vlaka v Prago. — (Iz Rudolfovega.) Šolsko leto na c. kr. gimnaziji v Rudolfovem prične se v sredo, lb. sept. — Upisovanje bode 13. 14. 15. septembra. — Novinci in tujci plačajo za ustopnino po 2 gld. 10 kr. — kot donesek za učila uloži vsak dijak 1 gold. 20 kr. --• za novince I. razr. bode v sredo 16. septembra po maši pismena, in naslednje dni ustna vsprejemna preskušnja. — (Pogreša se) že od 26. m. m. JI letni Fran Robida iz Gradišča štev. 12. Preteklo šolsko leto dobil je dvojko in ker so ga ob počitnicah priganjali, da bi se učil, je pobegnil. Ta odbor ima se izvoliti pri prvem občnem zboru in ima poslovati do konca leta 1887., pred iztekom katerega ima biti zopet sklican občni zbor za volitev novega odbora, kateri bo posloval do konca 1890.; tako bo pred iztekom triletne dobe vsaki-krat ponovljen, da bo lehko nastopil novoizvoljeni odbor triletno poslovanje s pričetkom nove triletne dobe. Ako slučajno mej triletno dobo odpade kateri ud odbora, ima se pri prvem prihodnjem občnem zboru vršiti dopolnilna volitev in ta velja le za ostalo dobo odborovega poslovanja. §. 7. Odborništvo je častna služba brez plače, ampak gotovi stroški za družbene namene imajo biti povrnjeni iz blagajnice zadruge. §. 8. Zunanje zastopstvo zadruge je izključljivo predsednika ali njegovega namestnika stvar; ampak vse za zadrugo obvezna pisma ima podpisati izven predsednika ali namestnika tudi tajnik in blagajnik, vsi vkup so pa solidarno odgovorni in odvisni od pravomočnih sklepov občnega zbora vsled §. 14. teh pravil. §. 9. Odbor sklepa, kar potrebno pri notranji upravi zadruge, s pravomočuim sklepom. K temu je potrebna relativna večina glasov navzočnih odbornikov, ako so ti bili vsaj 8 dnij pred sklepanjem poklicani k posvetovanju ter je bil pred vsem odbornikom s poklicem tudi predmet posvetovanja naznanjen; drugače je pa potrebno k pravomočnemu sklepu absolutna večina glasov vseh odbornikov. §. 10. Dolžnosti odbora so: a) podpirati javno upraviteljstvo in posebno deželni kulturni svet v pospeševanji kmetijstva, kakor organe, ki so poklicani, da izvršujejo gospodarske postave in sicer po splošnih določbah, ki bi utegnile v tem zmislu iziti, ali za vsaki slučaj posebej; b) skrbno gospodariti s premoženjem zadruge in skrbeti za nje razcvet v dosego svojega namena ; c) skrbeti za povzdigo kmetijstva in gospodarstvu sploh podredjene stroke. V dosego tega namena in kolikor dopuščajo gmotne sredstva zadruge, ima odbor skrbeti za praktične poskuse; sme najeti ali kupiti potrebno posku-ševalno zemljišče in orodje ter ustanoviti izgledno gospodarstvo; d) razsoditi s pravomočnim sklepom vse prepire, ki utegnejo navstati v društvenih zadevah mej družbeniki; proti taki razsodbi ni dopuščeno nobeno pravno sredstvo; e) vsprejeti nove ude zadruge na podlagi §. 3. deželne postave o gosp. zadrugah. §.11. Odbor se snide za posvetovanje in sklepanje na poklic predsednika ali njegovega namestnika, ako je prvi zadržan; sicer pa kadarkoli to zahteva: a) deželni kulturni svet, b) c. kr. politična oblast, ali c) ako dva odbornika to želita; predseduje pa : vsekako le predsednik ali njega namestnik I in obravnavanje je kolegij kino ter se ima po tajniku zabeležiti v posebni zapisnik. §. 12. Kadarkoli potrebno, mora predsednik zadruge sklicati vse ude k občnemu zboru in v ta namen objaviti poklic z dnevnim redom v časopisu,; kateri je v okraji najbolj razširjen. Mora se p$j občni zbor sklicati najmanj jedenkrat v letu in pri tej priložnosti se ima obravnavati: a) pregledovanje in potrjevanje računov o gospodarstvu s premoženr dinetih ljudske ftole. Tudi jo zmožen na glaao* vlrjl poučevati. — Pojasnila dajo upravništvo »Sloven-skega Naroda". (506 — 3) Učenec vsprejmo se v nckej mcliaiiičiicj delavnici. Natančneje pove iz prijaznosti upravništvo „Slovenskoga Naroda". (516—2) Prostovoljna (522-1) Natančneje pove gospod Josip Matevže mL, v Ljubljani, Križauski trg št. 2. i Umetne (489-5) t \ zoh<» In zobovja: ustavlja po najnovejšem ara o ri k an s ke m načinu J brez vsakih bolečin ter opravlja plombovaiiju in <> vse iobiie operacije v l zobozdravnik A. Paichel, j f> puleg Hradeckega mostu. I. nadstropje. e Dr. Spraiifcer-fov«' kapljica za želodec. Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Hiicking, medicinski sovetnik dr. lohn, dr. Miinning in mnoge druge zdravniške avtoriteto so je preskusilo in je za izvrstno domi'će (ne tajno) sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. Pomagajo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolja, trebulioholju, zaslizenja, želndčnej kislini, vzdignvanjn, omotici, kolika, skrofeljnom itd., proti z Imej žili, zapretju. Hitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. Jedna stekl. 50 in 30 kr. gos]ioi'u lekarji Svobodi, pri Zlatem orlu, ua Preširnovein trgu. (716—71) Umrli so: 4. septembra: Marija An-žič, hišnega posestnika hči, 18 dni stara, Ilovica štev. 40. za božjastjo. — Franc Kreuzor, hišnega posestnika sin, 8 let star, Marije Terezije cesta 8. za vnetjem možgansko kožice. — Fran Josip Loos, železniški vratar, 64 let star, Marijo Terezije cesta štev. 12. za spri-denje hrbtnih mozgov. 6. septembra: Alojz Ker-žin, sedlarjev sin, 8 mesecev star, Karolinška zemlja štev. 2. za driska. — Antonija Drašler, delavka, 41. let star:, sv. Petra cesta štev. 77. za jetika. — Josip Speil. poštnega uradnega sluga sin, 9 mesecev star, Trnovsko ulice štev. 15. za driska. 7. septembra: Juvana Ofa-cija, usnarjevo iidovo hči, 8 let stara, Poljanska cesta št. 18. za davfca. — Neža Smo-lej, delavka, 62 let stara sv. Petra cesta štev. 69. za vodenica. •4 C_l. p j-* B Zahvala in priporočilo. Zahvaljujem se prečastitim gg. trgovcem in Blavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam gg. trgovcem za mnogobrojna naročila svojo izvrstno urejeno apreturo za sukno, slavnemu občinstvu pa svojo kemično spiralnico, v katerej se razparane in nernzparnne moške in ženske obleke, obleke za vizite, šali, tapocirarako blago, tepihi z vsemi okraski, da isti ne zgube prvotne svoje barve in oblike, lepo očedijo. Pregriu|ala vsprejmo se za pranje in se potem nategnejo, da so zopet lepi, kar se prav dobro in ceno izvrši. — V mojej TosurTra-riji se vsprejme za barvanje svilasto, bombažno ali pomešano blago, kakor obleke gospodov, ženski paletot in plašči za dež, ne da bi se isti razparali. Vse to Be barva v vsokej barvi, katerp se naroči. Za mnogobrojna naročila in ceno izvrševanje se priporoča z odličnim spoštovanjem (487—4; JOI3IF RSIOS, PoljmiNki miNip, Oxkc uliie h. Nt. I. v Ljubljani. Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi 1 Prosim, pošljite mi blagovoljno 2 steklenici dr. Rokovega zdravilnega balzama. Kar se tiče upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že več mesecev sem imel hudo mrzlico, katero nesem mogel odpraviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, je minula. S spoštovanjem Slavonija. Josip Beneš, Kastel Št. 23. Velecenjeni gospod! Iz srca izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo za Vaš dr. Roso v zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil svoje dolgotrajne strašne želodcu ve bolečine, če tudi že nesem imel nobenega upanja, da bi mi Še kaj pomagalo. So jedenkrat mojo presrčno zahvalo. S spoštovanjem Maribor n. D., na Spod. Štajerskem. Ferd. Leituer, dimnikar. Hitra in gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljene, kajti to jo glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše ilomuvt* sredstvo, da se prebavljene uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da so odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan jo iz najboljših, krepil no zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri hrti v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hetnerojidafi, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondrtfi in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano ljudsko domače sredstvo postal in se splošno razširil. Na stotine pisem v priznanjo jo na razgled pripravljenih. Eazpoiilja bo na frankirano dopise na vae kraje proti postnemu povzetja svote. Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vso p. t. gg. naročnike, nal povsod izrecno dr. Kosov zdruvilul balzam iz lekarne B. Fragnerja 7 Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmea, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Bosovega zdravilnega balzama. Pravi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca R. Fragnerja, lekarna „k crnomu orlu" v Pragi, Ecke der Sporuergasse Nr. 205—3. V Ljubljani: G. Piocoli, lekar j VilJ. Mayr, lekar; Eras. Blrschitz, lekar; Jos. Svoboda, lekar: J. pl. Trnkoozy, lekar. V Postoji ni: Fr. Baooaroloh, lekar. V Kranj i: K. Savnlk, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoll, lekar; Jos. Bergman, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. VOorici: G. Chri-atofolotti, lekar; A. de Gironcoli, lekar; B. Kiirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Oglej i: Dclia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Loiten-burg, lekar; G Prendini, lekar; G. B. Forabosohi, lekar; Jak. Sorra-valto, lekar; Anton Suttina, lekar; Karol Zanettl, lekar. V Zagrebu: O. Arazlm, lekar. §mf Vee lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogrskej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam se tudi dobi: DPrsbžiso domače rciazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako bo ženam prBa vnamejo ali strdijo, pri bulah v8»ke vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri zlozah, oteklinah, pri izmasče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatično otekline in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če Bi kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanib rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprto noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zaprte bulo in oteklino se bitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vaa bolna gnoji ca ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekočo rano so morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. r ikatUicah po 25 in 35 kr. (136-11) Ifialzitiu za ulio* Skufieno in po množili poskuBih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem ae dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. velj. Izdate!j in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. J Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 3677 3905