Posamezna številka 10 dinarjev
Poštnina plačana v gotorirri
ZASAVSKI
LETO VII., ŠTEV. 10
TRBOVLJE, 10. MARCA 1964
Izdaja Okrajni odbor Socialistične zveze delovnih ijndt v Trbovljah — Urejuje in odgovarja urednisJt; odbor Odgovorni urednik: Stane Šuštar ~ Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Nas’ov uredništva m uprave: ..Zasavski vestnik" Trbovlje I., uprava rudnika — Telefon št. 54 — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din. poletna 200 din. četrtletna 100 din, mesečna 34 din - Posomezna številka 10 din Rokorisi morajo biti v uredništvu najkasneje vsak petek dopoldne in se ne vračajo
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA
Bstvo vsega uspeha je v živahni aktivnosti in v vztrajnem delu
vseh komunistov
Z redne letne konference komunistov okraja Trbovlje
Tft	f
pij
mvm
■ -«ii. j
v m
260 delegatov, tevolje- j da so socialistični pogledi na v osnovnih organizacijah j družbeno ekonomiko v javnosti je prisostvovalo redni let- j že precej prodrli. Poedinci že Bi partijski konferenci okraja zainteresirano spremljajo pro-
ki je bila v nedeljo, L marca t. I., v dvorani Doma »8\**ode« v Zg. Trbovljah.
Z malenkostno zamndo se je Pričela konferenca, ki jo je obetati tndi sekretsr CK ZKS tov. Miha Marinko. Po izvolitvi de-l®vnega predsedstva je podal k°8»to poročilo o delu v pre-**klom letu sekretar Okrajnega komiteja ZK Trbovlje, tovariš VHctor Kovač. — V svojem izpitnem poročilu se je dotaknil v*eh problemov ter osvetlil po- j litično in gospodarsko stanje v “kraju Trbovlje.
VSEPOVSOD ZMAGUJEJO
SOCIALISTIČNI POGLEDI *A DRUŽBENO EKONOMIKO
V razpravi se je oglasil tudi •“kretar CK ZKS tov. Miha Ma-p>®ko, ki je izjazil zadovoljstvo ■Madi konstruktivne razprave,
* kateri je prevladovalo ra-•““»evanje problematike celotne °**e dražbe. Med dragim je de-&l> da je razprava na konferenci pokazala znaten napredek v družbenem upravljanju in na dragih področjih. Takšno raz-motrivanje problematike, je de-jai tov. Miha Marinko, kaže,
bleme komune in družbe, kar omogoča čedalje širšo sociali-
tudi povečan riziko v primera slabega gospodarjenja. Komunisti morajo v bodoče še bolj pojasnjevati vlogo komune. Nato je tovariš Marinko še obšir-, no govoril o metodi dela in moralni podobi komunistov, pri čemer je med drugim omenil, da nekatere komuniste zelo kvarijo drobnolastniške težnje, vendar pa vzajemna kritičnost te težnje zelo preprečuje oziroma zmanjšuje.
V ponovno vodstvo Okrajnega komiteja ZK Trbovlje je bilo od predlaganih 29 izvoljeno
23 tovarišev ter 5 tovarišev v revizijsko komisijo OK ZK Trbovlje. Prav tako so bili izvoljeni tudi delegati za III. kongres ZKS, ki bo meseca aprila j v Ljubljani. — Ob zaključku plodonosne in nspele konferenca je bila sprejeta delovna resolucija o bodočem delu ter so bile odposlane tri pozdravne resolucije CK ZKJ in CK ZKS.
O delu komunistov okraja • Trbovlje v preteklem letu, prav tako tudi o delovni resoluciji bomo spregovorili v prihodnji številki.
Žene borke se uveljavljajo vsepovsod. 8. marec, žena, smo le po proslavili.
borbenih
stično demokracijo. Vendar je tov. Marinko, ko je govoril o nekaterih vprašanjih komunalne politike, opozoril, da se tu in tam še pokažejo razne sindikalistične težnje, ki jih je med dragim opaziti tudi pri razpravah o predlogu družbenega plana, ko na primer posamezniki težijo k temu. da bi vnaprej fiksirali plače, ne glede na to, kakšna bo storilnost. Pri tem je tov. Marinko opozoril, da pomeni prenos kompetenc na komune in delavske svete hkrati
Pred volitvani v delavske svete
Izjava predsednika Zbora proizvajalcev republiške Ljudske skupšine Mavri-cija Borca — Doslej razpisane volitve le v polovici podjetij — Letos bodo prvič volili delavske svete tudi železničarji — Personalna zveza je nevaren pojav, ki duši demokratičnost v kolektivih
Ljubljana, 7. marca. Predsednik republiškega zbora proizvajalcev Mavricij Bore je izjavil dopisniku Tanjuga, da je doslej razpisanih 40 do 50 odstotkov volitev v organe delavskega upravljanja, čeprav morajo biti volitve razpisane do 15. marca, izvedene pa do 30. marca.
Sedal le zbrano že 86 nagrad
za nagradno žrebanje naročnikov Zasavskega vestnika"
Zadnjič smo sporočili našim naročnikom in bralcem. da smo imeli doslej za nagradno žrebanje naročnikov »Zasavskega vestnika« zagotovljenih 81 nagrad. danes pa je teh nagrad že 86. Omenili smo. da bo teh nagrad za vse naročnike, ki bodo do 30. aprila t. 1. poravnali naročnino za naš list za celo leto v naprej preko sto.
Do danes je torej vseh teh nagrad že 86. in sicer:
Kompletna kuhinjska oprava (darilo »Zasavskega vestnika«), voziček premoga (darilo rudnika v Trbovljah). 1 par smuči (darilo drž. mojstra Ferda Laznika. Radeče), brezplačno slikanic in naprava 6 fotografij po želji (darilo mestnega podjetja »Foto« v Trbovljah).
5 steklenic slivovke (darilo»Slovenija-vino«. Ljubljana). 3 steklenice laškega rizlinga (darilo restavracije Strojne tovarne v Trbovljah), 20 nagrad po 500 din (darilo uprave »Zasavskega vestnika«), 10 knjižnih nagrad »Svet humorja in satire« (darilo uredništva »Zasavskega vestnika«), 1 torta po želji (darilo Mestne slaščičarne v Trbovljah) — sedaj so se pa te nagrade povišale za 5 steklenic laškega rizlinga (darilo kolodvorske restavracije v Zid. mostu). 3 garniture Prešernovih knjig za leto 1954 (darilo Prešernove družbe v Ljubljani). brezplačno letovanje 10 dni v Počitniškem do-tnu na Partizanskem vrhu (darilo Sindikalne podružnice rudarjev v Trbovljah). 1 otroška posteljica (darilo drž. mojstra Mirko Kovača, Hrastnik;, 3 kolači sira Po 4 kg (darilo Mlekarne v Ptuju) ter 2 nagradi po 5 vfeČ cementa (darilo ccrnen tarne v Trbovljah) in 2 električni svetilki za posteljno omarico (darilo »Železnine« v Trbovljah 1 električni kuhalnik na 2 lonca (darilo Elektrarne Trbovlje). 2 steklena servisa (darilo Steklarne Hrastnik), 3 nagrade v denarju »o 300 dinarjev (darilo drž. mojstra Maksa Škrinjarja v Zagorju), 2 toni apna (darilo Rudnika Zagorje), 2 zavitka Pisemskega papirja (darilo Papirnice Radeče), 1 moška kapa (darilo krojaštva Zvonko Arnšek, Trbovlje), brezplačen obisk nogometnih tekem SD »Rudarja« za leto 1954 (darilo nogometnega kluba »Rudar«, Trbovlje), 7-dnevno brezplačno letovanje z oskrbo v planinski koč! na Mrzlici (darilo Planinskega društva Trbovlje), 5 vreč cementa, nadalje 9 m’ plošč »Izolit« (darilo Industrije gradh. materiala v Radečah — Zidani most), 1 kos volnenega blaga za žensko obleko (darilo Trg. podjetja »Potrošnja«. Trbovlje), 1 lonec za kuhanje perila (darilo novo ustanovljenega podjetja »Kovinsko-elektro-lehniška delavnica Trbovlje), 1 steklenica konjaka (darilo Trg. podjetja »Preskrba«, Hrastnik). 3 zaprte steklenice n-rdznega vina (darilo Restavracije cementarne v Trbovljah). 1 garnitura čopičev za pleskarje (darilo »Chemo«-Eksport-Import. Ljubljana); 1 ščetka za loščenje parketa (darilo istega podjetja); 1 zbirka knjig 'opis zasavskih krajev, darilo tov. Jožeta Župančiča. Litija); 1 suh. salama (darilo podjetja »Meso«, Trbov-'J«):	1 šunka (darilo podjetja OZZ Trbovlje, Meso-
Promet«),
UPRAVA »ZASAVSKEGA VESTNIKA«
Letos bodo prvič volili delavske svete tudi železničarji. Gradbeni, gostinski in obrtni delavci pa bodo volili svoje svete nekoliki kasneje. Število članov delav-( skih svetov, ki upravljajo z našim gospodarstvom, se bo letos ! precej povečalo, ne samo zaradi j delavskega upravljanja na železnicah, temveč tudi zaradi razširitve delavskih svetov v nekaterih podjetjih.
Že lani je delavsko upravljanje napravilo dobršen razvoj, je dejal Mavricij Bore. Delavski sveti so se začeli več baviti z gospodarskimi vprašanji. To dokazuje dejstvo, da je lanska proizvodnja presegla pričakovanja. Kljub manjšemu številu delavstva je bila v nekaterih podjetjih dosežena največja proizvodnost od njihovega začetka dalje. Veliko zanimanje delavcev za delavsko upravljanje je razvidno tudi iz težnje, ki se je pojavila v le-
tošnjih pripravah na volitve v nove delavske svete Vidna Je želja, da bi se delavsko upravljanje še bolj približalo vsakemu posameznemu delavcu na njegovem mestu. V velikih podjetjih, v katerih ni mogoče, da bi vodil delo samo en delavski j svet, na primer v železarni Jesenice, so že izvoljeni obratni delavski sveti. Prej je bil v jeseniški železarni ena član de-lavskega sveta na 60 delavcev, j zdaj pa na vsakih petnajst, j Obratne delavske svete bodo : uvedli tudi v drugih podjetjih j in velikih delovnih kolektivih, j tako v mariborski tekstilni tovarni. v mežiškem rudniku in drugod.
Mavricij Bore Je govoril tudi o nekaterih slabostih v sistemu delavskega upravljanja, j
»Predvsem ni bila dosti moč- ; na vloga sindikatov v delavskem upravljanju in gospodar-
skih vprašanjih. Delno je treba iskati vzroke v tem, ker so prav v organe delavskega upravljanja bili izvoljeni najboljši delavci, dočim so bili v sindikalna vodstva izvoljeni nekateri slabši predstavniki. Drugi vzrok pa je v tem, ker so v mnogih kolektivih še vedno isti ljudje v organih delavskega upravljanja, v sindikalnih odborih in v strokovnih vodstvih Ta personalna zveza je nevaren pojav, ki duši demokratičnost v naših kolektivih. Strokovni vodje, ki bi morali reševati vprašanja delovne discipline, proizvodnosti in kakovosti, sodelujeta v organih upravljanja, v katerih se rešuje tudi vrsta socialnih vprašanj in delovnih odnosov. Tako se dogaja, da so v nekaterih strokovno-proizvodnih vprašanjih ponekod preveč sindikalno popustljivi, v socialnih vprašanjih pa preveč kruti in strokov- j
Zasedanje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev okraja Trbovlje bo 16. marca ob 8. v dvorani 0L0 Trbovlje, z dnevnim redom, o katerem so poslanci obeh zborov že obveščeni.
0L0 Trbovlje
Z' dni' doacdki
OSTAVKA PREDSEDNIKA IRAŠKE VLADE
Bagdad, 7. marca (Reuter).— Predsednik iraške vlade Mohamed Džamali je podal kralju Fejsalu ostavko svoje vlade. Pričakujejo, da bo kralj poveril Džamali ju osnovanje nove vlade, v kateri bi bili člani ustavne stranke, ki ima večino v parlamentu.
JORDANSKO-IZRAELSKI INCIDENT
Tel Aviv, 7. marca (AFP).— Ob incidentu, ki se je pripetil včeraj na izr a elsko- j ordanski meji v bližini Jeruzalema, je bil težko ranjen neki izraelski policist. Do incidenta je prišlo, ko je jordanska straža začela streljati na izraelsko policijsko patruljo. Izraelska vlada je zahtevala takojšnje sklicanje mešane komisije za premirje.
V ZADNIIH DNEH V REVIR1IH
Pretekli petek je imel Ljudski odbor MO Trbovlje svojo redno sejo. Udeležba je bila polnoštevilna. Po pregledu sklepov zad-dnje seje so mestni očetje obravnavali poročdo gospodarskega in komunalnega sveta. Zaradi boljšega razporeda dela je Svet za gospodarstvo postavil 4 pododbore, Svet za komunalne zadeve pa tri pododbore. Na seji je bil nadalje sprejet sklep o kategorizaciji stanovanj. V Trbovljah se bodo stanovanja razdelila v 8 kategorij, višina stanarin za posamezne skupine h:š pa bo še določena.
★
V	petek bi moral začeti teči v kinu »Svoboda-Zasavje« v Spodnjih Trbovljah ameriški film »Rdečelaska in kovboj«. Ker pa trak v petek ni prispel, so nameravane predstave odpadle.
★
V	soboto zvečer je bila v Delavskem domu v Trbovljah slovesna proslava Praznika žena — 8. marec. Obisk je bil dober. Slavnostni govor, ki je bil odličen. je imela tov. Tončka Ra-movževa, ostali del sporeda so pa izpolnili recitatorji ter tudi gojenci Glasbene šole v Trbovljah.
★
Minulo soboto zvečer so imeli v dvorani »Svobode-Zasavje« v Spodnjih Trbovljah trgovski uslužbenci in uslužbenke svoj ples, kjer je igraj orkester iz Ljubljane Tudi ta prireditev je bila dobro obiskana in ni manjkalo na njej veselega razpoloženja.
★
V	nedeljo dopoldne je odigralo 17 šahistov ŠD Rudarja v Tr-
bovljah v svojih klubskih pro-1 štorih šahovski brzoturnir za i mesec marec.
To pot je zavzel na turnirju prvo' mesto tov. Mirko Šribar s 14,5 točke, 2. Vilj Rugel 13,5, 3. Zvonko Drnovšek 12, 4. H. Jaz- j bec st. 11,5. 5.—7. H. Jazbec ml. Robert Frece in Ludvik Opresnik 10, 8. Stanko Hodej 8,5, 9. Vili , Ovnič 7,5 točke itd.	i
V Trbovljah samih ni bilo v nedeljo druge športne prireditve kot prijateljska nogometna tekma med dvema moštvoma Rudarja. Zmagalo je moštvo v sivih dresih prot; moštvu z zelenimi s 3:0. V nedeljo se je zbrala nadalje v prostorih TVD »Partizana« trboveljska zelena bratovščina. O delu in dosedanjih uspehih ter o nadaljnjih načrtih trboveljskih
lovcev bomo še poročali. V nedeljo je bilo že nekoliko boljše, čeravno še dosti hladno vreme, Ob sončnem dopoldnevu so že posameznik: napravili prvikrat letos izlet na Ostri vrh, popoldne pa so spet drugi odšli, da se naužijejo svežega zraka, na kratek izlet na Klek, v Gabrsko m na Katarino, pogumnejši pa se-(Nadaljevanje na 3, strani:
Lepo
bodo
je na Partizanskem vrhu. Poravnaj naročnino za celo leto, pa boš lahko med tistimi, kil izžrebanj pri velikem nagr adnem žrebanju naročnikov Zasa vskega vestnika.	10-dnevna}
brezplačna oskrba, darilo sindika ta rudarjev Trbovlje.	'
ZA NASE KMETOVALCE
Škropljenje sadnega drevja
Zimsko škropljenje sadnega drevja je važne zaradi tega, ker zatiramo z njim številne zajedavce, Id prezimujejo na deblu, na vejati, pod skorjo, pod mahom in Ušajem, in sicer kot jajčeca, bubice ali pa tudi kot žsžetke. Zimsko škropljenje zelo ugodno vpliva na razvoj ctoevja samega ker kolikor toliko pospešuje rast in izboljšuje zdravje dreves. Včasih se zmorejo sadjarji prepričati, da so že s samim zimskim škropljenjem dosegli mnogo. Drevje je spomladi kasneje odgnalo, brsti so potem enakomerne in se hitreje razvijajo. Marsikateri mrčes je bil že na ta način uničen, da se poleti sploh ni več pojavil. Za zimsko škropljenje prihajajo v poštev v P*"' vi vrsti Rumesan 1—2%, to je 99 litrov vode in 1 Hter Bame-sana. žvepleno apnena brozga, ki jo uporabljamo od 10 do 25 litrov na 75 do 85 litrov vode, ter Kreozan, ki ga jemljemo v 2 do 3*/» raztopini.
Priprava škropiva: glavni pogoj za uspeh Škropljenja je poleg pravočasnega in vestnega dela pravilno sestavljeno škropivo. S premočno raztopino pa lahko poškodujemo sadne rastline in si škropljenje po nepotrebnem podražimo. Ako je škropivo preveč razredčeno, pa spet ne učinkuje v zadostni meri proti zajedavcem in boleznim ter od takega škropljenja nimamo dosti koristi. Rumesan, ki ga uporabljamo za zimsko škropljenje, je rumena pasta, ki jo pripravljamo na sledeči način: 1 do 2 kg paste Rumesan — raztopimo jo pa v man jši posodi v mlačni vodi. Ko je Rumesan popolnoma raztopljen, ga vlijemo v pripravljeno posodo in primešamo 99 1 vode. Škropivo moramo dobro premešati. Na ta način je škropivo pripravljeno. Za koščičasto sadje uporabljamo Rumesan, ki je procentual-no nižji kot za pečkasto sadje in sicer samo do 1%, medtem ko uporabljamo za pečkasto sadje 1,5%.
Zveplenoapnena brozga, ki jo uporabljamo pri zimskem škropljenju, dobro deluje za zatiranje sadnih škodljivcev in bolezni. Treba pa je dodati 400 g svinčenega ali 500 g apnenega arzenala. V zimskih poznih mesecih maramo biti pri škropljenju precej previdni, da ne osmodimo brsti, ki so ie primemo razvite. V tem primeru je Rumesan boljše sredstvo, ki ga lahko uporabljamo tik pred vzbrstenjem drevja, vendar s slabšo koncentracijo.
Ravnanje s sadnimi škropilnicami. — Da bodo ostale drevesne škropilnice čim dalj uporabne, moramo z njimi skrbno in pravilno ravnati. Škropilnice, ki jih dalj časa nismo rabili, preizkusimo pred škropljenjem z vodo, da se prepričamo, da li dobro delujejo in ne puščajo. Prešščimo zlasti zgoščevalko, če so ventili v redu in vzmeti, ali ni obrabljen bat iz usnja ali kavčuka. Obrabljene dele je treba nadomestiti z novimi, ki jih imajo KZ
v svojih poslovalnicah na zalogi. Ce ima škropilnica za škropivo leseno posodo, se rado zgodi, da se posoda po daljšem počivanju močno razsuši in pušča. Zato moramo obroček pravilno nategniti, ko smo 1 do 2 dni poprej namazali matice in vijake s petrolejem, da se rja, ki se je na njih napravila, raztopi. Morebitne špranje zamašimo s trakovi iz cunj ali pa jih zamažemo s kitom. — Nadnje pregledamo, če ne puščajo cevi in spojnša, če so raz-pršilniki v redu in če ne manjkajo kapice ali racpršilne igle. Zamašene razpršiinike previdno očistimo, da jih pri tem delu ne poškodujemo. Ako je raz-pršilndk opremljen z mrežo za precenjevanje škropiva, potem mrežo skrbno očistimo, če je zamašena. Pred uporabo namažemo vse gibljive dele, vzvod, bat in ventile pri škropilnicah. Škropilnice, cevi in vse pritikline je treba vsak dan po
končanem delu temeljito oprati s hladno, ali še bolje s toplo vodo. Pranje škropilnic je potrebno pri vseh škropivih, zlasti še pri oljnatih škropivih. Po pranju naj se voda izcedi iz škropilk, cevi in razpreilni-kov, nato pa jih shranimo v suhem in zračnem prostoru. Cevi iz kavčuka shranjujemo v zmerno vlažnem prostoru, kajti na suhem bi se kmalu pokvarile. Ce bi škropilnice in cevi shranjevali neočiščene, nam bi jih jedka škropiva kmalu uničila.
Pravilna vzgoja in oskrba sadnega drevja je prvi pogoj za uspešno škropljenje sadnega drevja. Splošno čiščenje drevja kake«- tudi pomlajevanje nam zagotovi in poceni uspeh škropljenja.
Prav tako dosežemo z odstranitvijo bolnega ter po škodljivcih in boleznih okuženega drevja ter napadenih vej velik uspeh, ki jih moramo previdno
spraviti in sežgati. Če je sadno drevje za škropljenje pravilno pripravljeno, porabimo dosti manj škropiva ter imamo pri škropljenju drevja večji uspeh, ker zadenemo pri očiščenem sadnem drevju s škropivi vsakega sadnega škodljivca, ki ždi preko zime na sadnem drevju. Skrbeti moramo za to, da bo škropljenje res temeljito opravljeno. Zanesljivi, vestni SkropUci so prvi pogoj za uspešno škropljenje. Zaradi tega je to nalogo zaupati le naj-zanesljivejšim ljudem. Ekipe, ki niso opremljene s škropilnimi oblekami in klobukom, naj za zaščito obraza vzamejo vazelin ali kakšno drugo maščobo, s katero si namažejo obraz, da jedka tekočina ne razje kože.
Preden začnemo s škropljenjem sadnega drevja, velja geslo: temeljito pripravimo sadno drevje za škropljenje, deblo in debele veje obstrgamo, suhe in pregoste veje pa odstranimo in sežgimo.	1-	U.
ZADNJE DNI PO SVETU
Takšni kot v Radečah naj bi bili občni zbori RZ povsod
P or odda o občnih zborih kmetijskih zadrug so največkrat podobna drugo drugemu kot jajce jajcu. Zanimiva so le toliko, kolikor je v njih posebnega, svojstvenega, novega, kar zasluži splošno posnemanje.
In samo iz tega razloga želimo, da seznanimo našo javnost s potekom letošnjega občnega zbora KZ v Radečah, ki je bil v nedeljo, 28. februarja. Tistim, ki jim nak kraji in razmere niso poznane, povemo, da je Kmetijska zadruga v Radečah med najmočnejšimi v trboveljskem okraju, saj obsega vse ozemlje velike, skoro prevelike radeške občine in je v njej včlanjeno nad 270 kmečkih gospodarstev, izmed katerih sta se občnega zbora udeležili skoro dve tretjini, tako da je bila dvorana hotela »Jadran« v Radečah premajhna za vse zastopnike teh kmečkih gospodarstev.
Vsi vemo, da je navadno na občnih zborih najbolj mučno čakanje, da »e nabere zadosti udeležencev za sklepčnost.
Tudi nekateri člani KZ Radeče imajo do sedeža svoje zadruge po dve uri hoda in jim ni zameriti, če pridejo nekoliko bolj pozno. Da bi se pa vsi tisti, ki so prišli prej, v zborovalni dvorani ne dolgočasili, je upravni odbor zadruge organiziral zanje predvajanje kmetijskih strokovnih filmov, o pridelovanju semenskega krompirja in o zatiranju koloradskega hrošča; predaval in filme predvajal je kmetijski strokovnjak OZZ Trbovlje, tov. Tone Bantan. Tako je bil dosežen dvojen uspeh: tisti, ki so prišli na občni zbor pravočasno, niso izgubljali svojega časa s praznim čakanjem, in občni zbor KZ se je lahko pričel ob napovedani uri, ker so se vsi člani podvizali, da ne bi zamudili filmov.
Pa tudi po končanem občnem zboru je zadružno vodstvo po-
KOTIČEK ZA NASE ŽENE
Domači zdravnik
stih grozdkov rdečkaste barve. Narodna medicina Jih zelo čisla. Nabiramo jih med cvetenjem. Caj se pije kot krepilo za želodec, ker odstranjuje zaostale, nezdrave kisline, odvaja želodčne vetrove in izboljšuje želodčne sokove. Pomaga pri delovanju ledvic, jeter, prebavi in zoper zgago. — Za kuhanje čaja vzamemo 20 gr na 1 liter vode ter pijemo vsak dan po eno čaio po malem, z večkratnimi presledki tekom dneva.
TRPOTCEV CAJ. — Trpotec je znana rastlina, ki raste ob poteh in livadah. Zbirajo ga v času cvetenja, dokler se cvetje ne osemeni. — Caj je dobro sredstvo ta čiščenje pljuč od siuzi. V narodni medicini ga zelo cenijo kot dobro sredstvo proti hemoroidom. Ozdravlja tudi drisko, pomaga pri oslabljenem mehurju. Trpotčev sok Iztisnjen Iz stebel In listov, lahko piješ s kakšnim čajem. Služi kot dobro odvajalno sredstvo.	1
ČEBULA. — Gojimo jo po vrtovih in jo uporabljamo v kuhinji. V narodni medicini se kuha z mlekom, kar je dobro zdravilo proti glistam. Surovo čebulo dajemo tudj na nazebla mesta.
ČESEN. — Uporabljamo ga v kuhinji kot začimbo. Narodna medicina ga uporablja kuhanega na mleku proti glistam (klistir), tudi pri poapnenju žil. Proti drobnim glistam (Oxy ures) se uporablja klistir 6 do 12 gr česna, skuhanega v četrt litra vode.
(Nadaljevanje)
CAJ IZ KOPRIV. — lz posušenih listov kopriv kuhajo v narodni medicini čaj zoper zasiu-zenost v prsih, pljučih in želodcu. Cisti čreva in ga priporočajo proti zlatenici. Caj iz korenin pomaga pjoti vodenici in čisti kri. Malo okisan je dobro sredstvo za rast in nego las, odstranjuje pa tudi prhljaj.
CAJ IZ LAPUHA. — Lapuh ali »konjsko kopito« uspeva povsod.
V	narodni medicini uporabljajo tistega, ki raste v planinah. Spodnja stran lista je srebrne barve. Je priporočljivo sredstvo protj kašlju.
UPOV CAJ. — Lipov čaj je dobro sredstvo za potenje. V primerih prehlada izpijemo 1 do 2 čaši vročega lipovega čaja in se v ležemo. Potem se pokrijemo, da bi se spotili. Caj naj bo močan in naj ima približno takšno barvo kot pravi čaj. — Lipov čaj pijemo tudi proti kašlju. Cisti pljuča, sapnik m ledvice od sluzi.
CAJ IZ ŠIPKOVIH JAGOD.—
V	narodni medicini je znan šip-
kov čaj, ki služi za čiščenje ledvic, mehurja (odprav/ kamenčke) i — 1 žlica posušenih jagod na j čašo vode. — Voda iz kuhanega cvetja se uporablja pri intimni toaleti (za umivanje zoper beli lok).	i
CAJ IZ TAVZENTROZ (cen-taurium). — Cvetejo v juliju in avgustu v obliki malih kobul/ka-
skrfoelo, da so tudi oddaljeni prišli — pravzaprav se hitro pripeljali — domov.
Sam občni zbor zadruge pa je potekal naravnost vzorno — teko kot naj bi pač potekali vsi občni zbori naših kmetijskih zadrug: demokratično in živahno, pa vendar složno in brez nepotrebnih praznih prerekanj, čeprav se je razprave o poročilih m o uporabi čistega dobička, ki ga je zadruga dosegla lani nad 2 milijona dinarjev pri 50_mili-jonskem prometu, udeležilo zelo veliko zadružnikov.
Iz poročila upravnega odbora KZ je vredno omeniti, da je zadruga kupila iz lanskega čistega dobička nov tovorni avto za dovoz blaga v svoje tri trgovske poslovalnice, nadalje motorno škropilnico za sadno drevje ter 4 baterijske škropilnice za škropljenje sadovnjakov in krotnpi-rišč; da je po znižani ceni razprodala svojim članom 6 vagonov gnojil; da je nakupila za skoraj 1 milijon dinarjev novih kmetijskih strojev, predvsem elektromotorjev za novoelektri-ficirane vasi; da je lani organizirala v velikem obsega ekipno škropljenje sadnega drevja in krompirišč; da vedrin je lastno drevesnico; da je živinorejski odsek kupoval za zadružnike plemensko živino, plemenske svinje in perutnino, organizirala borbo proti goveji tuberkulozi, določila plemenilne kroge, uvedla mlečno kontrolo rodovniških krav, ki je ugotovila razveseljivo povprečno letno molznost 2380 1 mleka na vsako rodovniško kravo; da je poskušala organizirati odkup mleka in začela akcijo za prevzem občinske klavnice; da je nadalje uvedla v najvišje ležečih hribovskih okoliših pridelovanje semenskega krompirja za potrebe članov ▼ dolinskih vaseh itd. Tudi na področju kmetijskega strokovnega pouka zadruga ni zanemarjala svoje naloge: organizirala je številna strokovna predavanla po raznih vaseh in v samih Radečah — in to ne samo za gospodarje, temveč tudi celodneven tečaj za kmečke gospodinje, ki se ga je udeležilo nad 200 gospodinj In kmečkih deklet. Ob občinskem prazniku mestne občine Radeče pa Je zadruga priredila prevozno kmetijsko razstavo. Zelo razveseljivo je bilo tudi poročilo o delovanju hranilnega odseka, ki ima že toliko vlog, da lahko daje članom tudi že posojila.
Zelo pohvalen je tudi sklep občnega zbora glede dektve letošnjega dobička, ki je v celoti določen za nadaljnji dvig kmetijstva v zadružnem okolišu. Tako bo 30 odst. tega dobička
Gospodinje in vrtičkarji — ne pozabite!
Ne pozabite ae udeležiti predavanja o gojenju krompirja, o njegovih boleznih bi škodljivcih, o njih zatiranju ter o lastnostih posameznih krompirjevih aort.
Predavanje bo združeno a predvajanjem (Umov o pridelovanju aemenakega krompirja In o zatiranju koloradakega hrošča. Bo torej poučno in zanimivo za vae. ki pridelujejo krompir.
Predavanje bo v četrtek, 11. marca, ob treh poftoldnc v mati dvorani Doma »Svobode II« v Zgornjih Trbovljah.
Pridite in obvestite tudi druge!
uporabljeno za nove investicije (atioje, stavbe), 40 odst. dobička bodo dobili strokovni odseki: živinorejski, poljedelski jn sadjarski, 15 odst bo uporabljeno za znižanje cen, nakupnih cen semenskega blaga, gnojil in drugih kmetijskih potrebščin za člane zadruge, 15 odst dobička pa bo upravni odbor zadruge po prostem preudarku lahko uporabil za razne tečaje in predavanja, za pomoč pri elektrifikaciji gorskih vasi in podobno. Ze kar na občnem zboru je bilo sklenjeno, naj se tretjina sredstev, določenih za znižanje nakupnih cen blaga za potrebe članstva, to je 5 odst letošnjega dobička, uporabi za znižanje nakupne cene semenskega krompirja, kar zasluži posebno pohvalo in posnemanje pri vseh drugih zadrugah.
Prav tako je pohvalna zavednost članstva, kj je soglasno sklenilo podvojiti višino poroštva na 20-kratno višino deleža, da bi zadruga lahko dobila večje kredite za svoje poslovanje.
Vzorno je tudi razmerje med kmetijsko zadrugo in Ljudskim odborom mestne občine Radeče, katere predsednik tov. Ferči Miler je na zadružnem zboru sodeloval s številnimi pojasnili in nasveti, ter poudaril, da bo občina z vsemi močmi podpirala tudi vnaprej razvoj kmetijskega zadružništva in kmetijstva sploh
__ v prvi vrsti pa skušala čim-
prej elektrificirati slednjo vas, kolikor to doslej še ni doseženo, čeprav je elektrificirano tudi že nekaj najvišje ležečih vasi, kajti resnica je, da je prav elektrifikacija prvi pogoj za razvoj našega kmetijstva, pa tudi za kulturni dvig in lepše življenje kmečkega prebivalstva. Prav tako Je občina pripravljena prepu-eliti občinsko klavnico kmetijski zadrugi, da bo mogoče del njenega dobička porabiti za pospeševanje živinoreie.
Med posnemanja vrednimi sklepi občnega zbora naj omenimo še nekatere: zadruga bo vpeljala za svoje člane posredovalnico za prodajo in nakup plemenske in delovne živine, rabljenih strojev in orodja ter sploh vsega, kar imajo posamezni člani i naprodaj, drugi pa morda želijo to kupiti. V zadružni pisarni bo lahko dal vsak član vpisati, kar naprodaj in po kakšnj ceni oziroma kaj želi kupiti. Ce se bo ta namera zares splošno uvedla, bo v veliko korist vsemu članstvu.
Nadalje Je občni zbor sklenil, da bo zadruga v bodoče še bolj kot doslej skrbela za strokovno izobrazbo svojega članstva. V ta namen bo prirejala strokovne sestanke s predavanji po vaseh, organizirala bo strokovne ekskurzije in strokovne tečaje. Tako naj bi bil ie ta mesec praktični tečaj za zatiranje voluharja, ki povzroča veliko škodo v sadjarstvu. Cimprej naj se spet priredi tečaj za kmečke gospodinje, ki so strokovnega pouka tako zelo potrebne in tudi željne, kot so to pokazali dosedanji tečaji. Celo na nakup lastne kino-aparature za predvajanje strokovnih filmov po vaseh že mislijo radešk: zadružniki! Razen tega j bo zadruga v bodoče vzdrževala j strokovnega uslužbenca za iz- j ključno kmetijsko-pospeševalno delo, kar bo gotovo rodilo še več uspeha pri prizadevanju zadruge za dvig kmetijstva na področju radeške občine, kot ga je bilo doseženega že doslej.
S tem prepričanjem in željo, s katero je predsednik mestne občine zaključil svoj pozdrav zboru zadružn'kov. končamo poročilo tudi m:.	T. B.
Izgleda, da je v Egiptu Nagih samo še figura. Ostal je sicer še predsednik republike, toda le z reprezentančno vlogo, ni pa več član revolucionarnega sveta. Egiptovski revolucionarni svet je sklenil, da bo storil nujne ukrepe za ustanovitev ustavodajne skupščine, ki bo štela 250 članov, imela pa bo dve nalogi. Sprejeti bo morala novo ustavo, ki jo pripravlja vladna komisija pod vodstvom Ali Maherja, do norih parlamentarnih volitev pa bo prevzela tudi dolžnosti parlamenta, Da bi bile parlamentarne volitve svobodne, bo revolucionarni svet pred volit vami odpravil obsedno stanje in tiskovno cenzuro. Minister za nacionalno orientacijo Šalah Salem pa je istočasno poudaril, da želi Egipt okrepiti prijateljstvo z Veliko Britanijo in doseči sporazum glede Sueza.
*
V ZDA se zdi, da je republikanska stranka menjala gospodarja. Ze med volilno kampanjo za ameriškega predsednika 60 demokrati opozorili na možnost, da bi utegnil postati Eisenhotver v primeru zmage repubL stranke ujetnik lastne stranke. Po enem letu, odkar se je Eisenhower naselil v Beli hiši, ni bil nihče več preveč presenečen, da je Eisenhower tako medlo reagiral na vse umazanije nazadnjaškega in mračnjaškega senatorja Mc Car-thyja. Morda še nihče v novejši ameriški zgodovini nd toliko popuščal pred ekstremisti v svoji stranki, kot prav sedanji ameriški predsednik. V sporu z Mc Carthyjem predsednik Eisenhower ni opravičil svojih političnih ambicij.
Ameriška vlada se je odločila posvetiti več pozornosti Južni Ameriki, kar je potrdil Dulles v Caracasu. Gotovo je, da bo tako »povečanje pozornosti« precej stalo, južnoameriške države p>a ne kažejo preveč razumevanja za to pozornost, zlasti ob Dullesovi izjavi glede »komunistične nevarnosti«, in da bi bilo treba borbo proti tej nevarnosti vskladiti pod vodstvom ZDA, Dulles je v Caracasu podal sporočilo, da bo ameriška »Banka za uvoz in izvoz« podprla ekonomi*! razvoj
južnoameriških držav, Eisen-hower p« je banki že dal navodila v tem slislu.
•
V	dunajskih političnih krogih so ob Molotovi izjavi izražali, da ni napadel avstrijske vlade, temveč je trdil, da so z odklanjanjem sovjetskih predlogov o Avstriji zahodne sile v Berlinu preprečile avstrij ritim predstavnikom, da bi jih na ustrezen način proučili. Ta taktika sovjetskega ministra je v skladu z ie poprej opmženimi poteku®, da bi med avstrijsko vlado in zahodne sile »zabili zagozdo« in Dunaj politično ločili od Zahoda. Pričakovati je, da bo Moskva to taktiko še nadaljevala.
★
V	rimskih krogih predvidevajo, da bo italijanska skupščina v četrtek glasovala o zaupnici Scelbovi vladi. Vlada je namreč predlagala predsednika skupščine Gronchdju, naj bi razpravo o zaupnici pospešili. Granchi je ta predlog sprejel. V zvezi s tem so stranke vladne koalicije zmanjšale število prev-loženih govornikov. Ker ne predvidevajo nobenih presenečenj, lahko vlada zanesljivo računa na 15 glasov večine.
★
Sirijski zunanji minister Faid El Atasd je izjavil, da bo nova vlada prej ko mogoče razpisala nove volitve, da bi okrepila položaj dežele tako na mednarodnem kot notranjem p>odročju. Izjavil je dalje, da bo Sirija spoštovsda mednarodne zakone in izpolnila svoje obveznosti do tujine. Na koncu Pa je dejal, da je sirijska zunanja px>litika osnovana na dejstvu, da je članica Arabske lige hi Združenih narodov.
¥
Protijugoslovanska organizacija »Lega nazionale« je priredila verski obred ob obletnici smrti D’Annunzia, predhodnika fašistov, ki je pred več kot 30 leti s 6VOjo skvadro »zavojeval« Reko. Tržaški iredentistični manifestaciji je prisostvovalo večje število predstavnikov številnih i talij anterih mri lita ri-rtičnih organizacij. D'Annunzia so proglasili za »junaka — utemeljitelja italijanske Reke«. V Trstu je bila podobna komedija tudi s savojskim vojvodom D'Aosto.
Gasilci steklarne i Hrastnika pred novimi nalogami
Občni zbor Prostovoljnega industrijskega gasilskega društva v hrastniški steklarni je bal dobro pripravljen, saj se ga je od 53 članov te čete udeležilo 41.
Iz poročil na tem občnem zboru smo pKrvzeli: 1. da se je število članov te čete v zadnjih treh letih povišalo od 39 mož, po večini z mladimi ljudmi, na 53 gasilcev; 2. da eo člani društva imeli v zadnjih treh letih 43 gasilskih vaj, pri katerih so se pod vodstvom starih izkušenih ' gasilcev usposabljali novi člani za svoje lepe naloge; 3. da je podjetje poskrbelo svoji gasilski četi večje število delovnih in porednih uniform, plezalnih posov, nove gasilfice cevi itd-.; 4. da je društvo res uspešno delalo z razumno podporo UO podjetja in njegovega direktorja Klanjška, ki Je sam član gasilske čete ter mu društvo kakor tudi UO izreka zahvalo za vso pomoč.
Gasilci te tovarne so si na svojem občnem zboru zadali nalogo, da bodo zainteresirali mladino za gasilsko delo in že letos formirali in usposobili mladinsko tekmovalno desetino, da bo društvo nadalje organiziralo v svoji sredi tudi dramsko skupino, id bo še letos sporazumno s »Svobodo II« naštudirala eno gledališko igro in da bo v svoji četi ustanovilo tudi žensko gn-silsko desetino. Stekla miški gasilci si bodo spričo okoliščine, da še nimajo ustreznih društvenih prostorov, prizadevali, da ob pomoči UO tovarne čimprej sprovedejo zamisel izgradnje svojega lastnega gasilskega doma, v katerem bo tudi tovarniška garaža. — Društvo bo letos praznovalo 25-letnioo svojega dela ter hoče to slovesnost izvesti čim lepše. Ker v okoliških vaseh še nimajo organizirane varnostne službe pred požarom, hočejo gasilci steklarne usposobiti gasilsko desetino za vasi Savna peč, Krnice in Kovk — materialno bo pa to deretino podprl LOMO Hrastnik.
Novoizvoljeni up>ravni odbor društva je pod predsedstvom tov. Antona Veleja ir začel vneto delati; tako je na prvi seji sklenil, da bodo imeli gasilci redne vaje vsakih 14 dni,
enkrat mesečno bo seja odbora, vsake tri mesece pa množični sestanek članstva. Za gradnjo lastnega gasilskega doma je že izvoljen režijski odbor, ki bo skupno z UO steklarne skrbel za čtoprejfinjo uresničenje tega načrta.	F. R.
Da je gasilsko delo Človekoljubno...
Prejšnjo nedeljo je pokazal občni zbor Prostovoljnega gasilskega društva Trbovlje-mesto, da je gasilsko delo človekoljubno. V lepo okrašeni zborovalnicl so se zbrali člani in podpornikj društva, nadalje zastopniki ljudske oblasti, množičnih organizacij, bratskih društev in Okrajne gasilske zveze.
Pred.ednik društva lov. Bregar le odprl zborovanje ter pozdravil vse navzoče, občni zbor pa je vodil delovni predsednik tov. Nande Kočnik. Po sprejetju dnevnega reda so poročali o delu v društvu: poveljnik, tajnik, blagajnik, orodjar, nadzorni odbor, vaditelji mladcev, pionirjev In ženskega oddelka. Ker so prišle po določeni dobi treh let spet j na vrsto volitve, so jih člani opravili po določilih prarMl lajno z listki. Z mafhnknl iprememba-1 ml je bil Izvoljen stari odbor, iz i česar bi sklepali, da so dosedanji funkcionarji v društvu dobro delali in da vlada v njegovih vrstah soglasje in prisrčno tovarištvo.
V diskusiji so bile izrečene razne misli in želje, tako o potrebi graditve novega Gasilskega ! doma, pridobivanja novih članov, zlasti še mladine ter intel gence, ki bi pripomogla k dvigu kulturn?aa nivoja v društvu in | v gasili Ivu sploh. Podpredsednik OGZ tov. Franc Klun je v svo-• /em govoru poudaril velik pomen gasilstva, zlasti pa njegov razvoj v današnji družbi. K besedi so se oglašali še drugi govorniki, med njimi zastopnik okraja tov. Goršek, zastopnik občine tov. Giullattl in ostali. — Ob koncu zborovanja to prevzeli iz rok po-veljn'kn gasilske čete tov. Hla-| stana lično izdelane prlznanlce štirje Izprašanl gasilci, dva tovariša pa za n/uno dolgoletno ga tluko delo.
Delavni gasilski četi mesla Trbovlje žel mn v njenem požrtvovalnem delu mnogo uspehov.
Štev. 10
•Zasavski vestnik.
Stran 3
Z združenimi mični ledo desežeue naloge
Z letne skupščine KSS v Zagoriu
Pred nedtivnim srno brali ▼ praksa — naše gospodarstvo Da je Mia ta organizacija po- Mnogi sindikalni funkcionarji Sindikalne organizacije so to- ve knjige. Torej KSS le ni vrgel »Zasavskem vestniku« porodilo	interes za podpiranje Študentov	trebita, je že dokazano. Ved ali	so kar težko čakali na letno	krat le sprovtdle zadano si pa-	denarja vstran, pač pa so naši
o ustanovitvi Revirskega aka-	— bodočih strokovnjakov. Ne-	manj je že poznan primer to-	skupščino KSS v Zagorju. V	rolo, da bodo v pripravah na	sindikati pokazali, da se zave-
demskega društva in poročilo,	dvomno je ena izmed naših	variš* L. J. in njegov izjalov-	zadnjem času so nastala ne-	občne zbore vključile v svoje	dajo svojega poslanstva in svo-
ki obsega nekaj številk, ki so	največjih skrbi skupnosti bri-	ljen poskus organizacije »bru-	kakšna nasprotja — trenja med	vrste vse, ki so v delovnem raz-	jih nalog, da pomagajo, kjer je
bile predložene zboru profeva-	ga za zadostno število akadem-	covskega večera«. In vse, kar	rudniškim sindikalnim od bo-	merju — le teh 150 žal ni ra-	pomoč potrebna. Tov. Jože Piki
jalcev. Z dnji članek v števil-	sko izšolanih strokovnih ka- j	je bilo okrog tega, ni za štu-	rom in Krajevnim sindikalnim	zumelo naporov, ki so jih sin-	je kot zastopnik OSS Trbovlje
kah ne drži; okrajni ljudski drov.	■ dent* današnje stvarnosti. Ker svetom. Ko so se delegati vseh dikalni odbori vložili v izvedbo v zvezi s to podporo, ki je na~
odbor v Trbovljah ne štipendi- Ce bo fond otroških doklad sem že omenil »bruoovanje«, se 14 sindikalnih podružnic zbrali, zadanega si načela.	pravila precej prahu, poudaril,
ra 63 študentov, kakor je v	prešel v fond za štipendije, bo	moram dotakniti mišljenja, ki	da pregledajo delo KSS v pre-	| Značilna pa je trditev, da	da sindikalne podružnice potre-
članku rečeno, marveč samo pet	tak način podpiranja študentov	vlada o študentih v Trbovljah,	teklem letu, se je marsikdo	KSS v Zagorju ni napravil vse-	bujejo finančna sredstva prven-
študentk,	gotovo bolj stimuliral študij. Ne	Marsikoga prizadene posplože-	spomnil na nekatere slabosti v	ga, kar bi	bil moral storiti,	stveno za	organizacijo raznih
smemo pa seveda misliti, da je	nje, »češ saj vas ni drugega kot	sindikalnem življenju v Zagor-	Diskutanti	so pa nasprotno	tečajev in	predavanj, dejal pa
morda način štipendiranja in .zabušavanje' in tisto vaše Mn- in.	j poudarjali, da ta očitek ne drži j«, da KSS ni ravnal nepravil-
še kaj drugega edina krivda za	covanje« (ki pa je samo enkrat	Iz poročil Je razvidno, da je v	stoodstotno.	Resnica na tem	no. če je	pomagal omenjenim
Zveza	študentov je	organiza-	slab študijski uspeh nekaterih	na leto). Priznam, da imamo	Zagorju včlanjeno preko 2700	°^itku Je v	toliko, da so v KSS	društvom,
cija, ki	poskuša reševati	pro-	visokošolcev. Mislim prav tako,	pojave malomeščanstva in tudi	delovnih ljudi v svoje strokov-	delali le maloštevilni od vseh	Govoreč	o perečih vprašanjih
Hane študentskega življenja,	da ni nikogar med nami, ki bi	popivanja. Najbolje pač bo, če	ne organizacije in da jih je le	^voljenih odbornikov, vsi dru-	socialnega zavarovanja je tov.
®anes so študenti — zlasti v	nasprotoval mnenju: če te skup-	se pozanimate in se Informirate	še okrog 150, ki še danes ne	so pa stali prekrižanih rok	Tomažič opozoril zlasti na to,
Sloveniji — večkrat postavljeni	nost podpira, potem lahko od	o prizadetem fantu, kakšen štu-	razumejo velike naloge, ki so	ob stranl- Dri> trditev, da KSS	da predvideni izdatki te nsta-
Pred takšna dejstva, ki v resni- tebe tudi nekaj zahteva!	! dent je — ali je sploh študent jo naši sindikati odigrali že v ni nudil ^dostne pomoči manj- nove v letošnjem letu izkazu-
V čem so problemi?
oi niso zanje sprejemljiva. Se Revirsko akademsko društvo v pravem smislu besede.
dosedanjem razvoju naših na- sindikalnim ^ podružnicam, jej« že sedaj ekoro 38 milijonov
več:	niso vredna	današnjega	naj bi bila tista organizacija, ki	Da pa bo napredek Revirske-	porov za Izboljšanje življenj-	03 drugi	strani je pa spet res,	dinarjev	primanjkljaja. Na tem
študenta. Gotovo	ste več ali	bi skrbela za študente naših	ga akademskega društva res	skih pogojev slehernega	držav-	da vabljeni delegati teh podrnž-	ped rečni	naj prvenstveno deia-
nwmj že seznanjeni s težavami,	revirjev. Ti naj bi v svojem	viden, ni to samo vprašanje	Uana mlade Jugoslavije.	HUevi-	nic 11180	Prihajali niti na naj-	jo sindikalne organizacije s »vojn se porajajo v	študentskem	društvu iskali pomoč in društvo, nekaterih posameznikov.	lo teh, ki stojijo še ob	strani,
življenju. Da je študentsko naj išče pomoč za posameznike.'	B. S. res ni veliko. Le peščica Jih Je!
vprašanje postalo v zadnjem
oasu družbeni problem, je resnica. Socialno-ekonomski položaj precejšnjega števila študentov Je kritičen in nujno terja rešitev. Izčrpno poročilo na III. letnj skupščini Zveze študentov je opozorilo na dejstva, ki za'
Romanisti v Radečah in delo na vasi
bolj važne seje!	jimi člani in jih zainteresirajo
Posebno živahna polemika je za večjo kontrolo nad ljudmi, ki nastala v zvezi s pomočjo, ki jo dajatve te ustanove žal še ved-je nudil KSS nekaterim kultur- no izkoriščajo, nim in ostalim organizacijam, j Tudi tov. Lukač, predsednik 2e na občnem zboru rudarjev mestne občine, je dal novemu na Izlakah so nekateri delegati vodstvu KSS v Zagorju nekaj obsodili KSS, ko je nakazal no- napotkov za nadaljnje delo. Pokaj finančnih sredstev nekate- udaril je med drugim, da se rim društvom. Tov. Pavle To- sindikalne organizacije v vse
_____________ __ _ Na nedavni redni letni konte- padih na javnih sestankih. Ko je da bi našla pot v telovadnico. _ __ __	»
vi rajo normalen razvoj na naši renči ZK Radeče so se radeški sekretar govoril o delu vaških Tudi odbor telovadnega društva mažič je obrazložil to pomoč: premajhni meri zanimajo za univerzi, visokih šolah in aka- komunisti temeljito pogovorili o	organizacij, je poudaril, da delo	ni znal pritegniti mladine v svo_	KSS je daroval Mestnemu od-	našo	mladino in njena pereča
demijah Zakaj prav pri nas nadaljnjem delu. Tega sestanka	na vasi ni lahko in da je osnov-	je vrste, poleg tega pa tudi sama	boru ZB 20.009 din, društvom	vprašanja
tim ifsišsftš^isiši mm mmm
imeti največje število absolven- Iz Poročila sekretarja MK ZK so bili na območju mestne obči- dar je ta prazna. Tov. Bartl iz mo, za kaj so bili ti zneski tov, ki so dejansko za gospo- Radeč,e ‘°v. Fercita Mi.erja smo	ne Radeče doseženi še kar dobri	Zidanega mosta je govoril o ne-	uporabljeni. — Mestni odbor
darstvo velika izguba? Koliko Povzeli, da so komunisti v Rade-	I uspeh:, tako med drugim pri vo-	delavnosti nekaterih komunistov,	ZB ima v načrtu postavitev
Je takih visokcšoicev, ki bi čah naPravlh lansko leto korak	litvah kot pri odločni besedi gle-	ki se izmikajo delu, tako da pa.	centralnega spomenika padlim
lahko že davno koristili v pro-	?e iškega vprašanja Tu so de vse bremena posameznike, borcem v Zagorju, rudarska
dukciji! Vse to pravi, da živ- ,	H«"«rflJniJ ort fi ™ ko“u“,tl' kot V8I,°slali' Poka’ *a ">im Je P01™1 tesfdo	godba si je s tem denarjem
Ijenje naših študentov ni rožna-	Vs	Ini sn hnl ^ 'k^ Se "anJe lahko računa- Binder. Govoril je o dohodkih, preskrbela mtino potrebne, dež-
to, kakor to misli marsikakšni ^linčen v let osnovnih orna v JU dotseim™ usPehonl Pa 50 kl 8i Jih ustvarjajo gostilne, s ne pla56e, »Svoboda u je knT>i. neinformirani državljan.	j rfi ZR rtln „	!a9£ konlunlsttl vendar napravl11 razne člmez deiajo podlago za nove la prepotrebne zavese za gleda-
. nizacij ZK. Delo na terenu pa je »propuste«, tako na primer, da se vzgojno-poboljševalne domove, ijgfcj _ tonli^fe. »Svoboda*
Mnogo je bilo razprav prav	“ i »propusre« talo na primer, oa se vzgojno-poooijsevalne domove, Hški oder - topliška »Svoboda* zdravem
zaradi ekonomskega vprašanja, P°kazal°' da ?? nekatere osnov- posamezniki .zmikajo delu v So- bolnišnice m norišnice. Omenil j- M nakupila za ta denar no-kako so^štu^itf^pres^rbLiend ne °r3amzaciie vse prevelike; cialistični zvezi in v drugih dru- je, da TVD »Partizan« tudi zato J ^ nakupil* za ta denar no K ^ ’ tako je mestna organizacija v štvih, prav tako pa bi morale nima dotoka mladine, ker hišnik Radečah štela 80 članov, kar je osvnovne organizacije v indu- zaklepa vrata dvorane, ki je vsekakor preveliko število. Po- striji in mestu nuditi več pomoči najlepša, in mladina nima dosto
ums lilii ^
Hi so v redu socialno zavarovani itd. Ankete so pokazale, da je še veliko število takih
Čani ZB naj ne pozabijo na naše kmete, na naše vasil
Pred dnevi so se zbrali tudi | Iz organizacijskega poročila , . .	—ani Zveze borcev v Zagorju, povzemamo, da šteje mestni od-
^udentov se večinoma nanašajo Radečah, eno v Zidanem mostu, Sama diskusija, ki je b la ti- —	°ris’	?*. Prc&ledaJ^ svoje delo v pre- bor ZB Zagorje skupno s pod-
gei razviti svoje dejavnosti v zaželeni meri, ker so v njem delali Ie posamezniki — Ko so delegati na kraju sprejeli sklepe za nadaljnje delo In izvolili novo vodstvo KSS, so bili vsi enodušno mnenja, da bo treba v bodeče bolj delati in vzgajati člane sindikalnih organizacij v socialističnem duhu.
M.
nih organizacij, in sicer dve v tizanu«.
vito Ji,*”' “J?-,*- -«• i= dej“'■* 1»™« tli« 5£^£5Tm^.'r»ir^	oISmS;
veln‘ dvB industrijski v Papirni- v.rtlj	Nato tov'	S^otr.bno'G™ S?	»'el“	°b ton K«,
dentske domove in menze. I n \n InHnstHii nr»rih.pnpna ma-	cftnaF	a* sL. tv *	,	,J	^ vse aosle. Številni elani so mo- vilu članstva je torej ta org»-
PravUnika*	Hriala^ te^ojnovno orgamzac.jo vse premalo delajo z vaškimi’od- kb mladU^da j^znamo pT n« ***	P”*0* ® nlzacija najmočnejša. V ZB je
^r^pf zJSTaT^ :oduT&ePč0abh0ljŠeVa,nenl ^	^
ŽT^Čin p.&3f2jKK ! govo°riie	ffio^ S nviSengr ^det ^nek^USe^li” £S£K US SSTJSZ
in da bodo v bodoče nujno po- opozoril na negativne pojave de_ dina v Radečah nima pravega živ_ i trebne spremembe v tem po- Ja v Radečah ter podčrtal, da bi Ijenja oz roma da se ne izživlja
_	_	svoje ZB so se Ie odzvali. Pred stim tovarišem, ki so že odslu-
, ]ZZ)vl]a ^ov' Ernesti .z Zidanega mosta pričetkom skupščine je moški žili svoj kadrovski rok. — Ne-
gledn. Kakor so na vidiku te- morala osnovna organizacija v pravilno" Ne vzga”ja"se'v napred- ?*„®	n3 °krepi_ *H>r topliške »Svobode« zapel aktiven je bil pododbor n» Lo-
meljite spremembe v vsem Zidanem mostu nekoliko več raz- i nem duhu Premalo smo storili	*m? nekaj partizanskih pesmi, nato kah; član, ki je bil izvoljen ▼
Šolstvu, pričakujemo revizijo mišljati jn delati na odprav ma- 1 za mladino Ni prav, da se fant-	i,Ew	P» se udeležil konference. | mestni odbor ZB, ni prisostvo-
tudi v podpiranju študentov, lomeščanskih nasprotij, ki ima- je v starorti od 14 do 16 let že nr.v]i.i nmhtpmiv,	I Politično poročilo je podal val nRi eni seji. Boljši je bfl
Na reformi	šolstva —	mislim	jo svoje	usedline v osebnih	od-	potikajo po gostilnah,	ob biljar-	^ ter omenil pomoč ki io ie nu”	*°v- Pežar> ki je izčrpno prika-	pododbor v Kotredežu.
~- da	je zainteresirana	praksa,	nosih	ter	pridejo posebno do	iz-	du in žive v vzdušju	alkohola,	jjjjg racjegka Papirnica Deial ie~	241 naloge in prizadevanja te	I Organizacija ZB je preteklo
Prav	tako	bi morala imeti	raza	v nekulturnih očitkih in	iz-	Vse premalo navajamo mladino.	da ^ na jagnjenjcj dobra mladi'	OPsanlzacije. Dalj časa se je	leto izvedla tri partizanske pa~
na. toda miadnski funkcionarji	pomudn pri nsPehih	veU”	tru'je- obiskala nekatere znane
iz Radeč tega ne vedo ker te	*ie revolucije, nato pa prežel na	partizanske kraje ter sodelova-
mladine nikoli ne obiščejo. K di-	rast JJ35« mlade, ted* izkušene	la pri odkritju spomenika pad-
skusiji se je priglasilo še več ,3“dske armade. Slikovito je Ihn borcem na Trojanah. Naj-ic.jj —------------------------.-i *0_ orisal mogočen odpor vsega na-
V ZADNJIH DNEH V REVIRJ H ,M1.p,leto,™™
O tej zanimivi tekmi poročamo ga slovenskega fotoamaterja Pu- variš Martin Gosak, ki je obrav- 8°Ka lludstva Protl na drugem mestu.	i harja. To je ed iutven dom loto- naval predvsem potrebo Ideolo- 8tlč"‘^nu , aP001® italijanskih
(Nadaljevanje s 1. strani)
veda še dalje — v dolini sami Pa je bilo v nedeljo popoldne — izvzamemo okrajno partijsko
drugem
V ponedeljek zvečer pa je bila
fetao konferenco, ki se ^začeH °^^naihrzhav dvorani TVf že dopoldne in o kateri pišemo	I Zagorju slavnost-
”d-
harja. To je amaterjev v Sloveniji in menda tudi v Jugoslaviji. Po odhodu izredno agilnega predsednika tega društva tov. Mirka Grešaka v Ljubljano je nastalo v društvu
Plesu v dvorani TVD »Partizana«.
★
marca. Na akademij: so sodelovali recitatorji, ženski in moški zbor topliške »Svobode«, godba
škega dela med članstvom ZK Politikov, ki so ponovno hoteli ter prikazal tik pravega komuni- zasužnjiti del naše zemlje. — sta.	I Zveza borcev v Zagorju — tako
Po izvolitvi novega Mestnega le nadaljeval referent	bila
komiteja ZK Radeče in delegatov aktivna, toda imela je tudi svo-nekako »medvladje« in je velika za okrajno partijsko konferenco *e slabosti in pomanjkljivosti, dejavnost nekoč zelo znanega so navzoči sprejeli sklepe za bo- Pozabili smo na naše vasi, po-hrastniškega fotoamaterskega doče delo. Treba bo delo poži- zabili smo na Janete, ki so na-društva nazadovala. Tako ni bilo
večjo skrb pa je posvečala otrokom padlih borcev. Organizaci-italijanskih i ji je uspelo zagotoviti štipendijo osmim študentom, sinovom padlih borcev — prav tako so na predlo« ZB odšli lansko leto v zdravilišča, okrevanja najbolj potrebni borci.
ZB v Zagorju je organizirala prvi občinski praznik, ki je lepo uspel, prav tako je aktivno po-
#	______ .-r----- ----------. 3------ -------------„„„ vit:, treba bo več sodelovahja Sim borcem v časih naše velike magola pri predvojaški vzgoji
Dela pri crradnii noveoa De	in še drugi. V počastitev 8. mar- v jesenj napovedane foto razsta- s sindikaln.mi organizacijami, revolucije v moogočem pomaga- npodincev. Organizacija im* v
vskega doma v Trbovljah ki ca 80 za9orske žeDe organizirale ve .td Za novega predsednika posvetiti bomo morali več pozor- H. Naši kmetje sl tudi danes npčrtu postavitev centralnega
bo mogočna stavba in	Jonos	gosP°dln|ski tečaj, kj	,e dobro	je bil	izvoljen tov. Branko Lo
vseh zasavskih revirjev,	Z v ,	obskan	renčič	kar nam obeta zopetni
^dnjih dneh ponovno oživela. v no. .	!S™1^i na ...	1 dvl9 ‘ega fotok.uba, ki je slovel
"ZLZL, *****
^Ijevati ko bo nastopilo toDlei	Hrastniku. Gasilci bodo letos za_	so na	preddan Dneva žena — 8.
Sovrlme.	P	P ‘	čeli z rednimi vajami	Nadalje	marca	položile pred spomenik
eo si zadal; mladi, novi člani- padlih borcev krasen venec v ZAGORJE	rokodelci nalogo, da bodo obno_ spomin na žene in matere, ki so
v petek zvečer je v okrilju vili Ga8ilski dom- Del° bo seve- darovale svoje življenje za na-bjudske univerze v Zaoorju pre da brezplačno, plačati bo treba šo lepšo prihodnost. Prav tako dava) tov Ivan Šinkovec, odqo- le materiaI- Zat0 bodo gasilci so hrastniške socialistične žene vorni uredn k »Ljudske pravice Priredili 16. maja srečolov. Z na- imele v ponedeljek zvečer slo-Borbe« iz Ljubljane o vtisih ž branim denarjem bodo kril- stro. vesne proslave Dneva žena v berlinske konference ter o med ike Za °bn°V0 doma. Novim Zgornjem in Spodnjem Hrastni-aarodnTh vprašanjih Jugo slavce. mladlm c,anom ‘ega društva že- ka Obisk predavanja pa je bil slab. , llmo mno9° uspehov!
*®i se je predavanja udeležilo le I	....	,	„„ ,
Zagorjanov Navzočj so biti z ^	zPo n e‘ sv0-
^vajanji tov. Šinkovca (k: j« jega živ jenja in v soboto praz-‘rboveljski rojak) zelo zadovolj. n°7al «■ r°l8tal dan upokojeni hi.	'	: rudar Stefan Prhne v ožjem kro-
nosti mladini in njeni vzgoji ter želijo čim boli tesnih stikov z spomenika padlim borcem v 7a-nuditi čim več pomočj Sociali- delavskimi kraji, želijo si ko- gorju ter Je v ta namen že der stični zvezi — glavna naloga lekt'vnih obiskov, zlasti kmetje bila nekaj sredstev pri rudniku vseh pa naj bo pomoč naši vasi. iz izrazito partizanskih krajev, in mestni občini.
V nedeljo je priredila Predvo-jaška vzgoja, dramska družina, na Dolu »Veseli večer«.
★
Hra&tniškf nogometaš' Bratstva
*	| 9« ovojih sorodnikov na Brni d ^ odprl j letošnjo sezono z no-
V nedeljo je imela občni zbor pri Hrastniku. Jubilantu želimo, gometno tekmo z Ljubljano iz
J	_	Hm Ki A»i«1 Xo rlnlnA 1 ni ialrn V rn	< .	*	«	.	*
Hdi os.novna organizacija Šocia_ “stične zveze Kotredež v Gasilskem domu. Na občnem zboru ®° bile članom razdeljene nadalj-“e nove članske izkaznice,
da bj ostej še dolgo let tako krepak in zdrav, kakor je sedaj.
*
V Loki pri Zidanem mostu so
_________________ pokopali v soboto 80-letnega
V soboto, dne 6. marca 1954, upokojenega hrastniškega rudar- 200 gledalcev. Brastvo je nasto-J® imelo v kopafškj dvorani I j“ Jakoba Hrašovca. Zadnja leta pnlo v pomlajeni postavi. Sodnik na Izlakah nad Zagorjem občni j svojega življenja je lepo živel v ( Sumi Iz Hrastnika je ustrezal. *bor Društvo inženirjev in tehni- Domu onemoglih v Loki. Zaradi k°v iz Zagorja. O delu in uspe- čredne telesne velikosti so ga
Ljubljane, ki se je končala z močnim nasprotnikom 4:3 (2:1) za Ljubljančane Med domačini so dalj golf, Kavšek, Ocepek in Kovač Obisk je bil dober, okrog
TVD »Partizan« v Hrastniku se pripravlja na svoj letni občni zbor, ki bo v petek, 12. marca, ob petih jjopoldne v Telovadnem domu. Zbor bo povezan s telo-
-----	.v,	.......«.««,«.„• je uh u«..« vodno akademijo. Vabljeni vsi
r°!etarca iz Zagorja pomeriti v zbor Foto-kluba v Hrastniku v član', starši mladincev in pionir- Prva ladja podmornica z atomsko energijo, ki so jo splovili pred kr atklm v reko Temzo pr: ,roto-i a nogometaši z Joteuta. i )—tnem domu, ki nosi ime prve- jev m tudi drugi Hrastničani!	i ner, Connecticut. Za zgraditev to rabili 19 mesecev, stroški pa znašajo 50,000.000 dolarjev.
nlh tega društva ter o njegovih b®daljnjlh načrtih bomo še poročali.
★
V nedeljo so se nogometaš!
hrasfniški rudarji poznati pod imenom »dolgi Jaka«. Naj mu bo lahka silovenska zemlja!
★
V soboto zvečer Je bil občni
Sirom po našem Zasavfu
Iz Litije in okolice
Komunisti v Litiji so zborovali
Prejšnjo nedeljo so se zbrali dijo premajhno pomoč, dasi bi člani ZK v Litiji na svojo letno lahko delali v njenih sekcijah.
Novice iz hrastniške doline
konferenco Prisostvoval ji je tudi član OK ZK Ljubljana-okolica tov. Miha Berčič. Poročilo o delu litijskih komunistov je podal sekretar MK ZK Litija tov. Franc Mehle.
Ocena dejavnosti članov ZK v Litiji v preteklem letu ni bila povsem zadovoljiva. Iz pO' ročila sekretarja in iz diskusije je povzeti, da
saj imajo za to vse sposobnosti in pogoje.
Priznati pa moramo, da je bilo nekaj članov ZK v Litiji
Z razširitvijo hrastniške ceste ; je bila v lanskem letu precejš-sedaj v predpomladi nadalju-1 nja. Najbolj delavna sta bila jejo. Nasproti čevljarne Peklar pevski zbor in godba na pihala, ima ta cesta nevaren in ozek ki je praznovala preteklo leto ovinek. Da bi ga odstranili, so 100-letnico svojega obstoja in se lotili dela na tem mestu že si je ob tem jubileju zgradila __	v jeseni. Vso zimo so delavci zelo lep Godbeni dom. — Manj
njega na nogah. Pokojničin sin odkopavali hrib in drobili ka- aktiven se je pokazal zvočni Stane je vodja limnigrafske menit material v drobilniku v kino, zato je bil odbor primo-
SMRT UGLEDNE LITUANKE
V Podkraju pri Litiji je umrla za kapjo 75-letna tov. Potokarjeva, Bila je do zad-
le aktivnih. To je pokazala postaje, sin France pa pekovski gramoz, zemljo so pa odvažali ran zamenjati vodstvo kine-
med drugim volilna kampanja ( mojster. — Ugledni družini ob
in tudi same volitve v zvezno in republiško skupščino, kjer je bila litijska volilna enota v same okraju najboljša. DPD »Svoje v boda« se je lansko leto znatno
izgubi matere iskreno sožalje!
SPOMINI NA CAS KO SO ORALI Z LESENIMI DREVESI
vozniki	v jamo poleg lekarne	matografa.	Zaradi	nekih nejas-
in ravnali ta svet, kjer	name- j	nosti stari	odbor	še ni dobil
ravajo	nekoč graditi	velike J	razrešnice.	Vodstvo novega od-
mestne	delavnice Za	razne	bora so zaupali	tov. Stanku
obrti. — Tako so cesto na tem Dolancu.
ovinku že precej razširili, kar poročali, so je hvale vredno. — Med zimo se je pa nakopičilo veliko gramoza, ki ga sedaj razvaža tovorni avtomobil na hrastniške in dolsko cesto tja do Breznega. Ta gramoz sicer ne bo najboljši za posipanje cest, a za zamašitev velikih kotanj na naših cestah
bo že služil. Pozneje bo pa tre-
Litiji 20“/o članov ZK, ki niso razmahnilo v delu in ustano-1 Kakor smo vključeni v nobeno množično vilo nove sekcije, ki zaznamu-' ustanovili v Litiji Muzejsko organizacijo ali društvo, ali pa jejo uspehe Tudi k lepi udeležbi društvo. Zs to kulturno usta-so v njih neaktivni. Velik del Litijanov na proslavi obletnice novo se zanimajo tudi naši teh članov je bil prenaglo spre- Primorskih brigad so člani ZK kmetje. Tov. Anton Simončič, jet v ZK ter ob tej priliki niso dosti pripomogli, prav tako pri posestnikov sin, po domače v zadostni meri polagali pažnjo protestnih zborovanjih glede Pleskovec z Brega pri Litiji, ki na njihov svetovni nazor, zlasti tržaškega vprašanja, pri orga- je obiskoval pred leti litijsko pa na njihov odnos do religije, j nizaciji proslave občinskega gimnazijo, se je oglasil da Prav zaradi tega je konferenca 1 praznika Litije itd.	j imajo doma izredno star plug,
nekatere teh članov izključila Iz poročil naj tej konferenci! leseno drevo. Zdaj ga seveda; gramoza, iz ZK, drugi so pa bili izločeni bi lahko povzeli, da so člani ZK več ne uporabljajo, »drevo« pa ' že prej. Pri obravnavi tega Litije sicer delali in bili priza- je Se iz časa, ko se je stari vprašanja so posamezniki za- devni, vendar pa niso odigrali Pleskovičev rod naselil lz Šent-vzeli kompromisno stališče, za- tiste politične vloge, ki je bila jurja na Breg in so orali z njim ! s’užila za stano/anje rudniškim radi česar je posegel v disku- potrebna. To je najbolj opaziti j po hribovitem svetu; drevo je uslužbencem, so med zimo v sijo tudi tov Berčič, ki je jasno j v SZDL in v mladinski organi- namreč dvojnik, tako imenovan , notranjosti prav okusno olep-in nedvoumno obrazložil navzo- ; zaciji. Tu so posamezni člani »toplar«.	j gaii. Vse orostore so poslikali
čim, kakšen je odnos in stališče ' močno popustili Glede članov | Ta plug bo gotovo eden izmed in prenleskall. Parketna tla so
Ob prevzemu kina v Zgornjem Hrastniku po novi upravi, smo izrazil: v našem listu upanje, da se bodo nerednosti v kinu kmalu odpravile. In res. Kdor je bil že pod novim vodstvom v kinu Zgornjega Hrastnika, je opazil ves drug red.
stari odbor. Zal je morala zapustiti mesto dolgoletna tajnica požrtvovalna tovarišica Franja Juričeva, ki je sedaj uslužbens v Celju. — Prva seja odbora je bila dobro obiskana. Sklenili so, da zaključijo tečaj za prvo pomoč sredi meseca marca in da bo društven zabavni večer v soboto, 20 marca. — Nadalje so na tej seji predlagali naj-sirpmaSnejše za obdaritev z oblačili.
*
Tudi na Bebsvcu so priredili gledališko igro
ba misMti na preskrbo boljšega
Mestno občinsko hišo v Hrast, niku, ki 1e v bivši Jugoslaviji
Tako so vrste sedežev lepo
urejene sedeži oštevilčeni dvorane greje parna kurjava, kino-aparatura je popravljena In ton izboljšan, reditelji vljudni itd. Tako se počutijo seda* tudi obiskovale* tega kinematografa prav prijetno in so zelo zadovoljni
Rdeči križ. — Iz poro Ml funk-
pravega komunista do religije ZK v predilnici pa lahko reče- ! zanimivih predmetov litijskega zav" rovana s preprogami Okna ! cio^ariev mestnega odbora RK
i n	lr1o»*o	/»1»	I t	1—»»II mm • a	a	—3 ..	mm ___ —m------ --- 1! _ 1 i_ m Martin Ljve tt	Vv!	1 a	Z 4-« •	i	v	1	•	■	_______Z	__ T T_M A_•	_	1.2 Im hm1aaaI	r\_
muzeja. Prav bi bilo, da bi tudi
TOMBOL A ZA LITI JSKI ZDRAVSTVENI DOM
Odbor »Rdečega križa« v Litiji, ki ga vodi tov. Mehletova,
in k’era sploh. Dotaknil se je mo, da so v samem podjetju nadalje zgrešenih teorij tov. uspešno dejali, niso pa obrav- ' drugi priglasili stare zanimivo-Djilasa in sklepa III. plenuma j navali in reševali tudi obče s ti in bi jih tako rešili pozabe CK ZKJ o tem vprašanju. j probleme kraja v gospodarskem, , ter oteli pred uničenjem.
Analiza dela je pokazala med političnem in kulturnem po-drugim. da ideološka raven čla- j gledu.
nov ZK v Litiji ni na zadovo- j Pred novim komitejem ZK, ki I.iivi višini Vzrok temu je, da ga sestavljajo Franc Mehle, dobršen del članstva ne zašle- Franc Kos, Minka Štrlekar, duje političnega tiska in tudi Franc Suler Darinka Jakše, ne političnega in gospodarskega Slavko Poglajen, Viktor Poto- je sklenil, da bo priredil v ko-razvok ter problemov ki se kar in Avgust Jeriha ml., stoje rist dograditve in opreme pojavljajo v našem družbenem velike naloge. Vazna naloga „,	■ 3	.	,	„
življenju Mnogi člani ZK v komiteja je. da izloči iz vrst Zdravstvenega doma dne 6. ju-Litiji se ne udeležujejo poiitič- ZK vse tiste, ki jo rušijo in s nija veliko tombolo. Izvoljen je nih in gospodarskih predavanj, svojo nizko moralo in neaktiv- bil poseben odbor za izvedbo ki se vrše v okviru LP vsakih , nostjo ter neiskrenostjo kvarijo ! tombole, ki mu predseduje tov. 14 dni V vrstah članov je na- : ugled celotne ZKJ, da nudi več „	.,	, .	..... , _	.
dalje opaziti tudi neiskrenost pomoči pri vzgoji članstva,	direk.or litijskega tr-
iu osebnosti, zlasti pri kritiki zlasti v Ideološkem pogledu, ; govskega podjetja »Preskrba«, in samokritiki ki je prav red- j hkrati p i mora težiti za razši- j V odboru je še 15 drugih čla-
so okrašena z lepimi zavesami, v Hrastniku, ki je polagal ne-— Posebno čedna ip sedaj sej- ! davno svoj letni obračun je na dvorana, ki služi hkrati za j razvidno, da je imelo to dru-poročno dvorano, v kateri ne 1 ?tvo v lanskem letu 853 č’anov. manjka mične zibelke. Tudi po- Na pobudo hrastniškega RK je
ka, ~L konferenca je obravna- j ritvijo vrst ZK, da vključi v ( noVj k delu pa bodo pritegnili
vala tudi delo osnovne organi- organizacijo vse tiste predane	,
zacije ZK v Jablanici, kjer se ljudi, ki zavestno stopajo po . vso lltijsko okollco' sa] bo novl
člani sploh ne shajajo, članarino pa dolgujejo že za celo leto. To vprašanje naj bi obravnaval novi konrrte ZK.
Kritično je konferenca ocenjevala tudi 51?ne ZK iz prednice. Ta osnovna organizacija nima vselej pravilnega odnosa do kulturnih prired'tev »Svobode« ki ji člani ZK nu-
poti, ki jo hodi naš CK ZKJ.
P.
*
ZHORT VOLIVCEV V LITIJSKI OBČINI
LITTTANT BODO PROSLAVILI 50-LETNICO ROJSTVA PESNIKA KOSOVELA
Sredi marca bodo v vseh večjih krajih naše republike slovesne proslave polstoletnice rojstva pesnika Srečka Kosovela. Pobudo za tako proslavo v Litiji je prevzel predsednik marljivo delujoče litijske »Svo-
Nedavno se je mudil slovenski glasbenik Samo Hubad na Finskem in v drugih severnih deželah Evrope. Na svojem potovanju je srečal gospoda Locna Funtka, ki je operni dirigent v Helsinkih na Finskem. Zanimivo je, da je finski operni dirigent sin nekdanjega litijskega učitelja Antona Funtka. Ta je bil sicer rojen v Ljubljani, ko pa je končal ljubljansko uči-
^_____ V letošnji zimi so zasavski teljišče, je dobil leta 1881 prvo
zanimivo politično in gospodar- jlovci Priredili več pogonov na službo pri nas v Litiji. Iz Litije sko poročilo.	j divje prašiče in je zanimivo, da je bil nato premeščen v Šentvid
Tudi na ostalih zborih voliv- do februarja niso podrli nobe- pri Stični na Dolenjskem Bičev so razpravljali o vseh te- ne&a ščetinarja, medtem ko so stremu možu učitelju Funtku kočih prob’emih Na Spodnjem v prejšnjih letih imeli litijski j so omogočili nadaljnji študij,
Te dni so bili v mestni občini Litija zbori volivcev. Za Litijo. Grbin in Gradec torej i bode« tov. Viktor Vuk. za najbližji mestn' okoliš, se je j vršil zbpr volivcev v sindikalni, dvorani v Stavbah Zbora se je j udeležil tud* ljudski poslanec i tov. Miha Berčič ki je podal
DVA DIVJA PRAŠIČA JE USTRELIL
zdravstveni dom koristen tudi prebivalcem iz hribovskih občin.
SIN NEKDANJEGA LITIJSKEGA UČITELJA — OPERNI DIRIGENT V HELSINKIH
1%'airocrill«!
»Zasavskega vestalk®4
(Naše nagradno žrebanje)
Tudi letos nr.s vprašujejo naši naročniki, kako bo z našim letošnjim žrebanjem za vse tiste naročnike, ki bodo .do 30. aprila t. 1. poravnali naročnino za »Zasavski vestnik« sa celo leto 1054 Te dni nas vprašuje neki naročnik iz Laškega, k.tko bo s tistimi naročniki, ki bodo naročnino za list za celo leto pravočasno'poravnali, a se žrebanja (ki bo prve dni meseca majo t. 1.) zaradi oddaljenosti od Trbovelj ali zarrdi bolezni in še drugih vzrokov ne bodo mogli osebno udeležiti.
Vsi ti in vsi ostali naročniki, ki bodo naročnino za list pravočasno plačali, naj bodo v tem pogleda popolnoma pomirjeni. Ljubo nam bo sicer, če se bodo neSi naročniki žrebanj:’. udeležili osebno v čim večjem številu, venil" v to ni absolutno nujno. Kdor bo pri žrebrn,in. ki bo javno, izžreban za dobitek, ga bo dobil, če i« pri žrebanja navzoč ali pa ne.
Naše žrebanje bo poteklo prav tako kot lansko leto, in
sicer tr.kole:	. ,
Imena vseh naših naročnikov, ki bodo no 38. aonla t. l. porajrnali naročnino za »Zasavski vestnik*, bomo neposredno pred žrebanjem izpisali po kartoteki naročnikov v prisotnosti kontrole na poseben seznam Ko bedo vsa imena izpisana, bomo ta seznam razrezali ali razstrieli na posamezne lističe z imeni in naslovom naših naročnikov. Ti listki se bedo nato zvili (da bo ime nevidno) ter dali L posebno vrečico. Iz te vrečice bo potem deklica z zavezanimi očmi v prisotnosti posebne komisije, sestav* '-ne iz uredništva in uprave lista ter naročnikov našega lista, in v navzočnosti v*eh ki bodo pri*!5 osebno na to javno žrebanj- vlekla lističe. Tisti nr.ročrik čivar listič bo orvi izvlečen iz vrečice, bo dobil 1. n? zrn do. dnmi bo dobil 2. nažrto itd dokler ne bodo vsi dobitki — ki jih bo najmanj
100 - izčrpani. UppAVA ZASAVSKEGA VESTNIKA«
Na pustno nedeljo so se tudi na Dobovcu poskusili na gledališkem odru ter uprizorili komedijo »Davek na samce«, ki je bila zelo dobro obiskana.
Smučarski klub »Kum« na Dobovcu si je na svojem občnem zboru zadal nalogo, da bo v domačem kraju gojil tud; kulturno in družabno življenje. Tako je od jeseni do Novega leta prirejal plesne vaje, hkrati pa je ob pomoči domače učiteljice in ša drugih pripravljal navedeno igro, ki je razumljivo žela uspeh in jo bodo v kratkem spet ponovili.
Igralska družina deluje fedaj še v okviru smučarskega kluba, vendar se bo po izgledih kmalu osamosvojila. Napravila si je že načrt za bodoče delo. Verjetno bo prav ta skupina prva enota, ki bo pripravila pot za ustanovitev kultumo-umetniškega društva na Dobovcu. V tem lepem prizadevanju ji želimo obilo uspehov.
Z zasedanja plenuma Strelske zveze Slovenije
Logu pri Litiji so ugotovili potrebo graditve vodovoda Pomenek je potekal tudi o elektrifikaciji.
DVAJSETLETNICA ZASAVSKE KONFERENCE V ZIDANEM MOSTU
25. februarja je poteklo 20 let od konference tedanjih zasavskih gospod irskih, upravnih in drugih funkcionarjev zaradi zgraditve Zasavske ceste. Ta
lovci več uspehov. Edino srečo saj se je uveljavil uspešno kot hištva je v hiši sedat precej darovalo	. 't™ trne- i
v	tej sezoni	je	imel	popularni1 pesnik in pisatelj ter publicist,	novega. — V pritličju na levo	s ov j	protituberkulozncm
litijski lovec	tov.	Jože	Mrzelj	Na Funtkovo pesniško muzo je	se nahajata tajništvo in bla-	Lm V	Protituberkuloznem ,
*	precej vplival riovenski pesnik	gajna, v prvem nadstropju pa	^ednu in	Tednu RK je ime.o
Josip Cimperman. Pesnik Fun-	so predsedstva ter matični in	društvo lepe uspehe po .aslua
iz Uštja pri Litiji, ki je podrl doslej dva lepa prašička. Tov. Mrzelja je čakala lovska 6reča v znanem revirju Maljaku. — Zanimivo je, da je tov. Mrzelj v tej sezoni opazil na lovskih pohodih deset divjih prašičev in nanje streljal; medtem ko je štiri prašiče zgrešil zaradi pre-oddaljenosti in nepreglednega terena, je 4 divje prašiče teže
konferenca je bila tedaj sklica- ranil. Nekaj časa so jim Siena na pobudo Litijanov Ugo- dili. a jih niso več dobili, dva tovili so nujno potrebo dogra- divja čmuhirja pa je položil s ditve ceste skozi Zasavje, zla- svojimi kroglami na tla. K lest1.	prede,lu_, od p,asleka pemu uspehu tov Mrzelju, ki
PT Litiji pa s*ozi Renke do je gospodar Lovske družine Zagorja, kjer še danes ni no- Polinfk, čestitamo, bene prometne zveze in morajo j ljudje po dolgih ovinkih na cilj. Vsega skupaj bi bilo treba dograditi le sedem bornih kilo-
V 7 USTIH TRIKRAT VF.C RADIJSKIH APARATOV
tek je napisal tudi nekaj libretov, besedil za opere.
Ko se je Funtek za stalno naselil v Ljubljano, je razvil svoj talent in uveljavil vse sposobnosti. Bil je profesor na ljubljanskem učiteljišču, kritik in prevajalec. Kot Izboren poznavalec slovenskega jezika je bil postavljen tudi za urednika slovenskega »Uradnega lista«.
Funtkov sin Leon pa se, kakor smo že omenili, uveljavlja v severni Evropi kot glasbenik.
2lvljenjskl podatki bivšega litijskega učitelja Antona Funtka, ki je Še kot pesnik danes nad vse popularen s svojo mladinsko pesmijo »Lakomni pes«, so: rojen 30. decembra 1862 v
socialni urad ter dvorana. _ agilnih odbornikov in predvsem V hiši, v pritličju na desno, je ' predsednika Viktorja Plauštaj-
nameščena’ hrastniška pošta, ki sl je tudi lepo uredila svoje prostore.
nerja. Za nizozemske poplav-ljence so nabrali 42 526 din. Pri volitvah je bil izvoljen povečini1
V nedeljo, 23. februarja, je v Ljubljani zasedal p’enum Strelske zveze Slovenije. Udeležilo se ga je 30 delegatov iz vseh okrajev republike.
Iz poročila predsednika je bilo razvideti, da se strelstvo v naši republiki zelo zadovoljivo razvija. Samo v ljubljanskem okraju dela 40 strelskih družin, na drugem mestu je Celje, na tretjem pa Maribor.
Poročila delegatov so bi!a' obširna ter je delo na deželi vredno pohvale. 2: lostno. pa je bilo slišati, da je v Trbovljah delo Strelske zveze zamrlo in da iz Trbovelj niso niti orožja vrnili Glavnemu odboru. Omeniti pa je treba delo sedanje strelske družine. Nekatere odbornike pa moramo vendar grajati, zlasti predsednika in blagajnika, ki se od občnega zbora do' danes nista udeležila niti enega sestanka, akoravno sta imela na občnem zboru dosti povedati in sta obljubila, da bosta v odboru prijela za delo. — Ce bo šlo v Trbovljah s strelskim de-'om tako naprej, bomo kmalu prišli tako daleč kot Vrhničani, lejer je župnik, ki v cerkvi nima dosti opravka, kunil zračno puško in s tem pridobil precejšnje število pionirjev na svojo stran.
Trboveljčani pa kaj takega seveda ne bomo dopustili. Se letošnje leto bomo pokaaali, da smo tudi v našem okraju zmožni uranovi ti strelske dmžine M bodo ponos noše republike.
Rudarska godba gostovala v Čemšcniku
Godbeniki na zagorskem rudniku so postali letošnjo sezono
metrov pa bi dobili najkrajšo V februarju letošnjega leta je ,, ...	.	.	.	,	~
Ljubljano Litijo Jn	Httjalce poit« 1'"!’*,”'"“'	““ »• ■*-1 T°
Pri izbirni tekmi mladincev v Ljubljani v nedeljo, 28. p. m., za sestavo reprezentance za povratni dvoboj s Hrvati v tekmi na orodju sta se uvrstila
Hrastničana5 JurkoviMn^enlc^ - aktivni. V-ko prosto ned. in sicer prvi ns četrto, drugi pa »l«J porabijo za kakšno glasbeno na sedmo mesto	I Pnreditev, na raiš. pa odha a o
*	i med naše okol ske kmete. Kljub
»Svoboda I« v Zgornjim slabim Pihalom vztrajajo še na-Hrnstniku je polagala prejšnjo Prel ln žanJe'Q Povsod u*Peh®' soboto obračun svojega dela v Koncert v Čemžoniku je poka-minulem letu. Obisk je bil za- zal, da se za glasbo zanima predvsem nafta mladina. Kmečka
Ali ste že narezani na družinsko revlio Prešernovo družbe OBZORNIK?
Gospodinjski tečaj na Dolah pri Litiji uspešne zaključen
V nedeljo se je na Dolah pri
skozi zasavske revirje do' Zi- 36® radijskih aparatov. V tej danega mosta tn dalje proti številki niso všteti vsi radio Celju in Mariboru ter proti aparati s področja litijske mest-Zagrebu. Na konferenci pred ne občine, temveč le kraji, ki 30 leti so sprejeli potrebne sodijo pod litijsko poštno uora-sklepe za dograditev zasavske vo, vštevši tudi Hotič Na Savi cestne trase. Nato so bili izde- pri Litiji imajo lastno pošto tn lani načrti ki so že tudi pla- zato radijski aparati iz tega Litiji zbralo precej ljudi. Prišit čarni. Izvedba te ceste pa je okolje niao všteti v tej številki, so na razstavo peciva ln ročnih P«dla v vodo zarad' stališče | Zanimivo je. de se je število del, ki so jih ob zaključku eno-predvojnih vojaških oblasti, ki j radijskih aparatov povečalo v mesečnega gospod.njjkega teča_ so bili proti taki cesti ir stra-! zadnjih 7 letih za trikrat. Na ja priredila dekleta. Na ta za-teških razlogov, češ da so reka ' razpolago imamo podatke, ki ključek so povabile na čajanko Sava ln železniška proga pre- Jih ‘
bHau Ni prittak vojaških kr o-	..........
referat »Pregled prosvetnih raz- proslava 8. marca, katere se je mor v šolskem okot+šu Litija«, udeležila članica okrajnega od_ kjer je ugotovila, de je imelo bora Zveze ženskih društev. Vsi takrat pri nas 98 radijskih »o bilj ta dam na Dolah dobro 3* (Mavcev. 23 25 posestnikov ka trgnvMv. 4 mah kmetje h,
1 dršpvno nočRaitJe. Podatki do-kamišoto cL HevHo radtjsklh I sfppftjfimtftppv on
»jv predaprilske Jugoslavije p« eo začeli z gradnjo tako imenovane vojaške ceste, ki drži is: Litije čez Veliko Prosko te duri dolino Sopote prod Radečam. — Na zadnjem občnem zboru Zveze borcev v LitRt m spet načeli vprašanje zaeevrise ceste ln se zedlnfli. naš predstavniki Ljudske oblasti v Li-stopijo v etfk s predstavniki ljudskih množic tn oh'asti
skega Izobraževalnega društva mladina je pieteklo nedeljo napolnila dvorano in z največjo pazljivostjo poslušala godbenike. Izbor glasbenih del so godbeniki res napravili posrečeno; izbrali so poljudna dela, največ naše , narodne pesmi ter partizanske jev, so se učila ročnih del. To ,e kora6niceFki M ieie največ je bilo še bol, umestno saj dekleta, iznttn)e	|
ki so končala šolo in doraščam p Godbeniki so odhajali iz Cern-! med okupacijo, niso vešča niti |an,ka s prepričanjem, da so na-na,osnovnej»ih vbodov kvačka- U|QU km£tuHv nj;govih pros.ih
nja »n pletenja. Da so ime,a de- ur#h pripravili nekaj lepil tre-i kleta dorii volje z« obt»k teča- „ufko; £	, pesmijo ra7Vedri_ I
„! 5£iJ H. Godbeniki izjavljajo, da bodo dek.et pnha,alo nad 2 uri daleč, , u Aoy^T bod0 mogll. se[e vendar so vseeno redno obisko-	k(j bnČQ gU6bilaJ posU,a
E ovija pj-aaaša pol«* rouuvna Karla Caplsa »Mavodom življenje« tudi di-ugc Htercme prispevke v praži ln verzih, dalje poJjud-no pisane prinoevke • področja zn asostl in uenetiosll, v »KazsrledJh« pa Msanajz bralce z zanhnivoskni no svetu Revij* cbjaVJa iriedniišhe,
f!tac-ke la kr JHrno kritiko, m-JuT-^lla ebjavl fenih umetatfShHi slik. po*e* toga pa še vrsto praktičnih rrevelnv ln prispevkov *x dom ln tudi za razvedrilo.
vale tečaj. Tečaj je organ ztralu Jv'	,	*
0Wr«i„.	LLirU,9	laično popolnoma neuporabna,
razpoloženi. Dosti priznanj in pohval je b:lo izrečenih tečajnicam kakor tudi obema tovarišicama, ki sta teča, vodili. Obiskovalo ga je 31 deklet v nas ra zvrne- dveh skupinah, m sicer za kuha.
Okrajna zveza ženskih društev, za finančno podporo pa vsa zahvala Kmetijski zadrugi Dole, ki je prispevala 20.000 din in s tem znatno podprla tečaj.
bodo morali odnehati. Morda se jim bo p* le izpolnila njihova davna želj« in bodo mogoče že v najbližnjt prihodnosti dobili toliko zaželene nove instrumon.
Uapeh tečaja je bil zadovoljiv, »e. Morda se bo te našel kakšen
K vrij* fcrida de^krat na teto. v vnuk* *rn-?1 Številki pa bo priložena u«ietn!?!ia prfiomt večbarvna reprodukcija uradniške slike ali ur ftke. Po’*e teva Je leno opremljen« s žte-vErlral eTv.nd ln tirana na rinem bretslern-m na pirhi ve-Mkeva forwwtfa. VfeUub vteakbn stroškom (nreV« it^3	je
pnro*nl?,a le 793 din (ra. čl*»e Prešernove	4S9 din).
T0V0 pItIlo n ra<'ri:pn so efno-gnčtll	keVMIvl, radno-
ge urivnovn J® dfiUTt 8 svoltzri
nr....„,Tv, 7l^n	^	^
rii d?4(i*7«Ve fc, kmečke h(^e v lie hi redno r>rih*?oia dr**»n«rHt revftn Prvčemov« d—r*Ie »OVoruik«.
Dekleta na Dolph sl takih tača-
Ijtvo narašča. Zanimivo bi bilo nje in ročna dela. Prvotno je bilo jev se želijo. Upamo, da jim bo zvedvtt koliko le Mio redtjskih zamišljeno, da bi se dekleta roogoče ustreči v jeseni
v revirifh in znčoeio z akcijo apenatov v Litiji pred n. sve- učila šivanja na stroj, ker pa ni za g®oditev Zasavske ceate. 1 toorno vojno.	bilo na razpolago šivalnih stro-
M. N.
izhod, ki bo omogočil nakup novih pihal, kajti svoj jubilej b‘ radi praznovali resnično slovesno, hro? dohrth glasbil pa to rrl-veda ni mogoče.	M.
M«,roči*t priRrizfte n" U^isv* rer*4n »Cbcor^lk- TJubl.knsa, Tter* Tnr-ata Tnmžlf* 9, noosč-nteo nr n, nni	rtšsm
pri NB m l»M-T-3W!
Prešernova družba

■mm|
Štev. 10
ZASAVSKI VESTNIK«
Steaa.5
Bodoče delo mladine \? našem okraju
*© ao delegati mladinskih organizacij pred nedavnim zapuščali letno okrajno konierenco ndadtne, so odhajal j z nje s pre-Pdcanjem, da je ta sestanek raz-marsikateri .nujen problem Bdndinske organizacije in dal koristne napotke za bodoče delo.
y»e nanizane misli, mnenja, Prizadevanja diskutantov iz vrst mladine našega okraja kažejo ne*e značilnosti, ki jih hočem ^meniti. Eni kot drugi so poudar-/att, da naši mladinski aktivi ni-80 vedno naleteli v svojem delu fla thto razumevanje, ki so ga uvtzni — poudarjam dolžni! — nuditi vsi naši starejši ljudje 'nvno mladim ljudem v mladin-nki organizaciji. Vprašanja, kot na primer vzgoja mladine, °dnosi po naših vajenskih tnter-razmere po naših šolah pravzaprav niso mlada ali nova 2e nekaj let lahko opazimo, da nismo posvetili potrebne Pnztlivosti naši mladini, ki je Pr^čestokrat prepuščena sama sebi, te pravi, da ostaja sama z vsemi svojimi nagnjenji in hoteni' te,r kopico vprašanj.
Vprašanja, da naši mladi lfu-ajf ne delajo v svojih organizacij tn društvih, ni danes več. cf- Pomislimo, da je v našem okraja aktivno v raznih društvih kot dve tretjini mladine, potom ne drži povsem trditev, da tnludina podlega nekaterim sla-katere so ji nekateri oči-,a‘‘■ Problem pa je še v tem, da yudstva naših raznih organizacij \n društev niso znala mladim tudem, ki so se vključevali v Yjzte naših organizacij in dru-stev. pomagati, niso znala nuditi mladincem tistega, da bi se *si ti'mladi ljudje poleg dela v društvih čutili še kot člani svoje tjuadinske organizacije. Vsa na-3a društva, bodisi kulturna ali Po telovadna In športna, so sicer
Tudi v Izlakah igrajo
Tudi kulturnoprosvetni odsek T dlakah nad Zagorjem ima svo_ Jjledaližko družino, ki je oko-'skemu prebivalstvu priredila Več uspelih iger. Posebno ži-pa je tamkaj letošnje le-■?' ko so nekoliko preuredili j"°rano, ki velja danes, ko je rjji sodobno opremljena, za naj-"njšo v kmečkih predelih naše-
9V?kJa'a'
. Gledališka skupina v Izlakah je naštudirala .gro »Okence«, uprizorili so jo pa prejšnjo nedeljo. Dvorana je bila polna ter so kmetje z zanimanjem sledili tej komediji. »Okence« pravzaprav ni komedija, pač pa satira, ki prikazuje profesorja.čudaka. Igralci $o bili dobri, izbira te igre pa kaže, 'da si gledališka družina v tem kraju resno prizadeva uveljaviti tudi malo težja dela.	M.
★
Računska ura v šoli
Neki učenec je napisal v šol: tablo:
»Deset prstov imam na vsaki
vložila nemalo truda, da bi v svoje vrste pridobila mladino in jih vključila v razne svoje delovne sekcije. Samo lo so storila naša društva in nič več. Vsi ti mladi ljudje so sicer delali v teh sekcijah in doživljali svoje prve , korake v društvenem življenju,
] manjkalo jim je pa bodrilnih, vzpodbudnih besed starejših ljudi, saj je pač tako, da mlad človek ne najde vedno svoje poti in so mu potrebni nasveti sta- ] \ rejših, v življenju in delu izku- j šenih ljudi. V tem je problem, o katerem bodo morala razmišljati i upravni odbori naših društev ter : vodstva naših mladinskih orga-\ nizacij. Zato je bil vsekakor umesten in pravzaprav nujno potreben sklep zadnje mladinske konference, da bodo naši miadi
ljudje, včlanjeni v raznih naših društvih, ostali še v nadalje aktivni članj svoje mladinske organizacije in da bodo ravno s pomočjo svoje mladinske organizacije pomagali odpravljati razne nezdrave pojave v naših društvih. Prva dolžnost vodstev naših mladinskih organizacij pa bo, da usmerja mladino politično, da vzbuja in goji v njej zanimanje za noša vseobča politična, gospodarska, prosvetna in kulturna vprašanja, da jih v vsakem po-aledu vzgoji v razgledane, socialistično misleče državljane.
Nujno potrebno vključevanje naše mladine v vsa vprašanja naše velike komune ni lahka stvar. Vendar smemo z gotovostjo pričakovati uspehe, če bomo vztrajno in nenehno obravnavali
z mladino vse naše probleme. Razvijati in gojiti socialistično miselnost pa seveda ni le naloga naših mladinskih vodstev, marveč naloga nas vseh, zlasti pa naših razgledanih ljudi, ki jih imamo.
Naj ponovim še besede predsednika CK tov. Remikarja, ki jih je naslovil na mladino našega okraja: Naši mladini danes ni treba več prosili kar koli,- sodim, da naša mladina danes lahko že zahteva od nas vseh, da ji damo, kar smo ji dolžni vsi dati oziroma vse tisto, kar je v današnjih pogojih možno.
Naša naloga je tudi v bodoče, da vztrajamo v svojem delu in da nenehno iščemo nove oblike dela, ki bodo koristilg našemu mlademu gibanju.	M.
Kotiček za naše pionirje
Povest o škorcu
n°g h*61 ia dvaiset na in
J/Žitelj je dal dečku najslabši *fca.
Kako je torej bilo? Deček je ®aPačno postavil vejice. Napisa-n “i moral: Deset prstov imam,
rokah
f\ p.
vteki roki pet, in dvajset na
in nogah.
Ko mj je bilo deset let, mi je očka prinesel majhnega škorca. Nq podstrešju sem poiskal staro zaprašeno kletko, jo očistil in zaprl škorca vanjo. Nekaj časa se je radovedno oziral — nekajkrat premeril kletko s svojimi drobnimi nožicami, nato pa se je stisnil v kot. Vsj smo imeli z njim veliko veselje, ga gledali, j nagovarjali in ljubkovali, in čez j nekaj časa se je že pogumno ' sprehajal po kletki sem in tja. Od časa do časa je rahlo zacvilil, kot bi hotel povedati, da si želj svobode. Izpustil bi ga bil, da bi poletel v svobodo, svoj stan, najljubši dom, toda imel sem ga preveč rad. Ko sem prišel iz šole, sem najprej pojedel, nato pa vzel knjige in celo popoldne presedel pri njem.
Nekega dne sem bil menda zelo zamišljen ali raztresen; ko sem nesel škorčku hrano, sem pozabil zapreti njegova vratca. On pa, ne bodi len, je takoj skočil iz kletke ter začel veselo tekati po dvorišču. Ozrl sem se in od strahu zakričal na ves glas Mislil sem že, da bo odletel in ga ne bom več videl. A glej čudo! Ko je zaslišal moj prestrašeni klic, se je obrnil in stekel nazaj v kletko. Ko sem se mu približal, je veselo začivkal in mi iz kletke kazal svojo razposajenost.
Doraščal je in z njim je raslo tudi moje veselje do njega Zdi se mi, da sem ga imel vsak dan rajši. Vendar tudi to veselje ni večno.
Sosedovi so dobilj mlado mačko. Doraščala je in postala kaj kmalu dober lovec na miši in ptiče. Niti pomislil nisem, da bi bila lahko nevarna mojemu škor. cu. Udomačil sg je že tako, da mu kletke nisem več zapiral Odšel je lahko iz nje, kadar se mu je ljubilo, se nekoliko sprehodil in se spet ves vesel vračal vanjo.
Nekega jutra sem se prebudil zelo zgodaj. Mučne sanje so me vrgle iz postelje Odšel sem k oknu: škorček se je kopal v če-bričku, kjer so imele kokoši pitno vodo. Požvižgaval sem mu, da bi ga priklical, toda ni se ozrl. Potem sem se naveličal in se zagledal v gozdove onkraj ' Krke.
| Tedaj pa ... O, groza, če se spomnim!
Zaslišal sem, kako je škorček milo zacvilil, kot bi me prosil pomoči. Ko sem se ves prestrašen zazrl proti čebričku, kjer je prej veselo pljuskal v vodi, ga nisem več videl. Le sredi dvorišča )e stala mačka jn se umivala s tačkami.
! Zakrilil sem z rokami in zajo-j kal: »Joj, joj, joj!* j V žalosti in jezi sem pograbil i najbližji kozarec in ga z vso silo zalučal proti mačku. Dobro sem meril. Sosedova žival je vrešče zbežala z dvorišča.
Ko so domači začuli moj jok, so prihiteli k meni. Vprašali so me, zakaj jočem. Pokazal sem s prstom no dvor šče in ihtel: »Mačka . . škorec ...« Več nisem mogel. Oče in mati sta zmajal z ramenj in odšla, brat pa'se je zasmejal. Nihče nj razumel, kako sem ljubil svojega škorca.
Ko sem nekoč obiskal prijatelja, mi je prišla nasproti lepa belo mačka. Prijateli mg je vprašal *Ali ni lepa? Moja le.*
Teda/ pa em se spomnil na svojega škorca :n kar vzdrhtel sem od bolečine in jeze. Zgrabil sem listo belo mačko, da je močno zavrešča/a. in jo z vso silo zagnal v zid. Prijatelj se je obrnil vstran in zajokal. On je ljubil mačko tako. ko! sem jaz ljubil svojega škorca. Najino prijateljstvo je bilo končano . .
Miran
Nčnradni magični kvadrat za pionirje
Pionir Jano Irt d'.jo k I. razreda gimnazije v Trbovljah, nam *e prinesel spodnji magični kvadrat. Uporno, da ga bodo n riši pionirp prav gotovo pravilno rešii
F		>	
i		—	
i			
Vodoravno in navpično: 1. pogosto rabljena tujka za zanos, polet; tudi ime tovarne za šport-
no orodje v Sloveniji; 2. drevo (množ.); tudi skrajšano moško ime; 3. material, ki ga rabimo v stavbarstvu; 4. žlahtni plin, ki ga uporabljamo tudi za električno razsvetljavo.
Črke: AA, EEE, I, LL, NNNN, OO, PP.
Rešitve nam prinesite ali pa pošljite do sobote, 13 marca opoldne. Izžrebani rešitelj besedne uganke bo dobil od nas v spomin lepo knjigo.
Pionirjem za kratek čas
(Spomini na šolska leta)
Bilo je pred 48. leti na voden-ski šoli v Trbovljah. V .4. razredu deške šole smo imel: inšpekcijo. Prišel je v razred nekdanji poznani šolsk; nadzornik Gustav Vodušek, poznejši dolgoletni trboveljski župan. Med to inšpekcijsko uro smo brali v čitanki neko šaljivo povest. Pa vpraša nadzornik Vodušek učenca V. s Terez'je:
»No fant, povej mi, kdo je šaljivec?«
Učenec V. pa se mu odreže: »Šaljivec je tisti, ki šaice prodaja ...«	-ci.
Rešitev nagradneoa magičnega kvadrata
Izredno marljivi so bili tudi tokrat naš; pionirji, zlasti še
i pionirke. Kar kljuko so si po-j dajali v četrtek in petek, ko so prinaša’i rešitev na naš zadnji magični kvadrat, čigar pravilna rešitev se glasi (vodoravno in "-'.-nično): i Reka, 2. Emil, 3 KIH 4 Alič.
Strogi žreb je to pot odloči! d« dobi kniižno nagrado Vili Slabina. učeroc 3. razreda osnovne šole Trbovlie-Vode ki "ai se oglasi v našem uredni-, štvu.
Nekateri pa so bili celo tako Pridni, da so nrm noslali tudi nobarvano sliko deklice, ki sr drsa in dečka, ki se vese’o sanka. iz naše nrejšnie številke čeprav tn slikica ni bila razpisana za nagrado Ti so; Helena Zupančič. Nada Lavrič, Ivanka j Peatotnik in cicibanka Hildica Narat iz Trbovelj ter Avgust Predovnik iz Hrastnika. Vsem lepa hvala za slikice. Drav tako za pozdrave ki smo jih bili veseli- — Tudi te slikice bomo shranili v našem arhivu
Italijanski film „Tri prepovedane zgodbe"
i Dogodek je resničen in tragi-, čen. Bilo je v Rimu, zgodilo bi i se pa lahko tudi kjerkoli Pod ! težo sto brezposelnih deklet se j je zrušilo stopnišče. Polne upanja so pričakovale, da bodo dobile službo, da bodo začele živeti. V časopisu je bil oglas: »Iščemo strojepisko«. Kolikim je pomeni! pomoč družini, začetek samostojnosti, zdravilo za eno neštetih dram revščine, eno tistih dram, o katerih zapišejo novinarji le nekaj vrstic. To so prepovedane zgodbe, nedostopne tujim očem.
Renato je pri enajstih letih posilil očetov prijatelj in to ji je pustilo za vse življdnje sovraštvo in prezir do moških. V ljubezen in poštenost moških sploh ni več verovala, zato je odbila slehernega fanta, ki se ji je približal. S starši se je i preselila v Rim in študirala na ! univerzi kemijo. Spoznala je simpatičnega inženirja Maria, navezala se je nanj, toda zavist kolegic in predsodki njegovih domačih so jc odtrgali od njega. Sla je k materi, ki je živela z nekim bogatim industrialcem. Ponovila se je spet njena zgodba iz mladosti. Materin ljubček je hotel imeti Renato. Razočarana si je hotela poiskati delo in začeti samostojno živeti. Nesreča na stopnišču neke stare rimske hiše jo je pripeljala v bolnico...
Annamaria je že bila nekoč strojepiska. Želela je biti bogata gospa in se je proti volji svoje matere poročila s prismuknjenim bogatašem, čudakom Tureillom Njen mož ni delal drugega ko norčije in zapravljal, kar je podedoval po očetu in no dedu. Oženil se je, ker ni vedel kaj početi Annamaria se i je naveličala moževih norčavosti. bogastvo ji ni prineslo sreče. Vrniti se je hotela v staro službo kot strerepiska. Pobegnila je od moža in čakala na stomicah z ostalimi dekleti na službo, znesla se je pa med ranjenimi nesrečnicami v bolnišnici ..,
Tretja, hčerka univerzitetnega profesoria Aragona. je bila po nakliu^u ob nesreči na stopnicah. Živela ie razdvoieno dvojno življenje. Kot sposobna asistentka na univerzi se je za-
Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom)
bo predvajal danes v sredo in jutri v četrtek francoski glasben, in zabavni film
»V PARIZ«
Predstave ob 5. in 7. uri. Od petka do ponedeljka bo pa predvajal švedski film
»PLESALA JE ENO SAMO POLETJE«
Razpored predstav bo razviden z lepakov.
Kino »Svoboda« Trbovlje ll ima na sporedu francoski kriminalni film
»PRAVNA IDENTITETA« Razpored predstav bo razviden z lepakov.
KINO ZASAVJE TRBOVLTR
Ameriški film
„Prostor na soncu"
v sredo, 10. marca 1954, ob 5. in 7. uri; v četrtek. 11 marca 1954. ob 5. in 7. uri.
Ita’’'janski film
„Tri prepovedane zgodbe"
v soboto. 13. marca 1954, ob 5 in 7. uri; v nedeljo, 14. marca 1954, ob 3., 5 in 7. uri; v ponedeljek 15. marca, ob 5. in 7. uri. Mladini izpod 18 let vstop ni dovoljen.
ročila s profesorjem Donatijem, ki je imel zasesti očetovo stolico. Toda padla je v roke zlikovcu Wa!terju, ki jo je navadil na morfij in skupaj z njim se je predala opojnim sanjam o življenju in užitkih, ki ji ga je nudilo mamilo. Zadnjo noč pred poroko je oče odkril njeno skrivnost in Gianng je stekla po usodnih stopnicah v smrt...
Francoski kriminalni film „Pravna kleni..jta"
Devetnajstletna Denise Pre-vost je nekega dne pobegnila od doma. Cez nekaj dni so jo našli utopljeno, s podplutbam: po trebuhu jn po stegnih, analiza krvi je pa pokazala precejšnjo množino strupa curare. Čudno, to je bila v nekaj dneh že tretja žrtev. Gospa Samois se je zatekla v bolnišnico, toda nj hotela ničesar izpovedati, prostitutko Marijo so pa našli mrtvo. Odvetnik Berthet, dober znanec Prčvosto-v:h, je odklonil marsikatero donosno pravdo in se je čudno rad zanimal za zadevo okrog umorjenih in zastrupljenih žensk. Komisar Basquier je imel težavno nalogo najti zločinca brez slehernih dokazov. Vse je kazalo, da gre na videz za samomore, toda policija je začela sumiti. Prva sled so bil: trije svetlj barvani lasje. Ti so pripeljali preiskovalne organe od nesrečne Denise do njenega zaročenca Pe-trosina, ki je nekemu človeku s črnim avtomobilom znamke Citroen dobavljal velike množine mamila curare. Policijska preiskava je dognala, da je zločinec prav tisti neznanec v črnem avtomobilu, ima košate obrvi, brke, naočnike — toda nihče ga ne pozna, oziroma nobena njegovih žrtev si ga iz strahu ne upa Izdati, kajti verjetno bo že naslednji dan mrtva. Komisar Basquier je dobival anonimna pisma, da je iskani zločinec odvetnik Berthet. Težko je verjeti, toda policija se je začela zanimati zanj. Policijska agentka Madeieine se je dala nazadnje zmamiti odvetniku Berthetu. Sedla je z njim v črni avto in se odpeljala ▼ njegovo vilo zunaj Pariza. Za njo so drveli seveda policaji in agenti. V avtu se je ponovilo, kar so doživljala nesrečna dekleta. Omamljeno Madeieine je sadist nesel v svojo sobo, da bi jo mučil in izrabil, toda ni bilo več časa. Policija je obkolila hišo in pod masko skrivnostnega neznanega morilca odkrila odvetnika Bertheta. Morilec je iz Strahu pred kaznijo skočil z balkona na tlak :n se tako sam sodil za svoje podle zločine.
B.:
»Seveda im mUd..."
2_*®*°PU je v sobo. Tudi ni pri-nv.L Kič i in me ni opazil v tiho^1 sto^u- Sedela sem čisto ih poskušala celo neslišno Jay je tedaj odprl svojo r^lno rruzo in vzel nekaj iz S tem je odšel spet v prvo Ust ^°^e’ Grozno sem se je ra^*la, kajti vedela sem, da v v Pisalni mizi hranil revol-• Neslišno sem vstala in se Drv171'0 83 hii*11. V koridoru v 0,0 nadstropju leži debela sjOsova preproga. Jay me ni šeb® 1 Niti ni pogledal okrog • Na moje začudenje je od-v kopalnico. Ker je ustvar-videz, da se mu mudi in bjjj, hi nikogar slutil v svoji r~)	*’ hi vrat popolnoma za-
"Plazila sem se bliže in sti*®- skozi špranjo vrat. Do-njsem mogla videti, toda inJP jjhčudenje je raslo. Jay je t" hrbet obrnjen proti vra-mi bile njegove la o ®knte. Vendar sem vide-jj- a je nekaj delal z zobno Ploh °	86 ie spet obrnil
sliŠnL vratom, sem hitro ln ne-Sli*r? “hhknila v svojo sobo.
sem, da je spet odšel v rfotn • Ta trenutek sem izko-la *n stopila v kopalnico.
jo imel Jay tamkaj ta-Vzela sem obe 1 ^^i, i* in si ju ogle-njfc • Pa nisem nič našla na pg_Y trenutku, ko sem spet obe čaši na svoje me-
sto, sem slišala, da je spodaj zaloputnil vrata. Jay je prišel ponovno gori. Posrečilo se mi je drugikrat, da sem zbežala neopaženo v svojo sobo.
Za vrati sem poslušala. Jay • je bil pri svoji vsakovečerni toaleti. Trajala je precej časa. i Nenadoma je stopil iz kopalnice. Mislila sem. da bo odšel v svojo spalnico, vendar je zdr-: vel po stopnicah. Tokrat ne brez šuma. Spotaknil se je, : prevrnil stol in odšel Iz hiše. Mislila sem, da Je hotel psa Pluta še enkrat izpustiti na prosto.«
Mamm je napravila majhno pavzo. Njene roke so se mimo igrale po odeji. »Danes vem,« je nadaljevala, »da ni bilo tako, Hotel je oditi k Anthonyju. Najbrž je nameraval tamkaj prenočiti in počakati, da bi — vse poteklo...« Prikimala je, toda bolj sebi »Preskrbeti si alibi, pravijo temu, kajne?«
Sedel sem sklonjen naprej, strmel vanjo in molčal. Toda stiskal sem roke, da so me boleli členki. Kaj je pripovedovala ta ženska!
»Cez nekaj časa me je poklical Anthony po telefonu Bedela sem še in zbudila vse ostale. Sli so k Anthonyju. Jaz ph sem ostala doma. Jay je bil mrtev; po usodni pomoti ustreljen. Grozna misel. Tekla sem
po hiši Prišla je Fani, a sem jo odslovila
Potem sem spet stala pred Jayevo pisalno mizo. Kaj je vzel iz mize, če ni bil to revolver? Poskušala sem vse ključe, ki sem jih imela na razpolago. Neki ključ je bil končno pravi Predal se je odprl. Te-
pretreslo, ko ste mi povedali, da ste nekaj odkrili?«
Njena ozka roka se je pogumno dotaknila moje. »Vi ste človek, gospod Caillat. Prosim vas, da natanko premislite, kaj boste napravili. Preprečila sem poskus umora. Jay je mrtev: nikomur ne more biti še kaj na
daj pa sem v njem zagledala ’• lem. da ga obdolžimo še tega cevko iz Anthonvjevega labora- , Sreha. Ce pa hočete govoriti, torija! Spoznala sem pomen te : Prav! Zadostili boste s tem za-cevkc in vse mi je postalo j konu, toda notranjemu, mnogo jasno:	Jay je od tekočine, v globljemu zakonu vašega srca
kateri so živeli tetanusovi bacili, kanil nekaj kapljic na zobno ščetko svoje žene. Umrla naj bi na tetanusu. Njega bi medtem ne bilo doma
Nataknila sem si rokavice. Toliko prisebna sem še bila. Nato sem izlila iz cevke tekočino na polena v kaminu in prižgala les. Sla sem v prvo nadstropje v kopalnico, umila obe čaši za ustno vodo v vreli vodi. vzela obe zobni ščetki in ju vrgla v kamin. Steklena cevka se jc v ognju raztopila. Z drezalom s<?m jo zdrobila v majhne koščke. Ce bi bili vi na to pazili, bi prav gotovo našli tudi te ostanke. Nazadnje sem vrgla še svoje rokavice v ogenj. Nato sem spet prosto zadihala. Preprečila sem umor. Neko nerazumljivo naključje je hotelo, da je Jay umrl prav tisto uro, ko naj bi njegov načrt Imel uspeh. Nihče naj ne Izve ničesar o vsem, kar se je zgodilo. Sklenila sem. da bom molčala.«
Pogledala me je z očmi, ki so se v lastnem sijaju topile. »Razumete sedaj, kako me jc
in našega pa ne boste zadostili. Prihranite Edith strašno spoznanje in resnice, prihranite jo njeni družini. Dosti je, če sama to vem in nosim.«
»Mamm.« sem jo nato vprašal in pozabil na korektno vedenje. »zakaj ste sežgali obe ščetki?«
»Mislila sem, da je bolje tako,« je tiho odgovorila. »Obe ščetki sta bili beli — kajne? — in lahko bi ju kdo zamenjal.« Pogledala me je z odkritimi očmi.
Sklonil sem se proti njej; noben tresljaj trepalnic mi ne bo ušel! Strmel sem v njene oči. In v tem trenutku mi je postalo jasno, da te oči niso lagale. Ta žena sploh ni zmožna laži.
Mamm ni niti zdaleč slutila, da je nehote postala morilka, ko je ob svojem prvem vstopu v kopalnico obe ščetki zamenjala ..,
In naenkrat se mi je zameglil njen obraz pred mojimi očmi; bilo je kakor v filmu; raztopil se je, se potopil in se spet prikazal. Pa ni bil več
Mammin obraz. Bil je obraz moje matere. S svojim dobrotljivim, pametnim smehljajem me je gledala in zaslišal sem J njen glas: »No, fant, kaj boš storil?«
S težavo sem požiral sline. »Mamm,« sem ji dejal s hripavim glasom in govoril obema materama — govoril vsem materam na svetu: »Seveda bom molčal!«
Tedaj pa mi je Mamm rekla preprosto in osrečujoče: »Mislila sem si tako.« Mehko, neskončno nežno me je pobožala po roki.
Več nisva govorila.
*
John Dickson je sedel s svojo ženo in Dulcie pri kaminu. V njem je bil naložen svež, duhteč borov les Pa ni nihče mislil na to, da bi napravil ogenj.
Vrata na teraso so bila odprta. Mesec je sijal na nebu in trata pred hišo je izgledala, kakor da je nekdo razlil po njej srebro. Dva nočna metulja sta frfotala okrog stoječe svetilke. Mesečina se jima je zdela svetlejša in opustila sta nesmiselno igro češčenja žarnice. Zletela sta na prosto.
»Ste z Mamm govorili?« me je vprašal Dickson.
Prikimal sem mu.
»Tako bledi ste,« je dejal. »Pa si menda ne delate skrbi zaradi jutrišnje obravnave? Ne vem. kaj naj bi se pravzaprav še pogovorili?« Najprej je vprašujoče pogledal svojo ženo, nato pa Dulcie. »Vsak pove to. kar ve, kajne? Gospod Graves bo prav gotovo napravil vse na
kratko. Mislim, da bo po desetih minutah izrekel razsodbo. Lovska nesreča. Res vam ni treba razmišljati o tem Najboljše bo, če nekaj spijemo. Poklicat bom Fani.«
Fani pa ni prišla. »Oh,« je rekla Ana, ravno sem se spomnila: Fani me je prosila, če gre lahko še enkrat ven. Sploh je ne bo v hiši.« Vstala je. »Grem po nekaj.« Teda John Dickson jo je prijel okrog ramen in odšla sta v kuhinjo.
»Kje tiči Anthony?« sem vprašal Dulcie.
»Sel je na vrt,» mi je odgovorila. »Ali Pa je na terasi. Prej si je prižgal pipo z novo mešanico tobaka. Ta tobak je res grozno smrdel in teta Ana je napravila opazko. Takrat pa je Anthonv odšel iz sobe. Mislim, da je bil nekoliko užaljen, saj je pričakoval, da ee bo njegov tobak zdel čudovito dišeč.«
»Anthonv je zelo občutljiv, poleg tega pa še plašen.«
»Plašen?« je ponovila Dulcie. Ni malo manjkalo, da ni bruhnila v smeh.
»Da, res,« sem rekel. »Ne upa si spet v sobo. Pojdite ponj . in mu recite, da vas njegov tobak prav nič ne moti. Zelo vesel bo tega.«
»In zakaj tako mislite?«
»Ali naj vam nekaj zaupam, Dulcie, nekaj, kar pa mu ne smete povedati?«
»No. pa mi zaupajte,« je zašepetala »Zaupati nekaj je vedno lepo « Njene oči so se smehljale.
(Dalje prihodnjič.)
Stran 6
»ZASAVkKl VESTNTK«
St er. 10
UAQ vn 'rilOOtžT
Z občnega zbora
trboveljskih planincev
Kakor smo že na kratko poročali, je imelo pred kratkim svoj redni letni občni zbor tudi Planinsko društvo v Trbovljah. Z njegovim potekom so bili vsi navzoči zadovoljni.
Delo društva se je razvijalo lansko leto v glavnem po odsekih, in sicer v gospodarskem, propagandnem, alpinističnem, markacijskem ter smučarskem odseku. Premajhno delavnost b: morda lahko očitali smučarskemu in alpinističnemu odseku, ki pa sta svoje posebne teži ve na občnem zboru pojasnila.
Članov ima društvo 667. Od teh sta dve tretjini delavcev in mladine, ostali so pa uslužbenci in gospodinje Članstvo se je lansko leto pomnožilo za 31*/o. — Gospodarski odsek društva je preteklo sezono v svoji planinski koči na Mrzlici na novo opremil jedilnico, prav tako pa je v sobah za prenočišče in ostalih prostorih nadomestil in spopolnil že obrabljen in manjkajoč inventar. Društvo je nadalje pogozdilo (čeprav brez uspeha) goličavo okrog koče — glavno skrb pa je odsek posvečal dobri ;n ceneni postrežbi gostov in obiskovalcev koče.
V okviru propagandnega od-
ninski filmi, društvo pa se je s svojimi člani udeležilo ju-
zaslužnim odbornikom nom.
V prednjem poročilu seveda ni zajeto vse delo društva v pretekli sezoni, lahko pa o
m čia-j Proletarec — Jesenice 7:2 (6:2)
Prijateljska tekma v Zagorju. Teren slab, sodnik Vanelli
da je opravičilo j Trbovelj dober. Strelci za Pro-
njem rečemo.
svoi obstoj. — Naloge društva i letarca: Ogrinc 5 golov, Slavko v letošnjem letu ne bodo nič' Praznik 2 gola. Za Jesenice: |
bilejne proslave slovenskega manjše kot dosedanje. Društvo Valentar 1 in Rozman 1 gol. planinstva v Vratih
Markacijski odsek je slabe markacije na nekaterih planinskih poteh popravil ter jih opremil s potrebnimi smernimi tablicami.
Društvo je organiziralo tudi dva družabna večera, prvega v počastitev jubileja planincev, drugega pa v korist gradnje koče na Prehodavcih pod Triglavom Ob tem jubileju se je društvo oddolžilo s spominskimi slikami vsem svojirr starim,
se bo predvsem trudilo, da za- j Za prvo tekmo v letošnji se- j jame v svoje vrste vse še ne- zoni je vladalo veliko zanima-organizirane planince, posebno nje, saj se je na igrišču zbralo pa se bo posvetilo vključevanju preko 400 gledalcev. Proletarec mladine v planinstvo, prireja- : je v nedeljo nastopil s pomla-nju predavanj in izletov ter go- j jenim moštvom in nekajkrat jitvi dobrih sosedskih odnosov j pokazal, da znajo tudi Zagorja-z vsemi društvi in organizacijami.
Občni zbor je izvolil 17-član-ski upravni odbor pod vodstvom tov. Alojza Dularja. — Društvu in odboru želimo dosti uspehov!	T. L.
Tudi šahisti „Svobode“ so aktivni
Pred kratkim sem se mimogrede oglasil v prostorih šahovskega kluba »Svobode« v rudniški restavraciji v Trbovljah. V lično urejeni šahovski sobi sta sedela dva zamišljena šahista nad svojo desko. Eden izmed obeh je bil predsednik šahovskega kluba »Svobode«, tov. Ivan Lavrič. Po ,
veniji, tretje tov. Mirko Anžel, četrto tov. M lan Gričar, peto Janez Hribar, šesto Jože Koleto, sedmo Jože Gracar, osmo Jože Abram itd. Pri tem turnirju, ki bj bil gotovo že končan, se je s preselitvijo v nove šahovske prostore v rudniški restavraciji
ni dobro igrati nogomet. Jese- j '	,
niče eo hotele takoj izsiliti gol j » in se jim je to tudi posrečilo, ko je v 2. minuti Valentar streljal prost strel s približno 25-metrske daljave in pogodil mrežo. Prašnikar je imel v 5. minuti priložnost izenačiti vendar je preveč omahoval To priložnost je nadomestil Ogrinc v 16. minuti in potresel nasprotnikovo mrežo. Tri minute kasneje pa je zaradi nesoglasja v domači obrambi povedel Rozman moštvo Jesenic v vodstvo 2:1 — V 21. minuti je Praznik zastreljal 11-metrovko., Izenačenje je viselo v zraku Po krasnem driblingu je Ogrinc slednjič v 31. minuti izenačil
Trbovljah ima registriranih 45 članov. Ob registraciji je dobil tov. Alojz Mrežar kot osem ti-seka je bilo'objavljeno v čas-; soii registriran; šahist v Slove-nikih nekaj člankov in poročil, j niJi knjižno darilo Šahovske zve-Društvo je izvedlo devet sku- 2e Slovenije. Ravno sedaj za-pinskih izletov v bližnje in ključujejo v klubu turnir, pri ka-daljne planinske kraje, poseb- terem sodeluje 35 članov. Vodja
no pa se je med članstvom propagirala razširitev »Planinskega vestnika«. Število naročnikov na to ’epo reviio se je povečalo za 72*/»	— V okviru jubileja
60-letnice slovenskega in 25-letnice trboveljskega planinstva so se v revirju predvajali pla-
zainteresiranost članov nekoliko ______ ________________ ______
končani partiji sva se spustila vj zmanjšala. Ob zaključku je tov. j igro — štiri minute pozneje pa razgovor in predsednik mi je za- Lavrič omenil, da si je novoizvo- ie Praznik popeljal Zagorjane čel razlagati.	ljeni odbor kluba napravil načrt v vodstvo 3:2. Štiri minute na-
Šahovski klub »Svoboda* v dela za letošnje leto; tako pred- to je isti igralec povišal iz 11-
videva ta načrt v spomladanskih i metrovke rezultat v 4:2. Dve mesecih tekmovanj« z vsemi j minuti kasneje je Ogrinc dose-bližnjimi šahovskimi klubi pod j gel še peti gel in v 43. minuti parolo: Cim več šahovske aktivnosti na teritoriju Trboveljl Ta tekmovanja bodo vsako nedeljo do meseca junija 1954.
Zaželeno je, da se vsi člani
Mlad
pogumen kakor Polaa.
dodal temu še šestega. Pri tem pa ga je namerno poškodoval
turnirja je predsednik kluba tov.
Lavrič. Rezultat tega tekmovanja je, da je zasedel prvo mesto tov.
Ivan Lavrič-z 28,5 točke (1 izgubljeno igro), drugo mesto z 28
točkami (I izgubljeno partijo) J trtkih in sobotah. Vabljeni vsi tov. Jože Pintarič, ki je istočas- j ljubitelji šaha, zlasti pa mladina!
igralec Jesen;c Valentar V drugem polčasu je Proletarec precej popustil Pri igri
turnirja tudi v novih klubskih j Pa 3e_™el povrh ^ tega še izred-prostorih udeležujejo šahiranja, ““ ~	~
da se tako turnir zaključi in objavijo končni rezultati. Klubski prostori so odprti ob torkih, 6e-
no šahovski prvak slepih v Slo- 1
L. S.
Letni obračan kisovških nogometašev
Pred dnevi so tudi kisovšk; nogometaši polagali svoj letni obračun dela. Izčrpno poročilo o delu je podal predsednik kluba tov Ladislav Gostiša, kj je v svojem referatu prikazal najrazličnejše težave društva, uspehe in neuspehe ▼ preteklem letu. Sledila so še druga poročila, med katerim: je bil najbolj zanimiv finančni pregled. Po poročilih se je razvila živahna diskusija
Tovariš predsednik je v svojem referatu stavil nekaj predlogov za izboljšanje finančnega stanja društva. Ker je nogometna sekcija vključena v matično društvo »Svobode« v Kisovcu, ki je nekak koordinacijski odbor za vso dejavnost v kraju, društvo ni moglo podpreti nerenta-
s tem, da imajo v najemu razna gostinska podjetja, ki jim dajejo zanesljive dohodke in s tem tudi njihov obstoj. To želi napraviti tudi kisovška »Svoboda, in to le, če odbor društva ne bo naletel na gluha ušesa
no smolo v streljanju na gol, k čemur je pomagal še slab teren. V šesti minuti je Ogrinc dosege! še 1 gol in s tem postavil končni izid tekme.
Jeseničani sn hoteli na vsak način zmanjšati rezultat. Poizkušali so s surovo jih je sodnik Vanelli pravočasno zaustavljal. Gledalci so ob zaključku tekme zadovoljno zapuščali igrišče
Prihodnjo nedeljo pa ima Pro’etarec v gosteh ligino moštvo Železničarja iz Ljubljane,
Prvi Zasavski smučarski tm\ je bil na iv. Pianini
Kisovšk; nogometaši imajo za seboj lepe tradicije, zato so pri- u
V7'tTaia,U Poc* nal- j člana Slovensko-hrvatske lige. slabšimi pogoji ker hočejo doka- _ Lanskoletno srečanje obeh zati, da so vredni svo;ih revolu- • nasprotnikov v okviru Sportne-cionarnih in naprednih predni- ; Ra tedna se je končalo s tesno k°v	A. zmago domačinov 3:2.
Običaji in navade pri svatbah pred sto teti
Minil je predpust — čas, kjer se mladi ljudje, zlasti še na kme. tih, že od nekdaj posebno radi žetvijo. Piav tako bo zanimivo za marsikoga, kako so se ljudje ženili pred sto leti in kakšni obi-
Svatovski godci so imeli poleg ščine. Večkrat je prišlo prj vo-»muziciranja« še nalogo svate glarenju do boja med fanti iz
j čaji so bili tedaj v navadi ob ta_ bilne nogometne sekcije, ker je k h Prlllkah
samo v kritičnem stanju. Zato je bilo nekaj članov mnenja, da se športno društvo osamosvoji ali pa celo združi s Proletarcem.
Ravno ta vprašanja so sprožila ž vahno diskusijo. Prvega predloga članstvo v celoti n; sprejelo, pač pa je predlagalo osamosvojitev računa v banki, in to pod okriljem matice Drugega jonudj predloga članstvo n; osvojilo, ‘ leu' čeprav je klub vedno pripravljen sodelovati s Proletarcem.
Na dnevni red je prišlo tudi vprašanje dotacij raznim društvom. Na splošno je članstvo mnenja, da se razne dotacije delijo brez vednosti prizadetih in tudi niso bile vedno pravilne. Razumljivo je da podeželski klubi nimajo na svojih prireditvah toliko dohodkov, da bi bili kos vsem stroškom za tekmovanja Zgod; se tud', da gTedo vsi dohodki kakšne prireditve samo za stroške sodnika V mnogih primerih gre velika zahvala požrtvovalnim aktivnim igralcem, ki so kljub slabemu denarnemu položaju kluba lepo predstavljali svoj kraj, kar izpričuje vsoko športno zavest 2elet; bi bilo, da bi odločujoči činitelji malo bolj razmišljali o takih društvih na podeželju, kf imajo zagotovljen obstoi samo tedaj, če so finančno dovolj krepka. Večji klubi in društva sl pomagajo med drugim
V starih časih so se ljudje na kmetih ženili v zimskem času, zlasti v predpustu, ko so na kmetih imeli več časa za pripravo »ohceti«, ki je včasih trajala tudi po cel teden. Opisati hočemo tedaj, kako je bilo na takih svatovičinab v naših krajih pred
Ženic je imel svojega starešino, ki je zasnubil zanj nevesto. Bil je to ženinov tovariš, navadno njegov najboljši prijatelj iz
zabavati. Zato so gode: uganjali razne burke, imeli šaljive govore, se preoblačili v stare ciganke ali stare babe itd. Svatovski godec je moral vse pojesti in vse popiti, kar so mu nudili, moral je zdržati vse sunke in batine, ki so padale nehote ali pa namenoma po njem. Vedno je moral biti vesel, šaljiv jn dobro razpoložen.
Zvečer so prišli fantje iz bližnjih vasi »voglarit«. Dobili so vina navadno v »kabli«. Zapeli so ženinu in nevesti ljube pesmi ter so imeli pravico obrniti se nekolikokrat v plesu z nevesto, j pred družico in drugimi deklet: svatov-
raznih vasi, včasih žal celo do uboja.
Na svatovsko mizo je prišlo vse najboljše, kar koli ie hiša premogla: purani, kapuni, race, kuretina, piščeta, svinjina, teletina in govedina, šarklji, krofi in pogače. Dobrega vina je bilo vedno v izobilju. Za dobro in okusno pripravljena jedila so skrbele posebno najete kruhari-ce, v Hrastniku in okolicj n. pr. brniška Kržanka in njena hčerka Klembasova Spela, ki jo poznamo že iz našega članka »Ze sto leti je zmagala ljubezen«.	L. H.
(Pripis h knjigi »30 let športa v Trbovljah«)
Smučarski šport se je v Zasavju razvil šele po prvi svetovni vojni. Tedaj je bila litijska podružnica SPD (Slovenskega planinskega društva) med zuitat. Foiz- j najbolj agilnimi planinskimi or-igro vendar ganijacijami. Za voditelja smučarskega tečaja so zaprosili litijskega rojaka Rudolfa Badjuro, ki je bil takrat med vodilnimi organizatorji tujsko-prometnega in športnega prizadevanja. Izdal je tudi več vodičev, nekatere tudi v srbohrvaškem in celo v nemškem jeziku, vse zato, da bi pritegnil čim več tujcev v naše kraje.
Litijska podružnica je razmišljala, kateri kraj bi izbrali za tečaj. Okrog tedanje postojanke SPD Litija na Sv Gori ni bilo ugodnih smuških terenov, do ravnice Jablane pa je , precej hoje. Zato so izbrali za prvi smučarski tečaj Sv Planino, danes je ta gorska točka (985 m) preimenovana v Partizanski vrh. Na Sv. Planini je litijska podružnica SPD že imela planinsko zavetišče v cerkveni stavbi. Tjakaj so planinci prav radi zahajali V SPD Litija so bili
Oskrba v svetoplaninski koči je bila dobra in cenena, zato je smučarski tečaj na Sv. Planini uspel. Voditelj tečaja Badjura je vodil svoje tečajnike na pobočje Javorja in v idealno lepo dolino Medvednico.
Te zapiske sem napravil, ko sem prebral zanimivo knjigo »30 let športa v Trbovljah«. — Knjiga je izšla sicer že pred dvema letoma, v roke pa mi je prišla šele sedaj. O prvih pohodih smučarjev na Sv. Planino bi lahko še marsikaj zapisali in jih rešili pozabi. V imenovani knjigi je o tem premalo zapiskov, kar je seveda žkoda Knjiga :o-
pisana zanimivo in bo imela trajno vrednost za zgodovino našega Zasavja Ta ali oni pa bo dodal še kake spomine, ki bodo dopolnili besedilo te knjige.	Jože Zupančič
POTUJOČI KINO PRFOVATA OD 12. DO 16. MARCA AMERIŠKI FILM »TO JE MOJ SIN«
Petek, dne 12, marca, ob 18. uri na Dobcmi; sobota, dne 13. marca, ob 17,30 v Zidanem »■
zanajan v oru J-.uija so oni t	b * dn„ »o
tedaj včlanjeni tudi mnogi Za- ^ v ^ki pr, zidanem'mo-
gorjani, ki so pripadali po takratni politično-upravni razde-
stu; nedelja, dne 14. marca, ob 10. uri v Čečah:	nedelja, dne
a '"isriTi i i-sr * 2 iirs
mnogo zahajali prijatelji planinskega gibanja iz Trbovelj in ostalih zasavskih revirjev. Vča sih smo povabili na Sv. Planino tudi planince iz Hrvatske. Morda ima ta ali oni še fotografijo z obiskov Zagrebčanov; takrat je bilo v koči na Sv Planini vse živo.
IJ. In Sorodnik*. R.vno l.ko kol	kl ”
Avtomobilska cesta na Cemšeniško plan no
ZA SMfH
PRAZEN ZRAK
Vera:	»Vsi moSVri so zame
prazen zrak.«
Dušan: »Ali se nič ne bojiš, da bi ti vedno menjavanje zraka ne škodovalo?«
FANT IN DEKLE
Drago: »Ali sem prvi, ki vas Je poljubil?«
Dekle: »Kaj sem tako nerodna?«
ženin, je imela tudi nevesta svojega starešino, svoje družice in svoje svate. Ženinov; svatje so se zbrali z gode; na njegovem domu ter so šli skupaj po nevesto, ki je nanje čakala doma s svojimi svati. Vsi tako zbrani so šli potem v cerkev k poroki. Med potjo so svatje streljali iz pištol, ker je vsak od njih prinesel s seboj pištolo in potrebno količino smodnika — »purfla«, kakor so rekli. — Ženin in svatje so bili oblečeni v lepo črno obleko iz sukna, povrh te so nosili dolg in košat plašč, iz finega tem_ noplavega sukna — In škornji, hiksani do izpod kolena, so morali biti za vsako svatovščino novi. Na glavi so nosili moški črne, dolgodlake zajčje klobuke. Vsak svat je nosil za klobukom In na plašču na prsih pripet velik »pušeljc« iz umetnih rož, povezan s širokim svilenim trakom.
Zenske so bile v narodnih nošah: rokavci, čez nedri lepo svileno ruto, na glavi pa »avbo« ali »pečo«, dolgo črno ali plavo krilo, opasano s srebrnim pasom. — Na nobeni pošteni svatbi niso smeli manjkati godci Po navadi so bili pri svatovščini trije godci s trobento, klarinetom in »bombardonom«; pr' imenitnejših
znano po svoji delavnosti, ki je za letošnje leto zadalo med drugim nalogo, da bo na Cemšeni-ško planino zgradilo avtomobilsko cesto. Ni ga planinca v Zasavju, ki ga ne bi ta novica veselo iznenadila. Posebno so te novice veseli vsi tisti, ki zaradi
gričevje, nad katerim bedi mogočni Kum. Nič manj te ne bo očarala bližnja okolica s samo planino.
Nova cesta ne bo prav nič kazila planinske idile, saj se bo skoro vsa skrila v bukovem gozdu, kj zavzema vso severno stran planine prav do grebena
pomanjkanja časa, zaradi na- j (kjer stoji planinska koča). Cesta pomesti poti in še drugih vzro- : bo dolga okrog 4,5 km in se bo kov niso mogli obiskati te pla- I ve« čas enakomerno vzpon jela. nine, ki sodi med najlepše v Pri tem sc bo dvignilo z Volčjih Zasavju. Sedaj pa bo mogoče po j jam, kjer drži cesta s Trojan v
prijetni vožnji v kratkem času prispeti na vrh Cemieniške planine, posebno še sedaj, ko postajajo motoma vozila v vedno večjj meri prometno sredstvo delovnega človeka.
CemšeniSka planina, doslej poznana le redkim planincem, bo v bodoče lahko nudila dovolj užitka tudi razvajenim ljubiteljem naravnih lepot Kdor obišče to planino, ne pozabi lepega razgleda, ki mu ga nudi bližnja in daljna okolica. Po-
Cemšenfk, z nadmorsko višino 725 m do planinske koče, ki stoji okrog 1150 m nad morjem. Na relaciji 4.5 km dolžine se bo cesta dvignila 425 m, t. j. že vzpon, ki ga dovoljujejo današnje modeme ceste. — Tudi tehniška dela ne bodo naletela na posebne težave, saj je severna stran planine, koder naj bi šla bodoča cesta, razmeroma precej položna, le proti vrhu postaja bolj strma. Zaradi tega in zaradi obraščenosti planine ni ne-
st vo na pobočju te planine je
zaradi težkega dostopa ostalo,	____ ....
doslej vse premalo izkoriščeno : vomim avtomobilom na relaciji in je čestokrat propadalo. Se do ! Trbovlje-Ljubljana in obratno.
18. uri v Vrhovem: ponedeljek, dne 15. marca, ob 17. uri v Izlakah; ponedeljek, dne 15. marca, ob 19.30 v MlinJah.
Opozarjamo vse kino obiskovalce. da je to krasen ameriški film. ki še ni bil predvajan v nobenem kinematografu v okraju Trbovlje.
Oni as
Mestno podjetje »Avtopark-Trbovlje« sporoč:1 vsem podjetjem ter ostalim interesentom, da opravlja vsak torek in petek kosovncj-blagovni promet s to-
nedavnega je bilo oglje tisto, ki je predstavljalo glavno surovino našega gozda, saj je bil pri oglju zaradi njegove majhne teže transport najlažji. Sble z novo cesto bodo dobili ti gozdov! tisto vrednost, kj jo zaslužijo. Zato čemšeniški kmetje z veseljem pozdravljajo sklep zagorskih planincev ter saaito žalijo, da bi čimprej prišlo do m esni -
Naročila se sprejemam	do
prejšnjega dne do 12. ure. Priporoča se
Mestno podjetje » Avtop»rk-Trhov!i“«
Opozorilo invalidom iz
NOV IN A0
Mesini odbor Zveze vojaških vojnih invalidov v Trbnvkl«'1
rT r_TlgJ'vtr3"' iVIT.	vsem svojim čt®no»».
čenjatega načrt«, s katonmbo dR ,lna na ra»v>ol*c[o prhtlavllu«
fR„- Pote »a kopališko ln klWsW>
svatbah se je tej trojici pridru- tvoj pogled preko Jablanice in žil i« četrti ali celo peti godec. Sv. Gore na mehko dolenjsko
sebno lep je razgled v Savinj- t varnosti plazov Vsekakor pa bo
treba precej žrtev in dobre volje. da se ta načrt uresniči. Ko pa bo izvršen, bo dal planincem kot vsem drugim ljubiteljem narave možnost, da se v svojem prostem času popeljejo v osrčje še precej deviškega planinskega
*te mnogo bolj kot nlanfnci so pa nove ceste vesel; domači kmetje. Njihovo gozdno boga-
sko dolino, ki 9e razprostira pod teboj v vsei svoji lepoti, za njo pa zeleno Pohorje. Scvcmoza-hodno se za Šipkom in Menina planino svetlikajo bele Kamniške planine, zahodno od njih te Pa ob lasnih dneh pozdravila j vrh našega očaka Triglava. Ce j se pa obrneš proti lugu. splava I
nje tamkajšnjih gozdov. M. S,
Opice v — japonskem parlamentu
Predsednik laponske vlade Jo-ikin je najbrž zaljubljen v opice. Tako je nekemu novlnar/u-humoristu izjavil, da ni treba v živalski vrt, če želi videti opice, j stopi naj raje v — japonski parlament.	i
Poslanci »o pozneje zahtevali | zadoščenje, Josida pa se jim je ' samo smejal In dejal, da ni mislil posameznikov. V parlamentu je po teh besedah nastala prava vihra, toda Jošida se ni opravičil, pač pa se še dalje smejal.
Menda zaradi tega, ker Ima potrebno večino v parlamentu! Sicer bi se drugače obnašali j
zdravljenje. — V poštev pride' Jo samo tisti, ki še nfrc biti ra zdravljeni« so pa zdr-vfjenj* ros potrebni.
ReffcktenM naj se rgkuriJ0 vsivk petek in sobote od dveh d-> šririh popoldne v piaiumt M® 7VVI Trbovlje (pri Pungerčar' Ju).
ZGUBLJENO
V TOREK, 2. f. m. sem isgubil8 zlat uhan v rudniški restavraciji. Prosim najditelja, da na proti nanradi vrne v upravi našega lista.
LISTNICA UREDNIŠTVA
Pionirja Ivana Planinca z vo-denske šole v Trbovljah prosimo, da se zglasj v uredništvu.
Uredn.itvo