Leio v.f šiev, 65« V Cel|u9 torek due 12. junija 1923. Fiifsliffl M::^ g uotofini. Ljubljana Stane Iclno ( ——--------------------------____ OglaLj ?a mm viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamescit«» SSevilkca slane lDIrt. Izhafa vsaK torek, cetrlek in sobolo. Urednlštvo: Strossmayerjeva ul. St. 1,!. pritličje. Te!ef. 65. Upravnlštvo: Strossmayerjeva u. St. J, piitličje. Teles. 05. Račun kr. poStnega Čekovnega urada St. 10.066. Važen shod v Ptnju o ncinSkem vprašanju. Ptuj, 7. juuija. Danes so sc zbralj v lokalih I. Dostala v l-*tnjii na javnem shodu del-egati deiuokratskih organizacjj iz Ptuja, Onnoža in Središča, da skupno pretresejo položaj, ki ie nastal z licmško pevsko slavnostio in ukrepih vlade zo per jugoslovenske naeijonaliste. Shod. ki ie bil izredno obilo obiskan, je vodii prcdseduik Ptujskc organizaciic dr. T. uosak, ki jc v temdjitem govoru brcz kakilj fraz doka/.al, da je nastaUi z zau- niinii dogodki vsled ii'cniskega izziva- nta resna nevarnost za jugoslovenskl značaj drža\e na sevcru. Vsak tak po- skus treba v interest! državc zarreti v kali. Dr. Šalamon ic hnel glavni referat in je dokazal iz izvirnih podatkov, ka- ko zaslepljeni so bill rencgati, ki jili .ic iiovo neinsko M'ibanie mobiliziralo. Dognal je, Uji jc inalo dni pred ptujsko proslavo poslancc Schauer v Rogatcu spreiemnl kniečke deputacije in Urn ob- Üubtfal neniške sole. Z seslom. da mö rajo priti zopet oni boljši časi, kakor so bill pred vojsko, s«e jc sistcmatski vzbu- jala nemskonaeijonalna ideja med od- padniki. ki .so začcii prihajati k pametl. Proslavljala se je predzgodovina pev- skega društva, glede katere predzgodo- vine je prcčital referent od Qrniga hi mestnega zastopa ptujskega svoi čas tc- niu drustvu poslann spomenioo, ki ie po svoji mtznji zoper Slovene^ strahovitn. To poročilo sta znatno dopolnila dr. M. Senčar in dr. Fennevc z daljnimi po- datki. V dnistvn so merodajni se dancs isti Ijudje in isti dull. Dr. Kukovec je povdarjal. da se Jc neniško vprašanje sprožilo in mora biti stranka, ki ii ie narod in država nnd vse, na višini reševanja tc nalotfc. Pri- javimo go vor dr. Kukovca prihodnjie*. ker jc ziflo važen za straiiko. Vsebina tega poročila jc izražena v soglasno sprcjeti resoluciji, ki jo objavljamo. Magister Orožcn, ki je bil obsojen na 15 dni zapora, ker je bil navzoč pri protestnem pokretu in ie obtožen kot povzročitelj, bil je burno pozdravljcn In je iziavil, da so nacijonalisti pripravlienl na vsako žrtcv. (j. Grivec je v imenn DuSa narodst. (Prizor z vlaka.) Varšava, 2. VI. Mimo Censioliove, slovitc poljskc Matere Bozie, se vozimo. Na eni klopi kupeja sedi moški, njcinu nasproti žcn- ska. On je kupec, trgavec, iz Kijcva do- ma, iina voč his in posestev. sedaj je v Poznanju. »Niscni se oženil in se nc bom«, pravi on, »jcin in pijem«. Ona, gospa. profesoriea, je vdova /- dvonia otrok-oma- Moža so ii ubiU boliševiki. Ljubila ni nioža nikoli. 5a- niari o visoki, transccndcntalni- Ijubeznl. Spomnhn se mistike poljskih Mickie- wiczev. »Roinarji poklanjajo svetnikoin da- rove«, pravi gospa. Kupcc doda:' »Jaz dam sv. Antoniju r>ol vagona pokvarje- ncsa fižola«. Oospa: »Rada bi sc reSila telesa, zato da bi mogla živeti življcnje duha. Sanjalo se mi je svoj čas o stopnicah do ncbes...« Kupec pravi: »Spati! To so stupnice do nebes!« Gospa: Ljubim bur jo v visokih Tatrah«. Kupec: »Jaz se skrbno zapiram Pred1 trevihto. ker se je bojim«. Nikoli nisem videl v življenju ta- ko živega in popolnega nasprotja, ka- ^^>r je bilo tu med njim, možem - kup- c«»n, absolutnmi matcrijalistom, in med nJo, Doljako profesorico, žensko, eter- skim idealizmoni. . . Ormožniiov in Srcdiščanov opisal nc- j srarnnosti, ki si jili zadnji čas dovolju- iejo renegati. ki pn sejejo s tern vetcr. da doživijo burjo. Vzelo so je z obžaio- \anjem na znauic, da gg. dr. Žerjav in dr. Kramer nisia mogla priti. Sklenilo sc ie sklicati shod Cez teden dni v Ptulu, k.ior se bo razpravljalo o dalinjein poteku stvari in iti na shode med Ijud- stvo tcr mu oci odpirati. Dr. Kukovec je iziavil, da si je radikalska nepouccna in strankarsko špcktilatvviia vlaila zabila prvi žrebelj v svojo rakcv s pogrešenlm postopaujcin v reševanju nacijoiialnc- ga vprasanja z zapori zopcr patrijoticno mladino. ž njo vred pa klorikalna njena zaveznica v Sloveniji. Shod je napravii m-ogočen utis. Spreiela se je konečno soglasno sleajo štc- vilna povpraševanja. Cene v teh kopa- lisčih in zdraviliseih so za one goste. ki prihajaio iz držav z dobre valu-to, razmeroma ne previsokc, za naše sred- nje sfefci pa skoraj nedosegljive. Zato obraeamo danes pozornost nasih sred- njih slojev na Ietovisča in kopališea, ki sicer še ne razpoiagajo z zdravni.ško godbo in -drugimi razvedrili, kakor jfli nudijo naSa večia lctovišča in kopall- šca, vendar nutliio snažna stanovanja, dobcr zraic. krasne izprehode, mestoma tudi kopeli ob ncprevisokili cenali. Stanovanjska mizeriia, ki vlada povsod pq Sloveni.H je tudi v teh kraiih razpoložljivo števito sob znatno zmaiii- šala. Vendar se da po primerncni pra- vočasnem znnimanju tore» najpozneje začetkum junija dobi'.i marsikatero Ie- po stiinovanje bodtei v hotelih in go- stilnall, bodisi v privatnih hišah. V tern oziTu opozarjamo na sl'udeea letovišea: 1. Ob Gorenjski želcznici: Škoija Loka (pojasnila daje tamošnjo olep- ševalno in tujsko - pronietno drustvo). Podna-rt, (pojasnila daje županstvo Ov- sice), Podbrezje - Radovljica, Kamnik. Oorica, Kropa, Se'lcc nad Skofjo Loko, Žicilezniki, Lesce (hotel »Legat«, gosW- na »Triglav« in pri Krištofu), Žirovnica, Begunje, Poljec (pojasnila daje hotel »Sturm«), Dobrava ,j)ri Jesenicali (hotel »Stol«), (lorje, Zasip, Podhoni, Podko- ren. Kranjsko (jora, Mojstrana, Rateče, Jezersko nad Kranjem (hotel »Kazino«), ki so enkrat dnevno pili alkoholnc pijače v 27% dobre, v 14% slabe uspehe, ki so 2 krat dnevno pili alkoholne pijače v 23% dobre, v 18% slabe uspehe, ki so 3 krat -diTi-viio pili alkoholnc pijačc v nič % dobre. v 67% slabe uspehe. (Zeit- schrift f. Schulgcsimdhcitspflcgc 1899). 2. Dr. Octtli je nascl med 3240^0(1-0- ci, da 14% med njimi še nikoli ni pMo alkoholnih pijač, doeim iih je 9% uži- valo reiino alkoholnc pijaee. Odgovar- jajoče temu, je našel pri abstinentih - o- . trocih v 17% zadostcn red ter pri 12% j nezadosten red. Pri otrocih — kronicnih rii'koholikili je našel samo v 5% dober rid, samo v 10% za dosten red ter v 12% slab red. (»Alkoholgegner« 15. ma ja 1909). 3. Holamlsko društvo abstineninih uciteljev je zbiralo rezultate z ozirom i:a upliv alkoholizma na nene uspehe.' Pokazal-o se jc, da so otroci. ki niso ni- koli pili alkoholnih pijač v 35% želi do- br.e in samo v 17% slabe uspehe. Otroci, ki so izjemoma pili opojne pijaee, so želi samo v 24% (minus 11%!) in v 24% (plus 7%) slabe uspehe. Otroci, ki so redno pili alkoholnc pijaee so samo v 15% (minus 20%) ter v v 45% (plus 28%) slabo napred'ovali. (Don, »Alkohol- Kebriiik der Kinderen« 1902.). na letovisee in zračiio zdraviiišče dr. Crlobocuika v Kokri nad Kranjem, Pla- nina (Sv. Križ) nad Jesenicam (restav- racija »Planina«, gostihia »Kopišar«) ter na penzijo »Grintavec« v gradu Pre^J- dvor nad Kranjem. 2. Izmed lctovišč v Spodnji savski dolini opozarjamo posebno na: Radeoe, Rajhenburg in Seviiico, Krsko. Brežice ter na Cateškc toplice. ki so vse prc- nuilo znane, ravno tako tudi na Šmar- jetske toplice pri Novemmestu na Do' lejijs-kem, ki so letos popolnoina preu- rejeue1. 3. V Severni Stoveniji' opozarjaiuo na penzijo »Büttner« v Sv. Lovrencu pri Mariboru (pexstaja S\'. Lovrenc žel. pro- ge MarilK>r - Prevalje), potem na Ma- renberg, uadalje na letovišče »Mirnl doTn.« v Ciornji Kungoti v dol'mi Pes- nice nad Mariborom (lastnik dr. Fran Ceh), na ^oštanj (hotel »Union«, gostilua Reister in Jugoslavia), na SIovenjgi*a- dec (hotel. »Goll« in hotel »Su'l'^r«) s krasnimi izleti na Urško in po lepi mi- sliniski dolini, dalje na prijazni trg Konjicc (gostihia »Jelen«, Narodni dom, Stars orel) s krasnimi izleti na Pohorje in rečnimi kopelji v Dravinji, ]ia letovi- šče »Vosn.iiikov doin« na Visolali pri Slwcnski Bistrici (lastnica Mariia Vo3- njak). Jugpslovanska Zveza za tujski pro- met piicaknje v kratkem še nadaljnih j)orocili iz mnogih drugih, še rnalo zna- nih letovišč ter je radie. volje priprav- ljcna. v kolikor so ji na razpolago po- datki v poštev prihajajočih krajev, twj- diti uprašujočeinu našemu občinstvn iwdrobnc infoTinacije. Zveza se nahaja sedaj začasno v prostorih ljubljanskega velesejma na Gosposvetski cesti, "tieie- fon št. 140. ZVEZE SLOVEMJE Z NAŠIM MORJEM. Zvcza za tujski promet v SlovenijI nam javlja: Ravnokar srno prejeli nove plovidbene rede Jadranske plovidbe na Sušaku, ki veljajq od 1. junija. Ti voz- ni redi pomenjajo velik korak napre!, ker so se zveze iz Bakra izdatno pomno- žile in izbolj^ale. Vrhutega je otvorila Jadranska plovidba posebne proge Trst - Split, in Trst - Metkovič o kate- :;:Na vsak aaCin bi bila sliena pre- iskavanja na naših šuTah zelo poucna in potrebna. Upaimo, da se kdo ojunači za sliuio dclo! 4. Prof. ing. Schock, sedanji vodja nemškoavstrijskih nacijonalnih abstl- nenrov v Gradcu, jc objavil v »Alkohol- ge!srner 1910« rezultate svojega razisko- vanja v SoJnogradu. Pri učencih, ki so redno vsak (Ian pili opojne pijaee, je na- šel pri izpraševalnih nalogah samo v 7% zelo brzo, v 27% brzo ter v 66% počasno percipiranje (razumevanje). Isti učenci so dosegli 3.83 točk negativnih uspehov. Povprečni vq4\ istih učeiicev v äülskem letu 1908/9: v pridnosti 1.67 tock (reciino: -f dobro), v napTedku 3.36 took (reciniO': — zadostno), v ob- našanju 1.42 točk (recimo: — prav do-1 bro). Pri učencili, ki niso redno pili opoj- nih pijač, je našcl pri izpraševalnih na- logah celo v 49% zelo brzo, v 26% brzo, a samo v 26% počasno percipiranje. Slednji so dosegli samo 2.33 negativnih lock vuspehu. Povprečno so bill sled- nji klasificirani v solskem letu 1908/9 sled'ece: pridnost 1.33 točk (+ prav do- bro), uspeh 2.76 točk (+ zadostno), ob- našanje 1.33 točk (— prav dobro). — Zdi se mi, d;i je med drngimi raziskava- nji najvažnejše ono o brzem razumeva- nju, kar se popolnonm krije z rezultati dr. Smitha, katere še navedem. 5. S sliicnirni razisikavanji se je pečal dr. Meeker, kateremu so služHc mona- kovske osnovne sole kot objekt raziska- vanja. Od otrok, ki niso nikoli pili alko- holnih pijač, je kazalo 25% brzo ter 23% počasiio razumevanje. Isti otroci so I- meli v 14% najboljše rede v napredku ^^^^ Licejs'a knjizica ______ ________________...........____________________ 5>tran 2. •NOVA DOBAc (^ vii) guvoriiiiu pozueje. Naše obeinslvo bode jo predvscm zanimalc zveze iz Ba.kra s Sibenikom, Splitom, Hvarom, Korčulo, OružoTn in Kotoroni, potem tu- di lokalne prose \/, Bakra v Kruljovico, Cirkvenico, Selcc, Baško, Krk, Alok- sandrovo in Rab. Iz Rakra iinamo: z pa- robrodi Jadranskc plovidbe slcdece zveze: I. Daljtie voznje. 1. v Sinenik: odhod iz Bakra za vse parobrode ob IS. uri v ncdeljo, ponde- Jjek. torek, čctrtek in soboto, prihod v Sibcnik v poudeljek, sredo. petek in ne- deljo ob 6.30 odnosno 6.45. Samo poštni yutruik, ki odhaja iz Bakra v pondeljek ob 18. preko Raba, dospe v Sibenlk sele v torck ob 9.30. 2. V Split: odhod h Bakra za vsc parobi'ode ob 18. uri v nedeüo. ponde- ljek. torek, eelrtek in soboto, prihod v Split v pomleljck, sredo. petek in ncde- Ijo ob 11.45. Sanio poštni parobrod, ki odhaja v pondeljek ob 18. uri iz Bakra preko Raba ter se ustavlja tudi v Tro- xiru in Kastelili. dospe v Split šele v to- rek ob 16.30. \ na Hvar: odhod iz Bakra za vse parobrode ob 18. uri v nedeljo, pondeljek, in četrtek, prihod na Hvar v pondeljek, petek ob 20.30; poštni parobrod, ki odhaja iz Rakra v pondeljek ob 18. preko Raba, Šibenika. Trogira, Kaštelov. Spll- ta, Jelse in Starega grada. dospe na Hvar šele v sredo ob 10.30. 4. v KorČulo: odhod iz Bakra za vsc parobrode ob 18. uri vsako ncdeljo, pondeijek in eetrtek, prihod Korčulo v torek in soboto ob 1. uri ponoči. Postni parnik, ki odhaja iz Ba'kra v pondeljek, preko Raba, Snbenika, Trogira, Kaštc- lov, Splira. .lekse, Starega grada, Hva- ra, Visa, Komiže, ])rispe v Korčulo šele v eetrtek ob 8.45. 5. v Gruž (pristan za Dubrovnik). Odho:! iz Bakra ob 18. uri vsako nedc- Ijo in eetrtek. prihod v Ornz v torck in soboto ob 6. zjutraj. 6. v Kotor: odhod iz Baftrn ob 18. uri vsako ncdeljo in čefr;ek, prihod v Kotor v torek in sobuto ob 15.15. 7. v MetVovič: odhod iz Bakra vsak torek I:; soboto ob 18. prihod v Metko- vič preko Šibenika, Splita, Omiša in Markasrskc \ eetrtek in pondeljek o"b 10.30. (Koiiec prihodnjie.) Politične vesti. Ekopoze zunanjega minlstra Nin- čida, Na seji narodne skupščine 8. tm. je govoril Ninfcic dve uri o zunanjepo- litičnih problemih naše države. Povdar- jal je, da je svetovna vojna zapustila globoke brazde v evropski mednarod- ni situaciji. Med važnimi činitelji, ki blagotvorno delujejo v Evropi, se grupa Male antante vedno bolj učvrščuje z značajem nosilca miru v Evropi. Ugled Male antante postaja vedno večji. V reparacijskem vprašanju je pokazala Mala antanta, kako močne zveze so med onimi državimi, ki jo tvorijo. Na lausannski konferenci je imela naša de- legacija poseben vpliv v vprašanju granic med Grčijo in Turčijo. Z Grčijo je dosežen sporazum giede svobodne cone v Solunu. Kar se tiče Bolgarije, ter samo v 4% najslabše. Isti otroci so inieli v 57% najboljši red v pridnosti ter samo v 3K-% najslabšcga. Od otro-k, ki so samo ob priliki pili opojne pijače, je kazalo 23% brzo ter 33% počasno razumevanje. Isti otroci so imeli v 13% najboljše rede v napredku ter samo v 3XA% najslafoše. Isti otroci so imeli v 55% najboljsi red v pridnosti ter samo y 4% najslabšega. Od otrolk, ki so vsak dan 1 krat dobivali opojne pijače, je kazalo 20% brzo ter 35% počasno raz- umevanje. Isti otroci so imeli v 12% najboljše ter v 5% najslabše rede v na- predku. Isti otroci so imeli v 55% naj- boljši ter v 5% najslabsi red v pridno- sti. — Od otrok, ki so vsak dan 2 krat dobivali opojne Pijače, je kazalo 18% brzo ter 35% počasno razumevanje. Isti otroci so imcli v 12% najboljše ter v 6% najslabše rede v napredikii. Isti o- troci so imeli v 50% najboljši ter v 7% najslabsi red v pridnosti, — Od otrok, ki so vsak dan prekomerno pili opojne pijaöe, je kazalo samo 10% brzo ter 44% počasno razumevanje. Isti otroci so iineli samo v 7% najboljše ter v 10%" najslabše rede v napredku. Isti otroci so imeli samo v 43% najboljši ter v 10% najslabsi red v pridnosti. ...... (Dalje prih.) , je radi razbojniških tolp, ki so se po- javile na bolgarskem teritoriju, delo naše vlade bilo soüdno ter dovedlo do miroliübnih odnoša|ev. Z Madžur- sko naši odnošaji ne morejo biti nor- malni dotlej, dokler se ne izvede nje- na demiütarizaeija. Z Albanijo so na§i odnosi povoljni. Najbolj zanitnajo na- še javno mnenje odnošaji rned nami in Italijo. Čeprav gojimo simpatije z italijanskim narodom, motrimo odno- Šaje s kraljevino Italijo izključno z vidika naših državnih interesov. Ninčič je govoril nadalje obSirno o Turciji in o odnoSajih do Avstrije. Prijateljske odnošaje med nami in Avstrijo kalijo pred vsem razmere, v katerih žive na- ši rojaki v Avstriji. Dočim ima 40 ti- soČ Nemc'ev v Sloveniji 37 ljudskih Sol in 3340 učencev, nima 70 tisoč Slovencev v Avstriji niti ene osnovne sole. Nemci v Sloveniji imajo 74 kul- turnih in ekonomskih društev in 5 ča- sopisov. Koroški Slovenci imajo samo eno kulturno društvo ; a se temu ne puste Nemci neovirano delovati. Edini trije slovenski učitelji, ki so ostali na Koroškem, ne dobe službe. Svoja izva- janja o Avstriji je končal minister Ninčic z izjavo, da bo moralo tvoriti vprašanje Koroških Slovencev predmet resnih nazmotrivanj med na5o in Avst- rijsko vlado. Franciji moramo kazati zahvalnost, ker je vedno stavljala svoje sile nam na uslugo. Konečno je govoril o ciljih naše zunanje politike in rekel, da se iz tega pregleda vldi ideja voditeljica naše zunanje politike, ki vodi k mednarodnemu miru in vstajenju one idealne situacije, v kateri bi vsi narodi mogli živeti v miru. V Bolgariji vre. Aktivni in re- zervni častniki v Sofiji so v družbi makedonstvujuščih izvršili državni pre- obrat. Zasedli so vse drž>r;ie urade in aretirali vse min»Ltre zemijoradniške vlade. Krn'j Boris je podpisa! ukaz o imT.ovanju revolucijske v!ade, katere predsednik je vseučiliški pröfesor Can- kov. Stambolijski se mudi v selu Sla- novici in mil preti tudi usoda aretacije. V Beograd so dospele vesti, da je Stambolijski umorjen, a te vesti so malo verjetne. Preobrat v Sofiji se je izvrSil brez krvnib žrtev. Stambolijski protl revolucijonar- jem. Kakor se govori v dobropoučenih političnih krogih, se je Stambolijski obrnil že pred nekaj dnevi na našo viado in jo prosil za pomoč. Stambo- lijski uživa med seljaki veliko za- upanje in se mu bo posrečilo organi- zirati seljaSke čete ter udariti ž njimi na Sofijo. Jugoslavia in dogodki na Bol- garskem. Z ozirom na dogodke v So- fiji je bila sklicana 9. t. m. ministrska seja, na kateri je podal zunanji mi- nister dr. Ninčič obširno poročilo. Vlada smatra situacijo na Bolgarskem za zelo resno, v notranje zadeve Bolgarije se ne bo vmešavala, pač pa r.e protivi vsaki kršitvi noyillske mirovne pogodbe. Vlada smatra za potrebno, da zavaruje naše meje napram Bolgarski. O svojih ukrepih je vlada takoj obvestila kralja Aleksandra z obširno šifrirano brzo- javko in se bo kralj najbrže predčasno vrnil v Beograd. Konstltulranje demokratskega kluba. V petek se je po daljši debati konstituiral demokratski klub. Za pred- sednika je bil izvoljen Ljuba Davido- vič, za namestnika dr. Orisogono, i.a tajnika Demeter Cicevič in Svetozar Borlsavljevič. V strankin odbor ie bilo izvoljenih 20 članov, nosilcev list, s Pribičevičem in dr. Lukiničem na Čelu. Italija zopet mešetarl. Po poro- čilih italijanskih listov je Italija stavila Jugoslaviji zopet nove proporcije glede Reke in sicer bi Italija anektirala Reko, Jugoslaviji pa bi izročila luko Baroš v prosto uporabo. To vest smatrajo mnogi za neverjetno, ker bi se bil sicer Mus- solini v svojem zadnjem ekspozeju pač jasneie izrazil. Španci v Maroku zopet poraženi. Iz Gibraltarja se poroča, da so Kabili španske čete zopet porazili. Zgube Špancev so izredno velike. Vojaki španske tuje legije, ki so se hoteli vkrcati in peljati v Španijo na neko slavje, so dobili ukaz, da se morajo takoj vrniti v Melilo. ganizirani člani -H-)S iz Cclja iu okalicv;. Za člane ožjega in iiršega odbora pa Je poscčanje teh političnih sestankov ob- vczno. Ker je na dnevnem redi; tistauo- vitev podeželskih organizacij. se pros! polnoštevilne udeležbe. Oiiborova seja Sokolskega druš- tva v Celju se vrši v torek, 12. junija 1923 ob 6. (šesti) uri zvečer v dru§t- veni zborovalnici. V kraljsstvu paičkov. V soboto zvečer priredila je šolska mladina iz Laškega v celjskem mestnem gleda- iišču pravljični igrokai »V kraljestvu palčkov«. Gledališče je bilo polno, po- sebno mladina je bila mnogoštevilno zastopana, saj nji je igra v prvi vrsti namenjena. Odkrito rečeno nas je pred- stava presenečila ter izredno zaclovoijila. Nastopi mlad'me so bili sigurnl, narav- ni in nepretirani. Težko je, da enemu ali drugemu mladih igrakev in igralk priznamo prvenstvo, ker so vsi igrali izvrstno. Občinstvu je najbolje ugajal nastop norčka, ki je vzbudil med mla- dino obilo smeha. Zelo lepo in efektno je bil uprizorjen pogreb kraijice, ki ga je tudi v gledališču spremljalo mnogo solznih oči. Plesne točke so plesalke in vile izvajale uzorno in graciozno. Lep utis so povečale čedne plesne oblekce in izvrstni lučni efekti, ki so sploh celo prireditev v očeh gledalcev izpcpolnili. Prireditev je naStudirai in vcdil učitelj Kislinger scenično delo pa g. Gradššnik. Obema le Častitamo, do- bro vedoč, koliko je bilo treba truda in vaj, da je to mlado osobje s takim uspehom nastopilo. LuČne efektc je aranžira! z znano so'etnjstjo g. Dereani, petje pa neurnorno spremljal g. Pečnik. Bil j2 lep večer, ki je zadovoljil staro in mlado. Glede upnzoritve »Palčkov« smo dobili še sledeče poro^ilo: Na odru celjskega mesinega gledališča se je i:>rala pretekle sobote Ribičičeva mla- dinska igra v treh dejanjih: V kralje- stvu palčkov, katero nam je podala mladina osnovne sole iz Laškega tako dobro, da smo bili naravnost iznena- deni. Je pa igra tudi ena izmed tistih, ki so res pisane v otroškem duhu, zato je našla tudi med mlado publiko gla- sen in radosten odmev. Vse v igri: glavne osebe, vile, palčki — vse je uričalo o natančnern in vestnem na- Studiranju igre in zato gre obema uči- teljema %g. Kislingerju in Gradišniku vse priznanje. Posebr.o lep je bil balet, ki pa sicer ni z dejanjem v nobeni zvezi. Scene, kostumi, lučni efekti, vse je bilo tako bogato pravljično, da smo res splavali v duhu za nekal časa v čarobni svet palčkov. Ne bom našteval vrlin glavnih oseb — pohvaliti moram vse — vendar pa naj pustim govoriti nekega malčka iz publike, ki ie menu, | da je imel kralj »pretenek« glas. Pev- ske točke pa niso vse posrečene, so^pre- več monotone, brezizrazne in otroške- mu duhu neprikladne. Na klaviriu je spremljal g. Pečnik mehko in diskretno. i GledaliSče je bilo sicer dobro obiskano, a z ozirom nad vse uspelo uprizoritev bi zaslužilo gostovanje »Palčkov iz La- škega« razprodano bišo. Ciro. 'Kino Gabene. Pondeljek 11. zaprto. Torek 12., sreda 13. in eetrtek 14. rož- nika »Ljubica grofa Varenne«, kriml- nalna drama v 5. dejanjih. Celiske novice, Celjska kraj^vna organizacija JDS : prireja redne politične sestanke vsako j sredo ob ^9. uri zvečer v restavracijl Narodnega doma. Pristop imajo vsi or- CELJSKA POROTA. Umor orožnika. Une 7. tin. se je začela pod pred- sedstvom g. sodnega svetnika LeviC- nika poroina obravnava proli 22 letnc- mu Francu Tamšetn, 22 letnemu Iva- nu Božiču, 20 letnemu Francu Pocfles- niku in 25 letnemu čevljarskemu pomoC- niku Francu Schwarzu. Obtoženi so, da so ponoei 4. 2. 1923 pobiü na tla na žc- lezniški progi med Pesjem in Soštanjem orožnika Huberta Lnžnika s trdim pnecl- metoni po glavi in ga položili med že- lezniške traenice. Franc Schwarz je ob- tožt-n vrhu tega še šestih tatvin in dveli goliiiiij. V nedeljo dopoldne 4. 2. 1923 je olr iskal šoštanjski orožnik Hubert Lužnik svojega rojaka Jakoba Cekona, paznika v Skalah pri Velenju. Ob 2. uri popoldne sta se pri premoffovniku poslovila. Cez eno uro je prišel Lužnik v gostilno Ma- rije Zingler v Pesjem, kjer je izpil 7* litra vina. Med 4. in 5. uro pa sie- Je o- rožnik zglasil še v Petarčekovi gostilni v Pesjem, kjer se je vsedel sam zase k eni mizi v posebni sobi, ko ga >e zagle- dal obdolženec Franc Schwarz, ga ]e pozdravü, ga. vpričo gostov pohvalil ker tonsko teto ob priliki ekskorte v Celje z rtjüu ni preostn» r^avnal,. naročil je zanj y-t litra vina in golaž ter oboje plačal, Orožnik Lužuik se je- kmalu odpravK iz gostilnc Tckoč, da Lre. na vlak. ki od- pelje ob X na 6. uro iz Pesjega v ^<>- btanj. Iz kakega vzroka oroznik. ni sei na vlak se ne ve, Dokazano je. da se je pi; kratki odsotuosti vrnil nazaj v go- stilno, se vsedel na svoje preišn.le niesto, kamor je prisedel tudi Franc Schwarz ter naročil še pol litra vina in en golaž", katerega je orožnik povžil, vina pa >c le tnalo pokusil. Hubert Lužnik sc je tu-dl to pot mtidil malo časa v jfostrlni ter odsel med 6. iu 7. uro od Pleterseka, ko je bila že popolna tema. Priča Ferdo \ rubie je povedal, da je isti večer okoli 7. uro sreeal orožnika Lužnika, ga po- zdravi! in mu voščil lahko noč. Sliša? l)a je v oddaljenosti 50 korakov od že- itv.uiee krieanjc dveh moškili, ki sta šia v:a orožnikom. Tudi dve dru^i prici sta srečali orožnika, v razdalji kakih % korakov sta sreeali š-e tri rnoške, ko sic, pa prisli kakih 100 korakov niuno tell oseb sla jih slišali večkrat zaupitl: >-Auf biks«. Ob 10. uri pouoči pa jc nasel Josip Pokleka v s])reinstvu še nekaterih drugih oseb pred hišo Karola Kosarja v bližini železniškega niostu preko po.to- ka Velenje ua progi med tračnicami z ttlavo proti Šo-stanju ležati na tre- biihii rnoža v uniiormi. Mislili so. da jj kak vojak, ki je morda skoeil iz vlaka. Kapa je kJžala 10 do 20 korakov za njim, okroK' nje.^ci zl> biii raz- ireseni razlieni huukovci, Listki in de- no'-ir.wd. Ostali so pri njeni. eden pa je :šei po orožnike. Dosli orožnikt so spo- znali v nezavesti ležeCega moža za Hu- berta Luzuika, ki je še krepko dihai, ¦lirugi dan pa v vojaški bolnici v Celiu nmrl. Imcl je težke poškodbf na-fflavl in rano v tihiiku. Sodui zdravniki so u- viotovili 7 velikih poškodb. Ko so orožniki teden dni pozneje aretirali Franca Tamšela, Ivaua Božiea in Franca Podlesnika, so odločno tajili, l\an Božič je iziavil. da kakega orož- r.ika v Pleteršekovi .^ostilni sploh ni vide!, na okrajnem sodišču v Sostanju pa je povedal, da je takoi ob vstopu v jiostiluo Franc Schwarz izjavil, da mo- ra uoeoj tiste.^a ubiti, ki s'a je s »tresko^ iianil. Franc Podlcsnik ie prizna], da Je Franc Schwarz priscJul cukrut k vsen; trem rekoč: »Toga lindica ¦inorain nocoj nuknriti, ko me je gonil«, ter pokazal proti posebni sobi, kar je potrdil tudi I- van Božic. Soobdolzeni Franc Tamše je \- eeli prciskavi previdno moica] in Sele 26. maja pojasnil, da ,$o vsi trije -obdol^ ženci Franca Schwarza že našli pri Ple- teršeku. Ko je vstopil oroznik Lužnik v gOMilno, mu je rekel Franc Schwarz: »Tumi orozniku bom pa pUteal pol litra viiia in pa en ji'olas, potom bomo pa šll skupaj v Soštanj in ga bom med pot Jo nabuukal«. Franc Schwarz pa vsc trdovratno xanika, ziasti da sta se s sojetnlkom Slefanom GriiberJem večkrat pogovar- jala. Schwarz inn ie zaupljivo poveda!, da je bil nekoč v Šoštanjn aretiran od nekega orožnika, ki ga je gnal v Celje, da pa sta pozneje enkrat skupaj pila, k čemer je pristavil: »Potem sem ga pa!^ Na Gruberjcvo vprašanje, če ga je on. je Schwarz odgovoril: »Jaz že vein kaj scm naredil, ccravno me imajo eno leto v preiskavi, me bodo že radi izpustill. Ena pravica jc le manj na svetu. §tirje smo na preiskavi, natanjko pa fo. nc vodo.« Ob drugi priliki je rekel Schwarz: »Bden je orožnika vrgel iz vlaka. V sr- se se ne vidi in jaz ne verjamem nič ni Boga na svetu!« Obdolženi Franc Tam- se, ki je bil tudi zaprt z Gruberjem. je rekel isteniu: »Ta prokleti Schwarz, ta je vse zakrivil, pa se ne uda«. KJazpra- va je bila prekinjena zvcCcr k,r se ie nadaljevala prilio-dnji dan popoldne. Porotnikom .ie bilo stavljenih 29 vpra- šanj^ Zanikali so vprašanje umora, po- trdili pa, da je Franc Schwarz, ki je naiel ostale tri, kriv težke telesne po- škodbe, tatvine in goljufije. Sodni dvor je obsodil Schwarza na 3 in pol letno težko jcčo, ostali trijc so bili oproščenl. Roparski umor. Istega dne se je zagovarjal pred po- roto Franc VLšnikar, samski rudar v Trbovljah, ki je ponoci 2. 11. 1920. v St. Lenartu de-lal silo Antonu Hace. Udaril ga je z morilnim orožjem, da bi se potem prilastil njegove premicne lastnine. Vzel mu je skupno v vr*ednosti 4629.26 kron. Autona Hace ie pri tern ropu tako po- skodoval.na glavi, da je bil za dalj časa dela nezm-ožen. Omcnjenega dne okoli 9. ure zve- cer je neki moški potrkal na okua An- 65 »NOVA D O B A « Stran T tuna Hace in mu rck-el, da je tisti, ki mu je pred nekaj tedni prodal odeio In eno rjuho. ka-r se jc rcsnicno zgodilo. Anton Hace mu je odprl, neznauec jo profit /,d prcnočiščc hi oba sta sc vlc^Ia spai. Hacc je še poprej postregel tujcn / večerjo. dočim inn jc možakar pravij. da se piše za- Atitona Višnikarja, da Je iska) ddo v 'lrbovliali, a sa ni mo«e] dobiti. ker jc dobil nekoč »bajonetštili« v trebuli. Proti jiitru Y>\ k začel posta- jati ttjjcc nemiren in tožiti, da j>;a trebiih boll Haoe inn jc ponndil iz svojesa kov- čeka labolka in ko jc bil p-riklonjcn vant. jja jc obdoiženec iidaril z main sc- .kir-u po glavi za tilnikom s tako inocjo, da nvu jc prebi! lobanjo in sc jc za tre- notek- ones vest il. Sicer sc Jc kmaln zavcdel, vendar sc je potajil prcd nasilne/.cm. ki ,n'a ]c pobral in vrtfel na poskijo v mnenju, da jc mrtev. Ko pa sc jc Hacc nekoliko zgani] pod odejo, :do- sti! Po koneunem činn je Franc ViS- nikar.zacel ropati. Odii-csci je 1700 kron deiiurja. dva amcrikanskn srebrna dolar- ja. due srebrni kro-ni, 25 italijanskih cen- timov, en kompastii obesek za nro, žep- no uro /¦ ViCrižico, novo volncno obleko, en par eevljev, klobuk. dve posteljni o- deji. vsega sku|)aj y vrednosti 4629.2G kron. l>niRi dan zjntraj sc jc Hace s silo dvisnii!. odprl vrata koče / nadomestnUn k!ju:e?.n in se privlekcl k Franccln Mc- !o;ii \ Ivctie tcr clal obvestiti orožnl- ¦-tvi-. Obd'jlzcni Franc Višnikar vsc taji in trJi, da je takrat služil -y SlavonijI. Kdaj je vstopil tarn y službo sc nc vc. a ilcjruano je, da Je izsiopil 20. 4. 19ZT iz s: tžb. in neznano kam odšel. Obdol- /en ie šu drujjega röparskega umorä v Slavoniii. Za kar se bo moral Sc p-ose- bej zagovarjafi.. Kex bo treba zasliSati se nadaline price, ic bila preisknva prc- lože:>a. Smrfiia obsodba. V pctck S. tin. Jc scdel na zatožm klopi 28 letni Jancz Sinkovič, trgovec z živino iz Imcnega. Obtožcn jc, da je v gozdii Po'.cnikn v občini Podeetrtek za- lirbtno ustrelil z dvenia strcloma iz rc- volvcr.i:1 .laiieza Zagrajška v glavo in vrat •/, namenoni, da si prilasti z nasll- uostii.) tnjo lastninu. Zakrivil Je vsled tc- ;4'a hiidndelstvo zavratnega roparskega iimora. Obdolžcnec in .lanez Zagrajšek sta bila due 7. n. .1923 na sejmii v Rogatcn, kjer je knpilJanez Zagrajsek dve kra- vi. Na poti domov se mu jc pridruÄl Jane;? Sinkovic- Okoli 20. ure sta do- spela v gozd 'PoJčnik v občini Podčctr- tek. V tcm gpzd'.i jc oddal obdolžcnec na Zagrajška dva strela iz rcvolverja. ki s:a sa nadelt v fflavo in vrat. i-'rediio jc .lanez Zagrajsc-k nrnrl, ic iz- poveJai. da sc jc po prvem strclu zgru- dil n^'zavesten na tla. Tekom nopi se )c sicer zavcdcl. a vsled bolcčin ni mogel vstati in priti do vozne cestc. Drugl dan okoli enajstc nrc ga je našel neki Hrvat in in11 pomagal. Kravi sta izginili y. njima pa tudi listnica z 2400 kronainl in živinski potni listi. Ker ni bilo blizn nik-o^ar razun obtožcnca, je mwilec le on. .lanez Zakrajšek je vsled težkih po- sko-d'b uiiir! 29. maja t. 1. v celjski javni bolni-i. Po zdiavniškein mnenjii je bil Zakrajšefc »strelien iz 9 mm rcvolverja. Ena krogla je obtičala v mišičevju na desni si rani vrata. Druga krogla pa jc obtiijala v desni senčni možgauski kr- Pi ter zmečkala možganc. Ta poškodba Jc bila sinrtnonevarna. Obdolženec Sinkovič i)ri/.nava deja- nje in trdi, da so ga privcdle do tega dejanja slabe gmotnc razmere. Prišodši y gozd jc šel obdolženec na s ran, Janez Zagrajšek pa se je vsedel "nrih-,ll1Jni1 kazal iwbct Ta trenotek Je P^!« in ustrelil na Zagraj- wei LtSenCVtUdi 1)riznava' da Ie 1 f ?,; ?i /lymskimi listi, vendar trd.,da »» b.lo tohko denaria kakor sc zatnujc. Kravi Je odgnal domov na Imc- no na dom Marue Scfek-cr. k}er je imel svoje stanovanje. Drugi dan Pa jib jc prodai na seimn y Polju za svoto 28.800 kron. Po zaslisanju prič so porotniki potrdili vprašanjcfflede hudodelstva za- vratnega roparskega. umora soglasno, nakar ga je s-odiii dvor obsodil v smrt na vešalih. S tern je brio sedank porotno zasedanjc končano. ZVEZNA KOLESARSKA DIRKA V CELJE. v ncdelio se je vršila zvezna kolesarska dirka kolesarskega podsaveza za Slo- venijo v Cclje. Rcznltat ie bil sledcč: Hr\^tski klub biciklista »Sokol« Za- greb. Startalo 13 dirkačev. I^osamezna vožnja. 1. Diikanovič Gjiiro 3 ure 37 niiii. 20 sck. 2. Cesarec Urago 3 ure 37 min. 40 sek. 3. Pavlija I. i ure 41 min. o2 sek. I. Hrv. Gradjanski sportni klub Za- greb. Startalo 10 dirkačev. 1. Šoštarko Kazi>mir 3 ure 36 min. 2. Potnik Josip 3 nre 39 min. 3. Sovic Koloman 3 ure 44 min. 30 sck. »Orao« Zagreb. Startalo 9 vozačcv. 1. Krajnc Ivan 3 ure 4si min. 2. Truban Rudolf 3 ure 49 min. 3. Šaiiti Franjo 3 ure 49 min. 40 sek. Kotesarski klub »Perun« Maribor. 1. Pahor Krnst 2 uri 15 min. 2. Kinncrc Josip 2 uri 18 min. 50 sek. 3. Nabergoj Fran.io 2 uri 40 min. 58 sek. Delavski koJesarski klub Maribor. 1. Vescnjak Ivo 2 nri 20 min. 2. Kaiser Krnst 2 uri 22 min. 55 sek. 3. Feus Hogomir 2 uri 30 min. 55 s.tk. Kolesarski klub ^luK-lwciss M'I!irija« Ljubljana. .Ttmiorji: !. T:-;nii|Miš \ii;ku 2 iiri II m'¦;. 11 sek. 2. Franketi Vinko 2 uri 44 niin, (0 sck. 3. Pogacar Jauko 2 uri 44 mln. 23 sek. »Ilirija«. Mlavna skupina: 1. Ooltes Adolf 2 uri 29 min. 10 sck. 2. Skrainnr Anton 2 uri 20 min 101/.-. sek. 3. Kosmina Aloiz 2 uri 30 min 39 sck. Udeležba nadaljc: Motoklub »Sl-o- venija« Ljubljana, Hrvaiski klub nioto- cikiista Zagreb. Motocikl. sekcija Cira.il- janskega depuiacije. kolesarskega khiba »Danica« na Ježici, kluba dolenjskifi kolcsarjev Novomesto in Hrastjc - Motn. — Po clirki se jc v botelu »Balkan« vr- šil obeni zbor kolesarskega podsaveza za Sloveiiijo, nato je bil obliod po mestu na veselični prostor restavracije »Pri Istrijancu« Jc je r sc jc vršila Ijudska Liud- ska vcsclica z raznovrstno zabavo, ka- tera je lepo uspela. Dnevna kronlka. Prostovoljno gasilno društvo na Vranskem priredi 1. julija t. 1. na yrln gostilnc »Slogan« veliko ljuka pogajanja so se že priOeia. Dobrna pri Celju, avto-vožnja. Odbod iz Dobrne: Odhod iz Celja: 6*15. uri, 8. uri, 10'30. uri. 15. uri. Do 15. junija vozi avto samo enkrat na dan. Za izletnike iz Celja in oko- lice velja ob nedeljah in praznikih zni- žana cena. Avto v kojem je prostora za 15 oseb stane v Dobrno in nazaj v Celje 600 Din. 2-2 Žetale. Tnkaj je v pondcljek 4. tin. ob I. uri pop. prihrula strašna toča, ka- koršuc nc pomnijo stari Ijudje in pobiia v obcinah Zetale in Cermožišc tak(), da Ijudje čisto obupani tavajo okoli. Kako ]ic bi, kraj je silno ubog. živi se večina <>d živinorejc, uničena je vinoreja za več let, žito je za pokositi, sadje, slivc. hruske. jabolka so na tleli. Od kod bo za več ko eno !eto d-ni živež. do novc zetve, odkod novo seme, odkod obleka. obuvalo, in če ima §c kateri dolgove! Vsled lanske slabe žetve in suše smo bili že navezani kupovati ves živcž, to- lazi'li smo si-, sai 1-epo kaže, a sedaj ka- žeio polja in vinogradi z.alostno sliko. Ako tu država hitro in izdatno ne prl- skoči na poinoč. potem pae nima xcc nikdo zaupanja v njo, z živežcin, scnie- noin. ter da nas pusti s strašniini dav- ki v mini, plačali smo že letos itak d\ra- krat zeml. davek, a ne niali, pa ne ve- mo, čc od snsc, od pomanjkanja, ali od čcsa. Sedaj pač Vi klcrikalni priganjači pokažite ako Vain je res kaj za narod. sedaj pokličitc hitro tistc zgovorne go- ¦\) volitvaii obetali vsc kar se jim jc dalo, sedaj pač jc res nujna sila. scdaj pokažite s\roje katoii- ško srec, ter odprite rokc in otirajtc bedniin svojim yolilcem solze, a ne od- lagaitc. potreba je nujna ka-kor je tu iiihče ne pomni. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Suniiic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. ffeiihi cebBlnjah !ep, s 40. modernimi panji, dunajskega sistema, polni s čebelami in medom, se proda. Odda se tudi posamezno brez čebelnjaka. Naslov v upravi. 2—1 itlodni ateljs za dame in gospode IVAN BIZJAK se priporoča. Postrežba soüdna ! Cene zmerne I Modeli vedno 3 mesece naprej na vpogled in izbiro. 2—1 Iščeta se 3~3 dve sobi s 4. posteljami, čisti, zračni, pri boljši rodbini od 15. 7. do 15. 9. 1923 v Ceiju. Ponudbe pod »Z 33* na upravo lista. NoS^te illiSIIIlIIIli kaučuk pete! Boljšeinoenejše so kpi uslije. NAZNANILO ! Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, da sva prevzeia nattovo pre- ur»ejeno restsvracijo „Narodni dom" v Mariboru kjer bova točila najboljša pHstna vina ter vedno sveže pivo, Prixnano prwowratna kuhinja.Vsakovrstni banketi po naroCilu. Moderno urejeno kcglJiSče. Vrt in vrtna veranda. Točna postrežba. Shajaliače Slovanov, Se priporočata z odličnim spoštovanjem 9van i^i Valerija Sober, , *prei restavracija »Maribor«. M oddaja po is p kg franko lesno shladišie llPlJfl Vm i^aoslou. lesno industrija ¦P ¦ Bf •¦ pre? KopqI Teppey. 874 3-2 Naznanilo! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjatn, da sem otvoril „Holovško kiel" vinska frg* na drobno v Presersiovi ul. 1«« vhod Zagata 1, dvorišče V zalogi imam prvovrstno rdeče in be'o vino, letnika 1921. Cena konku- renčna. Odprta klet dnevno od 9.—13. in od 15.—19. ure. Za obilen obisk se priporoČam Ivan Blxjak. Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. bS % wit. i lijubljanska kredifna banka u Isjubljani, podružnica Celje.