104. številka.
V Trstu, v soboto 30. decembra 1893.
Tečaj XVIII.
„EDINOST*1
iihajft dvakrnt da teden, vsako sredo in soboto ob 8. uri zjutraj.
„Edinoat" atane *
za vse leto f. fi.— ; iiven Avstrije f. 9.— zn '/, leta „ 3.— ; „ „ „ 4.60 za '/i leta „ 1.60; „	„ B 2.26
m „Novli»p"-Jem i za TBe leto t1. 7.— j izven Avstrije f. 10.— za «/, leta „ 3.30; „ „ „ 5.-za V4 leta „1.76; „ „ „ 9.60 Posamičro številke ne dobivajo v pro-dajalnlc&h tobaka v Trstu po S nv6., v Gorici in v Ajdovščini po O nvč. ."S'OVIČAB- po S nvč.
EDINOS
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
Oglasi a« račun« po 8 nv8. vrstica T petitu; za naslove a debelimi črkami p plačuje prostor, kolikor bi ga obseglo
navadnih vrstic. Poslana, osmrtnice in Javne zahvale, domari oglasi itd. se račun« po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poiiljajo uredništvu: Piazza Caserma it. 2. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana se n« sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročni no, reklamacije in oglase sprejema M pravni itvo Piana Caserma 2. Odprta reklamacije ao prost« poštnin«.
,T «A«mN Jt m*« f .
Vabilo na narocbo.
Z novim letom bode „Edinost" izhajala po trikrat na teden, v šestih izdanjih in v povečani obliki: ob torkih, četrtkih in
•obotah r /jutranjem in večernem i/, dan ji, tako da bodo naročniki sleherni dan dobivali svoj list.
Da že bolj ustrežemo tržaškim naročnikom, pošiljali jim bodemo list na dom po raznaševalcih,' zbok česar jih prosimo, da nam natančno označijo tvoja stanovanja.
Obojno izdanje „Edinosti" bode izhajalo na dveh straneh v primerno povečani obliki in bode stalo:
za jeden mesec	gld.	—*90
za tri mesece	„	2.60
za pol leta	„	5 —
za vse leto	„	10-—
Posamični listi se prodajajo po DVA novčiča.
„Edinost" se bode odslej prodajala tudi po okolici in sicer:
V Rojanu v trgovini gospoda J. Kramerja,
v Škednju v trgovini gospoda Sancina Drojača,
na Greti v trgovini g. Pogorelca, pri sv. Ivanu v trgovini gospoda Gasperšiča.
Za zgornjo okolico , še nimamo dovoljenja, a je dobimo v par dneh.
Listu bodemo redno prikladali poštne nakaznice, da olehčamo naro-<5evanje.
' Prve številke bodočega leta dobe na ogled vsi naši naročniki in tudi drugi rodoljubje, pozneje pa bodo dobivali
PODLISTEK. Zvonilec — topničar.
Humoreska. — Hrvatski spisal Avgust Š e n o a.
II.
(Dalje).
»Kaj še," spregovori sodnik, „ako te Turek zakolje kakor purana, pri vragu bodo vse pravice, je tudi stokrat prote* •tiraš."
„Dajmo, dajmo kompanijo !" zakričali so vsi v eden glas.
»Protestiram, to naj ae zapiše v zapisnik !"
„Le zapišite slobodno, gospod notar, mi damo vnejedno kompanijo ! Ali ni tako, ljudje P*
„DA !• pritrdijo vsi.
Svastovio je skočil na to po konci kakor besen in rudeč kakor rak. Pogra-bivši klobuk je zakričal pri vratih : „Bog dal, da bi vas pojedli Turki !" In popihal jo je.
Sod a j se je dvignil Tomaž Gradnaj, učen človek veiicega nosa in širokih ušes, ki je svojega kolego Svastoviča ljubil kot budie kudilo, ter sprogovoril svetovalcem : „Damo. dumo l Tudi jaz sem odvetnik. Moje menonje je, amplissime uiagiHtratus, da so v«č damo."
„ Ču j m <), čujrao !"
„DA", nastavil je Tomaž Gradnaj, „v
list le tisti, ki se naroče nanj in tudi naprej plačaj o naročnino vsaj za jeden mesec.
Konečno pa resno besedo n a-S i m dosedanjim naročnikom. Ker se list z novim letom preustroji in nastopi tako rekoč povsem novo življenje, urediti nam bode tudi upravni Stvo na novi podlagi. Kose prične novo življenje, zaključiti treba tudi stare račune. Zato opozarjamo, da vso one, ki do novega leta ne plačajo svojega zastarelega dolga, izročimo gosp. odvetniku dru. Gregorinu. Kdor torej noče imeti sitnosti in stroškov, poravna naj takoj, kar je zaostal!
Upravniltvo „Edinosti".
Poslanec Spinčić o izjemnem stanju.
Govoril v seji poslanske zbornice dne 13. decembra 1893.
(Konec.)
In tako se postopa tudi dan danes; vai sistemi iz noveje dobe, izvzemši onega grofa Goluhovvskega, Belcredija, in deloma Hohenwsrta, bili so naperjeni v to, da bi potiskali v ozadje nArodno zavest Čeh ov na jedni strani, a Hrvatov in Slovencev na drugi strani.
Schmerling in Beust, Auersperg in Taaffe imeli so isti namen in le v tem namenu je iskati pravega vzroka izjemnemu stanju v jednem delu Češke. Le v ta namen ae postopa proti jednemu delu Čeh ov, da bi potisnili njih zavest; ovirati se jih hoče v boju za svoje sveto pravo. Ko so grofu Tasffe-u raztrgali tančico njegovih baje vsem jednakih pravic, ko je
dvorišču naše mestne hiše leži v blatu in brez vsacega dela atari žolezni topič. Ker no Turki poslali pod Sisek topiče, zakaj torej ne bi poslali Zagrebčani svoj top, da vidimo, kdo je močnejši: ali poganski cesar v Carigradu ali slobodni meščani na Griču 1 Ha?" zakričal je Gradnaj, dvigajoč junačko pest.
„Ha", zavpijejo vzneSeno svetovalci, „prav je, pošl jimo top !*
„Prav je", reče sodnik, „topič tako nima dela, cigan bi ga tudi no kupil.*
„Sicer pa bodite pri miru, bratje" — spregovori Gradnaj. „Top je slabši od neme živali, ker no more streljati in ne lajati sam od sebe. Kje nam je topničar, ki ga bode basal in vžigal P Ha ? !"
„Ha J" ponovć začudeni svetovalci.
„Ha!" zavpije cehovski mojster Celinič, „topničarja iščete P Jaz ga imam, juz. Ilm f Dobrilovič, naš zvonilec, ki vžiga topiče o Veliki noči, Božiču itd. Ilm !"
„G'ej vragu," reče sodnik, „res je to!"
„DA, ros je !* vskliknejo vsi enoglasno.
„Pokličite zvonilca !" zaukaže sodnik vratarju.
Junko Dobrilovič je prihajal globoko se klanjajoč.
„Kaj zapoveda vaša milost P"
„Tini, reče sodnik, „Janko, ti poznaš topove P"
„Poznam."
narod češki uvidel, kam se ga zavaja po grofa Taaffe-a vladnem zistemu, ko je nArod češki odposlal druge poslance, ko ao punktacije pripoznali kot usodepolne c«16 nekateri onih, ki so sodelovali pri njih, ko je uporabil vsa druga sredstva proti narodu češkemu in njega zastopnikom in ni vse to nič pomagalo, tedaj je proglasil izjemno stanje v srcu nAroda čos-skega. (Pohvala) On jo je uvel in Win-dischgratz je je le nadaljeval, da pritisne zavest nAroda češkega.
Svesti sem si, da miniaterstvo ne doseže tega cilja. Da ste hoteli pašno saale-dovati dokaze, katere imam jaz tu pred seboj, tedaj bi bili zašli v dilema (dvo-jemni razsodek), ali glasovati proti izjemnemu stanju, ali pa pozvati vlado, da proglasi izjemno stanje tudi v neki drugi deželi, kjer se dogajajo oelo hujše stvari, nego je to, kar ae je dogodilo v Cboderi pri Pragi. Jaz nisem za izjemno stanjo ni na Češkem ni na Primorakom, kajti prepričan sem, da bi se lahko vee uravnalo z nekim drugim sredstvom, in to sredstvo je pravica (Pohvala in ploskanje), po postavnem izpolnjenju opavičenih zahtev naroda čeakega.
Ako hočete imeti mir in red, ako hočete imeti varstvo za osebo, ako hočete imeti zadovoljnost celih narodov, tedaj se morate postaviti na stališče pravice, temelječe na pogodbah in zakonih, in takoj nastopita zopet mir in red (Odobravanje).
Jaz želim, da se izpolnijo opravičene zahteve nAroda češkega in ker «o izjemne naredbe naperjene proti tem željam, glasovali bodemo jaz in moji tovariši proti izjemnemu stanju (Pohvala), kakor tudi proti obustavljenju porotnih sodišč.
Tudi pri tem nočem se muditi dolgo, gospdda moja, a nekaj moram vender opomniti. Porodilo govori o strankarskih
rszsodbah, nastavših pod uplivom strahu in naklonjenosti. A govori se le to, da ao mogoče take razsodbe. Pri nas, gospdda moja, imamo vse kaj drmega. Pri nas niti ne moremo govoriti o nepristranskem pravosodju, pri nas so odprta vrata na stežaj pristranskemu pravosodja.
To f« in pripoenava tudi c. k. vlada sama a tem, da za izvestne pravde često odreja druga sodišča, in sicer sodišča v Gradcu, Inomostu in na Dunaju.
Mi imamo porotna sodišča, pri katerih je velika večina prebivalstva, to je slovanska, v najboljem slučaju zastopana po sedmem dolu. V Gorici na pr. nahajamo moj 36 porotniki 31 Italijanov in le 5 Slovencev. Le primerjajte to se številom prebivalstva! Vlada dopušča, da možje-strankarji druge narodnosti kot porotniki sodijo Slovence in Hrvate. Dogaja se, da odvetniki sami apelujejo na patrijotizem porotnikov, da obsodijo tega ali onega Slovenca, (Čujte ! Čujte!)
Lehko bi vam naveli razne slučaje takih pravd, kakor slučaj v Podgori, slučaj lista „Soča" s nekim profesorjem, slučaj lista „Rinnovamento" % nekim okrajnim zdravnikom v Gorici, iu druge v Rovinja in v Trstu. A ja« se nočem muditi pri tem in povem lo to, da tudi za drugo naredbo ne bodem glasoval, s katero so ae ustavila porotna sodišča v Pragi, in sicer zato ne, ker se ni navel nijeden veljaven vzrok, zakaj se je to dogodilo in sem jas, ravno narobe, čut le najboljši glas o tamošnjih porotnih {sodiščih in o tamošnjih sodiščih sploh. Pri nas, gospdda moja, bi morali preosnovati tako porotna kakor tudi večino drugih sodišč, ako hočemo, da se kedsj uvede pravioa. (Pohvala — Govorniku čestitajo od mnogih strani).
„Topovi imajo luknjo spredaj in zadej." „To vem".
»Topovi potrebujejo prahu in roke, ki jih vžiga." »Znam*.
»Turki hočejo na nas, mi pa amo namenili poslati naš top proti njim. Razumeš P"
»Dal«
„V vsem mestu ni človeka razun
tebe, ki bi znal užigat topove." »Tudi to dobro znam". „Hodi ti z našim topom pod Siaek." „Ne grem." »Zakaj P"
„Ne grem. Pojdite vi sami!" „Neumneži In naša koža P8 „In moja koža P"
„Ti damo cokin, kaj ne bratje P1* povpraša sodnik.
„Da !• potrde vsi.
»No grem !" odgovori zvonilec.
„Dva cekina."
„No grom."
„Pet!"
„Ne grem."
„Deset J"
„Trdi ne."
„Mari se bojiš P*
„Hudiča se jaz bojim. Jaz bi šel..." „Pod pogojem P"
„Da mi daste Marico Coliničevo !' „Ah!" za^trmijo svetovalci.
„Oh !* razjezi se Celinič, „na vrbi ne rastejo hruške.*
»Pa si jih kupite pri Turkih pod Siskom", odvrne zvonilec.
„Daj, mojster I* reče sodnik. „Ne dam!" otrese se Celinič. * „Daj! zaprosi Gradnaj, za mesto gre, za Zagreb!
„Ne dam ! Ne dam !* „Daj! daj ! daj!" zskriče svetovalci soglasno.
Celinič se je jezil. Brišoč si z rokavom znoj raz čelo je bruhnil iz sebe :
„K hudiču — dam — a le pod pogojem, ako Janko-zvonilec gre pod Sisek ter nam, ko se vrne, prinese zopet top cel. Ker gre za mesto, mU dam torej svojo hčor Marico. Naj ga odnose bes !" „Tako je prav 1" zavpije sodnik, „Da, tako ! Amen !" pritrdč svetovalci. „Jaz grem, hvaljen bodi Jezus !" — pokloni se zvonilec.
šo tistega dne ho mestni kmetje na kolih prepeljali stari top k banski vojski. Na kolih sedel je tudi zvonilec Janko, noseo z seboj blagoslov Marice Coliničeve.
III.
Bilo jo petindvajaelog* dne meseca julija, na av. Jakoba dan, letnice 1503. Zagreb jo bil poln domačega in tujo^n ljudstva pod orožjem in brez orožja. Prišel je iz Sinka tudi gospod bati. Čast uiu od Boga ! Zopet so so na Griču zbrali
DOPISI.
S Krasa. [Izv. dop.] Z velikim Temeljem opazujem naše narodno ženatvo, kako se zanima za nadu prekoriatno družbo bt, Cirila in Metoda. Ali vender bi rekla, da to ni ie zadosti, kajti veliko trgov imamo te, kjer bi se dalo napraviti iz mlačnih Sloveuk n&rodne in zavedne žene. Ne •amo, da bi to koristilo nadi prekoriatni družbi in da bi bilo v čast našemu narodnemu žeustvu, ampak vspodbujalo bi to tudi može, ker ti poslednji gotovo ne bi hoteli zaostati za* ženami. Pričelo bi se tekmovanju med moškim in ženakim »polom, a to tekmovanje ne bi nam bilo samo v korist, marveč tudi v ponos.
Začnite torej tovarišice in rojakinje ! Posnemajte vrle Sežanke 1 One so ai ustanovilo žensko podružnico, a možje niso hoteli zaostati, napravili so tudi oni svojo moško podružnico. A tudi ve ne smete zaostajati sa moikim spolom : kjer. je moška podružnica, ustanovite ie ve svojo. Vem sa trge, kjer bi ne bilo treba drusega, nego sprožiti besedo in arasla bi ženska podružnica.
Slovenke drage, pomislite le, koliko trpijo Slovenci ob mejah. Ne samo da nimajo nikakih pravic, ampak prisiljeni so pošiljati svojo lastno deco v tuje iole, kjer Rineva v njih ljubezen do svojega rodu in se izneverjajo tudi Bogu. Kako boli človeka, ko vidi mladeniče in dekleta slovenske krvi sramotno preklinjati Boga in Slovence. Vsi ti bi bili dobri narodnjaki in kristijani, da se jim je v šolah vcepila ljubezen do Boga in domovine. Prepričana sem o tem is lastne skušnje. Imam dva dečka, katerih oče (rodom Lah) je bil samomorilec, ostsvivii ženo Slovenko s 5 otročiči. Usmilila sva se ju se soprogom. Ko je deček pričel hoditi v slovensko iolo, pravil mi je, da v italijanski loli niso nikdar molili, rasun kadar je poučeval gospod katehet. Ker mati Slovenka ni znala ž njimi moliti po italijanski, so otroci ostali bres pouka v krščanskem nauku. Zdaj pa molijo tako lepo, da človeka kar gane, ko jih posluia. Te duše •o torej otete; a koliko jih je ie, ki so čisto slovenskih stariiov otroci, a niti ne poznajo Boga. Usmilite se torej, drage Slovenke, teh izgubljenih dui, ki tavajo v temi italijanske .kulture". Naia družba ne more reiiti vseh, ako nima aa to sredstev. K temu pa lahko pripomorete ve, ako vsaka po svoji moči kaj vržete na oltar domovine. Tolažila vas bode ne le ta ssvest. da ste pridobili vsaj enega Slovenca
mestni svetovalci in sodnik dtefaa Sta-stovič. Prišla sta Tomaž Gradnaj in notar Čenči; v kotiču pri peči pa je pokal od jese cehovski mojster Miklsvž Celinič. Pred svetovalci je stal svonile« Janko.
„Kako je, Jsnko P" vpraša sodnik.
„Dobro, gospod sodnik".
„Ali si bi] pri Sisku P*
„Di, Bog mi je pričs."
„tu top P"
„Je doli na dvorišču, v blatu na starem mestu", nasmehne se svonilec.
„Oujte torej !M nastavi svonilec. „Uh, slavna gospoda, ie sedaj mi se tresejo palci, mislil sem, da je konec sveta. Pripeljali smo staro železno mrcino pod Siaek. Prah sem dal v žep, vzel sem seboj tudi gobo, kremen in jeklo. Čudež božji! V Siskti so bili duhovniki, onkraj Kolpo pogani Turki, z& mestom Siskom pa platneno meato, v katerem so bili naš gospod ban Tomaž ErdoJi, naši Hrvatje in Slovonci, gospod general Auersperg in njegovi železni Švabi na konjih. Menite-li, da so no pogani preplaiili P Niti najmanje ne. Imoli so generala Hasana, živega hudiča. Dvigal je konjski rop, vdarjal e njim ob bobne ter udriha! potem po naših. Grmelo je kakor pri kaki procesiji. Tega so se gotovo nafti preplaiili. Turek pritiska, na«i pa se umikajo korak za korakom. Brrr ! To vam je grmelo in bliskalo, da ni trebalo ni solnca ni meseca. In gloj hudiča !
ali Slovenko, marveč tudi, da at« otele eno dušo, katera bi ee bila gotovo pogubila. Ve bolj zavedne morate vapodbujati svoje vratnico ter jih poučevati o pomenu družbe s«. Cirila in Metoda ! Ne sramujte se, goape Slovenke, poučevati priprosto, neuko kmetioo, ker tudi v tej poslednji tiči blago in plemenito srce. Slušale vas bodo rade, samo d* se jim ne pokažete ohole. Tudi priproatega človeka boli, ako vidi, da se ga prezira. Družba ima plemenit namen! Bodimo tudi me plemenite! Nsia družba nsj združi vse, brez razločka stanu in spola! Le tako bodemo koristile domovini in sveti veri, ker ti dve sti tesno spojeni. Hvaležno se »ae bodo spominjali naši potomci, ker njim se ne bode treba boriti, kakor nam. Torej ie enkrat vam kličem : Drag« Slovenke ! Delajte, budite priprosto ljudstvo, hvaležnost naroda vam ne izostane! Človek lahko veliko doseže, ako zaupa v Boga in t svojo moč. Zaupajmo torej v Boga in on nam gotovo pomore !
Politični pregled.
Notranja dsžsls.
Nadvojvoda Albrecht, vrhovni nadzornik vojske, sprejel je dne 28. t. m. deputacijo nemike vojske, kstero je vodil general LoS. Deputacija mu je izročila dragoceno marialsko palico nemike vojske.
Deželni sbor kranjski se je odprl dne 28. t. m. po sv. maii, katero je daroval kanonik K 1 u n. Deželni glavar Oton Deteta je posdravil poslance in deželnega predsednika slovenski, potem pa nadaljeval svoj govor nemiki. Spomnil se je pokojnega poslanca H. Kavčiča, iskrenega rodoljuba ter predložil med odobravanjem zbornice, da se sožalje zabeleži v zapisniku seje. Nsdalje je isrekel na-dej o, da novo ministerstvo ustreže nameram Nj. Veličanstva in da bode postopalo ▼ z m i s 1 u jednskopravnosti. Po trikratnem „Slava" ia „Hoch"-klicu ns Njeg. Veličanstvo, je pozdravil poslance deželni predsednik baron H e i n v imenu vlada ter obljubil, da bode skrbel sa to, da dobd sklepi deželnega sbora Najviije potrjenje. Zatem so se vršile volitve v rasne odseke. Novoizvoljeni poslanec Kraigher j« dobil ssradi bolezni 4 tedne odpusta, poslanec Šuklje pa teden dnij. Konečna sprejme se nujni nasvet deželnega odbors, da se pobirajo od 1. januvarja 1894. naprej v pokritje primsnj-kljsjev pri deželnem in normalno-iolskem
Pritisnili so general Auersperg in Švabi z desne, gospod ban s leve in udri, vžgi: Turka pa pomosi Bog! Beži, kume, ne glej na mene, sme upili ! Udri po obre-zancu, ki se je nspil Kolpe, dssi ne žejen in proti svoji volji. Toliko poganov je plavalo po Kolpi, da bi jo bil lahko prekoračil s suho nogo. Tudi general Hasan je dobil po glavi, da ga niti vrag več ne obudi. To je slava, kaj ne gospddaP! Pri Sisku ai več Turkov in vi se sahvalite Bogu, da ste živi, ker ne znate, kaj daje turiki strah."
.In vei-li ti P" vpraia ga sodnik.
„Gotovo da snsm. Tresel me je kot mrzlica*.
„Kako je bilo s teboj?" zavpijeta Svastovič in Gradnaj soglasno.
„Kako P vpraiate! Dober je strah, kateremu ga je Bog dal, sem <ii mislil. Janko, ti si črevljar, ne vtikaj nosa prezgodaj, saj ni da murai biti prvi. Postavil •um svoj Zsgrcbiki top pred jamo, nabasal ga s prahom ter pridoda! še kameneno krogljo. Naj lo pridejo Turki, gotovo zbežijo preplašeni. Dokler je na polji bila zmešnjava, sem aedel v jami za topom in Itrešoč pričakoval Turke. Prišli ao in zbežali v Kolpo. Iludirja, aem ai mislil, to bi bila sramota, ako bi ae ne nglaiil tudi Zagrebški top. Šuk ! puk ! vžgal aem jo mej Turke. Zugrmelo je, kakor da ho ne-i beaa rušijo in moj tup ae je zvrnil kot
zakladu iste doklade, katere »o ae pobirale leta 1893. :n to do dneva Najvišjega pu-trjenja dežetnozborskih aklepov, kateri do lučujejo konečno veljavne prikladu zu leto 1894. Zasedanje je odloženo do 9. januvarja 1894.
Iz Prage javljajo, da se vrši zaslišanje morilcev Mrve potajno, vendar pa se gnvori, da je izvedela policija čudne stvari.
Češki deželni zbor je pričel svoje zborovanje dne 28. t. m. Deželni marial je povdarjal v svojem govoru po trebo gospodarskega delovanja. Češki poslanci iz Prage so stavili predlog za odpravo izjemnega stanja.
Upravno sodiiče na Dunaju je proglasilo včeraj svojo razsodbo o uličnih napisih v Ljubljani. Kakor amo bili sporočili, ovrglo je ministerstvo notranjih zadev ukrep ljubljanskega mestnega sveta za nspravo samo-slovenskih uličnih napisov, češ, da ruii s tem člen XIX. Upravno sodiiče pa je ovrglo m i n i s t e r s t v e n o razsodbo, utemeljajoč svojo odloko s dejstvom, da mestni svćt ljubljanski s svojim ukrepom ni rušil člena XIX. Torej Ljubljančani so dosegli, kar jim grć.
Vnanjo države.
Italijanska vladaše napenja na vsa kriplje, da pomiri duhove v Siciliji. Odredila je pregledovanje zemljiičnih knjig in uredbo delavskih rasmer. Selo Valguarnera jo razdejano, kakor da je bils vojska. Is Nspola so postali mnogo vojakov v Sicilijo. So se ni vlada odkrižala te ustaje, že javljajo iz Rima, da je nastalo nevarno gibanje med socijalisti v pokrajinah Calabria in Romagna. Srečna Italija!
O ipanijolskih anarhistih javljajo iz Madrids, da je obstal Cersnelo, da je vrgel bombo v Baroelonskem gledišču, Rinaldi je priznal, da je stavil bombo pod naslonjače, Codina ne taji, da je bombe' ▼lil in Bernard je priznal, da je napravil kalupe (forme) sa livanje bomb. Španijolaka policija je svedela vse podrobnosti o anar-histiiki zvezi, kstera ima svoje srediiča v Barceloni, a se rastesa tja v južno Ameriko. Ovadila je anarhiste neka deklica, pri kateri je stanovala Cerauelova ljubica.
V A n g o u 1 e m i v južni Franciji sačela je dne 27. t. m. razprava proti obtoženim delavcem vsled krvavih pretepov med Italijani in Franeosi v Ai-gues-Mortes. Zatožen je italijanski delavec Giordano in 16 francoskih delavcev. Gior-dano ima svojega odvetnika branitelja; satožene Francoze brani 12 odvetnikov.
pijana koko*. Sliiits čudež! Nsi stari top je zadel v veliki boben, katerega so nosili beŽoči Turki. Sedaj niso mogli več grmeti. Zato so se razjezili in jo obrnili proti meni. Jss ps nisem tako neumen, da bi si bil dal odsekati glavo; skril sem se rajšo v jamo v grmovju. Turki niso dolgo premišljevali, kaj jim je storiti. Zabili so s želesnim klinom luknjo na topn ter sba-žali potem proti Kolpi. No, mi smo vse-jedno smagsli, gospod ban Erdfidi, Auersperg in jaz. Pripeljal sem top nasaj, tam doli je v blatu, vi pa dajte meni Marico !* „Ne bo nič," zakriči Celinič. „Zakaj ne P" vpraia sodnik. „Ne bo nič, amplissime msgistratus," zavpije Svastovič, „top ni cel, Turki so mu zabili klin v luknjo, sedsj ni več aa rabo. Ni zaslužil Marice !"
„Tako je!" zavpijejo soglasno svetovalo'.
„Protestiram !u razjezi se Gradnaj mahajoč z rokama, „saj ste rekli, da mora Janko pripeljati nazaj cel top. Mari ni cel P Da, in še več kakor cel, ker tehta še več za oni železni klin, katerega so as-bili Turki. Janko mora dobiti Marico". „Tako jel" zavpijejo vnovič svetovalci. „Tako je. Amen !" pritrdi sodnik. „Janko naj vzame Marico in v darilo mu damo ao obljubljenih 10 zlatov, ker je veljaven meščan.1*
„Do bena! naj jo vzame !* zaupije debeli Miklavž Celinič."
Pri raapravi je bil prisoten tudi italijanski1 konzul Durando. Svedokov je pozvanih 65. Obtožba trdi, da ao najprvo navalili-Italijani na Francoze in da je posebno Giordano ščuval svoje aonamdujake, da ao napadli francoske delavce. Razprava bodo trajala nekoliko dnij. — Proti anarhistu V a i I 1 a n t u, kateri je vr^ol bombo v francoski poslanski zbornici, jo končana preiskava. Razprava bode v Parim v pm polovici januvarja meseca.
Grška poslanska zbornic« je odobrila dogovor z ogrskim parobrod* niin društvom „Adria* za prevažanje pošte.
Zaves ni svet (Buudearath) v Berolinu je skleni), da za sedaj ne stori ničesar v povrnitev jezujitov v Nemčijo, ker dotična zakonika predloga ie ni odobrena v tretjem čitanju. V razaik volilnih okrajih pa nabirsjo podpise v proteatovnnje proti postopanju konservativnih poslancev, kateri su omogočili tako predlogo. Opaža se živahno gibanje proti Jeauvitom tudi med evangeliško ia pravoslavno duhovščino.
Različne vesti.
»Novlčar* iaide danes ob 6. uri svečar* Sročno novo loto 1 Leto 1893. nagibe se k svojemu aatonu; malo ur ie in naslednik mu, leto 1694., potrka na nate vrata. Poslavljajoč se od leta 1893 priznati moramo, da je bila njega doba velepo-menljiva in isredno živahna tako v v diki evropski politiki, kolikor tudi v naši notranji, avstrijski — in posebej ie v naii domači — slovenski. Mi, se svojega, naiiss čitateljem dobro poznanega stališča moramo izpovedati,da nikakor ne sodima pesimistično (črnogledo) o dogodkih ravnokar minule dobe; narobe: mi bi ■*» pisali na račun leta 1893. velikansko pridobitev aa avstrijska Slovane — njih merilni ugled se je utrdil ie-datno. Velevažni dogodki mej naiimi zastopniki na Dunaju so naiim čitatoljem gotovo ie v svežem spominu. Mi nočemo hvaliti danes ni teh ni onih, kajti ti in 6ni so gotovo imeli tehtne razloge za svojo taktiko — ali to ispevemo danes bres ovinkov, da, kakor je obžalovati nastopivie razcepljenje s jedne strani, tako se g« moramo veseliti od srca, ker nam je odprlo vrata do — avstrijsko -slo-venske politike. In sato se postavljamo od leta 1893. s iskreuo željo, de bi se v latu 1894. stvari rasvijale logične in naravno v z m is I u avstrijsko-
DA, Jsnko jo ostal junak, dobil je Marico, deset zlatov ia mestno pohvalo. Ko je priiel prvi vnuk, nabijal je stari Celinič na trebuh od velicega veselja ter vskliknil, smejoč sa:
„Poglej, le poglej, tega topničarja 1 Menil sem, da ma Turki odseoejo glavo, a on mi prinaša ia vnnka."
,Ha I ha!" nasmehne seMarioa, „glej očka: top je vsrek vsemu temu. Mari ti ja žal P"
„Hudirja mi je žal !* pristavil je Ce-liaič. „Bogu bodimo hvaležni, da so ga Tarki zabili.*
„In da sem jas pri tem tičal v grmovju," končsl je Janko.
Dolgo ie ia srečno je zvonil Janko poleg svoje Marice, Zvonil je se posebno, ko se je zmagonosna vojska vračala ia Siska v Zagreb. Veliki meBtni svet pa je pisal kralju, kako velike troske so imeli s to bitko Siseiko proseč ga, naj pošlje ia Duuaja „mojstra topničarja", ki naj bi izvlekel iz topa dotični turiki klin ; ako ga ne poilje, Zagreb ne da v prihodnje ni konjikov, ni peščev in ne topov za bitko. Ali je kralj ros poslal tega mojstra ? Tega ne znam, ker je žalibog uprav poslednji listek iztrgan iz to krouike. Tudi jaz sem videl v blatu mestnega dvorišča, ležati star žel«zon top, in vse ae mi dozdeva, da je uprav to nesrečni top srečnega zvoniloa-topnioarja, Jauka Dobrilovit'a.
s 1 o i a n 8 k e koristi. Vsem prijateljem ia podpirateljeiu voščimo veselo novo leto! Gg. aotrudnikom in dopisnikom velja naša isk rcna zahvala, spojena w željo, da nam ostanejo zvesti tudi v bodoče.
Imenovanja. Prislušnik prizivnega sodišča v Gradcu Karol S t u r m, je imenovan za koncepista pri policijskem ravnateljstvu v Trstu. — Dr. Anton Lius je imenovan okrajnim zdravnikom za Porečki okraj. — Koncepist dr. Karol N e u-scheller je imenovan koncepistom pri trž. finančni proknraturi v X. plač. razr. — Finančni tajnik M e d i c u s je imenovan fin. svetovalcem v Trstu.
Pravoaodni minister grof Schdnborn je odpotoval dne 27. t. m. s svojo soprogo v Opatijo. — Tudi grof TaaiTo se preseli baje iz Aferana v Opatijo.
Odlikovanje. Načelniku odelka v minister-stvu zunanjih poslov, Pasettiju, podelil je eesar red železne krone prvega razreda.
Mestna delegacija je vzela v svoji seji dne 19. t. m. na znanje poročilo vodje stavbinskega odseka, v katerem javlja, ds je bil osebno v Postojim, da povspeii za-devo sa napeljanje Bistrice v Trst. Okrsjni glsvsr postojinski mu je obljubil, da se ta sadeva službeno reii ie pred prihodnjo spomladjo.
Vabilo na Sllveatrov večer, kateri bode v nedeljo dne 31. decembra 1893. vdvorani „Mallyu (ulica Torrente it. 16.) Razpored: Dr. B. Ipavec : .Hrvatska popotnica* in „Mrak*, udara tamburaiki sbor. 2. Gounod: „Podpouri iz opere Mar-gereta*, igra na citrah g. Vek. Lavrenčič. 3. De Bole: „Mutec*, vesela igra v enem dejanju. 4. Brož: „Ljubim Te*, macurka, udara tamburaiki ibor. 5. Petje. 6. A. Huber: „Molitev*, igra na oitrah g. Vek. Lavrenčič. 7. I. Stritar: „Na Silvestrov ▼ečer*, deklamuje gospica Vek. Kobalovs. 8. Alegorična podoba: „Prehod starega leta v novo*. 9. Tombole, s gsstronomič-nimi, isljivimi in prsktičnimi dobitki. 10. Prosta zabavs. Reditelja sts gg. I. Ko-ojančič in J. Mikots. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnine: ss nečlane 40 nvč., sa člane 20 nvč.; člani, doili v sokolski obleki so vstopnine prosti. Vsak člsn ims pravieo vpeljati dve osebi sa vstopnino, odmerjeno sa člane.
Slovanaka Čitalnica v Trstu priredi v letoinji zimski dobi sledeče zabsvs : V soboto dne 13. januvarja plesno ssbavo s tombolo ; v soboto dne 20. januvarja plesno ssbavo; v aoboto dne 27. jsnuvarja veliki ples; v soboto dne 3. februvarja plesno ssbavo. Začetek vsakokrat ob 9. uri zvečer.
Za t Božićnico* so nadalje darovali: gd. Jovo Kuvačevič 10 gld-, gd. Vatroslav Počivalnik po gč. A. L. 3 gld., gospa Elisa vd. Dolenc 3 gld. 50 kr.
Na Željo več očetov naših otrok in druge gospOde, kateri niso bili navsoči pri letoinji „božićnici*, se ta otroika veselica ponovi s posebnim ssnimivim programom aa praznik sv. Treh kraljev v Mally-evi dvorani. Program sledi prihodnjič. Veselico pri red<5 samo otroci ia razredov.	Vodstvo slov. iole.
Za podružnico družbo av. Cirila In Metoda na Greti je darovala vesela družba praznovaje god Stipeta 2 gld. 04 kr.
Iz Sežano se nam piie: Slovenci v sedanjem veku napredujemo v vseh strokah, a vendar se mi zdi, da premalo cenimo te strokovnjake.
Tukaj mi jo govoriti o nekem strokovnjaku in sicer o g. Kuncu, krojaškem mojstru v Ljubljani. Osebno izvežbana pod njegovo spretno roko, vem ceniti njegove saaluge za domovino. On je edini in prvi, kateri nam je podaril dragocene knjige in pouk v mili nam alovenščini. Koliko truda je atalo moža, da naiu je izbral v«e izraze, koje potrebujemo v dotični htroki! Ali Slovenci premalo cenimo njegov trud.
Ako bi ai Tsaka zavedna Slovenka omislila njegovo „Toaleto*, katero potrebuje vsaka družina, a tem bi pokazala hvalež-
nost n a njegovem trudu in on bi ae z večjim veseljem poprijel dela. In koliko nam bi ie koristil. Tožil mi je trudoljubivi g. Kune sam, da razproda veliko več svojih nemških knjig, nego-li alovenakih. Žalostno je to, na ta način ne bodemo nikdar napredovali. Da bi vaaka slovenska mati, koja ima več bčer&, vsaj eno dala k g. Kuncu, da se izuri v prikrojevanju! S tem bi tudi v gmotnem obziru veliko koristila domovini, ker ne bi nam trebslo drago plačevati tujkam ; denai bi ostal v narodnih rokah.
Slovenci smo ubogi, zato treba nam varčiti vselej in povsod, ako hočemo napredovati zb drugimi nsprednimi narodi.
„Mafta*.
Bralno druitvo „Narodni dom* v Škrbini na Krasu imelo bode dne 1. januvarija 1894 svoj III. občni zbor sfe sledečim vspo-redom : 1. Pozdrav predsedništvs. 2. Taj-nikovo poročilo za leto 1893. 3. Položenje računa za leto 1893. 4. Volitev novega odbora za leto 1894. 5. Določitev časopisov. 6. Razni predlogi. Ker namerava Škrbinska mladina osnovati isti dan pevski zbor pod vodstvom pevovodje Jos. Čotarja, vabi podpisani slavno občinstvo k obilni udeležitvi.	ODBOR.
Podporno druitvo za slovenske ve-likoiolce na Dunaju razpoiilja ravnokar poročilo o svojem delovanji v letu 1893. Iz tega je razvideti, da je to druitvo v petem letu svojega obstanka imelo enega častnega uda: vč. g. dra. Mihaela Nspot-niks, knezoikofa lavantinskega, 40 usta-novnikov, 54 podpornikov in 81 dobrotnikov ; izmed podpornikov je 15 takih, ki so ob enem redni udje; ž njimi vred snaša itevilo teh 27. V tem letu sta druitvu pristopila samo dva nova ustanovnika, nsmreč gg. dr. Jožef Starć, c. kr. finsne. prokurature pristav, mestni odbornik itd. v Ljubljani in dr. Albin Posnik, c. k. notar itd. v Novem Mestu, ki sta druitvo poklonila vsak po 50 goldinarjev. Deželni zbor krsnjski je druitvu podsril lepo sroto 200 gld., drnžba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani 50 gld., poaojilniea Mariborska tudi 50 gld. Manjie svote so podarile slavne posojilniee v Černomlju, kmetiška posojil-nics ljubljanske okolice, posojilnica v Srni-helu nsd Pliberkom in v Šoštanju. Mej poverjeniki so ae nsjbolje odlikovali gospodje : Frsnce Dolenc, trgoveo v Mariboru, dr. Jožef Koliek, odv. kandidat v Novem Mestu, Jurij Kraigher, trgovee in deželni poslanec v Hraiah pri Poatojini, I. Kržičnik, stud. phil., dr. Urban Lemei, odvet. v Slov. Bistrioi, V. Msurer, stud. jur., Viljem Pfeifer, drŽsvni in deželni poslanec in ustsnovnik društva, Anton Po-reksr, nadučitelj na Humu pri Ormužn is Frsnce Škedelj, pristsv v e. in k; vojnem pomorstvu v Pulji. V podporo druitvo so bili tudi rasni predsedniki „Slovenije", ti •o gg. Mihalifi, Rogally, Boritnik in Žilih. Posebno hvalo je izreči tudi rasnim slovenskim listom, posebno „Slov. Narodu*, „Slovencu*, „Domovini" itd. Umrla sta letos dvs zvesta podpornika in sicer gg. Fr. Miklavčič na Dunaju in vč. g. Jože Mam, častni kanonik itd. v Ljubljani. — Druitveni dohodki ao snaiali 1109*44 gld., glavnica 4244 gld. 98 kr. V tem letu je druitvo rasdelilo 790 gld. 98 kr. med 31 študentov ; mej temi je bilo: 12 juriitov, 5 medicincev, 7 filozofov, 4 tehniki, S ve-terinčarca in 1 akad. kipar. Kranjcov je bilo 22, Štaj ercev 5, Primoroi 4. V petih letih je društvo razdelilo 3693 gld. To društvo je velevažnega pomena aa slovenske velikošoloe na Dunaji in zaslužuje ros vsestranske ^podporo. Darila jo pošiljati blagajniku vč. g. dru, Fr. Sedeju, c. in kr. dvornemu kaplanu in ravnatelju v Avgustineju, Dunaj Augustinerstraaae 7.
Prestop k pravoslavni vsri. Minuli
torek je prestopila jedna onebu k pravoslavni veri, dne 11. t. m. pa jodna družina troje glav.
Pogreb politične žrtve. Dno 27. t. m. neali ao v Pragi umorjenega rokovičsrja Mrvo k zadnjemu počitku. Sprevod je varovala policija. Ker so se bali isgrodov,
nosili so mrliča po ovinkih na pokopališče. Ljudstva je bilo ogromno mnogo, toda mir ae ni kalil.
Ker so nasprotniki ndrnds Češkega hoteli izkoristiti tudi ta politiaki zločin, da bi sumničili ves narod in njega postavne zastopnike še posebej, podal je poslanec E n g e 1 v deželnem zboru v imenu Mla-oočehov izjavo, v kateri se zavarujejo proti menenju kakor dn bi bili Mladočehi v kaki zvezi z dogodki poslednjih dni. V toliko, kolikor imajo Mladočehi vpliva na vzgojo mladine, vzgojajo isto v p a-trijotiški ljubezni in v duhu plemenite človečnosti; ali sovraštvo protivnikov predstavlja te težne v drugačni luči, da bi stem nabiralo sovražnikov proti njim (Mladočehom).
Pokrajinska blaznica v Gorici. Mestni svčt Goriški je sklenil v svoji seji dne 28. t. m. predložiti prošnjo deželnemu odboru Goriike in Gradiške sa sgrsdnjo pokrajinske blasniee v Gorioi, ia, ako bi bila odbita ta proinja, da sgradi blaznioo v Gorioi sa lastne stroike.
Zdravniško preiskovanje popotnikov na želozniikl postaji v Gorici. V seji mestnega sveta goriikega dne 28. t. m. predlagal je svetovalec Kdruflr, da se odpravi aepotrebno zdravniško preiskovanje popotnikov na želesniiki postaji v Gorioi. To preiskovanje so vpeljali minolega avgusta meseca vsled nekaterih slučajev kolere v Vidmu (Udine).
„Slovanska knjižnica". V novi „Go-riiki tiskarni- A. Gabričeka v Gorici je ssčelo početkom oktobrs I. 1893 ishsjsti pod gorenjim naslovom književno podjetje, ksteregs ae je ves slovenaki svet rssve-selil iu posdrsvil ga s opravičenim odu-lovljenjem. Prav ja dejsl „Slovenski Ns-rod*, da nova „Slovanaka knjižnica* je urejena takć, de Slovenci nikoli vsi ne dobimo enske, ako bi ta propadle. Uver-jeni smo, da ae to ne sgodi, ksjti vai časopisi in rasni dragi glasovi so polni bvsle o tej „Slovenaki knjižnici* — in valed tega je zanimanje sa njo čedalje iivahneje.
Is kskć bi ne, ssj se „8 I o v a a s k s knjilaica* že sama na sebi najbolje priporoča. Ishajati je sačela v ličnih, v tiskarskem pogledu dovrienih anopičih r e d e o vaako drugo aoboto; na leto pride torej ss svetlo 26 snopiče v, katerih bo moral biti veael vsak naročnik. Snopiči obaegsjo povprečno po 4 tiskane pole ali po 64 štreni v 16°. Gena ss nsročnike snsia le 10 novčičev sa vsak snopič; posamični snopiči pa stanejo 12 novč.
To je čudovito nizka eens, kakorine slasti mi Slovenci ie niaaao bili vsjeni. Daai je slovenaki narodič msjhen in torej isdajatelj „Slovanske knjižnioe* ne more npati na več tiaoč nsročnikov, vendar je eena niža nego pri podobnih podjetjih večjih narodov. Čeika „Ustfednf knjihovna* in „Ottova lacina knihovna nirodnf* dajejo povprečno le po 3 pole ali po 48 atranij sa 10 nvč. Enako je z nemško „Deutsch oesterreiehische Nationalbibliotek". — To bodi v dokaz, kak6 nisko ceno je izdajatelj postavil svoji „Slovanski knjižnici*. Da bo isdajatelj mogel ostati pri svojih obljubah, treba mu je, naravno, velikega števila nsročnikov, ker je na vsem Slovanskem pač lahko mogoče, kajti toliko slovenskih rodbin, kolikor naročnikov ze neobhodno potrebs, bo pač zmoglo malenkostno svotico 10 novč. vsakih ]4 dnij!
Doslej jo i»šlć v rednih 14-dnevnih rokih že 7 snopičev, ki v polni meri opravičujejo tisto oduševljenje, s katerim amo posdravili to podjetje. Prvi anopič obsega krasno povest i« češke zgodovine „K a t-ui i r*, ki napolni čitatelju srce s iskrenimi, uzvišenimi domovinskimi čustvi ; iz njo se učimo, kak6 treba ljubiti domovino in žrtvovati vae blaženosti svetA njenemu bla-gru. Povesti je dodan zgodovinski spi« o dobi, ko so je vršila povest. — Drugi
snopič obsega dve povesti slovečega Poljaka S e n k e v i č n ; prva jo „Pojdimo za njim", druga „A ti gol j". Kritika* raznih slovenskih listih je nenavadno laskavo hvalila prva povest, ki je zares tako krasna, da človek ne odloži knjige iz rok, dokler ne dočita celo povesti. — Tretji anopič obsega dve ruski povesti, ki se prav prijetno čitate. — Četrti snopič oblega povest „Proti v ja" iz peresa mlade Slovakinje, d>ajsetletno gospodičjne Ljudmile Riezverove, s pisateljskim imenom Ljudmila Podjsvorinsks. — Peti snopič prinaša dve humoreski in krajSo povestico iz lužiškega jezika; poslovenil jih je č. g. 8i mon Gregorčič ml,, vikarij v Sedlu v Kobariikem koto na Tolminskem. — Snopič 6. in 7. pa nam ponujata povest „Stara Roman k a" iz peresa sloveče poljake pisateljice E. O r-zeazkove, o kateri je dodan životopis.
Že i. dosedanjih sedmih anopičev ju razvidno, kakć izborno izvriuje „Slovanska knjižnica* svojo nalogo, ki je jasno označena že v njenem imenu. Že v prvih sedmih snopičih ao zastopani Čebi, Poljski, Kusi, Slovaki in Lužičani, a >a njimi pridejo na vrato drugi Slovani, najboljša pripovedna ali pouoaa dela vseh slovanskih narodov. Takd bo „Slov. Knjižnica* učila slovenski narod spoznavati vesoljno Slovanstvo, katero bo toliko srč« neje ljubil, kolikor bolje ga bo spoznaval. Zat6 ne moremo dosti prehvaliti in toplo priporočati tega podjetja, — kakoršnega ne dobimo več, sko nam to propade, ds zopet ponavljtmo besede „Slov. Naroda*.
Vrhu tega uči „Slov. knjižnica* svoja čitatelje tudi azbuko ali cirilico, kar js vredna vse hvsle. Prinsia tudi sestavke v cirilioi in ko bo ta udomačena, sečne polagoma podajati male isvirne odlomke v srbičini in ruičini s potrebnimi pojssnili. Isborns misel! Tsk6 se bo nsjbolje po-speievalo sbližanje Slovanstva na sspada s onim ns vshodu t
V Trstu je mnogo Slovencev, ki se sicer ne naročć na „S 1 o v. knjižnico* a bi jo radi knpovali posamič. Tem ns-snsnjsmo, ds so posamični snopiči aa prodsj pri kejigsrju „E s f s s 11 i j u* se borsnem trgu in pri tabsksrnsrju g. Mihi Lavrenčiču nasproti velike vojainice.
Listnica upravnifttva.
O. I. V. v RobiS« : Vse v reda, idravstvujtol
„Slovanski Svet",
ki izhaja v Trstu. 10. in 25. dne vsakega meseca na 20 velikih straneh stopi sedaj v VII. leto s svojim slovanskim kulturnim programom. Progrsm listu je : nseijonalna avtonomija vsakega naroda Avstro-Oger-ske, s njeno pomočjo dosusanje bistoriških. državnih prav, zagovarjanje akupnega lite-raturnega jer.ika za vae Slovane, razkrivanje zgodovine cirilometodijske cerkve med ze-padnimi Slovani, pospeševsaje smisla se slovansko sarodno poezijo in umetnost, sifsnanjevsnje slovanskih narodov po poro* čilih o dogodkih, kulturnem in literaturuem delovanju.
„SLOVANSKI SVET"
stoji ta celo leto........4 gld.
sa pol leta......... . 2 „
za četrt leta..........1 «
Za učiteljo, uiitoljice iu dijake, na leto po 40 norč. manj. Naroćnina se pošilja upravniitvu v Trst.
Upravniitvo „Slovanskega Sveta* v Trstu.
Zahvala«
Podpisanemu predsedništvu je dolžnost sabvaliti vse one zasebnike, ki so v mi-nolem letu brezplačno prepuščali razna listo ,I)ol. podp. društvu", kakor tudi vsa ona slavna uredništva, ki ao dopošiljala svojo liste ali brespla^no, ali pa po jako znižanih oenah.
V Trstu, dno 31. decembra 1893. Fran Pollć,	Stjepan Gjivić,
potpredsjednik.	tajnik.
\
SVOJI K SVOJIM!
Josip
Pertot urar v ^rstu' Muj*
Vecchia ftt. 1. prodaja in popravlja ure po nizki ceni. Priporoča »c slavnemu občinstvu.	4 —fi2
Hncfllno ŠJtnLil" staroinana pod ime-UUbllllla ,.vlM»Kll | „om „Belladonna",
poleg kavarne „Fabris", priporoča se Slovencem ▼ mestu in na deželi. Točijo se izborna vin«» istotako je kuhinja izvrstna. Prodaja tndi ▼ino i.ii debelo, tako meAčanom, kakor na riožolo. Cl.
Josip Kocjančič,
Via Barriera vec-chia *t 19, trgovina z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vn&njimi pridelki. Cl.
Franca Potočnika gostilna
„AnJetno do Franz* v ulici Ironeo se priporoma slavnemu občinstvu Toči izborna vina in ima dobro kuhinjo	Cl.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
„Pri dvanajatih murvah", priporoma se slavnemu slovenskemu občinstvu za
obilen obisk. — Točila se bodo aamo domača izvrstna vina. 104-23
Mlekarna Frana Gržine pe2i
na Notranjskem (Via Cumpauille v hiSi Jakoba Brunncrju At. S (Piazza Pfiiterossol. Po dvakrat na dsn friSno opresno mleko po 14 kr. liter ne-dosredno iz Št. Petra, sveža (friftna) smetana.
BOJANSKO POSOJILNO IX KONSUHNO DRUŠTVO
▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča slavnemu občinstvu svojo bogato preskrbljeno
(p^dfl^JfflJonae© jos^ro
(v ulici Belvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nozadružnikom, koji prvi so deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo
društveno krčmo v Rojanu
(poprej rertotovo) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi d*orannmi. kjer so točijo izborna domač« vina, teran, pivo v at«kl«nloah itd. Točna postrežba s gor-kimi in mrzlimi jedili.
Novi člani
■e so vedno sprejemajo ob uradnih urah vsak četrtek od 6—7 ure zvečer in ob nedeljah od
9 — 10 ure predp.	104—82
Antnn Pribita i na T0*lQ uliee Gh*s*
MIIIUII rUtRdJ, in Cecilta, toči izvrstno domače žganje; ▼ tabukarni svoji — ista hiša —
pa prodaja vsa navadno potrebne nemško-slovenske poštne tiskanice.	Cl '
Martin Kr^fn Pia ZA s- G*OTanni st- 1
Ivi Al lili lil	ima trgovino z mnogovrst-
nim lesenim, Železnim in lončenim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Naznanjam al. občinstvu, da s«m odprl Via Lazzaretto ▼ecchie št. 12 prodajalaioo sadja In zelenjave. Prodajam tudi vino V staklen.'oah, mleko, smetano i. t. d. Obetam dobro poetrežbo, ker imam veliko zalogo blaga 1. vrste. Priporočam se al. občinstvu za obilen obisk. Z velepoitovanjejn
52—27	Matevž Furlan.
Gostilna „Alla Vittoria"
Patra Muscheka, v ulici Sorgante (Via Torre 'e št. 30) toči izvrstna vina in prirejuje jako okusna jedila Prenočišča neverjetno v ceno. Cl.
jedilnih stvari po jako nizki ceni. Prodajo Joief Cerne Piazza della Caserma it. 1 akad Via Ghega).	Cl.
brivec v ulici Stadion št. 1, priporoča se p. n. slovenskemu efe in-stvu za blagohotno obiskovanje.	Cl.
Kavarni ffJSKKSSS
▼ ulici Ca«erma, glavni shajališči tržaAkih Slovencev vseh stanov. N* razpolago so časopisi v rasnih slovanskih jezikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, Cl	kavarnar.
B. Modic in Grebene,
in Via Nuova, opozarjata zasebnike, krčraarjo in 6. duhovščino na svojo zalogo porcelanskega, steklenega, lončenega in železnega blaga, podob in kipov v okra&en.je grobnih spomenikov. Cl.
| Dominik Lušing
«$	v Kopru	i
«(|; priporoča svojo veliko zalogo razno-vrstne lesenine, kakor :
trame, žagance, morale, dile, pa O: tudi opeko, apno, pesek itd.
Naročila izvrSujejo se točno in po naj- J^ nižji ceni.	104 — 21
Gostilna „Air antico moro"
v ulici Solltario št. 12.
toči izvrstna vipavska črna in, bela vina iz pr-VHŠkih vinogradov in kraftka iz Škrbine. Vipavska po 32—40 kr., krnftki teran po 40 kr. liter.
Nadejam se, da me slsvno občinstvo, ravnajoč se po izreku .Svoji k svojim" počasti v obilem Številu.
Anton Vodopivec.
4—13
Poznani
prašek za zobe
prof dra. Haiderja
je najbolje sredstvo v obvarvanje zobov pred nesnago, ki jih čisti brez da se dotekne njih ste« klenine. — Škatljice p« 30 in 50 nvČ, se dobi vajo izključno v odlikovani
lekapnl Praxmarer
(„Ai duo Mori")	104
mestna palača — Trt t.
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLER) se prireja v Richterjevi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne, Prasmarer v Trstn, P. Orande) obče poznano bolečine ublažnjoče drgojanje, dobiva se po veČini lekarn v steklenicah po gld. 1.20. 70 in 40 kr. Pii kupovanju treba biti previdnim in je vsprejeti le take steklenice kot pristne, ki so previđene z ,sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja raipošiljalnica:
Richter's Apotheke z. Goldenen LAwen.
Prag.	44-44
Gostilna „Alla Cittt di Vienna"
(zraven Tiskarne Dolenc) prodaja najboljša kraška in isterska vina I. kakovosti in graško pivo. Izborna kuhinja sprejemljo naročila tudi za kosila in večerjo. Imenovana vina morejo dobiti iudi druiine na dom, in sicer ne izpod 28 litrov, po aastopni ceni: Teran iz Aubera po 42 »6 in najboljša isterska vina po 28 nč. — Za obila naročila se priporoča Ant. Brovedani. 101-97
C.
Ivana Mizzana
VIA CAVANA V TRSTU,«
Podpisani naznanja si. občinstvu, da jo prevzel gori omenjeno lekarno od dedičev pok. Benedetta Vlach-Miniussija, priporočajoč so najtoplejo in ob-ljubljujoč natančno postrežbo z umerjenimi cenami. Članom „Delalskega podpornega društva* pa naznanja ie posebej, da mu je odbor istega dovolil sprejemati recepte od njih slučaju, ako njim takfine društvena zdravnika predpišeta. Za slučajne lekarske potrebe so priporoča 10i-a0	Ivan Mlzzan.
it
Podpisani priporoča svojo v via Nuova 27 ležečo
trgovino s
z manifakturnim blagom
(prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volneno blago, kakor tudi lidane in volnene robce
&S-88	M. Mllič.
Vozni listi in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod „RED STEARN LINIE" iz Antverpena
direktno v
New Jork & Philadelfijo
koncesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-cesijonovani zaatop 50—38
„Red Star Linie"
na Dunaju, IV Weyringergasae 17 ali pri
Josip-u Strasser-u
StaiJt - Bureau & cotmiaercielor CorroHpon-deiit der k. k. Oosterr. Staatabahnen in Innsbruck.
Jak. Klemene
TRST
IC Via S. A utoni o št 1. H
priporoča častitim svojim odjemnikom nem občinstvu
in slav-
novo prlapelo blago za moške in ženske obleke, volnene robce in pletene zavratnike, spodnje kitlje pleteno in iz štofa, ogrinjala iz flanele, barhent beli, sivi in raznobarvan, maje., spodnje hlače iz volne in kotonine, nogovice volnene in iz kotonine, rokovice, flanel za obleko, srajce bele in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, židane zavratnike za moške, dežnike, židn ne robce, čepice, volnene komaše, volno zh nogovice, kožuhovino in mufe, kakor tudi vso ostalo predmete za pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbah zagotavlja tečno in pošteno postrežbo.	58
Zdravnik 1 12-48
Dr. H. Lnkšić - Nižetlć
ordinira od 3-4 popol.
via Madonna del Mare 2, II.
(V slučaju potrebe tudi po noči).
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča
2-52
Enrico p. Garlo Gortan
via Caeeraa i, Trst (naspr. pivarni Pilsen)
^■■hhhbhrdsm
DROGERIJA
na debele in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corso, Piazza detle Legna 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velik« zaloga oljnatih {barv, lastni izdelek. Lak za kočije z Angleškega, iz Francije. Nemčije itd. Velika zaloga finih bnrv (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. — Lesk za parkote in pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrelcev
kakor tudi romanjsko žveplo za ive-pljanje trt.
104—38
f Škropilnice in žvepljalke za trte |
1	inžinirja Živica,	86 |
| mlini in stiskalnice za vino, |
# sesalke ali pumpe za vsako rabo, cevi vsake vrste ^
^ in pipe, motori (ali stroji za gonitev drugih strojev) na par ^
0 in s petrolejem, kakor tudi raznovrstne druge stroje a *(*	in vse za stroje potrebno
2	se dobiva zmiraj v zalogi tvrdke	^

(Živio in družb.)	$
V TRSTU - via Zonta 5 — v TRSTU.	£
VZAJEMNO - ZAVAROVALNA BANKA V PRAGI
zavaruje
človeško življenje
po vseh kombinacij ah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke „Blavije" imajo brez posebnega priplačla pravico do dividende, k »tu m j<> doslej iznašala po 107 . ao"/ .
a»7o »jedno leto oelo 48%.
/a škode izplačala je doslej „Slavlja" čer dvajseti milijonov goldinarjev. — l'o svojih rezervnih in poroštvenih f..ndih more so meriti z vsako drugo zavarovalnico. — Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje
primere s
1.	Helena Avboljnova, krumarica v Ljubljani, zavarovala se je dno 5. maja 1884. Do svoj« smrti dne 15. februvarja 1885 uplačalu Je 82 gld. 54 kr. zavarovalnine; banka „Slavila" pa je izplačala njenim dedirein 1000 pold.
2.	Dr. Fran Ambrožič, ineHtni zdravnik v Liubljanif zavaroval s^ Je dno 30. JanuvarJa 1875. Do svoje smrti dne 11. februvarja lHfll uplačul Je 13T.2 gld. 52 kr. : bauka »Slavlja" pa je rodbini njegovej izplačala 3000 cld.
3.	Ivan Zor, <■. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval ko Je dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. f bruvarja 1885 uplačul Je 1393 gld. 92 kr. ; banka „Slavija" pa Je izplačala njegovej rodbini 3000 gld.
4.	Milia Serdle, uradnik v Trstu, zavaroval no je dne 30. novembra 1878. Dasi je do nvoie smrti dne 14. julija 1880 uplačal le 80 gld. lfi kr. prejeli so dediči njegovi od banke „Slavije" 1200 trld.
5.	Marija Lenekova, posoutnica nu Blanict ob Savi, zavarovala sn Jo dne 5. mam 1870. Ko in umrla dno 24. maja 1882 izplačala Je banka „Slavlja" dodićnin njenim 50U) gld., da si je. bilo uplakane zavarovalnine le 2292 gld. 1H kr.
6.	Ivan Vlah, posestnik v .liišičih, zavaroval se |o dne 5. novembra 1888 za 1000 gld. in dne 30. aprila 1890 zopet za 1000 gld. Na obe zuvarovunli »plačal je do svoje smrti dne 1:1 Juiiuvuriju 1892 vsesa vkup 192 gld. lfi kr.; dediči njegovi pa so prejeli od banke „Slavijo" 2000 gld.
7.	Ivan Zeleznikar, urednik „Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval ne je dno 3(1. iuuita 1882 za 1000 gld. Do svoje Biurti dne 20. januvarija 1891 uplačal je 381 gld. flO kr. ; banka „Slavila" pa je izplačala dedičem 1000 gld.
8.	Peter Budnar, c. kr. postni ofloijal v Ljubljani, zavaroval*so Jo dne 10. ma(a 187H, ter |e do svoje smrti dne 10. aprila 1892 uplačul 597 gld. 12 kr. Danka „Sluvilu" Izplačala Je pa rodbini njegovoj 1600 gld.
9.	Andrej Velikajne, gostilničar v Ilirske! Histrlc.l, bil |e zavarovan od dne 15 mu|a 1880 do 3. dne Junija 1887 lu je v tej dobi uplačal gld. 80 kr.; banka „Sluvija" pa jo po smrti njegovrj udovi 1000 gld.
10.	Koza Kernovn, kramarica v Cerkljah pri Kranjl, zavarovala se je dne 20. aprila 1F84 za 1000 gld. in banka „Slavija" izplačala jo njenim dedičem ta znesek, dusi je do svoje smrti dne 21. septembra 1892 nplarala ie 241 gld. 20 kr.
11.	Ernesta Jelušlčeva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu. bila Jo zavarovana od 5. februvarija 1884 do 19. avgusta 1888 ter Je v tem času nplačala 187 gld. fiOkr.; bunka „Slavija" pa jo izplačala njenemu soprogu 1000 gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah dajo rudovoljno :
generalni zastop banke „Slavije" y Ljubljani
v lastni hiši. Gospodske ulice št. 12.
24

uiLaatnik pol. društvo .Edinost*.
lzdajatolj in odgovorni umdnik Maks Cotič.
Tinkama Dolanr v 'Trstu