Anfon Claret. Spominaki dan 24. oktober. Narodll se je Anton Claret 23. decembra 1807 na Španskem blizu svetovnoznanega kraja Manresa, kjer je sv. Ignacij dobil nadnaravna rezsvetljenja in kjer je spisal svojo knjigo o duhovnih vajah. Bil je peti otrok rokodelskih staršev, ki pri vsej skrbi za vsakdanji kruh niso pozabili na nebeško dmovino, za katero je po neskončni božji dobrotljivosti ustvarjen človek. Pobožni starši so znali svojim otrokom vcepiti misel na večnost, da je Anton pozneje priznal, kako je že kot petleten deček cele noCi mislil na večnost in da je bridko jokal ob misli, da bo toliko Ijudi vekomaj pogubljenih. Zato pa deček tudi ni miroval, dokler ni premagal velike težave in zacel študirati za duhovnika, da bi tako mogel delati za neumrljive duše. Ni bil star še popolnoma 30 let, ko je leta 1835 opravil prvo sv. mašo. Najprej so ga nastavili za duhovnega pomočnika v njegovim domačem kraju. Pa njegovemu gorečemu srcu je bil ta delokrog premajhen. Šel je v Rim, da bi postal misijonar, ki bi nesel nauk Kristusov med pogansko narode. Vstopil je v jezuitski red, ki voliko dela v misijonih. A na koncvi noviciata jo tako tožko zbolel, da so ga iz rcda odpustili. Je pač imel Bog z njim drugačne namene. Ko se je vrnil v svojo domovino, je bil nekaj časa župnik in kot tak je začel obhajati leta 1840 Ijudske misijone* h katerim so vreli verniki od vseh strani. Da bi se mogel popolnoma in brez vseh drugih skrbi ter dolžnosti posvetiti samo temu delu, se je odpovedal svoji župniji. Val novega verskega in cerkvenega življenja je šel skozi celo Špansko, kakor samo v časih največjih svetnikov. Ljudstvo ga je častilo kot svetnika. Zelo veliki grešniki so se spreobračali na njegovo besedo. Večkrat je moral do osemkrat v dnevu na prižnico. Na njegovi osebi je bil oni sfjaj, ki kaže, da je tak človek v zvezi z onim, višjim svetom. Če je na prižnici z vso pobožnostjo napravil križ, nato pa začel govoriti o Bogu, o duši in večnosti, o nebesih in peklu, so poslušalcl mislili, da slišijo trombe sodnega dneva. Velika tišina je' vladala, ki jo je prekinilo ihtenje skrušenih src, ki so obžalovala svoje pregrehe in se zopet hotela povrniti k svojemu Bogu. Po pridigi se je vse trlo okoli njegove spovednice, vsak se je hotel pri njem izpovedati. Tako goreči misijonar včasl cele dneve ni prišel iz spovednice. Svojo gorečnost je — seveda nehote — označil z bcsedami: »Ljubezen do bllžnjega mi ne da miru ne po dnevi ne po noči. Sili me. da hitim iz kraja V kraj in svarim: Grešnik, moj prijatelj, ti greš proti pcklu. Nehaj, niti koraka več ne naprej! Kolikokrat molim s sv. Katarino Sijensko: Gospod, naj postanem peklenska vrata. da bi lahko vse, ki hočejo skozi ta vrata, prosil in ro- til: Kam, kam, ti nesrečnež? Vrni so, opravi dobro spoved in reši svojo dušo!« Da bi mu Bog dal inilost spz-eobmUi kolikor mogoče veliko duš, je živel zelo strogo. Hodil je vedno peš. Pri mizi je jedel tako ma!o, da so se mnogi čudili, kako more živeti in toliko delati. Mesa in vina nikdar ni užival. Svoje malenkosti je nosil seboj v malem robcu. Ko je ves dan delal in so mučil, si še zvečer ni privoščii pokoja. Pozno v noč je molil, se učil, pisal svoje govore. Po kratkem počitku je vstal, daljo časa premišljeval in opravil sv. mašo. Tn tako razsvetljen in pokrepčan se je podal v življenjske nižine, da je iz njih vodil duše kvišku. V sredi njegovega gorečega delovanja mu je prišlo sporočilo, da ga je papež izbral za nadškofa na Kubi, otoku pri Srednji Ameriki. Storil je vse, da bi svoje povišanje preprečil, a moral se je udati. Silno se je razžalostil, ko je stopil v svojo škofijo. Razmere tam so bi!e naravnost obupne. V celi prostrani škofiji je delovalo le 125 duhovnikov, iz bogoslovja že dolgo več ni bilo nobenega dušnega pastirja. V mnogih krajih ni bilo corkve, če je bila cerkev, pa ni bilo duhcvnika. Zato se ni čuditi, da je bilo življenje čisto propadlo in razuzdano. A Anton Claret je z vso otlJočnostjo začel v tej deželi propada in dušnega razdejanja svoje dclo. Kmalu so se tudi pokazali sadovi. Ti so pa pekli razne nasprotnike vere, ker jim ni šla več tako v klasje kakor prej. Začeli so proti gorečemu škofu brezobzirno gonjo. Lagali so črez njega in ga obrekovali in so skušali ljudi odvrniti od njega. Claret si je želel mučenlštvo, da bi tako s svojo krvjo zapečatil. kar je z bcsedo učil. In res ie najet zlobnež izvršil na njega napad in ga težko ranil. Pi^ijoli so zločinca. na prostoru njegovega podlega dejanja in ga izročili sodišču, a škof je prosil za njega. Njemu samemu pa je ostala sitna in nevarna rana, ki se ni dala zaceliti. Zdravniki so se odločili izvršiti na irjem operacijo. Claret pa se je z vsem saupanjem priporočal Materi božji in je v noči pred dnevom, ko bi se morala Izvršiti operacija, nenadoma ozdravel. 6 lct je Anton Claret deloval kot pravi oče na Kubi. Skrbel je za duše svojih podanikov, a skušal je po svojih močeh pospeševati tudi njihovo časno blagostanje in srečo. Leta 1857 pa ga je božja previdnoj>t poklicala zopet nazaj v domovino. Bil je imenovan za spovednika španske kraljice Elizabete II. Ni sicer rad šel v te razmere in se je k temu odločil šfi le na prigovarjanje tedanjega papeža Pija IX. Ko je pa svojo službo nastopil, jo je izvrševal z vso vestnostjo in odločnostjo in se mu je kmalu posrečilo da je odpravil velike in hude nedostatke, ki so bili na španskem dvoru, in da se je versko življenje zelo dvignilo. Zraven te svoje službe pa je obiskoval bolnišnice, jetnišnice in druge zavode, imel je pridige za redovnice, duhovnike in za vse stanove. Ustanovil je z vdikimi žrtvami v Madridu zaiožništvo za dobrc spise. Sam je spi•al zelo veliko knjig in letakov o ver- skem življenju in je s tem zelo veliko storil za prospeh dobre stvari. Udeležil se ja tudi corkvenega zbora v Vatikanu leta 1889/70 in je tam z vr.oino bi-anil verski nauk o papeSki nezrnotljivosti. Tudi tukaj ni bil brez nasprotovanja. Kakor n-a Kubi so mu sovražniki vere skušali z obrekovanjem uničiti dobro ime in tudi tukaj so m1! stregli po živ- ljenju. Bog ga je sicer očividno varoval, a proti koncu življenja je moral zvesti služabnik božji prestati hudo preskušnjo, da je moral bežati iz svoje domovine. Zatekel se je na Francosko in je tam umrl 24. oktobra 1870. Na njegov nagrobni spomenik so po vsej pravici napisali besede, s katerimi se je poslovil od sveta veliki papež Gregor XII.: »Ljubil sem pravico, sovražil. sem krivico, zato umiram v pregnanstvu.« Anton Claret je vse svoje življenje žrtvoval za pospeševanje dobre, božje stvari. Vsak, kdor res ljubi Boga, kdor je prepričan o resničnosti vere in o blagoslovu, ki ga vera rodi, tudi deluje za razširjenje in prospeb dobrega. Načinov, kako za dobro stvar delamo, je veliko. Enega je pokazal Anton Claret, ko je tako vneto delal za razširjenje dobroga tiska. Tega sredstva za razširjenje dobrega naj bi se posluževali tudi mi. Koliko dobroto skažeš posameznikom, skažeš celim družinam, ako jim spraviš dobro, krščansko berilo. Zadnji papeži imenujejo delo za krščanski tisk eno največjih apostolskih del. ZdTavnikl v Lurdu. Leta 1925 je bilo osnovano posebno udruženje zdravnikov, ki so zanimajo za izredna ozdravIjeiija v Lurdu. Društvo šteje danes 867 članov, ki pripadajo 10 raznim narodnostim. Pri velikem letošnjem narodnem rcmanju Francozov v Lurd je je bilo prisotnih 50 zdravnikov, ki so člani tega udruženja. Moderno dušsskrbje. Katoliško misijonsko društvo v Londonu ima svojo kapelo na motorju, s katerim privažajo kapelo v različne dele velikanskega mesta, kjer so katoličani, pa še ni cerkev. Ko se pripelje kapela z duhovnikom, se vernikom tudi nudi priložnost za sv. spoved. Na kakem kraju, ki ja bolj od prometa, veekrat v avtogaražf, se lahko to opravilo opravi. Duhovnik scde na stopniee avtomobila, verniki pokleknejo na tla in opravijo sv. spoved. Kaka skrb za duše pač mora živati v srcih teh ljudi. Scdba proiestanta o katoliški Geikvi. Kakor znano, v vojski tudi niso prizanašali cerkvam. Posebno hudo so trpele francoske cerkve od nemških topov med njimi zlasti stolnica v Verdunu. Po sklenjenem miru so takoj začeli te cerkve popravljati. Preteklo leto je do bil škof velik dar 100.000 frankov. Pri tem je pisal darovatelj: »Čeravno sem protestant, vidirn, da je katoliška Cer-, kev mati krščanstva. Brez nje bi rai postali divjaki sredi današnjega poganstva.« Spoštovanje in priznanje katoliškega dela v Franciji. Nek francoski list, kl se je najbolj zavzemal za protikatolfški režim v Franciji, je pred kratkim prinesol dopis zdravnika dr. Lebona, v katerem se ta zdravnik poteguje za to, da pridejo v francoske bolnišnica zopet usmiljene sestre, ki jih je francosko brezverstvo iz bolnic izrinilo. In sicer zato, kakor pravi dr. Lebon, da bi bilo po bolnicah vee poštenega živIjenja in več vestnega ravnanja z de- narjem in več požrtvovalne postrežbe bolnikom. Na vsak način častno priznanjs! — Francoski vladi je bilo predloženih od raznih ministrstev za odlikovanje 113 redovnikov, ki so se odlikovali s svojim delom v bolnišnicah, pri dobrodelnib napravab in pri mladinskih organizacijah.