Izhaja VBak dun *ve*er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r 0-o g ir s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld za četrt leta 4 gld., teden mesec 1 eld. 40 kr. - Za L j H b I j :i n 0 brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., M jeden mesec 1 gld tO kr /a pošiljanje na dom računa po 10 kr. za mesec, po 30 kr za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina /.naša Za oznanila plačuje se od četiristopm- pitit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedonkrat tiska, po h kr., če se dvakrat, in po l kr.. če se trikrat ali večkrat tisk«. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvoje V Gospodskih ulicah št. 12. Uprav n ifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari Vlada i državni zbor. p. Parlament sedaj potiva. Poslanci so se razšli že pred nekaterimi tedni na razne kraje in v kratkem razidejo se ministri po raznih toplicah Notranja politika pa tudi sedaj ne bode mirovala, temveč samo prenesla se bode it državnozborske zbornice ua razne kraje države, to je, poslanci bodo jeli poročati svojim volilcem, kaj so zanje dobrega storili, ali naj storiti hoteli. Razkladali bodo politični položaj seveda vsak s svojega stališča. Nekaj občnega bode pa v vseh teh poročilih, nekaj tacega, kar ne vidimo v nobenej druge j državi. Skoro noben poslanec, bodi že desničar ali levičar, ekstremen ali zmeren, ne hode hvalil se danje vlade brez pridržka, vsakdo bode priznal, da mu, če ne vsa sedanja vlada vsaj ta ali oni minister ne ugaja, da bi rad videl vlado, ki bi se ravnala bolj po njegovih načelih. Drugod z nauduše-njem zagovarjajo po raznih shodih volilcev, taborih in banketih vladni pristaši vladno politiko, zakaj bi je pa tudi ne, saj je vlada meso ujih mesa. Pri nas pa nemarno parlamentarne vlade, ki bi bila izšla iz večine zbornice poslancev. Mnogokrat vlada celo večino prezira in zatrjuje, da ni strankarska in da stoji nad strankami. Samo kadar je pri kakem glasovanji tninisterstvo v zadregi, čujemo kucega člana vlade, da zagotavlja nam, da se vlada hoče bolj približati desnici Seveda kakor hitro je pa nevarnost odstranjena, pa se vlada zopet za stranko, katera jej verno hlapčuje, niti ne zmeni. Naravno je torej, da noben poslanec se /.n tako vlado uauduševal ne bode. Oo s>- sem ter tja primeri, da kdo tudi malo zagovarja vlado, vidi bo mu, da mu beseda ne gre od srca in da le zaradi tega ne udriha po njej, ker bi drugače svojega postopanja upravičevati ue mogel. Volilci bi mu očitali, da igra komedijo, ko podpira vlado, o kateri je preverjen, da ne delu v njegovem smislu in od tegnili bi mu morda celo zaupanje. Marsikak priprost volilec bi razumeti ne mogel, kako da more kdo podpirati vlado, ki naravnost prezira narodno zastopstvo in njegove želje, vsaj še večkrat poii tično izobraženi možje tega tie razumijo ali raz umeti ne hote. Kaj je pa uzrok, da so razmere take . da so državni poslanci tako popustljivi. Mnogi nezadovolj- LISTEK. Slike kazaške. Kazak-čeliofil. Češki napisal E. J e 1 i n e k, poslovenil Podvidovski l Dalje. Očevidno, da sinoma daljne Rusije ni bilo ui kakor prijetuo v „čeških" toplicah, vzlasti, ker sta dospela tja poprej nego ostali njuni krajani in sta bila popolnem le Bebi odkazana. Osobito pritoževal se je Savilej, da ni uikogar, raz ven svojega gospoda, s komer bi se razgovarjal. Razume se, da Kazak Savilej ni imel o „Svabščini" niti pojma. Ne preveč dobro godilo se je i njegovemu gospodu. Pol-kovnikovo znanje nemščine bila je v tem. da je tunel nemški šteti do sto, vprašati „was kost' das?" (pri čemer je na reč vedno kazal) in — platiti. Bodrim Topličanom je to povsem zadostovalo. Tako nekako godi se vsem Rusom v naših toplicah ob pričetku kopališke dobe. Ko se zbero — dobi se mej njimi gotovo jeden, kaieri zna troho nemški za vse ostale. než, ki spada k j<:dnej ali drugoj skrajnej frakciji in pri vsakej priliki poudarja svojo odločnost, bodi že v tem ali onem oziru. bode precej našel uzrok. Trdil bode , dfl zaradi tega, ker ta ali oni poslanec zlorabi svoj mandat m gloda le na lastno korist. Ta bi rad dobi) kako mastno službo, oni zopet kak red ua prsi , in se zatorej ne predrzne postaviti proti vladi. Taka očitanja kaj često sli širno in gotovo ne koristijo ugledu narodnih zastopnikov ter so tem bolj obžalovanja vredna, ker so največkrat neosnovana. Da »e mej 353 poslanci najdejo morda tudi taki, ne bolemo naravnost oporekali, saj se je še mej apostelji katere je izbral Kristus sam, našel izdajalec, pa bi volilci pri vo-litvi vs< lej pravega izbrali. Preverjeni smo pa, da je v največ slučajih tako oči tanje neutemeljeno. Obsojati moramo onega, ki bi take vesti trosil, če zato nema dobro utrjenih povodov. Uzrok neugodnim parlamentarnim prikaznim iskati je po mneuji našem drugoj Parlamentarizem se je najbolj razvil v Angliji. Angleški parlament im.. nenavadno veliko veljavo. Po željah parlamenta se pndu ue ravna samo vlada, temveč tudi krona ae ne upa ustavljati. Da se je pa veljava parlamenta utrdila, pripisovati so uajveč temu, da v Angliji vsaj do novejšega časa ni bila taka strankarska razcepljenost, nego jo vidimo sedai v največ evropskih državah Stoletja sta bili le dve veliki stranki v deželi, tories in whigs, ki so se vrstili v vladanji. Vsaka teh dveh strank je bila dobro disciplinovana in torej sposobna prevzeti vlado, kadar pri volitvah dobi večino Tako se je ukorenila navada, da je vodja stranke, katera ima večino, vselej ministerski predsednik, nikakor pa ne iščejo ministrov zunaj parlamenta. Zadnja leta je tudi v Angliji začela pešati veljava parlameuta in vidimo celo to čudo, da vlada tninisterstvo, ki ni vzeto iz stranke, ki ima večino v zbornici ohčinarjev. Sedaj imajo namreč" večino liberalci, vladajo pa konservativci. Kai je temu po vod ? Razcepljenost mej liberalno stranko. Našli so se ljudje, ki se neso hoteli podvreči strankarski disciplini, ki so rajši šli v nasprotni tabor, nego bi se pa bili pokorili večini in ravnali po vodji svojem Gladstonu In to neso ljudje, kateri bi bili manj liberalni od Gla Istona, temveč uajveč taki, ki so se radi nazivljali radikalne kakor Chamberlain in je V takšnem kritičnem jioložaji spozna! je naš mili Savilej pri uhodu hotela kakor z jasnega neba angela sladke utehe. Sel je namreč po vode za samovar. Gre in po vseh mostovžih išče vode, toda ne vpraša uobe-nega teh oblizanih natakarjev, kateri so mu bili od davna neizrekljivo zoprni. Hodil je okolu s samo-varjein ali vode ni našel, Tu se začuje neuagloma za njim glas, jasen in prijazen: „Tu je voda !u Savilej se je obrnil in zagledal pred seboj krasno gostilniško kuharico. Znana beseda ga je skoro nekoliko osujinila. Zahvalil se je, natočil si vode, kolikor je je potreboval, in — šel. Ali po nekoliko koracih se je obrnil. Ona se mu je prijazno nasmehnila. On tudi — toda šel je. Polkovniku pa je takoj povedal, da je našel krajanko, govorila je baje slabo ruski, „ali razumel jo je vender le." Gotovo je že pozabila ruski. Sergej lvauovič pričel je urno z uarodopisuim preiskavaujem in prej „nego je solnce zopet izšlo:, zagotavljal je nad vsakim dvomom, da bitje, koje je srečno našel Savilej, pripada k onemu plo- je zapeljala le želja j>o popularnosti. Da bi se o njih govorilo, snovali so posebne programe, po javnih shodih grajali &fedo in većino parlamenta, ki je po njih mneuji premalo liberalna in vedno izmišljali si nove zahteve, ki se pa izvesti ne dado. Tako so pripravili do tega, da se je liberalcem izvilo državno krmilo iz rok To je bila posledica ruvanja radikalnih elementov. (Konec prih.) Zapisnik občnega zbora društva „Narodni Dom1 dne 3 0. junija 18 88. Konec. I Naglasa se, da bo treba izumiti kaj novih sredstev, po katerih bi se premoženje množilo. Gosp. Hribar pogreša že nekaj časa sem skupuih veselic »Čitalnice" in „Narodnega Doma" in izraža željo, naj se kmalu zopet kaj podobnega priredil kakor koncert z bazarjem pred tremi leti. Gospod svetnik Murnik pohvalno omenja uspešnega, marljivega delovanja ,Kranjske družbe", ki bi bilo po mnenji nekaterih gospodov še uspešnejše, .ik»» bi bili nekateri naročniki in podporniki, deloma pa tudi poverjeniki manj mlačni. Uvaževati je seveda, da imamo preveč društev, da je treba velike jiožrt-VOValnosti. Predlaga, da zbor izreče trudoliubivemu drnžbinemu tajniku In ž njim celemu krajcarskemu odboru zahvalo, kar se soglasno zgodi. (Poročilo se potem brez ugovora odobri.) Ker so računi Že tiskani v rokah društveni kov ae njih branje opusti. Društvo je imelo dne 31. decembra 1887. leta* 60.138 gld. 89 kr. premoženja, dne 31. maja 1888. leta pa (brez uračunjenih obrestij zaduje petmesečne dobe) 60.733 gld. 69 kr. terjati ima |>a še na |>odpisanih deležih 7775 gld. Blagajnik gosp. dr. Stare pojasnuje. da je tekom lanskega ieta premoženje dejansko narastlo za 9447 gld. 99 kr. (precejšna svota), deloma po obrestih nabranih svot, deloma pa j>rostovoljuih doneskih, deloma po deležih. Ker se nihče k tej točki ne oglasi k besedi, se računi soglasno odobre in blagajniku po predsednikovem nasvetu izreče soglasna zahvala za njegov trud Po nasvetu predsednikovem izvoli zbor gosp. dr. A. M oseh ei a z vsklikom vnovič za pred- menu slovanskemu, katero, uaselivši se v pradavnih dobah na obeh bregovih Veltave, prejelo je od svo jega praočeta Čeha ime Genov. Še temeljiteje pre iskavanje skončalo se je z izjavo, da se spodobi imeti ono bitje za sestro, kajti Čehi, narod slovanski, so z vsemi Slovani v zvezi pobratimskej Osobito Savilej je vzel to prijateljsko razmerje s posebnim po-tešenjem na znanje, in kakor sem spoznal, jjrijetno je bilo i samemu polkovniku . . . Mimogrede še omenjam, da je ono bitje kra silo ime: Ruženka in da ni zavzemala zadnjega mesta v hotelni kuhinji. To in vse ostalo zvedel sem pozneje. Bila je nekje od Vel var, a val pro-slulosti češke kuharice zanesel jo je celo v Toplice . . . Od tega trenotka, kar je Savilej opazil Ru-ženko, potreboval je vode neverjetuo pogosto. Razveo tega iskal jo je v kuhinji ali drugje z velikim samovarom in ljudje so si šepetali z začujenjem, da ta ruski polkovnik ua številki 20. izpije vsak dan s svojim Kazakom vsaj dva hektolitra čaja, l.hilju prih.} sednika. Ietotako pritrdi zbor soglasno nasvetu gosp. dr. Z upa ne a, naj se z vsklikom volita stari odbor in pregledovalni odsek V odboru tedaj zopet ostanejo za prihodnjo dobo mimo matičinega virilista gosp. L. Robiča, gg. dr. vitez Blei-\veis, dr V. Gregorič, Iv. Hribar, dr. A. Jare, I. Kotnik, E. Lah, I. Murnik, M. Ple-teršnik, Fer d. So u van, dr. J. Stare in dr. J Vošnjak: v pregledova'nem odseku pa gg. dr. Fr. Papež, V Petri čič. Fr. Ravnihar, V. Rohrman in Fr. So u van. Koneeno pritrdi zbor še nasvetu gosp. dr. J. Zupanea, naj vzame prihodnji odbor vprašanje zatadi prostora resno v pretres in naj skrbno poizveduje na inerodajnih mestih. Vender se omenjeni nasvet ne sme zmatrati kot sklep, ampak le kot uvaževanja vredna želja, kateri naj se po moči ustreza. Govor državnega poslanca J. Hrena v državnem zboru dne 25. maja 1SSH. (Dalje.) I n prosim v s, gospo ia moja, pomislite, kak je položaj take vdove. Moj gospod predgovoinik je to slikal v drastičnih besedah in jaz se morem omejiti samo na to, da to poberem, kar je ta že omenil. Opozarjam samo, da na primer vdova dvornega svetnika na Dunaji, torej uradnika V. razreda, ki je nazadnje dobival do 7000 gld dohodkov, ima 030 gld. pokojnine, vdova uradnika VI. razreda s plačo 4400 gld. trna pa pravico do 525 gld. to je nekako jednajstina ali dvanajstina moževe plače. ProBim,; piedočite si položaj take j vdove, če bi tudi ne imela skrbeti za otroke, višji socijalni položaj uradnika tudi ženi naklada večje dolžnosti, tako da ima mnogo troškov, katerim se ne more izogniti ; tako stroške za zdravnika, ki je zdravil moža, stroške za pogreb, ker nema pravice do tako imenovanega konduktnega kvartala, kateri gre le za uradniki, ki imajo k večjemu 600 gld. plače; nadalje ima za časa žalovanja stroške za vnanjost, m svojo obleko, in ker se neče in ne more izogniti zahtevam pijetete, mora zaznamovati nagrobnim spomenikom, če tudi skromnim, mesto, kjer počivajo po svetni ostanki ljubljenega soproga in prežtvitelja otrok, nadalje, prosim, pomislite, da ne more precej ostaviti prejšnjega stanovanja, če tudi tako velicega več ne potrebuje, temveč se mora še poprej odpovedati, da se celo gospodarstvo more le počasi raz-puščati in jasno bode Vam, da je isti dan, ko se loti uradnik, ki je skrbel za rodbino, iz nje srede, če ni druzega premoženja, kar je navadno, da udova za dedščino ne dobi druzega nego poslednji uslužilni dekret soproga, zapečačena žalostna usoda ostalih, da se isti dan priseli bridka beda, poraankanje in obupanje v rodbino, ki je bila dotlej dobro preskrbljena. Pa še pravico do tako silo majhne in zavsem nezadostujoče pokojnine more vdova v gotovih slučajih, če tudi ni sama nič zakrivila, izgubiti, če se pojavijo neke okoliščine, o katerih se govori v pokojninskih pr edpisih, tudi še le po soprogovi smrti. Tako zgubi vdova pravico do pokojnine, če se je mož sam umoril. To je gotovo tako trda, nečloveška določba, da so jo novejši čas opustile celo zavarovalnice, temveč le še zahtevajo, da se ie zavarovalna pogodba sklenila nek določen čas pred smrtjo. Seveda se je trdost te odredbe skušala ublažiti s poznejšo določbo, da se ubogi vdovi, katero) je nemila osoda še Jhuje zadela, prizna že tako pičlo odmerjeno preskbnino, če razpavauje trupla pokaže, da si je mož v blaznosti končal življenje. Dozdeva se mi, da se ne bode kmalu našel zdravnik, ki bi bil toliko nečlovešk, la ne bi na podlagi neznatnega notranjega pregleda mrliča se-sestavil za udovo ugodnega poročila, če ima le najmanjši povod, in ne dokazal, da uradnik ni bil prav pri pameti, ko si je končal življenje. Saj velja v tacih slučajih, ko pride zdravi človeški razum v kon liikt s slepimi predsodki znani: „Mundus vult decipi". (Prav res!) Druga taka brezumna določba je, da vdova zgubi pravico do pokojnine, če po smrti uradnika obdolže takih stvarij, zaradi katerih bi po kazenskih ali pa disciplinarnih prepisih zgubil službo ali po kojnino, če je že bil upokojen. Težko je tudi to določbo drugače imenovati, nego jako nepravično in nečlovekoljubno, ki se znaša nad pokojnikom, katerega čast še varuje kazenski zakonik in sicer ne da bi mu bilo mogoče se opravičiti ali stvar pojasniti, da izreka kazensko obsodbo, katera se pa ue izvši na njem, nego na njegovih ostalih svojcih. Nadalje je taka čudna določba, da vdova, ki je vzela nad 60 let starega uradnika, nema pravice do pokojnine, če ni bila ž njim vsaj štiri leta orno-žena, in v tacih slučajih rodbinski bog ni bil toliko dobre volje, da bi ji bil poraogel, da bi bila postala v zakonu mati, pri tem je pa še to Čudno, da se ne ozira na otroke, ko bi jih imela, kateri so rojeni, predno sta se poročila in pet subsequens ma-trimonium legitimovani, če tudi so po državljanskih pravicah legitimovanci v osobnih in rodbinskih pravicah k?kor tudi v zadevah, ki se dostajajo imenja zavsem jednakopravni z drugimi (Res je!) Pa je še drug slučaj, gospoda moja, kateri imam pred očmi in moram nekoliko spregovoriti tukaj o njem. Lahko se pripeti in se tudi res prigodi, da postane veren, vesten uradnik, izvršujoč svojo dolžnost, svoj poklic, v svojej uradnei delavnosti, žrtva hudobije in maščevanja zlasti v politično nemirnih časih — in često ni le njegovo zdravje v nevarnosti, temveč tudi njegovo življenje je lahko žrtva hudobne roke političnega in slepega sovraštva proti zakonom, proti avtoriteti državne oblasti, proti družbenem redu fanatizovanega nasprotnika. Tudi v tem slučaji se državi za svojce uradnikov ni več brigati, nego dopuščajo navadni pokojninski propisi. (Dalje prih) Politični razgled. Notranje red-sednika odšla je v toplice v Karlove vari in on pojde tja kmalu zanjo Na svojem potovanji se bode Crispi sešel z nekaterimi avstrijskimi in nemškimi državniki. Dopisi. Ix Idrije i. ,ulija. [Izv. dop.] Naše mestno občinsko odborništvo je imelo 28. m. m. sejo, in sicer v novo urejeni pisarni v lastnej občinski hiši, štev. 78. na glavnem trgu poleg šole, ki je bila kupljena v ta namen, da se čez nekaj let prezida v krasni občinski dom, kakeršen Idrijskemu mestu }>ri8toja, in s tem bode odpravljena dosedanja mizerija, da je moral zborovati občinski zastop v majhni, neprijazni bezniei. Pri tej seji pozdravil je gospod župan navzoče odbornike in pravil, da ga veseli, da se je posrečilo imeti današnjo sejo že v lastnej občinski hiši. Odbornikom se zahvaljuje za dosedanje sodelovanje in je prosi, da bi se udeleževali tudi v prihodnje v obilnem številu občinskih sej in neutrujeno delovali v korist in blagor občine in občinstva, katera zastopati imajo čast, po vseh svojih močeh. Na to se začne posvetovanje o naslednih stvareh. I. Praznovanje štiridesetletnice vladanja ce-cavja Frana Jožefa I. V ta nameu je bilo jednoglasno skleneno, da se v spomin 40 letnice o prid ubogih bolnih in hiravih domačinov iz Anton Kavčiča zapuščine kupi o prvi pribki kaka primerna hiša, katere notranjo opravo bode preskrbela mestna občina na svoje stroške. Ta naprava bi se imenovala n Cesar Fran Jožefova ubožnica." Slovesno pa se bode praznovala 40 letnica 18. dan meseca avgusta s temle sporedom. 1. V dan 17. avgusta se mesto s zastavami in drugim kinčem ozaljša. 2. Zvečer ob 8. uri v c. kr. rudniškem gledališči predstava in petje cesarske himne 3. Po glediščni predstavi se mesto razsvetli in rudniška godba svira po mestu. 4. V jutro 18. avgusta ob 4. uri 101 atrel iz topičev in sviranje godbe po mestu. 5. Ob 10. uri dopoludne slovesna sv. maša v farni cerkvi s zahvalno in cesarsko pesnijo. 6. Ob 1. uri popoludan skupni obed. 7. Popoludan po 3. uri ljudska veselica na „Zemlji" in 8. Zvečer o mraku umetelni ogenj Za šolsko mladež je votiral občinski zastop 120 gld. in čisti donesek glediščne predstave, kar se bode primerno ob priliki porabilo. Za izvršitev tega sporeda je bil voljen odsek nedmih članov. II. Že od novega leta izpraznjena služba občinskega sluge se je oddala. III. Službeni red za mestnega straž-meštra se je pregledal in potrdil. IV. Za opravljanje občinskega sluge od 1. jauuvarju do 30. junija 8e je mestnemu stražmeštru primerna nagrada spoznala. V. Poslednjič se je jednoglasno sklenilo, da se v Idriji ustinovi „ prostovoljna požarna bramba." V zvršitev tega sklepa bil je voljen odsek petih odbornikov, in gospod občinski svetovalec in odbornik Fr. X. Goli i je takoj obljubil, da hoče v ta namen 100 gold. podariti, kadar se društvo ustanovi. To obljubo je odbor z veseljem na znanje vzel in gospodu Golliju jednoglasno hvalo izrekel. S tem je bila prva seja v novej pisarni končana. Bog daj da bi se vsi ti sklepi v prid in blagor občine in občinstva zvrsili in da bi mesto Idrija v vsakem obziru napredovalo! V to pomozi Bog! K Bleda 2. julija. [Izv. dop.] Odbor za olepšavo Bleda deluje kaj marljivo; v par letih je dal napraviti več potov po bližnjih hribih, koder gostje jako radi šetajo. To leto dogotovljen je nov pot, ua tako zvani „mali Babji zob" odkoder je krasni razgled. Življenje na Bledu se še le sedaj pričenja, ko je prišel oddelek godbe c. kr. dvornega gledišča Dunajskega in katera godba je v nedeljo prvikrat svirala pri Petranu. Godci prav izvrstno igrajo in odboru gre vsa hvala, da si je to godbo naročil, ker s tem bo gotovo goBtom ustreženo. Igrali pa bodo ua teden po trikrat pri Petranu v „Louisenbaduu, Malnerji in Muru. Nekaj pa je, na kar odbor za olepšavo Bleda premalo gleda, namreč na vozno cesto od Srajevega posestva pa do Pe- trana, kjer je, ako le malo dežuje, blata na ped na debelo, tako, da se skoro peš ne more hoditi. V nedeljo popoladne, ko je godba v prvič igrala pri Petranu in kamor je veliko tujcev prišlo, kateri so morali to blato gaziti, s'išal sem veliko pritožb o tej zanemarjeni cesti. Seveda največja krivda zadeva cestni odbor kateri menimo spi spanje pravičnega. Še na neki drugi nedostatek hočem opozoriti dotične kroge. Posestniki vil in tudi tujci plačajo vsako leto duhovnika, da jim ob nedeljah bere sv. mašo v cerkvici na otoku. Kako lepo je videti, ko zvon na otoku vabi k službi božji, od vse stranij polno lep'h čolničev, ki hitijo k otoku! Ali ko gospo la pride do cerkvice vidi, da je že vsa polna kmečkega občinstva, tako, da je včasih težavno notri priti in, da morajo dame celo stati. To bi ne smelo biti! Res je, daje gosp. župuik iz lece oznanil, da domačini hodijo naj k sv. maši v farno cerkev v Grad, a kakor se vidi beseda župnikova malo izda in tu bo se moral kaki drugi bolj radikalni pripomoček dobiti. — Ker sem že ravno pri cerkvi, moram omeniti, da cerkev na otoku ima jako lepo premoženje ali za olepšavo se pa jako malo skrbi, tako je tipk v cerkvi zelo poprave potreben in bi bilo Želeti, da se popolnoma novi lepi tlak napravi. Sploh bi se moralo gledati na celi otok, kamer na Stotine tujcev vsako leto prihaja, da se bolj čedi in krasi, da ne bo zmerom vse pri starem ostalo Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je za zgradbo šole v Radomljah 250 gld. — („Glasbena Matica" v Ljubljani) vabi na veliki koncert, ki se priredi v nedeljo dne 8. julija 1888. ob 11. uri dopoludne v dvorani deželne redute. Pri koncertu sodelujejo: Gospoda profesorja Blaž Fišer in Jos. F. S k ar 1 i cky, operni pevec gospod Fran Pogačnik iz posebne naklo njenosti, potem mnogobrojni moški zbor, mešani zbor gojencev Matične šole in vojaška godba slavnega c, kr. peŠpolka „baron Kuhn" št. 17. Vs pored: 1. Anton Dvorak: „Rapsodij štev. 6" svira c. kr. vojaška godba. 2. Fran Gerbič: „Bu-čelar", mešani zbor, pojo gojenci Matične glasbene šole. 3. a) Anton Nedved: „Pred durmi", b) A. Jensen: „Dete spi", opus XXIV-4 poje gosp. Fran Pogačnik, na klavirji spremlja g. vitez Ohm-Janu-šovsky. 4. Sarasate Fischer: „Fantazija o Faustu", na kontrabasu svira gosp. Blaž FiSer, na klavirji spremlja gosp. J. F. Skarlicky. 5. Gašpar Mašek: „Kdo je mar1', veliki moški zbor Be spremljevanjem orkestra, s tenor- in bariton samospevom in cvete rospevom. Samopevca: gg. Pogačnik in Pucihar. Cercle-sedeži po 2 gld. 50 kr., sedeži II. vrste po 1 gld. 50 kr., sedeži III. vrate po 1 gld., ustop-nina v parter 60 kr. Sedeži dobivajo se v proda-jalnici gosp. Hugona Turka na glavnem trgu in v čitalnični trafiki, v dan koncerta pa pri blagajni, ki se bo odprla ob 10. uri dopoludne v deželni re-duti. Čisti dohodek tega koncerta odmenjen je „Matični glasbeni šoli. Opomnja: Slavno občinstvo se opozarja, da se koncert prične točno ob 11. uri. Odbor „Glasbene Matice". — (Deželni zakon), s katerim se spreminjajo nekatere določbe občinskega reda za Kranjsko, dobil je najvišje potrjenje. — (G. V. P u t i c k,) gozdni asistent, ki sedaj vodi dela pri Planini, dobil je ukaz od kmetijskega miniBterstvn, da preiskuje še tekom tega leta doline v Kočevskem okraji pri Ribnici in Dobrem polji. Polovico stroškov za ta preiskavanja plača kmetijsko ministerstvo, polovico deželni zaklad. — (Muzejsko društvo) imelo je včeraj zvečer sejo, pri kateii so bile na dnevnem redu tudi volitve. Izvoljeni so bili gg. Karol DeBchman načelnikom, prof. Wallner zapisnikarjem, Ivan Robida blagajničpvjem. Kot odborniki: vladni Bvetnik A. Globočnik, prof. K a spre t, spiritual Flis, prof. Pavlin in prof. Voss. — (Zoper ponemčevanje slovenskih šol.) Deželni šolski svet štajerski je lansko leto z jednim mahom pretvoril slovenske šole na slovenskem Štajerskem v dvojezične. Pa koj začel se je tudi zoper to ponemčevanje upor slovenskega naroda ter sega vedno v širše kroge. Te dni sklenile so občine Stopno, Statenberg, Pečke, Dežno in sv. Ana v Dravinskej dolini potrebne korake zoper germanizacijo in so dotične uloge že uložile pri deželnem šolskem svetu v Gradci, oziroma pri ministerstvu uka in bogočastja na Dunaji. Čast vrlim slovenskim občinam ! Gospodje v Gradci bodo se že kmalu prepričali, da svaka sila le do vremena! — („Slovenski pravnik",) 7. številka, donaša sledečo vsebino: Bononia docet. — Vsebina zapuščinskega posojila. X. — Iz zapisnikov praktičnega pravnika. G. — Pravosodje. — Zanimivejše razsodbe v obrano zakona. Dr. K. — Drobne vesti. „Pravnik" zaslužuje po svojih temeljitih razpravah in sploh zanimivem zapopadku, da se okolu njega zbirajo vsi naši pravuiki ter ga podpirajo duševno z doneski, gmotno z obilnim naročevanjem. V tem oziru bi se dalo marsikaj povedati o mlačnosti, ki se tu in tam nahaja v krogih, ki bi se morali najbolj zanimati za strokovni list. — ( „Peda g o giš ki letnik. II. leto",) uredil Fran Gabršek, izdalo in založilo Pedagogiško društvo na Krškem, ki je ravnokar bil razposlan, odlikuje se po raznovrstni in mični vsebini. Fran Gabršek podaja v občnem ukoslovju, diugi del pedagogike slovenskim učiteljem. I Ravnikar opisuje „zgodovino slovenskega ljudskega šolstva" od pivih pilčetkov do naše dobe, vestno porabivši dotične vire in slovstvo. J. B. piše „o šolskih stavbph" ter doda v pojasnilo potrebne podobe. T. Brezov nik ra/j.»snuje namen, „ureditev in porabo šolskih knjižnic". L Bezlaj pojasnuje svoj „navod k risanju Btrojev" s podobami. Potem slede poročila o šolstvu na Štajerskem, o rezstavi učil in v delovanji odborovem Pedagogiškega društva. LeUi'k nam znova dokaže, da naše učiteljstvo vrlo napreduje in se ne peča samo s poukom v šoli, temuč s šolskimi vednostmi v obče. Zato pa je dolžnost podpirati hvalevredno društvo. Letnma znaša samo 1 gl. jedno leto in za ta znesek dobivajo društvemki vse od društva izdane knjige. Cena letniku pri knjige tržcih pa je 1 gld. 40 kr. Društvo je dozdaj 'zdalo: Letnik za 1887. — Občno vzgojeslovje od Fran Gabršeka — Pouk o črtežih od I. Bezlaja. — Letnik za 1888 — Občno ukoslovje od Fran Gabršeka. — („Vrtec) Časopis s podobami za slovensko mladino" ima v 7. štev. nastopno vsebino: Umirajoče dete. (Branimir.) — Prva šola. (Črtica iz otroškega življenja.) — Opava. (S podobo) — O drevescu, ki si je želelo drugačnega listja. — V gozdu. — Volk, medved, merjasec — "»sica in mačka. Spomini. Spisal Janko Barle. — Dober otrok. — Pazite na otroke. — Listje in evotjo. „Vrtec" stoji za vse leto 2 gld. Oq kr., za pol leta 1 gld. 30 kr. — (.Vrtnarstvo) s poBebmm ozirom na obdelovanje in oskrbovanje šolskih vi tov",) po naročilu kmetijskega ministerstva spisal Gustav Pire, tajnik kmetijske družbe kranjske. S 180 podobami. Ravno v svet poslana knjiga bode dobro došla vsem sadjerejcem, zlasti pa bode ustrezala učiteljem pii napravi in obdelovanji šolsk'h vrtov. Pisana je v lehko razumljivem jeziku ter je pouk pojasnjen z »».borno izdelanimi podobami. Tisk in papir oboje je lično, cena za člane kmetijske družbe in učitelje 75 kraje, v knjigotrštvu 1 gld. 20 kr. Hvala in č^st g. Pircu na tem proizvodu njegove marljivosti, o katerem še obširneje 'spregovorimo, hvala po tudi ministerstva, po katerega naročilu in podpori smo prišli do prepotrebne t9 knjige. — (Hrvatski sabor) se sedaj posvetuje o novem šolskem zakonu. Večina seveda je za vladno predlogo, a opozicija se pa boji, da bode nov šolski zakon škodoval hrvatskej narodnosti. Zlasti je nevarno določba, da bode vsak, kdor ima ogersko državljanstvo, tudi lahko učitelj na Hrvatskem. Lahko bi se potem naseljevali v trojedni kraljevini madjprski učitelji, ki bodo delali agitacijo za mad-jarstvo. Narodna, tedaj vladna stranka se tega ne boji in bode glasovala za vladni predlog. — (Poskusen samomor.) Na Marije Te režije cesti št. 8 se je včeraj 191etna deklica zastrupila. Odpeljali so jo v fijakerji v bolnico, a nesrečna samomorilka kričala je tako grozno, da so z vseh stranij vreli ljudje skupaj. Kakor je poizvedel naš poročevalec, je upanje, da ostane živa, ker je le malo strupa zaužila in je bila zdravniška pomoč takoj pri rokah. Povod samomoru bila je baje nesrečna, ali pravilneje povedano, preveč srečna ljubezen. Ko je namreč od svojega ljubimca zahtevala, da naj jo vzame za ženo, odvrnil jej je, da to ni mogoče, ker je že — oženjen in ker je \\oh ne mara več. Ta odpoved je deklico tako potrla, da je hotela končati si življenje in si je v krčmi mej vino pomešuia strupa. — (V kranjsko hranilnico) uložile so meseca junija 1804 stranke 560.849 gld., izplačalo se je 1907 strankam 440.309 gld. 10 kr. V preteklem četrtletji dovolilo se je na 184 prošenj 810.270 gld posojil. — (Polletni računski sklep „Kmet"-ske posojilnice Ljubljanske okolice") v Ljubljani izkaže: dohodkov 113.132 gld. 19 kr., i/datkov 112.795 goldinarjev 52 kr.; skupni promet 22"».927 gold. 71 kr. Dana posojila 64.146 gold., vrnena posojila 60.785 gld. 50 kr., stanje posojil sklepom polleta 97.733 gld. Došle hranilne uloge 28.448 gld. 58 kr., izplačene hranilne uloge 35 tisuč 470 gld 35 kr., stanje hranilnih ulog sklepom polleta 84.413 gld. 78 kr. — (Posojilnica v Logatci) je uknjižena pri deželnem, oziroma trgovinskem sodišči v Ljubljani. Zahvala za ustanovitev gre v prvi vrsti gosp. notarju N. Gruntarju, kateri ni miroval, dokler ni prepričal naroda o koiisti tacih zavodov. Naj bi našel dosti posnemalcev. — (Uravnava Bistrice in poprava savskih bregov pri Mojstrani) se bode še letos pričela. Po zakonu z dne 6. junija t. 1. so proračunjeni stroški za novi leseni most črez Savo 5000 gld, za zidani podporni jez ob Bistrice 1700 gld. in za zavarovanje Bistriških bregov 0000 gld Dotična dela bode razpisal deželni odbor. — (Državne podpore za Goriško.) Visoko c. kr. kmetijsko miuisterstvo je podelilo, oziroma odločilo za tekoče leto naslednje državne podpore v prospeh kmetijstvu na Goriškem: Za nakup travnih semen 100 gld.; — za zatiranje strupene trtne rose ali peronospore 200 gld ; — za zboljšanje govedoreje 1500 gld.; — za podpiranje mlekarskih dmštev 200 gld ; — donesek k upravnim stroškom kmetijskega dtufitva 100 gld ; — in za sviloreJ8ke namene 300 gld. — (Posvetovanje k m e t i j s k i b z a s t o p-nikov) je bilo 24. maja v poljede'skem ministerstvu ua Dunaji v ta mmen, da se reši vprašanje ; ali in kako bi se mogli kmetovalci sami neposredno udeleževati za'aganja vojaštva s potrebnimi poljskimi piidelki: s kruhom, ovsom, senom, slamo in drvi. Vprašanje to kroži in razpravlja se že več let v krog'h kmetijskih zastopnikov. Morebiti da se sedaj s posredovanjem poljedeljskega ministerstva najde način, po katerem se glede teh piidelkov ustreže kmetovalcem in vojaštvu. — (Nevarna konjska tata) prijeli so pri Otuemvrhu nekoliko od idiije proč. Dobili so pri njiju dva konja, žrebe in kobilo, kojih lastnika sta v Sevški fari. Na sumu sta, da sta ravno ona dva pokrala tudi druge konje, katerih je bilo tam okolu, in v Poljanski dolini več pokradenih. Kradla sta tudi drobnico. Odgnali so ja najprej v Loko. — (Toča) pobila je preteklo nedeljo po Gorjah in na Bledu. Tudi okolu Kamnika napravila je škode. = (Toča) je pobila v nedeljo 1. t. in. po Žetini v Javorski fari. Bilo je vse belo. Kakor se čuje, potolkla je do malega vse nesrečnim ljudem. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 3. julija. Radikalna prememba v postopanji Berolinske vlade proti Rusiji je jako neprijetno dirnola ne le Madjare, marveč tudi tukajšnje nemške in poljske kroge. Govori se že, da bode morda odstopil Kalnokv. Verojetno je, da se bode program avstrijske vnanje politike glede Bolgarije in nrijenta v obče bistveno premenil. Berolin 3. julija. Državni podtajnik Herrfurth imenovan je državnim ministrom in ministrom notranjih zadev. Berolin 3. julija. „National Zeitung" poizvedela je, da se bode cesar dne 13. t. ni. ukrcal v Kielu na brodovje, kateremu bode poveljnik princ Henrik. Sestanek s carjem bode na ruskih tleh. Kalaiat 3. julija. Poročila z nasprotnega brega se glase* jako vznemirljivo. Posadka Vidinska se je izrekla proti Koburžaim. Tukajšnji trgovci so dobili poročilo iz Plovdiva, da vzhodno-rumelijski častniki pripravljajo ustajo proti princu Ferdinandu. Spremenjeni evropski političen položaj močno upliva na bolgarske notranje zadeve. Pričakuje se prevrat v ruskem z mislu. Zavći rova Ine stvari. „AZIENDA", avstrijsko-francoska zavarovalna dražba proti elementarnim škodam hl nezgodam Dne 18. m in. je bil peti redni občni zbor tega druStva. kateremu )e predsedoval Njej-a [nejasnost kuez Calixt Poninski ;n ki be gaje udeležilo 12 delničarjev, ki so zastopali vkupe 1888 delnic ■ 219 glasovi. Poročilo, katero je predložil ravnat. lj gospod Doniš S i e n k i e w i c z , konstatuje, da je bil uspeh minulo leto v vseh zavarovalnih strokah, s katerimi se bavi društvo, ugoden Tako se je povekSala zavarovana vrednost pri zavarovanji proti ognju na gld 553,.i44.698, torej za gld. 66,109.616 in dohodek premij na gld. 2 657.2*9 33. torej za gld. 164.886 07 pro" j rejšnjemu letu. Skupio dohodki pri zavarovanji proti ognju znašali so gld. 3,607.678*05 in njim nasproti bilo jt goldinarjev H.401 689.88 stroškov, torej je hilo kosmatega prebitka gld. 108,188"78, OSPeh, i se z oziroui na neugodne iT-.mere zavarovanja proti ognju minilo leto more svati nosebno ugoden. — Pri zavarovanji proti toči bilo je do-nodkov gld. 657948-97, stroškov pa gld. 688.809*26, tako da je bito kosmatega dobička pri tej stroki gld. 189.18978. — Pi. zavarovanji pri- ažanja je bilo gld 626 342 44 dohodkov in gld. 497.768*14 stroškov, torej gld. 27 589 30 prebitka. Skupni dohodVi diolbe znašali so v vseh strokah, prit.gnivši rezerve lanskega leta. gld. 4.B9o.i>«3'46 i*i skupnega operacijskega dobička bilo je gld. 869 861'76, dočim je bilo čistega dobička, ko so se odšteli vsi Bt*< '.ki i-i odpisi, gld. 108.863*18. Če tudi je dmlba odpisala vsa kurzno diferenco, katera jo je zadela, od posebne reze« .e nabrane v ta namen, vender še kaže v bilanci ta rezerva znesek gld. 88.148*01, in upravni odbor predlaga, da se iz Ukazanega čistega dobička najprej viae znesek posebni rczei/i, kate., se jej je odvzel, da so se pokrile knrsne diference, ostanka plača na de'-i:ške kupone, ki zapadejo dne l.ji'iia do B odstotkov ali pO H> frankov na deklico in da se ostrnek dobička gld. 1548*08, ki le ostane, ko se odštejejo po pravilih določena namenila, prepiše na nov račun. Zbor je z zadovoljstvom vzel na znanje predloženo poročilo, potrdil, da se da predlagana vsota speciialH re-zeivi, ki je potem dosegla visokost gld 1U6., in da se ostali čisti dobiček porabi, kakor priporoča upravni odbor. Nazadnje so se volili gospodje Henry vioomte de Gauville, dr. James K lan g in dr. Alojzij Millanich v upravni odbor, in gospodje E Boisson, J. Honigs-vald in L. \Veinmann za člane ter gospoda E. Durst in B. Dittric. h za namestnika v revizijsko komisijo za 1888. leto. Dividenda izplačuje se od dne 1. julija 188.H pri družbeni blagajnici na Dmr.ji in pri Rpmcjup Rr*B0 et Francaise v Parizu. „AZIENDA", avstriisko-francoska zavarovala družba za zavarovanje življenj'; in rent. Dne 18. m. m. je bil šesti redni občni zbor te rhotbe v prisotnosti' 16 de'":5arjov, ki so zastopal' 3057 delnic s 122 glasovi. Predsedoval je predsednik Njega pre-jasnost knez Konstantin C z ar t o r y s k i. PorOtVlu, katero je predložil ravnatelj gospod dr. James Klang, povzamemo, da poslovni razvoj družbe neprestano »n veselo napreduje. Leta 18H7 jej je došlo 6680 novih zavarovanj za goldinarjev 6,808.353 glavi'icc !n gld. 49f>0 letne rente, in rea':".o-valo se je 4287 zavarovanj za gld. 6.100.858 glavnice za slučaj doživetju ali smrti in ghi. 4750 letne rente, rako da se je zavarovalno stanje v teh oddelkih pomnožilo za gld 1,540.448 glavnice I« gld. 386!> letne rente, in je štelo dne .'JI. decembra 1887 28.481 pogodb z goldinarjev 27,612.730 zavarovane glavnice in gld. 77 023 letno rente, Poročilo naglasa, da napreduje razvoj starega področja na zadrugab in proti/.avaruvanjih na noiaialn' način :n da, če to pritegnemo, znaša skupno zavarovanje koncem leta 1887 gld. 3l>,t;2H.579 glavnice in gld. 77 023 letne rente. Dohodki premij r1"0lbe znašali so leta 1887 goldinarjev 877.661*69 in kaže proti prejšnjemu letu pomnoženje za gld. 48 660-17 Skupni dohodki znašajo leta 1887 »oldinar-6.016.694*48. Razmere umrljivosti bile so lani ugodnejše, nego prejšnje leto, in izplačalo so je na zavarovale pogodbe gld. 648.74:1-75 in če se prifitejejo še zadružna plačila gol-d:,..:rjev 1.lilo.501-21. In premijne rezerve so se pomnožile na gld. 4.1'»2.696 36, torej za gld. 186 745-6(1 proti prejšnjemu letu Mej stroške so se tudi leta 1887 vsi izdatki za dobavo zavarovanj popolnem ustavili in zavsem odpisali Poročilo nadalje, konstatuje, da je diužba tudi leta 1887 nekaj svojih realitet na jako ugoden način spečala in da se je pompnjtanje vrednosti v/ednostnih papirjev vsled padanja ko '-zov poslednje mesece 1H87. leta -zavsem pokrilo iz specijalnih rezeiv. ki so se prejšnja leta nabrale v ta namen, in iz dohodkov minulega leta Glede na to. da se je to pomrnjšanje vrednosti največ poravnalo z novim povišanjem rentnih kanov, glede na 1o, da je radi smrti jed-nega najznamenitejših rc-ntarjev družbo iz prenojne rezui ve diužbi na prosto razpolaganje znaten znesek, ki se bode pa Ee le v letu 1HH* zuračruil. predlaga upravni odbor, da se 4 odstotke i ' i i * l; i i - - C 1 7-8° C si, szh al. zali. al. zah. d. jas. d. jas. obl. T40 mm. dežja. 1 Srednja temperaturu 19'0U, jednaka riormalu. ZDuL^riGLjsl^a. "borza, dnć 4 julija t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj —- Papirna renta.....gld. 81-Ho — gld. Srebrna renta.....„ 82'80 — Zlata renta...... i i265 _ 5% marčna renta .... „ 96*60 _ " Akcije narodne banke. . . „ 875-— _ Kreditne akcije.....B 309 30 _ " London...... . ■ 125-_ _ Srebro ........ , _•_ _ * Napol.........B «>.yo _ * C. kr. cekini .... „ 5-88 _ Nemške marke.....„ 61-20 _ " 4"/ dižavne srečke iz 1. 1854 350 gld. 134 g"ld. Državne srečke iz 1. 18H4 100 „ 167 Ogerska zlata renta 4°/u . . ... 103 " Ogerska papirna renta 5°/, . ... 90 „ o°/0 štajerske zemljišč, odvez oblig. 105 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 10(J gld. 120 „ Zemlj. obe. avstr. 41/,0/,, zlati zast. listi . 127 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ Kreditne srečke......gld. 184 Rodolfove srečke .... : 0 ., 21 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 112 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. 227 „ danes 81- 60 82- H0 112-70 96-60 874-— 31t — 125 — 990 5-88 61-20 kr. 40 40 75 50 25 25 80 50 60 75 Iš*e se za uradniško vdo*o brez ,tn.k la l»li/iiio ■ in sicer «lve IStl, .....o„|a i„ .Iroimioi. Stanovanje mora biti v prvem nadstropji ali v pritličji, kje v sredi mesta. *— Kaj več pove upravništvo ,Slovenskega Naroda11 l SIMONA GREGORČIČA, i 11. zvezek. — Založil Josip «orup. j|f # Dobivajo »e samo pri iLeni. Brolirane po I «!«!.. t. p s pošto B kr. več; elegantno vezane po 1 .•!»>. 4iO l«r., aj «^ s pošto 5 kr. reč. (488— 8) J I FRAN DEŽMAN, * L. knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta st. 6 j V I ^.jtsHlJrtiii so islle m se dobivajo i>o ^ini^itni oenl sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Itibič. — Životopisje, spisal Rujč Boš. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič. — Pisma iz. Rusije, spisal dr. Celeatin, — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Ćegava bode, novelica, spisal ./. Ogrinec. Velja ... 15 kr V. zvezek, ki obsega i Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik, Velja.................25 kr. Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 6 kr. r .... <* I ! Rogaška kislina! s vedno sveže napolnjena, — na t debelo in drobno, | dobi so po nizki ceni (303—10) ^ v Krakovem št. 27. 1 ^ UiMotiio (152—35; * I zobe im b'«h»vj:s» | J ustavlja bre* vsakih bolečiu ter opravlja i>1oii»Im»- # I zobozdravnik A. Paichel, i ^ poleg Etradeokega niostu v KOhlerjevi hiši, I. nad- r stropj e. £ 4 4 ^ priporočata p 4 4 F. P. VIDIC & COMP. rooata p. n. občinstvu za saluue, havurui^ IC0Htlln«.% priviilmi -li» mu mi ju i. t. d. lC3jp*> a. ► ► Jlončene peči^ i po jiil.o niv.lti oni ter ii tni i Im>I IŠOfCSI blairu Z I po j ali ^ izdelane. 4\ Zaloga: 1 m' V m'm* (440—4) ► Slonov ih ulicah št. 9. ^ Tiij c» i: 2- julija: Pri Mali« 1 ; Wertheimer s Trsta. — W interholer, Ra-llur z Dunaja. — I i.nnel z Dunaia. — Paul i/. ^lariborn. \'iktor •'. Pole. Pri Blonat:Kutatko| T»u-sig, Hopp, Waller z Dunaju. — lleinrich iz Catars, — Po ženel iz Idrije. — liapp iz F.iuersdoifu. — RrtiueB iz No lvnberka. Ana iz Trsta. Pri južueui kolodvoru: Konic iz Trsta. — Stuk-bard z Dunaja. — Munotis iz Krope. - Btrobaoh iz Zore. Pri u <-.i ri «•,» Hurfi: Hanns iz Prošeka. — Kos z Dungira. Ln%ar iz Ribnice. Umrli so w ljubljeni: 3. julija: Ana Vizer, klju-Carjeva hči, a loti, Karolinška zemlja št. 1, za kroničnim pljučnim katarom. — RahetaGros-raan, tovarniškega uradnika žena, 51 let, Resljeva cesta št. IG, za drisko. — Amalija Presnlo, uradnikova bči, 42 let .Mestni trg št. 4, za jetiko. 4. julija: Fran Zupiu, firev-Ijarjev sin. 8 men., .Sodaraka steza št. 2, za katarom v želodcu. V d e ž e 1 n ej bolnici: 8, julija: Matija Rroznik. delavec, 18 let, za' pljučnico. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa ?nim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše ž.vljenje odvisno je od 'tolikerih shu'-ajnosti, da ne smemo nikdar puSčati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in zu katere skrbeti smo obvezani Najboljši pripomoček za to ju zavarovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje prilik«) vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti ppoostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18.', 20». ali 24. leto. Poslednie zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne. ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More ae pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene) starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60 letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse te načine zavarovanja upeljane ima vzujoiiiiio »ava-rovalna banka „SLAVIJA" v Pragi, katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887. iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20° 0, 25° 01 cel° 48°/o-Konci leta 1886. bilo je pri banki „ SLAVIJ I" za življenje zavarovanih 40.4i)7 osob za 22,885 198 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (288—29) it w ft It i tf If glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani v lastnej hiši (Gospodske ulice 12). Izdajatelj in odgovorni urednik Dr Josip Vošnjak. Lastnina in tisk „Narodne Thkomea.