PETROL, GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA. IZDAJA TRGOVSKO PODJETJE PETROL. IZHAJA OBČASNO. UREDNIŠKI ODBOR: STANE LENARČIČ, RAJKO NOVAK IN MILAN SEMENIČ. ODGOVORNI UREDNIK: STANE LENARČIČ. TISKA TISKARNA »TONETA TOMŠIČA« V LJUBLJANI
GLASILO DELOVNEGA kolektiva petrol
PETROL
K PRAZNIKU DELA I. MAJ
čestita vsem članicam in članom delovne organizacije
PETROL
Uredniški odbor glasila PETROL
Delavski svet podjetja je na podlagi določbe člena 86 statuta v prečiščenem besedilu od 29. 12. 1969 in členov 7 in 8 pravilnika o volitvah organov upravljanja in izvrševanja od 13. 4. 1970 sprejel na svoji 7. seji 13. aprila 1970 naslednji
sklep
o razpisu volitev članov delavskega sveta in volitev članov svetov poslovnih enot
1. Razpišejo se volitve:
a) 18 članov delavskega sveta po sistemu enotne kandidatne liste za podjetje kot enotno volilno enoto
b) 18 članov delavskega sveta po sistemu poslovnih enot kot volilnih enot, pri čemer vsaka poslovna enota voli po enega člana
c) predsednikov zborov poslovnih enot, pri čemer voli vsaka poslovna enota svojega predsednika zbora
č) članov svetov poslovnih enot, pri čemer voli vsaka poslovna enota člane svojega sveta.
2. Vse volitve se opravijo hkrati na dan 8. maja 1970.
3. Volitve se opravijo v naslednjih poslovnih enotah:
PE Ajdovščina PE Avtopark, Ljubljana PE Aeroservis Brnik-Pula PE Brežice PE Celje
PE Delavnica, Ljubljana PE Dravograd
PE Instalacija tekočih goriv, Srmin PE Kočevje PE Koper
PE Ljubljanska poslovalnica, Ljubljana PE Maribor PE Murska Sobota PE Postojna PE Ptuj
PE Rafinerija, Maribor PE Uprava podjetja, Ljubljana PE Zalog
4. Imenujejo se naslednji organi za izvršitev volitev:
a) centralna volilna komisija
b) centralna komisija za volilni imenik
c) volilna komisija za vsako poslovno enoto
č) komisija za volilne imenike za vsako poslovno enoto
5. Ta razpis skupaj s seznanom članov organov za izvršitev volitev je treba takoj razgrniti v vseh poslovnih enotah in v njihovih organizacijskih enotah.
Ljubljana, 14. aprila 1970.
Predsednik DS: Stane Matjažič, 1. r.
Upravna zgradba PETROL v Ljubljani, Vošnjakova 2
Pometi	majskih
S to objavo o razpisu volitev članov delavskega sveta podjetja in članov svetov vseh poslovnih enot v podjetju ter z volitvami novih kolegijskih izvršilnih organov, ki bodo še sledile, stopa naše podjetje v novo obdobje razvoja svoje samouprave.
Na podlagi določb ustavnega amandmaja XV smo ohranili temelje samoupravne organizacije v našem podjetju, ker so se v dosedanjem poslovanju izkazali kot klen material in koristen nosilec v korist poslovnih enot in njihovih delovnih kolektivov ter v korist podjetja kot celote.
Z novo reorganizacijo smo na teh preizkušenih temeljih samo adaptirali nadgradnjo naše samoupravne zgradbe v takem obsegu, da smo povečali pristojnost samoupravnih enot in da smo na ravni podjetja razširili mrežo kolegijskih izvršilnih organov od prejšnjega enega (upravni odbor) na štiri (poslovni odbor, odbor za disciplinske zadeve, odbor za presežke in primanjkljaje ter odbor za narodno obrambo).
člana delavskega sveta iz vrst svojega delovnega kolektiva, enako skupno število članov delavskega sveta, torej 18 članov, pa voli delovni kolektiv podjetja na podlagi enotne kandidatne liste za podjetje kot enotno volilno telo.
Novi delavski svet bo potemtakem štel 36 članov in bo le toliko številnejši, kot je bil sedanji delavski svet.
KAKO BO SESTAVLJEN SVET POSLOVNE ENOTE?
Citirana novela statuta od 29. 12. 1969 prinaša nekatere spremembe tudi glede sestave svetov v poslovnih enotah.
Svet poslovne enote sestavljajo le voljeni člani. Nihče ni več lahko član sveta poslovne enote po svojem službenem položaju, to pomeni, da nihče ne more biti član sveta zato, ker je zaposlen na določenem delovnem mestu.
Svet bodo sestavljali predsednik zbora poslovne enote in štirje voljeni člani, skupaj torej pet.
PETROL
S tem, da smo povečali število kolegijskih izvršilnih organov na ravni podjetja, smo pristojnost dosedanjega upravnega odbora porazdelili na nove štiri organe ter povečali število članov našega delovnega kolektiva, ki bodo neposredno in aktivno sodelovali pri izvrševanju samoupravnih funkcij.
Prav v tej pritegnitvi čim večjega števila članov našega delovnega kolektiva k delu v raznih organih samoupravne zgradbe v našem podjetju leži pomen teh majskih volitev.
KAKO BO SESTAVLJEN DELAVSKI SVET?
V zadnjih šestih letilh smo volili delavski svet tako, da je vsaka poslovna enota zase volila po enega člana, določeno število članov delavskega sveta pa smo volili na podlagi kandidatne liste, ki je bila enotna za podjetje kot celoto. Vsako leto smo volili polovico članov delavskega sveta.
Po noveli statuta, ki jo je sprejel delavski svet na seji 29. 12. 1969, bomo odslej vsako drugo leto volili vse člane delavskega sveta hkrati za dobo dveh let.
Vsaka poslovna enota — vseh poslovnih enot v podjetju je sedaj 18 — voli po enega
Večje poslovne enote lahko sklenejo, da povečajo skupno število članov svojih svetov od pet na sedem ali na devet.
Poslovne enote, ki štejejo manj kot deset članov svojega
delovnega kolektiva, pa nimajo sveta, ampak volijo samo predsednika zbora, funkcijo sveta pa neposredno opravlja zbor delovnega kolektiva do-tične poslovne enote pod predsedstvom svojega predsednika.
V samoupravi poslovnih enot bo potemtakem sodelovalo 90 funkcionarjev iz vrst njihovih delovnih kolektivov.
KAKO BOMO IZBIRALI KANDIDATE?
Za člana organov upravljanja na ravni podjetja in na ravni poslovnih enot bo lahko kandidiral vsakdo, ki je vpisan v volilnem imeniku.
Jasno pa je, da morajo biti izvoljeni člani aktivni v sodelovanju na sejah in da morajo imeti pri tem delu pred očmi interese poslovnih enot in skupne interese podjetja kot celote. Zato morajo biti izbrani taki kandidati, ki so razgledani, iniciativni in strokovno usposobljeni za tako delo. Od statistov, ki na sejah samo od strani opazujejo in molčijo kot kamen in se ne upajo ali ne znajo opredeliti za kak predlog na glasovanju, nima nobene koristi niti poslovna enota, ki ga je izvolila, niti podjetje kot celota.
Izbira kandidatov je prvo rešeto preizkušnje pred delovnim kolektivom!
V poslovnih enotah, v katerih se lahko praktično skliče zbor delovnega kolektiva, naj določi kandidate zbor delovnega kolektiva dotične poslovne enote, v ostalih poslovnih enotah, ki imajo dislocirane enote, a štejejo manj kot 50 članov delovnega kolektiva, pa predlaga kandidate vsaj 10 predlagateljev, v ostalih večjih poslovnih enotah pa najmanj 20 predlagateljev.
iziti zveznega tehmavanja heneinskih sevvisav
V letu 1969 je bilo po krajšem odmoru znova izpeljano zvezno tekmovanje za najboljši bencinski servis, ki ga je tako, kot prejšnja leta, organiziralo združenje »PETROLUNION«. Za razliko od nekaj prejšnjih let, ko so najboljši bencinski servisi prejeli kot znak priznanja samo diplome, so za 1. 1969 najbolje uvrščeni poleg diplom prejeli tudi denarne nagrade.
Tekmovanje je zajelo poleg bencinskih servisov »PETROLA« še servise JUGOPETRO-LOV Beograd, Novi Sad, Sarajevo in Kotor, ter bencinske servise RAFINERIJE Bosanski Brod. Slednji se tokrat pojavljajo prvič v konkurenci, glede na to, da je to podjetje šele začelo graditi lastne maloprodajne mreže.
V zveznem tekmovanju so vsako od imenovanih podjetij zastopali po 3 bencinski servi-
Opozarjamo, da nihče ne more hkrati kandidirati za člana delavskega sveta na kandidatni listi, ki velja za podjetje kot enotno volilno telo, in na kandidatni listi, ki velja za poslovno enoto.
Lahko pa kandidati za člane sveta poslovne enote in kandidati za predsednika zbora poslovne enote kandidirajo za člane delavskega sveta, kakor tudi lahko kandidati za člane delavskega sveta tudi kandidirajo za predsednika zbora ali za člane sveta poslovne enote.
KAKO BOMO VOLILI?
Vsak volivec bo pri glasovanju na volišču prejel štiri glasovnice.
Prva glasovnica bo vsebovala kandidate za člane delavskega sveta s kandidatno listo, ki velja za podjetje kot celoto. Potrebno bo obkrožiti 18 imen.
Druga glasovnica bo vsebovala kandidate za člana delavskega sveta, ki ga voli poslovna enota. Volivec bo moral na tej glasovnici obkrožiti le eno ime.
Tretja glasovnica bo vsebovala kandidate za predsedni-
ka zbora poslovne enote in njegovega namestnika. Na tej glasovnici bo treba obkrožiti eno ime izmed kandidatov za predsednika zbora, in eno za njegovega namestnika.
Četrta glasovnica bo vsebovala kandidate za člane sveta poslovne enote in za njihove namestnike. Volivec bo moral obkrožiti toliko imen, kolikor se voli članov sveta, in prav toliko imen izmed kandidatov za njihove namestnike. V praksi bo večinoma treba obkrožiti štiri imena za člane in štiri imena za namestnike.
Delo pri izpolnjevanju glasovnic bo precej obsežno in bo potrebno veliko pozornosti in natančnosti pri izpolnjevanju glasovnic!
Ta pojasnila nam kažejo, da te volitve niso tako enostavna reč. Potrebno bo, da bomo vsi skupaj od vsega začetka »v o -lilne kampanje« posvetili ustrezen trud in zanimanje, da bodo vse volilne priprave dobro iztekle s polnim sodelovanjem vsega delovnega kolektiva in vsakogar izmed nas. Le tako bo ustvarjeno jamstvo, da bodo te majske volitve obrodile zaželen sad, to je, uspešno in koristno delo v vseh organih samoupravne zgradbe v našem podjetju.
Brez besed
si, ki so v internem tekmovanju na podlagi ocenjevanja dosegli prva mesta. V našem podjetju so v zvezno konkurenco prišli bencinski servisi po izidih rednega ocenjevanja, ker imamo ta sistem že itak uveden, pri drugih podjetjih pa prav tako kot rezultat ocenjevanja v sistemu nagrajevanja ali izven njega, pač glede na njihovo organizacijo. »PETROL« so torej zastopali trije bencinski servisi: Krško, Gornja Radgona in Šempeter II pri Gorici.
Priznanja (diploma oz. denarna nagrada) so bila namenjena za prvih deset mest in sicer tako, da smo za prvih pet mest podelili diplome in denarne nagrade, za nadaljnjih pet mest pa samo diplome. Od naših predstavnikov se je bencinski servis v Šempetru pri Gorici uvrstil na 4. mesto, na sed-
mem je bil bencinski servis v Krškem, Gornja Radgona pa je dosegla deveto mesto.
Doseženo zaporedje je takole: 1. Ruma II, 2. Subotica I, 3. Novi Sad I, 4. Šempeter II pri
Gorici, 5. Beograd, Ul. Nar. Fronta, 6. Kragujevac I, 7. Krško, 8. Beograd, Topčiderska zvezda, 9. Gornja Radgona, 10. Mostar III.
K. J.
Kolektiv nagrajenega bencinskega servisa Šempeter pri Gorici
Poslovno leto 1960 smo dobro končali
Delavski svet je na svoji seji 25. 2. 1970 med drugim razpravljal in sklepal tudi o zaključnem računu in poslovnem poročilu za leto 1969. Poslovno poročilo, ki vključuje tudi podatke o zaključnem računu, je dokaj obširno (več kot 70 stra-
ni ter več kot 20 tabel in grafikonov), tako da ga je tehnično nemogoče dostaviti vsem članom delovne skupnosti. Zavedamo pa se dolžnosti, da člane delovne skupnosti sproti obveščamo o vseh važnejših dogajanjih v podjetju. Poslovno poročilo je prav gotovo tak dokument, ki sta iz njega razvidna poslovanje podjetja in njegovo stanje.
Povejmo najprej končno ugotovitev delavskega sveta!
PETROL
Glasi se:
»Poslovni uspeh, če ga ocenjujemo kot celoto, je dober. Investicijske naložbe so bile obsežne in ekonomične ter bodo vplivale na daljnji razvoj in rast podjetja. S tem so izpolnjeni pogoji za uspešno in solidno poslovanje v skladu z rastočimi potrebami tržišča.«
splošni podatki
O PODJETJU
Kot vsako leto so tudi letos v poročilu podatki o predmetu in obsegu poslovanja, ki se v letu 1969 nista bistveno spremenila. V poročilu naštevamo vse poslovne objekte, ki iz njih lahko vidimo dejavnost in obseg poslovanja. Podjetje posluje v lastnih objektih le z lastnimi bencinskimi servisi. Drugim trgovskim podjetjem so oddani v najem 4 gostinski obrati in ena trgovina.
Seznam poslovnih objektov Podjetja je tale:
Poslovna enota Skladišče
1. Zalog
2. Poslovna enota Ljubljana
1. Zalog
2. Dravlje
Bencinski servisi, Trgovine, Avtonegovalnice Aenoservisi, Železniške napajalnice
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
38.
39.
40.
41.
42.
43.
Ljubljana (železniška polnilnica)
Ljubljana, Tržaška cesta 44
Ljubljana, Tržaška cesta 131 a Ljubljana, Tržaška cesta 130
Ljubljana, Dolenjska cesta 136
Ljubljana, Rudnik 242 a Ljubljana, Rudnik 157 a Ljubljana, Šmartinska cesta 43
Ljubljana, Šmartinska 101 Ljubljana, Šmartinska (Javna skladišča) Ljubljana, Zaloška cesta 60 a
Ljubljana, Titova cesta 148
Ljubljana, Titova cesta 165 Ljubljana, Celovška cesta 173
Ljubljana, Celovška cesta 226
Ljubljana, Celovška cesta 251
Ljubljana, Celovška cesta 164 (Ljubljana-transport) Ljubljana, Samova ulica 2
Ljubljana, Župančičeva 13 Ljubljana, Prešernova cesta 42
Ljubljana, Prešernova cesta 37
Ljubljana, Celovška cesta 376
Medvode, številka 12 a Medvode, številka 12 b Škofja Loka, Kidričeva 4 a Češnjica Kranj-Labore,
Ljubljanska 27 Kranj-Labore,
Ljubljanska — desno Kranj-Labore, trgovina Kranj, Koroška cesta Kranj, Koroška cesta (avtonegovalnica)
Kranj, Koroška cesta 18 a Kranj, Cesta Staneta Žagarja 37 Jezersko
Bistrica pri Tržiču — desno
Bistrica pri Tržiču — levo
Radovljica
Bled
Jesenice, Kidričeva 1 a Jesenice, Ulica Maršala Tita 113
Kranjska gora številka 127 a
Rateče številka 88 a Domžale I. Ljubljanska cesta 2
Q>
Poslovna enota
Skladišče
Bercinski servisi, Trgovine, Avtonegovalnice, Aeroservisi, Železniške napajalnice
3. Ajdovščina 3. Ajdovščina
4. Brežice
4. Brežice
5. Novo mesto
44. Domžale, Kettejeva 8
45. Mengeš
46. Kamnik
47. Litija
48. Zagorje
49. Trbovlje
50. Hrastnik
51. Vrhnika
52. Logatec
53. Ajdovščina I.
54. Ajdovščina II.
55. Nova Gorica — Vojkova cesta
56. Nova Gorica, Ulica tolminskih puntarjev številka 3
57. Nova Gorica, Rožna dolina I.
58. Nova Gorica, Rožna dolina II.
59. Nova Gorica — Šempeter, Ulica padlih borcev 2
60. Nova Gorica — Šempeter, Ulica prekomorskih brigad 25 a
61. Nova Gorica — Ulica IX. korpusa 67
62. Nova Gorica — Šempeter, Ulica prekomorskih brigad — desno
63. Miren
64. Kanal
65. Kobarid
66. Anhovo
67. Tolmin
68. Most na Soči
69. Cerkno
70. Idrija
71. Lokev (oddano v najem)
72. Dobrovo (oddano v najem)
73. Komen
74. Brestavica
75. Brežice
5. Celje
6. Dravograd 7. Dravograd
7. Kočevje
Pranje avtomobila po metodi »Človek«
76. Čatež — desno
77. Čatež — levo
78. Krško
79. Sevnica ob Savi
80. Novo mesto
81. Otočec — desno
82. Trebnje — desno
83. Trebnje — levo
84. Črnomelj
85. Metlika (oddano v najem)
86. Otočec — levo
6. Celje	87.	Celje, Ljubljanska cesta
40
88. Celje, Ljubljanska cesta 35
89. Celje, Mariborska cesta 88
90. Celje, Mariborska cesta — levo
91. Celje, Ulica 14. divizije številka 14
92. Celje (železniška napajalnica)
93. Celje, Ljubljanska cesta 33 (avtonegovalnica)
94. Šempeter v Savinjski dolini
95. Šempeter v Savinjski dolini (trgovina v najemu)
96. Vransko
97. Žalec
98. Mozirje
99. Ljubno
100. Velenje
101. Šentjurij
102. Šmarje
103. Rogaška Slatina
104. Konjice
105. Radeče pri Zidanem mostu
106. Dravograd
107. Ravne
108. Žerjav pri Mežici
109. Slovenj Gradec
8. Kočevje 110. Kočevje 111. Žlebič
riWiWt'f,/	'‘‘/Mr
ririinn' **	7
mmm
Poslovna enota
Skladišče
Bercinski servisi, Trgovine, Avtonegovalnice, Aeroservisi, Železniške napajalnice
8. Koper	9.	Koper	112.	Koper, Istrska cesta
113. Koper luka
114. Koper Bertoki — desno
115. Koper Bertoki — levo
116. Koper (železniška napajalnica)
117. Ankaran
118. Lucija — desno
119. Lucija — levo
120. Portorož
121. Portorož (avtonegovalnica)
9. Maribor 10. Maribor 122. Maribor, Partizanska
cesta 58
123. Maribor, Šentiljska cesta 31
124. Maribor, Gosposvetska cesta 92
125. Maribor, Gosposvetska cesta 81
126. Maribor, Leningrajska cesta
127. Maribor, Tržaška cesta 94
128. Maribor, Tržaška cesta (poleg Elektrokovine)
129. Maribor, Koresova ulica
130. Maribor, Mlinska cesta
131. Maribor, Mlinska cesta — avtonegovalnica
132. Maribor, Ptujska cesta
133. Slovenska Bistrica
134. Šentilj — desno
135. Šentilj — levo
136. Maribor (železniška napajalnica)
137. Pragersko (železniška napajalnica)
10. Murska	11. Murska	138. Murska Sobota, Tišinska
Sobota	Sobota	cesta
139. Murska Sobota, Kerenčičeva cesta
140. Ljutomer
141. Gornja Radgona
142. Lendava — mesto
143. Lendava — Lakoš
144. Rogaševci
11. Postojna	12. Postojna	145. Postojna — desno
146. Postojna — levo
147. Postojna (avtonegovalnica)
148. Rakek
149. Senožeče
150. Sežana — desno
151. Sežana — levo
152. Fernetiči — desno
153. Fernetiči — levo
154. Lokev pri Divači
155. Krvavi potok — desno
156. Krvavi potok — levo
157. Dutovlje
158. Ilirska Bistrica
159. Pivka
160. Divača (železniška polnilnica)
12. Ptuj	13.	Ptuj	161.	Ptuj I.
162. Ptuj, Ormoška cesta
163. Ormož
13. »Aeroservis« 14. Brnik Brnik	15. Pulj
14. Instalacija	Koper-Srmin
15. Rafinerija mineralnih olj
16. Avtopark
17. Delavnica
18. Uprava
Maribor, Linhartova 2
Ljubljana, Šmartinska cesta
Ljubljana Šmartinska cesta
Ljubljana, Vošnjakova 2
Med splošne podatke sodi tudi stanje zaposlenih. S tabele »zaposlenih oseb v zadnjih letih (1960—-1969)« je razvidno konstantno povečevanje zaposlenih, iz pozneje navedenih podatkov in grafikonov pa tudi
konstantna rast prometa. Vendar ta rast ni povsem sorazmerna. Rast števila zaposlenih v sorazmerju z rastjo prometa se zmanjšuje.
Iz naslednje tabele, ki prikazuje gibanje delovne sile v letu
Tabela I
1969, je razvidno naše konstantno povečevanje kadra in odliv delavcev. Delavski svet je zadolžil strokovne službe, da podrobneje analizirajo vzroke močnejšega odliva zaposlenih v posameznih delovnih enotah. (Glej tabelo I. in II.!)
Gib	a n j e	z a p o	s 1 e n i h	oseb	v z	a d n j i h	10 let	i h(1960-	-1969)	
Poslovna enota	1960	1961	1962	1963	1964	1965	1966	1967	1968	1969
Servisi . .	193	233	271	398	484	543	653	749	793	990
Skladišča .	134	141	148	158	175	192	187	198	201	207
Rafinerija	40	42	43	43	53	55	57	55	59	62
Delavnica .	23	23	19	22	28	28	31	38	43	46
Avtopark .	38	38	36	53	66	60	60	73	64	71
Uprava . .	63	70	84	87	106	118	116	125	140	160
Negovalnice	—	—	—	—	—	—	—	—	21	22
Uprave-enot	—							—	8	36
Instalacija .	—	—	—	—	—	—	—	—	20	40
	491	547	601	761	912	996	1104	1238	1349	1634
II. KOMERCIALNO POSLOVANJE
1. Mesto PETROLA v jugoslovanskem gospodarstvu nafte
Domača proizvodnja surove nafte je v letu 1969 znašala
2.685.000 ton. Proizvodnja je bila torej večja od leta 1968 za
175.000 ton ali za 7 °/o. Ker se
Tabela II
Pregled gibanja delovne sile v letu 1969 (per. 31. 12. 69)
Št.	Poslovna enota	Število zaposlenih 1968 1969		Prišli 1969	Odšli 1969	Povečanje
1	Aeroservis	7	7			—		
2	Ajdovščina	104	139	53	18	35
3	Brežice	72	82	12	2	10
4	Celje	101	149	53	5	48
5	Dravograd	27	29	3	1	2
6	Kočevje	14	14	1	1	—
7	Koper	39	41	6	4	2
8	Lj. — poslov.	274	367	140	47	93
9	Maribor	122	125	5	2	3
10	Murska Sobota	35	40	6	1	5
11	Postojna	120	144	37	13	24
12	Ptuj	25	31	6	—	6
13	Zalog	81	94	19	6	13
14	Rafinerija	59	62	4	1	3
15	Instalacija	21	40	35	16	19
16	Autopark	64	71	17	10	7
17	Delavnica	43	46	9	6	3
16	Uprava	141	153	19	7	12
	Skupaj	1349	1634	427	140	285
»•Pol litra, prosim!«
proizvodnja povečuje že nekaj let v sorazmerno majhnem procentu in hkrati potrošnja raste iz leta v leto z večjim procentom, se še naprej povečuje razlika med domačo proizvodnjo surove nafte in potrošnjo naftnih derivatov. V skupni proizvodnji sta bila oba jugoslovanska proizvajalca udeležena takole: (Glej tabelo III!)
Oba proizvajalca, kar kažejo podatki, sta v letu 1969 povečala svojo proizvodnjo. V proizvodnji INA je všteta tudi proizvodnja surove nafte v Lendavi, ki znaša okoli 15.000 ton.
Predelava surove nafte v domačih rafinerijah je bila tale: (Glej tabelo IV!)
Tabela III
Podjetje
1968
1969
V tonah
Indeks 69 :68
INA Zagreb............................. 1,850.000	1,930.000	104
»Naftagas« Novi Sad ....	660.000	755.000	114
Skupaj
2,510.000	2,685.000	107
Tabela IV
V tonah
1968
1969
Indeks 69 : 68
INA Zagreb		3,830.000	3,335.000	86
Rafinerija nafte Bosanski Brod	830.000	1,008.000	121
»Naftagas« Novi Sad ....	100.000	1,367.000	1367
Skupaj . . .	4,770.000	5,710.000	119
Podjetje ima v lasti tudi 4 gostinske objekte in sicer 2 restavraciji (Čatež »Na griču« in Tržič »Deteljica«) ter 2 bifeja (Vič ob bencinskem servisu III. Tržaška cesta in ob trgovini v Šempetru v Savinjski dolini).
Restavraciji sta kot samostojna objekta in oddana v najem, prav tako sta oddana vnajem tudi oba bifeja.
Podjetje ima poleg Delavnice, Uprave, Instalacije in Rafinerije 182 poslovnih objektov.
Delitev v družini
(Nadaljevanje s 4. strani)
Od količine 3,335.000 ton, predelane pri INA Zagreb, je Rafinerija Reka predelala 1,632.000 ton, Rafinerija Sisak in Lendava pa 1,703.000 ton.
Gornji podatki prikazujejo, da se je predelava v rafinerijah INA zaznavno zmanjšala in sicer zato, ker so v letu 1969 obratovale nove kapacitete v Bosanskem Brodu, Pančevu in Novem Sadu. Te nove rafinerije so predelale vso normalno
rast predelave v tem letu in še del predelave na račun rafinerij INA.
V letu 1969 je bilo prodano v Jugoslaviji 5,235.000 ton vseh naftnih derivatov, kar je za 18 °/o več kot v letu 1968.
Navajamo še podatke o količinah blaga, ki so ga v letu 1968 in 1969 skupno prodale posamezne trgovske organizacije in odstotek udeležbe od skupne prodaje: (Glej tabelo V!)
Tabela V
	1968 ton	%> od skupne prodaje	1969 ton	°/o od skupne prodaje	Indeks 69 : 68
»Jugopetrol« Beograd	914.000	20,7	1,180.000	22,5	129
»Jugopetrol« Novi Sad	355.000	8,0	459.000	8,8	129
»Petrol« Ljubljana	707.000	16,0	812.000	15,5	114
»Jugopetrol« Sarajevo	212.000	4,8	266.000	5,2	125
»Jugopetrol« Kotor	75.000	1,7	87.000	1,6	116
»Jugopetrol« Skopje	361.000	8,1	367.000	7,2	102
»Istra-benz« Koper	56.000	1,3	68.000	1,2	121
INA Zagreb - trgov.	1,660.000	37,5	1,867.000	35,6	112
Rafinerija nafte Bosanski Brod	86.000	1,9	129.000	2,4	150
Skupaj
4,426.000	100,0	5,235.000	100,0	118
2. Celotna prodaja
V letu poročanja je naše podjetje prodalo 811.612 ton naftnih derivatov. Če te podatke primerjamo s podatki za leto 1968, ko smo prodali 706.663 ton naftnih derivatov, ugotavljamo, da se je prodaja količinsko povečala za 15 %>, ali vrednostno za 18 °/o.
Za boljši pregled celotne prodaje v letu poročanja poda-
Tabela VI
V tonah
Vrsta blaga	Prodaja 1968	v tonah 1969	Indeks 1968 = 100
Motorni bencin 86 okt. . .	63.327	67.052	106
Motorni bencin 98 okt. . .	95.396	119.370	125
Plinska olja		119.009	126.560	106
Avio goriva		5.015	7.646	152
Specialni bencini ....	7.079	7.982	113
Motoma olja		6.389	7.149	112
Industrijska olja		9.624	10.792	112
Industrijska maziva . . .	655	745	114
Kurilno olje		. 309.309	362.729	117
Kurilno olje extra lahko . .	26.060	40.251	174
Bitumeni		52.228	52.463	100
Parafin in vazelin ....	639	582	91
Ostalo 		11.933	8.291	70
Skupaj . .	. 706.663	811.612	115
Motorni bencini skupaj . .	. 158.723	186.422	117
Kurilna olja skupaj . . .	. 335.369	402.980	120
ga kurilnega olja za gospodinjstvo za 54 %>, kar gre pripisati povečanju splošne potrošnje in predvsem zboljšani organizaciji prodaje na bencinskih servisih. Konec leta 1969 smo uvedli tudi prodajo v ročkah na dom. Močno se je povečala tudi prodaja avio goriv in sicer za 52 %. To gre pripisati predvsem povečanemu prometu na letališču v Pulju.
Prodaja težkih in srednjih kurilnih olj se je povečala za 17 °/o in znaša 44,7 °/o celotne prodaje podjetja.
Dnevna potrošnja znaša sedaj že več kot 1000 ton.
S kurilnim oljem oskrbujemo okoli 450 kupcev.
jamo pregled, ki smo ga izdelali na podlagi sorodnosti oziroma namembnosti posameznih vrst blaga, ki smo ga imeli v asortimanu. V primerjalno tabelo smo vnesli podatke o celotni prodaji, odstotke udeležbe posameznih skupin v primerjavi s celotno prodajo, kakor tudi indeks povečanja v primerjavi s preteklim letom. (Glej tabelo VI!)
Procentualno se je najbolj povečala prodaja extra lahke-
Kakor sva se seznanila, tako se bova poročila
Prodaja motornega bencina 86 okt. se je povečala za 6 %>, bencina 98. okt. pa za 25 %>, medtem ko se je prodaja plinskih olj povečala za 6 °/o. Razmerje med prodajo bencina 86 okt. in bencina 98 okt. je bilo leto 1968 40 : 60 v korist super bencina, leta 1969 pa že 36 : 64 v korist super bencina.
Gibanje prometa najvažnejših naftnih derivatov po mesecih prikazujejo tile grafikoni: (Glej gerafikon I!)
Umestno zavarovanje
Zaznaven je vpliv hude zime v februarju in marcu leta 1969 na zmanjšanje prodaje ter vpliv slabega vremena v avgustu 1969 na prodajo v primerjavi z avgustom 1968.
(Glej grafikon II!)
Tudi tu opažamo vpliv hude zime na prodajo v primerjavi z letom 1968.
(Glej grafikon III, IV in V!)
Prodaja bencina 86
v fOOOt
Grafikon I
okt. po in 1969
mesecih za leto 1968
1 -
J F M A M J J A 5 O A/ O
Grafikon II
Prodaja bencina 98 okt. po mesecih za leto 1968 i n 1969
v' tooo/
2F 22-20-18 16 /4
12-
lO
8 -6-4 -
2-
F
M
M J
N
Grafikon III
Prodaja bencina po mesecih za leto 1968 i n 1969
v /0001
<3
H
Brez besed
■♦-Higiena po metodi »Avto«
»
(Nadaljevanje s 5. strani)
Prodaja v juliju 1968 je bila v primerjavi s prodajo v juliju 1969 dokaj večja, to pa zaradi predvidenega povečanja cen v avgustu 1968.
Da bi lahko ocenili poslovanje posameznih poslovnih enot, moramo pripomniti, da je glede na količine najbolj povečal prodajo »Aeroservis«, za 61 %. To pojasnjujemo s povečanim letalskim prometom v Brniku predvsem pa Pulju. Količinsko je močno povečala promet tudi PE Murska Sobota in sicer za
PETROL
40 %. Nad poprečjem povečanja količinskega prometa so PE Ajdovščina (28 °/o), Koper (23%), Postojna (18%), Maribor (17 %), Brežice (17 %), Novo mesto (16 %). Vse druge PE so pod poprečjem količinskega povečanja prometa (15 %), vendar so vse, razen skladišča Zalog, povečala promet v primerjavi z letom 1968.
Glede na vrednost je največ povečal promet »Aeroservis« (za 136 % — samo domači trg) ter PE Ajdovščina za 33 %. Nad poprečjem vrednostnega prometa so PE Murska Sobota (21%), tranzit (19%), PE Postojna (19 %). Zanimivo je, da je skladišče Zalog glede na vrednost povečal promet za 3 %, čeprav se je promet količinsko zmanjšal za 1 %. To si pa razlagama s prestrukturiranjem prodaje v korist dražjih artiklov.
Brez besed . ..
3. Prodaja na drobno
a) Prodaja količine in vrednosti.
Prodaja naftnih derivatov na drobno se je tako glede na fizični obseg kakor tudi glede na vrednost v primerjavi z letom 1968 ponovno povečala. Po
količini je prodaja povečana za 19% (prejšnje leto za 11,5%), po vrednosti pa za 19 % (prejšnje leto 19 %).
Naslednja tabela prikazuje delež prodaje po bencinskih servisih glede na najvažnejše naftne derivate.
(Glej tabelo VII!)
Grafikon VII
Prodaja vseh naftnih derivatov po mesecih leta 1968 i n 1969
1/ lOOOt
90
80-
Grafikon V
Prodaja extra lahega kurilnega olja za gospodinjstvo po mesecih v letu 1968 i n 1969
<2\
H
!0-
9
3-
7-
6-
70
60
50
40-
3o
F
N
H J J
Grafikon VI
V
Prodaja plinskih olj po mesecih leta 1968 i n 1969
v /OOOf 50
45
40-
35-30-25 20-/5-1o
F
H
M J
Grafikon IV
Prodaja težkih in srednjih kurilnih olj po mesecih za leto 1968 i n 1969
v/OOOf 9-
8 -
5-
3-
/ -
Iz tabele je razvidno, da se je delež prodaje po bencinskih servisih povečal pri vseh vrstah blaga razen pri motornem bencinu 86 okt.
Na 100 kg prodanih goriv na bencinskih servisih je bilo prodanih 1,60 kg motornih olj (leta 1968 1,67 kg). Na 100 kg prodanih pogonskih goriv (na debelo in na drobno) je bilo leta 1969 prodanih 2,28 kg motornih olj (leta 1968 2,32 kg).
Kot dodatek objavljamo grafikon prodaje na zaposlenega in prodaje na prodajalca od leta 1963 do leta 1969.
(Glej tabelo VIII!)
PETROL
j-me
F M
M J
Tabela VII
A/
Vrsta blaga
°/o prodaje na bencinskih servisih
				1968		1969
Bencin 86 okt.				94,2		93,9
Bencin 98 okt,				96,2		96,7
Bencin skupaj				95,4		95,7
Plinska olja				65,7		70,0
Pogonska goriva skupaj .				82,7		85,3
Kurilno olje za	gospodinjstvo .			59,8		63,0
Motorno olje				59,0		60,9
		Tabela VIII				
	1963	1964	1965	1966	1967	1968 1969
Poprečno število zaposlenih . . .	663	848	972	1051	1182	1287 1504
Prodaja na zaposlene						
v tonah ....	370	353	357	452	499	549 539
Število zaposlenih na						
bencinskih servisih	319	447	530	604	712	789 886
Prodaja na zaposlene na bencinskih						
servisih v tonah .	257	247	263	307	316	318 338
'I
■ m
M
M J
A/
Smrtnonevaren ovinek v gorah
Grafikon VIII
' iooot
6O0.
■300-
t*Oo-
3oo
200
/oo
pcnnAJ^ KJA p9QD.
šele kasneje, začeli proizvajati osebne avtomobile. Prvi so se S/'zap	opomogli Angleži, najkasneje
/600	pa Nemci. Povpraševanje kup-
cev je bilo veliko, zato so na-stale poleg predvojnih še nove °	avtomobilske tovarne, ki so
začele proizvajati vozila v manjših serijah. Kmalu se je pokazalo, da je uspeh zagotovljen le tistim, ki so sposobni proizvajati vozila racionalno v
/963
/969
III. DRUGE DEJAVNOSTI PODJETJA
Poslovno poročilo prikazuje Podatke in analize tudi drugih dejavnosti podjetja, ki jih lahko štejemo med komercialno dejavnost, in končno tudi finančne podatke, skratka, celoten poslovni uspeh podjetja. Tako je poslovna enota Rafinerija mineralnih olj Maribor proizvedla 5402 toni blaga ali 5 % več kot v letu 1968. Poslovna enota Instalacija Koper je v letu 1969 sprejela 29 tankerjev surove nafte in jih odposlala raznim komitentom. Količinsko predstavlja to ogromno maso surove nafte, saj je v marcu letošnjega leta bila odpremljena že milijonta tona surove nafte.
Kot uslužnostna dejavnost za naše podjetje sta vključeni tudi poslovna enota Delavnica, ki vzdržuje naše instalacije in servise ter tudi izvaja nove investicije svoje dejavnosti na servisih. Poslovna enota Avto-Park, ki ima 33 avtocistern, 17 Prikolic in 8 kamionov, prevaža kupljeno ali prodano blago. Za prevoz nam ne zadostuje samo naš avtopark, ampak prevažajo blago druga podjetja.
Investicijska dejavnost, ki je obdelana v poglavju investicije in vzdrževalna dela, se delno lahko oceni že iz splošnih podatkov, kjer smo našteli objekte, last Petrola. Zgrajenih je bilo 25 bencinskih servisov ter vkopi rezervoarjev in razširitve obstoječih skladiščnih kapacitet.
Za finančni del poročila, ki zajema podrobno analizo zaključnega računa, lahko ponovimo zaključek delavskega sveta: poslovni uspeh je dober.
V tem delu poročila je posebej zanimiva analiza produktivnosti dela in osebni dohodki.
Produktivnost smo izračunali tako, da smo s finančnim učinkom na 1 uro v letu 1968 do-
/900
/&oo
i200 //OO /OOo 9oo
- 8oo
- 700
boo
- 500 9oo 300 200
■ /OO
/965
/966
/967
/968
/969
bili potrebne (planirane) ure za leto 1969 ter jih pomnožili z dejanskim številom ur v letu 1969. Rezultati so tile: produktivnost se je povečala pri servisih za 3 °/o, pri skladiščih za 13 °/o, pri rafineriji za 4 °/o, pri delavnici za 2 %>, pri negoval-nicah za 16 %>, pri upravi za 10 %>; zmanjšala pa se je v av-toparku za 5 %>. Na nivoju podjetja se je produktivnost povečala za 8 °/o.
Ekonomičnost se računa tako, da postavimo v razmerje dohodek za osebne dohodke, sklade in povečano amortizacijo proti celotnemu dohodku. Primerjava med temi dvemi koeficienti za leti 1968 in 1969 je pokazala, da se je ekonomičnost povečala za 7,5 «/o.
Rentabilnost poslovanja je pokazatelj, ki pove, koliko dinarjev dohodka smo ustvarili na 100 din poprečno angažiranih osnovnih in obratnih sredstev. Stopnja rentabilnosti je v letu 1969 za 15,5 °/o večja kot v letu 1968.
Višina poprečnih osebnih dohodkov se je gibala v istem razmerju kot v celotnem gospodarstvu Slovenije, za leto 1969 pa so osebni dohodki »Petrola« za 5 °/o višji kot poprečno v vsej trgovini v Sloveniji.
ZAKLJUČEK
Iz poslovnega poročila za leto 1969 delavski svet povzema tele ugotovitve:
1. Da sc je celotni dohodek
brez davkov in cestne pristojbine v primerjavi z letom 1968 povečal za 21,42 °/o,
2. da je dohodek za 17,1 °/o večji kot v preteklem letu,
3. da je količinski promet blaga večji za 15 % v primerjavi s preteklim letom,
4. da je produktivnost povečana za 8 °/o, ekonomičnost za 7,5 %, rentabilnost pa za 15,5 odstotka,
5. da je poprečje redno zaposlenih po spiskih 1504 oseb, kar je za 16,9 °/o več, po vkalkuli-ranih urah vseh zaposlenih pa 1561 ali za 16 °/o več kot v preteklem letu,
6. da se poprečne akontacije OD na delavca za 182 ur neto 1.202,07 din, povečane za izplačila po zaključnem računu za leto 1968 pa 1.277,37 din, kar je za 10,6 °/ii oziroma za 12,7 °/o več kot v preteklem letu,
7. da so se sredstva poslovnega sklada uporabljala za potrebe obratovanja in razširjanja kapacitet v skladu s kratkoročnimi in dolgoročnimi programi, sredstva sklada skupne porabe pa za zadovoljitev določenih potreb članov kolektiva in druge namene, skladno z interesi in internimi predpisi podjetja, in
8. da je poslovni uspeh, gledan v celoti, dober, da so bile investicijske naložbe zelo obsežne in ekonomične, kar bo vplivalo na nadaljnji razvoj in rast podjetja in omogočilo tudi v bodoče uspešno in solidno poslovanje v skladu z rastočimi potrebami tržišča.
Šest	nujve
Avtomobilska industrija, ena najmočnejših vej gospodarstva, je svoj vzpon dosegla v povojnem času. Večina avtomobilskih tovarn, ki so obstajale že pred drugo svetovno vojno, so v prvih povojnih le-
tih preusmerile proizvodnjo: namesto strateškega materiala so začele proizvajati za obnovo prepotrebna transportna sredstva. Glede na vojno uničenje in možnost nabave surovin so tu takoj po vojni, drugod pa
General Motor Corporation (GM)........................
Ford Motor Company .	.
Chrysler Corporation .	.
VW.........................
Fiat/Citroen...............
British Leyland Motor Corporation (BLMC)
velikih serijah. Konkurenca med posameznimi firmami je postajala iz leta v leto hujša in vsi je niso vzdržali: močnejši so »pogoltnili« šibkejše. V zadnjem času se uresničuje tudi težnja po združevanju enako močnih proizvajalcev v koncerne. Šest naj večjih svetovnih avtomobilskih koncernov (trije ameriški in trije evropski) sestavljajo tele firme:
Chevrolet, Pontiac, Oldsmobi-le, Buick, Cadillac, Vauchall, Opel, Holden, Acadian in Ran-ger.
Ford (ZDA), Lincoln, Mercurg, Thunderbird, Ford (Anglija), Ford (Nemčija), Ford (Brazilija).
Chrgsler, Plgmouth, Dodge, Imperial, Simca, Hillman, Humber, Sunbeam, Singer, Ma-tra.
Volksivagen, Auto Union-Audi, NSU.
Fiat, Autobianchi, Ferrari, Di-no, Lancia, Citroen, Maserati.
Austin, Austin-Healy, Morris, MG, Wolseley, Jaguar, Daimler, Triumph, Rover.
iVov« avtomobili
leta	1
Vsako leto v marcu, letos že štiridesetič, prirejajo v Ženevi (Švica) razstavo osebnih in športnih avtomobilov. Razstava je pregled dosežkov in novosti proizvajalcev avtomobilov z vsega sveta.
V preteklih dvanajstih mesecih je prišlo na trg dvanajst novih modelov, mnogo že znanih tipov avtomobilov pa so izpopolnili ali tehnično izboljšali. Glede na število novih modelov pomeni preteklo leto določeno nazadovanje iz tehle vzrokov:
— novi varnostni predpisi, ki mednarodno, žal, še niso poenoteni, zahtevajo precej spre-
memb in časa pri konstruiranju in preizkušanju novih modelov,
— leto 1969 je bilo leto stavk v mnogih tovarnah avtomobilov (FIAT, BMC, RENAULT itd.),
— tovarne so se začele združevati v velike koncerne, kar je zahtevalo organizacijske spremembe.
Glavno pozornost so vzbudili letos v Ženevi majhni ameriški avtomobili, ki jih je začela proizvajati ameriška avtomobilska industrija zato, da bi zavrla prodor majhnih, cenenih evropskih in japonskih avtomobilov na njeno tržišče.
Prvič so bili v Ženevi razstavljeni tile novi modeli:
AMC Grcmlin (ZDA)
Citroen SM (Francija)
Ranger (GM-Švica)
Sunbeam (Vel. Britanija)
Alfa Romeo Montreal (Italija)
Monteverdi Ilai 450 SS (Švica)
Lamborgini Jarama (Italija) Mercedes C 111/70 (ZRN)
Letošnji novinci iz Ženeve, z izjemo modelov tovarne Sunbeam, so luksuzna športna vozila, ki so zaradi izredno visoke cene dostopna le redkim. Poleg teh, prvič razstavljenih vozil, so prikazani tudi modeli, ki so bili predstavljeni javnosti na drugih avtomobilskih razstavah v letu 1969. Posebej omeniti je potrebno naslednje modele: Audi 100 Coupe, Aus-
konkurenca VW na ameriškem trgu (dolžina enaka kot VW, 3200 cm3, 130 SAE-PS, 170 km na uro)
motor je izdelek tovarne Maserati (2600 cm3, 180 SAE-PS, 220 km/h)
2500 cm3, 130 SAE-PS, 170 km na uro
1200 ali 1500 cm3, 54 DIN-PS, 135 km/h
2600 cm3, 200 SAE-PS, 225 km na uro
pospešek od 0—100 km/h 4,8 sekunde
Chryslerjev motor 7000 cm3,
450 SAE-PS, 280 km/h
2400 cm3, 350 DIN-PS, 300 km/h,
tin Maxi, Autobianchi A 111 in A 112, BMW 2000 tti, Citroen 35 (z Wenklovim motorjem 500 cm3), Datsun 1200, Fiat 128 Fa-miliare, Fiat 130, Ford Mawe-rick, Ford Escort (s štirimi vrati), Ford 26 M, Ford Capri 3000 GT, Mini Clubman, Mini 1275 GT, Peugeot 304, Renault 12, VW 181 in VW-Porsche.
Ing. P. A.
Proizvodnja in osebni avtomobili
Svetovna proizvodnja osebnih avtomobilov iz leta v leto nenehno narašča. V preteklem letu je tekoče trakove zapustilo že več kot 23 milijonov osebnih in kombi-vozil. S tem je svetovna proizvodnja dosegla nov rekord in presegla doslej veljavnega (iz leta 1968) za celih 6 odstotkov.
Temu prirastku svetovne proizvodnje so botrovale države - proizvajalke zelo različno. ZDA, ki je absolutno najpomembnejša proizvajalka, tokrat svetovnemu proizvodnemu rekordu ni pripomogla, saj je njena proizvodnja celo nazadovala za 7 odstotkov. Glavno zaslugo za povečanje letnega svetovne avtomobilske proizvodnje imajo Zvezna republika Nemčija, Francija in Japonska. Prvi dve proizvajalki sta povečali svoji proizvodnji za 20 odstotkov, Japonska pa celo za 27 odstotkov, ki si je s tem še bolj utrdila tretje mesto na seznamu največjih proizvajalcev avtomobilov. Sposobni Japonci so se v neverjetno kratkem času uvrstili v sam vrh glavnih avtomobilskih proizvajalcev. Ta vzpon najbolje raz-vidimo iz tele tabele:
(Glej tabelo I!)
Poleg proizvodnih uspehov je zanimivo spoznati tudi avtomobilski park in njegovo porazdelitev v svetovnem prostoru. Po ocenah vozi po cestah sveta blizu 180 milijonov osebnih in kombi-avtomobilov. Letno se je število vozil od leta 1966 dalje povečevalo za od 9 do 10 milijonov.
(Glej tabelo II!)
Zelo interesanten podatek je vsekakor stopnja motorizirano-sti posameznih držav. Z drugimi besedami: na koliko prebivalcev odpade po en osebni avtomobil v posameznih državah? S tako primerjavo se pokažejo velike razlike med števili v industrijsko razvitih in v državah v razvoju.
TABELA II
Razdelitev avtomobilskega parka po kontinentih v letih 1966—1969
1966
1967
1968
1969
Amerika
(Severna
in Južna)
Evropa
Azija
Oceanija
Afrika
85.016.700
45.758.800
4.135.100
3.654.800
2.336.200
88.869.500
50.474.900
4.946.400
3.821.100
2.503.300
92.147.700
54.341.700 6.243.800 4.029.700 2.727.900
94.779.200
58.743.700
7.795.100 4.383.500
2.946.100
V severnem delu ZDA odpade po en avtomobil na dve osebi. V Evropi vodi po gosto-sti Švedska pred Francijo, Zvezno republiko Nemčijo, Veliko Britanijo, Dansko, Švico, Italijo itd.
Na koliko prebivalcev odpade po en osebni avtomobil v posameznih državah?
Na prebi-________________________valcev
ZDA......................2,4
Kanada...................3,4
Argentina .	.	.	.	19,0
Brazilija...............50,0
Evropa
Švedska..................3,9
Francija..................4,5
Na prebivalcev	
Švica ....	4,8
Nemčija	5,0
Velika Britanija	. . 5,1
Danska	. . 5,1
Belgija, Luxemburg . 5,5	
Nizozemska,	
Norveška .	6,0
Italija ....	6,5
Avstrija . . .	. . 6,9
Finska ....	8,0
Španija . . .	20,0
Poljska . . .	. . 27,0
Daljnji vzho	d
Avstralija	. . 3,4
Nova Zelandija	. . 3,4
Japonska .	19,0
	itd.
Kako se je razvijal avtomo-	
bilski park v SFRJ in kako v	
SR Sloveniji?	
V SFRJ je bilo	leta 1959 re-
gistriranih 39.022	avtomobilov,
v letu 1969 pa že 560.533. Od	
tega jih je 92 °/o v zasebni lasti.	
Trideset let pred	tem, v letu
1939, je bilo registriranih 13.561 osebnih avtomobilov.
V SR Sloveniji je bilo v preteklem letu registriranih 122 tisoč 279 osebnih vozil, oz. 117.732 zasebnih osebnih vozil.
Število osebnih avtomobilov po posameznih področjih:
Srbija . . Hrvatska . Slovenija Vojvodina . BiH . . . Makedonija Črna gora . Kosovo .
147.469
147.270
122.297
52.879
42.881
31.077
8.592
8.080
In še pregled o gostoti moto-riziranosti v naši državi:
Slovenija Hrvatska Srbija Vojvodina Črna gora BiH . . Kosovo .
osebni
avtomobil
na preb.
TABELA I Proizvodnja v letih 1966—1969
Leto proiz- vodnje	ZDA	ZR Nemčija	Japonska	Francija	Velika Britanija	Italija	
1966	9.335.182	2.733.732	696.176	1.423.078	1.722.045	1.103.932	
1967	7.414.000	2.323.000	1.378.000	1.770.000	1.400.000	1.476.000	
1968	8.848.501	2.910.000	2.058.428	1.835.000	1.748.600	1.540.000	
1969	8.231.276	3.437.090	2.617.750	2.184.050	1.669.700	1.531.000	
O
Oko za oko!
*»*«/• it. Strunu
Ali st* spoznutt* #»«* avtainabilt*V
(iz prvtehlnttii)
temporary dock pass
IDENTITV ČARD Nfr. 0 PERMU
SVRud«-
TO PASS IN AND OUT OF THE DOCK FOR PURPOSE OF
O. C. Pass and Permit Section
Spomnil sem se na zanimiv dogodek v jeseni leta 1945, ko sem (takrat sem bil direktor ljubljanske podružnice Jugopetrola) s pokojnim Karlom Žnidaršičem v Trstu prevzemal goriva in maziva, ki nam jih je (takrat) za vso Jugoslavijo mesečno izročala Unrra. Za prevzemanje od Unrre je bilo potrebno posebno dovoljenje za vstop v pristanišče (glej posnetek!): »Tem-porary Dock Pass«.
V Trstu je (takrat) vzdrževala red angleška vojska, v kateri so bili najživahnej-ši Novozelandci. Za strogo spoštovanje predpisane policijske ure je skrbela vojaška policija — kratko MP, s kakršnimi napisi so bile označene tudi njene čelade. Pravzaprav smo jih, s Tržačani vred, imenovali po voščenih vžigalicah z belimi glavicami — »c e r i n i«.
Po policijski uri sva morala z Žnidaršičem na varno. Stanovala sva v če-trtorazrednem »hotelu« v »V i a Trenta O 11 o -b r e« in nekoč sva od ondod skozi okno oprezala za dogodki na prazni cesti. Še bolj pa je naju zanimalo hrupno divjanje v baru
— v italijanskem pomenu seveda ■— prav nasproti najinega bivališča. Pod seboj sva uzrla džip MP, ki je po takih in verjetno tudi podobno burnih lokalih pobiral žrtve razpoloženja in zato onemogle goste. Dva krepka člana »rešilne« ekipe, ki sta izstopila iz džipa, sta nedolgo za tem prinesla iz lokala vojaka in ga kakor klado vrgla na pločevinasta tla džipovega zadka, da je kar zaškripalo.
Ko sta šofer in njegov — očitno sanitetni pomočnik — hotela pognati motor, se jima to ni posrečilo. Odprla sta tudi pokrov in tako dolgo brskala po motorju, da je začelo presedati tudi že opitemu »potniku« na ploščadi. Previdno se je pobral z neudobnega ležišča, majavo pristopil k obema in prav tako nekaj pobrskal, potlej pa sedel za volan in se odpeljal.
Oba »reševalca« sta zaprepaščena še kak trenutek gledala za pobeglim, nato pa kratko malo sama krenila v bar, saj sta tako vedela, da se jima prav tako ne bo treba vrniti v kasarno peš, kajti tudi za njima je MP.