GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA O K R a j .. MESTO LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL jbvo mesto — Izhaja vsak Četrtek — Posamezna številka 15 din — LETNA NAJtoCNINA 600 din, polletna 3D0 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej. Za fcozemstvo 1200 din oziroma 4 amer. dolarje — TEKOČI RAČUN pri Mestni hrajilnici — Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70 I24 Stev. 1 (459; LETO X. Novo mesto, 8. friunrja 1959 UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone G-ošnik -"• NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno podjatfe •Slovenski poročevalec*1 v Ljubljani NOVOLETNI POZDRAV PREDSEDNIKA JOSIPA BROZA-TITA DRŽAVLJANOM JUGOSLAVIJE VSEM SREČNO NOVO LETO 1959! Predsednik FLRJ Josip Broz Tito je poslal državljanom Jugoslavije novoletni pozdrav, v katerem je dejal: »Tovariši in tovarišice, državljani in državljanke Jugoslavije I Čeprav sem skupno s tovariši, ki so odšli z menoj na to potovanje, v tem trenutku daleč od vas, v prijateljski državi Indoneziji, smo v mislih z vami ob prihodu novega leta 1959. Skupaj z našimi prijate- lji, obdani s simpatijami in gosto-Ijubnigtjc, slavimo tudi mi tukaj, na djugj strani ekvatorja, prihod novefe, ieta. ^i veste, da smo se odločili za t° Mjno pot zaradi tega, da še bolj učvrstimo zveze in vsestransko ^delovanje z državami v tem delu SVeta. Skušali bomo tudi ob teJ Priliki zvesto tolmačiti težnje našU narodov in simpatije, ki jih gDiedo narodov v tem delu sveta. Naš? skupna skrb pa je mir in uresničenje čim boljšega vanja med narodi. Tovariši in tovarišice 1 Za se< ti j zapuščamo še eno leto vztrajne borbe za izgradnjo naše socialistične države, za ustvaritev ler,- , s srečnejše prihodnosti naših di«»v-nih državljanov. Tudi pretek'o leto je bilo polno raznih dogajanj tako v našem notranjem življenju, kakor tudi v mednarodnih mer j Idi. Vztrajna borba za nadaljnji napredek naše države ni bila brez-uspešna. V preteklem letu .o dosegli znatne rezultate v izgradnji naše države. Mnoge tovarne in drugi objekti so začeli v tem l nt u obratovati. Naša mladina je zgradila v nepolnih osmih mesecih 8 H kilometrov avtomobilske ceste med Ljubljano in Zagrebom, s Čitner je še enkrat potrdila svoj vis ki socialistični patriotizem. Dosc, ni so vidni rezultati v dviganju delovne storilnosti, v bogatejši izbiri in kakovostnejših izdelkih, Nafti delavci, inženirji in tehniki se lahko zares ponašajo z dosežerimi uspehi. V kmetijstvu smo lani prvikrat dosegli velike uspehe v visokih pridelkih žita in koruze, ker «mo se lotili še bolj smelo up rtd \zat£erMn>j% f**~^»«w**ipa--nja, s čimer nekateri vodik-* ljudje še vedno ne računajo dovolj. Ko govorim o varčevanju, imam pred očmi predvsem varčevanje v proizvodnji, v tovarnah in raznih drugih podjetjih, v ustanovah in na raznih neposrednih proslavah. Ko govorim o varčevanju, pri tem prav tako mislim na drago grajenje raznih objektov, stanovanjskih poslopij in drugega. Ko govorim o varčevanju, mislim, da je treba čimbolj zoževati investicije, ne pa jih razširjati izven plana, ker je to v skrajni smeri v škodo standarda državljanov. Vsestransko varčevanje in pravilno razdeljevanje sredstev ima eno izmed odločilnih vlog v obvladovanju naših materialnih težav. Našim delovnim ljudem, delavcem, kmetom in ljudski inteligenci, naši mladi generaciji, našim pripadnikom obrambnih sil, vsem našim državljanom In državljankam želim srečno novo leto 1959! VREME 3SA CAS OD 8. I. DO 18. I. 1959 Do 10. januarja se bo odlo&lla usoda dane. Če bo do tega roka nastopil jug, bo ves Januar v ■Drtoftnom topel, * pogostnim deftjtsm; v obratnem primeru pa da so Je pričelo dolgo razdobje mraza, ki se bo s kratkimi prekinitvami zavleklo daleč ▼ Pomlfkd. Sprva v sploSntm ne bo pre/ved hladno, pač pa bo pogostokrat snežilo in izjemoma tudi djelovalo. Postopoma bo wt-Vadeft visok sneg. Nato bo sJe-dHo idol&o razdobje hudega mra Seja okrajnega ljudskega odbora 26. decembr^ dopoldan fM oba zbora Oterajn^ ljudskega od- Most cez Vardar že g0tov! Iz direkcij^ ^ Vgradnjo avtomobilske 0B£te Skopdje-Djev-djelija &o ko^eC decembra sporočili, da je [ograjene že 19 km ceste od Tlto^gg Velesa do Ne-gotina. V bl|ini Titovega Velesa so 7-gradiJi tudi m^fc beton skl most ce* Vardar, najvažnej ši objekt na makedonskem delu avto ceste. Jjost omu ljudske prosvete na skupni seji. Sejo »o vodili predsednik Franc Pirkovič, podpredsednik Viktor Zupančič in tajnik Zvone Pere. Podpredsednik Viktor Zupančič je v izčrpnem referatu seznanil odbornike t osnovami družbenega plana in proračuna za leto 1959. Sledila je živahna razprava. Odborniki so na aeji rešili vrsto pomemb nih vprašanj. Več bomo o seji poročali v prihodnji Številk' Veličina revolucije Vaš televizijski sprejemnik ..................i.......i.......... >i .........i.................i m..........■.........................■■■mu....... že čaka na upravi Dolenjega čista! Dobil ga bo eden izmed naših starih oz. novih naročn|^ov k| bo do IS. februarja 1959 poravnal polletno naročnino. Se |q mesec vas bo obiskal vaš pismonoša; pripravfae zanj 300 din%jeVf da boste sodelovali v velikem novoletnem nagradnem žreb^ju DOLENJSKEGA LISTA! NaroCniki Izven Slovenije so dobili po^njce v novoletni Številki našega lista; prosimo jih, da polletno nnr0enifl0 takoj nakažejo. Seznam ostalih naj,^ Domo v kratkem objavili! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Potrošniški sveti SZDL pripravlja volitve novih potrošniških svetov. Ker se v dosedanji praksi doslej Izvoljeni sveti niso posebno Izkazali, je vprašanje težavno predvsem zaradi tega, ker manjka izkušenj. Kljub temu je predsednik komisij s za družbeno upravljanje pri Okrajnem odboru SZDL tov. Ludvik Golob vprašaaije potrošniških svetov zelo temeljito obdelal in ga posredoval prisotnim na nedavni seji Okrajnega sveta za trgovino in gostinstvo. Dal je nekaj zelo dobrih sugestij. Svet za trgovin« in gostinstvo se Je sestal 19. decembra, naslednjega dne ta so o tem vprašanju razpravljali tudi predstavniki občin In občinskih političnih vodstev. SLABOSTI STARIH POTROŠNIŠKIH SVETOV V marsičem je bila krivda njihovega neuspeha slaba kadrovska izbira pri volitvah. Izvoljeni so bili zelo na hitro, lahko bi rekli kampanjsko. Zato niso bili v njih ljudje, ki bi jih bili sposobni dobre voditi. Mogoče je bil vzrok tega ludi v tem, da smo vlogo potrošniških svetov podcenjevali in nismo dovolj upoštevali nalog, kj so bile pred njimi. Razen tega so sveti ostali po izvolitvi prepuščeni sami sebi tn niso dobili nobene pomoči. Nekaj časa sn životarili, nato pa 7 redkimi izjemami zaspali. Marsičesa je bilo krivo dejstvo da potrošniški sveti niso bili vezani na nobe-n organ oblasti nli družbenega upravljanj«. Občinski ljudski odbori so Izdelali pravila za potrošniške svete po tujih vzorih. Razumljivo, da t^ pravila niso povsem ustrezala našemu okolju. Ponekod je bilo čutiti željo po stikih, tako s strani delavskih svetov trgovskih podjetij kot s struni potrošniških svetov. V začetku so se obojestransko vabili na seje, a je to kmalu zamrlo. Oba organa namreč nista moela najti »kupnega področja za obravnavo in delo vanje. Kljub temu so posamezni sveti Še životarili. Dokončno Hh Je porabila enostranska ra*orava o pofrošnlšVb svoMh M je uarotovlla. o1* «veM n" >mo!minili svoi'h naToar. Sledil mor«'nI k< n» I****va1 delavnih od neđelavnlh in je zadušil šc tiste, kf so delali. (Nadaljevanje na 3. strani) Stopili smo v praznično, jubilejno leta Ob vsem našem delu in uresničevanju novih nalog na poti socialistične graditve . se bomo letos Se prav posebej spominjali dogodka, ko je bila pred 40 leti —aprila 1915 — ustanovljena Socialistična delavska stranka (komunistov), naša Komunistična partija oz. Zveza komunistov Jugoslavije. V Komunistični partiji Jugoslavije' so se pred 40 leti strnili zavestni in revolucionarni borci, ki so takrat in kasneje imeli nadvse pomembno vlogo. Štirideset let življenja, nenehne borbe, dragocenih žrtev in strme, težke poti, pa tudi veličastnih, neuničljivih zmag za pravice delavskega razreda, za svobodo jugoslovanskih narodov in zmagovit razvoj socializma po svetu — 40 let dela, trpljenja in uspehov Komunistične partije Jugoslavije je hkrati štiridesetletna zgodovina naše države. V najtežjih in najhujših dneh pravkar potekajočih desetletij je Partija vedno odločujoče posegla v našo usodo. Navzlic številnim težavam Partija v najtežjih pogojih dela nikoli ni klonila, ne prenehala obstajati. Bes in teror jugoslovanske buržuazije je nista mogla uničiti; notranje frakcijske borbe niso preprečile revolucionarnosti v vrstah delavskega razreda na terenu in ni je strlo nasilje monarho-fašistične diktature. Komunistična partija Jugoslavije je ostala zvesta sama sebi. Šest sto njenih borcev je dalo življenja v španski vojni. Pod revolucionarno zastavo v NOB Je zbrala milijonske množioe ljudstva, ki je ljubilo svojo domovino. »Dvignila je tudi nacionalno zastavo iz. blata, v katerega so jo vrgli bivši oblastniki, in jO skupno s svojo zastavo nosila skozi osvobodimo vojno. Tudi tu se je pokazal njen revolucionarni in in-ternaclonalistični duh,* kot je dejal tovariš Tito na prvi seji odbora za praznovanje 40-letnice KPJ. Po zmagovito končani vojni se je Partija lotila najter.Je naloge: graditve sociali- Ustvarjena nacionalna enornostv boju skovano bratstvo jugoslovanske skupnosti narodov in doslednost ideji marksizma-leninizma so pomagali ustvari'-; trdne temelje socialistične države. Zmaga delavskega razreda in lepše, boljše življenje delovnega človeka je postalo stvarnost. Ojeklenela v enotni, nezlomljivi fronti vseh delovnih ljudi Jugoslavije je naša Partija vzdržala tudi strašen pritisk stalinizma. Neomajno je bila zvesta večno živi znanosti marksizma-leninizma in prav zato se je lahko tako uspešno branila proti vsem napadom, ki so nam hoteli vsiliti socializmu tuje poglede na svet in svobodo. Prav zato, ker je bila tako čvrsto in vedno dosledna ideji Marxa, Engelsa in Lenina, je naša Partija na VII. kongres ZK.i tudi lahko sprejela program, ».. o katerem menimo, da je neogibno potreben za nadaljnji razvoj socializma v naši državi, pa tudi zato, da nekoliko pripomoremo k" nadalj-niemu r*'?voM' socialistične misli po svetu-«- — da navedemo fljgUpi' tSftteSft Upfa&ir'tfHV •~*»Jr^>S*sii Zj>J ie rpfctel pr •'gram socialistične Jugoslavije, pot nas** narodov k srec^ blagostanj;.', in miru. Vsega tega se bomo ob praznovanju 40. obletnice ,ustam>-„_ vitve KPJ letos spominjali. Čimbolj se bomo seznanili z botbo naše Partije, z njenim življenjem in delom za dobrobit naših narodov. Zlasti mlademu rodu povejmo ob pripravah ,te vse-ljudske proslave, kako je prišlo do tega, kar danes imamo in uživamo. Jubilejno leto naše Partije pa nas hkrati zadolžuje s Še širšim in poglobljenim vsestranskim političnim, gospodarskim, kulturnim in splošno družbenim delom Spominja nas, da vložimo vse sile v uresničitev nalog Pisma Izvršnega komiteja CK ZKJ in Sedmega kongresa. Smo pred kongresi Zveze komunistov po republikah, ki bodo v jubilejnem letu še posebno velikega pomena, saj bodo poudarili predvsem vse tekoče in konkretne naloge v zvezi z uresničevanjem sklepov VII. kongresa. Pred nami je kongres Zveze komunistov Slovenije; pomladitev naše Partije z novimi kadri,'osvežitev in učvrstitev njenega socialnega sestava so le nekatere izmed nalog, ki jih bomo letos uresničili. Jubilejno leto in njegov pomen pa sta tudi v tem, da bodo mladi komunisti in naraščaj, ki prihaja, spoznali, v kako težkih razmerah in dostikrat neverjetnih okoliščinah so komunisti v letih ilegalnega boja in med NOB izvrševali naloge Partije. Veličina revolucije nas uči In spodbuja, da bomo danes, v pogojih svobodne, socialistične države in družbenega upravljanja sposobni kar najbolje in predano uresničevati dolžnosti, ki jih od nas terjata zavest in socializem., V tem smislu so tudi vse osnovne organizacije ZKJ. komiteji in odbori za proslavo 40 obletnice ustanovitve Partije zastavili svoje delo: Mobilizacija vseh sil za dosledno uresničevanje sklepov Sedmega kongresa naj bo nas iskren, borbeni pozdrav Partiji ob njenem jubileju! » SOVJETSKA K0ZMICNA RAKETA V VESOLJU ^ Prvič v zgodovini Človeštva je 2. januarja letos poletelo v vesolje umetno telo z Zemlje, tokrat poslano mimo Meseca proti Soneti kjer bo postalo umetni sončev satelit. Raketa, ki so jo izstrelili v Sovjetski zvezi, I je preletela raadaljo med Zemlje in Mesecem v 34 urah. Sovjetski znanstveniki prejemajo za ta izredni uspeh priznanja in čestitke z vseh strani sveta. Rezultati opazovanja, ki pa je opravila raketa, hndo objavljeni Ena izmed »ameriških sester«, ki so poskušale priti do Meseca, a so se vrnile pred ciljem in zgorele. Veljava najnovejše sovjetske kozmtčne rakete je po več neuspehih Amerikancev seveda toliko večja, čeprav je bilo ob njeni izstrelitvi morda celo nekaj manj zanimanja kot ob Izstrelitvi prvega ruskega S putnika. Navadili smo se presenečenj OBVESTILO Maloprodajna cena za liski list znaša od današnje ŠU vilke dalje 15 dinarjev. GENE £ CENE £ CENE0 CENE £ CKNEfJj) CENE # CENE d) CENEf CENE % CENE0 CENE CENIKI, KRUH IN ODRTI GOSTJE Je mor kruh na Vin«! res po 165 din? -- čemu zmešnjava na cenikih v gostilni? Povedali bomo eno o cenikih. Na Vinici ima K. M. gostilno. V gostilni ima obešene cenike. Kako tudi ne, saj je po uredb,, to dolžan storiti. K. M. pa je ta- obesii le enega cenika. Ne, obe sil jih je kar Sest. Res, prizadeven državljan... Cenik določa cene. Gost ga, ko vstopi v sobo, oplazi z levim ko »zaveden.« državljan, da nI očesom ln nato naroči. Oglejmo NOTRANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Na zadnjem zasednaju Zvezne ljudske skupščine Je bil •prejet zakon o nacionalizaciji najemnih poslopij in gradbenih zemljiSč. Ko je tovarišlca Lidija Sentjurc utemeljevala predlog zakona, je med drugim dejala, da je čedalje bolj neznatno itevilo tistih, ki Jih taki zakoni Se presenečajo, čedalje večje pa je število tistih, ki take predpise sprejemajo kot razumljivo manifestacijo naie poti v socializem. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in zemljišč jc pravzaprav nadaljevanje ukrepov, ki so bili sprejeti na tem področju že pred leti. Tu gre predvsem za predpis, ki je omejil pravico razpolaganja oziroma razdeljevanja stanovanj, dalje za predpis, ki je določil najvišjo najemnino, In končno za zakon, ki Je uveljavil družbeno upravljanje in hišne svete v stanovanjskih poslopjih. TI predpisi so omejili možnosti okoriščanja s stanovanjsko lastnino, nikakor pa niso preprečili najrazličnejše špekulacije pri preprodajanju stanovanj. Znano Je, da so lastniki na razne načine prodajali posamezna Stanovanja, poslovne prostore in stavbiSča. Tako so brez dela prišli do nezasluženih dohodkov, mimo tega pa so bila na tak način odtegnjena znatna sredstva, ki bi jih lahko sicer državljani uporabili za gradnjo novih stanovanj. Gre namreč za to, da s prodajanjem stanovanj nismo prav nič prispevali k povečanju stanovanjskih povrStn. Zakon določa, da bodo nacionalizirane stanovanjske hiše, ki imajo več kot dve stanovanji alt več kot tri majhna stanovanja. Pri tem se Iteje kot normalno stanovanje dvosobno stanovanje, ki meri največ 70 kvadratnih metrov. V večjih stanovanjskih hišah velja nacionalizacija za presežek nad dvemi stanovanji, ki sta last posameznega državljana, Zakon namreč predvideva, da lahko obdrži lastnik po svoji izbiri eno od stanovanj ali pa dve stanovanji, če skupno nimata več kot Stlrl sobe s pripadajočimi prltlklinami. Pravica do lastnine je vzeta torej za vse tiste prostore, vštevšl poslovne, ki lahko služIjo v določenih pogojih za Izkoriščanje državljanov. Zakon pa jasno razbremenjuje osebno In družbeno lastnino pri stanovanjih. V drugem členu tega zakona je rečeno, da imajo lahko državljani ali družinsko stanovanjsko hišo z dvoje stanovanji ln tretjim manjšim stanovanjem, ali dvodružlnsko stanovanjsko hišo ali pa enodružinsko stanovanjsko hišo. Mimo tega ima vsak državljan tudi pravico do zgradhe oziroma do stanovanjskega prostora, ki ga izkorišča za počitek ali oddih. Ta je lahko tam, kjer lastnik stalno živi ali pa v kakšnem drugem turističnem kraju. Zakon je tako določil, kaj je lahko lastnina državljana, hkrati pa tudi, kaj bo odvzela nacionalizacija. Po osnovnih načelih socializma je treba smatrati kot bistveno osebno pravico in spodbudo za osebno ustvarjalno Ob nacionalizaciji najemnih zgradb ilclatlvo, osebno lastnino državljanov do raznih predmetov otrošnje, od katerih je odvisno raznovrstno in udobnejše i v ljenje. Za socialističen značaj osebne lastnine je bistveno i to, da te pravice ne omogočajo osebnega bogatenja na odlagi izkoriščanja drugih. Izvor osebne lastnine mora biti lelo in osebne lastnine, ki je plod dela, v socializmu ne odpravljamo, pač pa jo bomo še bolj širili in še bolj zaščitili. Za socializem je potemtakem značilna težnja, da želi čimbolj zadovoljiti človeške potrebe, spodbuditi njegovo aktivnost, želje itd. Med stvari, ki so važni predmeti potrošnje, pa moramo šteti tudi stanovanja ln zato je razumljivo, da zakon Še posebej določa, kaj je lahko last vsakega državljana, saj s tem samo spodbujamo h gradnji z lastnimi sredstvi. Zakon določa tudi nacionalizacijo gradbenih zemljišč. Tudi tu so bile možne špekulacije, zlasti zato, ker se je vrednost zemlje v bližini komunalnih naprav v mestih in naseljih brez zasluge lastnika marsikdaj znatno povečala. Družba, ki je vlagala sredstva v te komunalne naprave, vodovod, elektriko, ceste itd., si zato lasti najmanj tako povečano vrednost gradbenih parcel. Republiški izvršni svet je že določil mesta in naselja, v katerih bodo morale občine določiti ožje gradbene okoliše. V teh mestih in naseljih in v okviru ožjih gradbenih okolišev bo Izvedena nacionalizacija gradbenih parcel. Ti okoliši smejo zajemati le tiste površine, ki so že ali pa bodo zazidane v bližnji prihodnosti. Določitev ožjih gradbenih rajonov pomeni torej prispevek k bolj strnjeni gradnji naselij in v bistvu zaščito orne zemlje, na kateri smo dosedaj včasih le preveč zlahka dopuščali nove gradnje. Torej ne gre za nacionalizacijo obdelovalne zemlje, pač pa larobe za zaščito teh površin pred nesmotrno uporabo. Določitev ožjih gradbenih rajonov bo v vsakem primeru omejevala raztreseno gradnjo hišic po njivah in travnikih, ki bi jih sicer lahko v> kmetijstvu dobro Izkoriščali. si Kazimlrjeve cenike. V prvj gostilniški sobi visijo trije: eden za jedila in dve vrsti vin, eden za dve vrsti vin, in eden za pivo. V drugi sobi so tud t trije ceniki: dva za jedila, eden za pivo. Skupaj torej šest cenikov. Najprej si bomo ogledali cenike za jedila. Na prvem je juha po 30 dinarjev, na drugem po 30 dinarjev, na tretjem po 25 dinarjev; na prvem in drugem je juha z govedino po 120, na tretjem po 100 dinarjev; na prvem je obed z govedino po 200, na drugem po 160 m na tretjem po 150 dinarjev; na prvem obed s pečenko po 230, na drugem Ln tretjem pa po 200; na prvem je navadni zrezek po 150, na drugem po 130, na tretjem pa nI »ocenjen.«. Na prvem je dunajski zrezek po 180, na drugem po 150, na tretjem ni ocenjen. Solata je na prvem in drugem po 35, na tretjem po 25 dinarjev; golaž je Pa prvem ceniku po 120, na tretjem po 100 dinarjev. Ceniki za vino visijo le v prvi sobi. Na ceniku za jedila sta belo in črno vino po 180 dinarjev, na posebnem ceniku za vina le bizeljčan »obravnavan« po 220 dinarjev liter, rdeče domače vino pa po 200 dinarjev. Pivo je »obešeno« na dveh e-nlklh: v prvi sobi ga ponujajo po 70 dinarjev, v drugi po 60 dinarjev steklenico... Da ne pozabimo na kruh. V vseh gostir.skIh obratih ga najde gost narezanega na kose na mizi. Gostilničar na Vinici je pod-jetnejši. Gostu skuša »ustreči«, zato je kose kruha prerezal na polovico ln tako dobil. koščke. Prodaja Jih seveda po isti cent kot drugod kose, torej po 5 diin. Razlike v cenah so očitne. Pri juhj je med enim in drugim cenikom za 5 dinarjev razlike, pri juhi z govedino 20 dinarjev, pri obedu z govedino 40 dinarjev, pri obedu s pečenko 30 dinarjev, pri golažu In vampih 20 dinarjev ln, pri solati 10 dinarjev razlike. Pijača je tudi posebej obdelana, pivo je na enem ceniku za 10 dinarjev draže kot na drugem, vino pa za 20 oziroma 40 dinarjev dražje. Poglavje zas« je kruh. Košček kruha, ki ga gostilničar prodaj« ;jv>v * dinarjev, t*hta 3 dkg. Iz enega kilograma mreže torej 33 koščkov kruha. Kilogram kruha, ki ga kupi za 58 dinarjev, proda na ta način potrošniku za 1*5 dinarjevl Zakaj potem toliko cenikov? Vprašanje se vsili nehote. Nadobudni gostilničar obeša toliko cenikov gotovo le za to, da bi laže odiral svoje goste. Prav bi torej bilo, če bi gostilna nosila naziv »Pri obešenem gostu«! Takšnih primerov odiranja verjetno ni bilo niti v stari kapitalistični Jugoslaviji. Gostilničar je takrat vedel, da ga gost živi in, se je zato trudil, da bi mu kar najbolje postregel. Način delovanja vin.iškega gostilni carja lahko ocenimo le kot grdo izžemanje gostov, ki mu v našem času najbrž ni primere. Prav zato je treba takšne primere z odločnim ln ostrim na-čirvim kaznovanja v kali za-treti. Z U N A N J E POL ITI .CM I T ED E HS KI P * M t £0 Obisk predsednika Tita v Indoneziji je končan. Osmega te'a meseca bo prispel na zasebni obisk v glavno mesto Burme Rangun. Oh kon«i obiska v Indoneziji pa je treba opozcflti na velik odmev, ki ga Je imel ohi», *e posebno pa uradno sporočilo ob loncu razgovorov, po vsem svetu. To ni p-esenetljivo. Države, ki se dosledno ln iselsj zavzemajo za uveljavljanje načel yktivne koeksisten-ce v mednarnsdnlh ošnošajlh, vzbujalo vedno večjo pozorir<>v*v. kongresa Socialistične z\e delovnega ljudstva Jut<*liJe. Z nO)meškega živinska sejmišča V ponvic, 5i jan„ je bilo prlpeijanin ^novomeški živinski trg 76fl Prjfi* v starosti od « do 10 tednov Ini v starosti 3 đo 6 mesecev. P* so prodajali od 3.O00 do 5.0Qilnarjev. druge pa od fl.200 de fcm dtn. Skupno Je bil prodan 71 prašič. Goveje Vf\ Je bilo prignane 188 nyiv. O^so bile naslednje: voH .U.0h.Jfl 138.0^; sli 12^ do ltt dih \gTivt! «0W ao 8o.000 dinarjev al do 80 din kg ter 1unci ln lel 60.000 do TO.OOo dinarjev ali Ho l*o rtin kg. Obvestik Okrajni ljudski odbor, Okrajna uprava Gozdarstvo, obvešča vse lastnike gozdov, ki ntavajo sekati v sečni sezoni od 1. oktobra 1959 do 3'tarca 1960. da je redni rok za vlaganje prošenj za seč|0voljenje od 1. januarja do 15. marca 1959. " Prošnjo je treba vložiti v obliki Izpolnjc^. obrazca pri kmetijski zadrugi, v katere območju l^ozd. Vsi zahtevani podatki v obrazcu morajo biti čt<> in na-, tančno izpolnjeni (tudi parcelna številka). Lastnike gozdov, potrošnike lesa za dom uporabo opozarjamo, da bo potrebno za večje kollčlnhničnega lesa, odkazanega za domačo uporabo, prcdlo^radbeno dovoljenje, da bo les prost gozdne takse. OKRAJNA UPRAVA ZA GOZItSTVO IZ RAZNIH STRANI • Aman — Generalni sekr«-tar OZN nag Hammarskjbld *e že nekaj dni mudi v glavnem mestu Jordanije, kjer se !>•-svetuje z jordanskimi državniki o položaju na Srednje« vzhodu, Se posebej pa se zanima za vprašanje arabskih beRuncev \z Palestine. • Rim — italijanski premier Fanfani le odpotoval na nekajdnevni obisk v ZAR. Opazovalci opozarjalo na vedno tesnejše stlkp ZAR in Italije ter domnevajo, da bo Fanfani skušal pole« tega pridobiti arabske državnike za svoje zamisli o mediteranskem gospodarskem ln političnem sodelovanju. 9 Kairo — Tu se Je konfal prvi del gospodarskega ln političnega posredovanja med Britanijo ln egiptovsko pokrajino ZAR. Posreduje predsednik mednarodne banke za obnovo ln ra7Vo.t Euuene Black. Po prvih poročilih so bili razgovori zelo uspeSnl ln je pričakovati, rta se bosta obe Mrnnl kmalu sporazumeli o rfurv»dltvl, finančnega spora v zvezi z britanskim napadom na Egipt In zaplembo britanskega premoženja v Egiptu, nakar bosta obe državi ponovno vzpostavili diplomatske od-nošaje. • Reriin — VzhodnonemSkt premier Grotwohl Je na čelu vladne delegacije krenil na obisk v LR Kitajsko. Na poti bo obiskal nekatere države na Srednjem vzhodu. Njegovo pot opazuje Zahodna Nemčija s precejšnjo skrbjo, saj ogrola njeno gospodarsko uveljavljanje v tem delu sveta. Se posebej pa »e postavlja problem, kaj bo Zahodna Nemčija storila, če bodo katere izmed teh držav sklenile priznati Vzhodno Nemčijo. Ta mesec — še obilo pomaranč V prvi polovici Januarja bo trg dobro založen ?. Južnim sadjem, i'asti s pomarančami. Precejšnje količine so prišle pred kratkim iz Grčije, iz Maroka smo uvozili 650 ton, 12 Egipta 250 ton in Cipra 250 ton pomaranč. Na Reko je prispela tudi prva pošiljka dateljnov — 315 ton. OB STIRIDESETLETNICI KOMUNISTIČNE PARTIJE JUGOSLAVIJE REVOLUCIONARNO GIBANJE NA DOLENJSKEM V LETIH 1918 DO 1941 F R A N C E K SAJE Podlistek Je nadaljevanje moje razprave »Revolucionarno valovanje na Dolenjskem pod vplivom oktobrske revolucije«, ki jo J« objavljal Dolenjski list v letu 1&57 v številkah 43 _ 50 in leta «58 v številkah 1 — 5. ■ Čeprav že več let shiram arhivsko časopisno in spominsko gradivo, bo moj opis revolucionarnega gibanja na Dolenjskem, ki ga je vodila Komunistična parklja, le kratek pregled, ki bo na nekaterih mestih sicer obširnejši in natančnejši, na drugih pa zaradi pomanjkanja podatkov krajši in nepopoln. Zato želim, da bi bralci Dolenjskega lista, ki so med obema vojnama sodelovali v tem gibanju, v letošnjem Jubilejnem letu 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije pisali svoje spomine, s katerimi b: dopolnjevali moj opis, In jJh objavljali v Dolenjskem listu. Kdor bo v mojem opisu zasledil kake pomanjkljivosti, naj svoje pripombe in dopolnitve pošlje uredništvu Dolenjskega lista. Vsak najmanjši poda-tek bo dragocen. Ob razpadu Avstro-Ogrske v jeseni leta 1918 si niso ljudje na Dolenjskem želeli samo nove jugoslovanske države, ampak tudi spremembo oblasti, ki naj bi prišla v roke ljudstva. Meščanski Narodni svet v Ljubljani je tedaj po vseh večjih krajih ustanovil narodne svete in narodne straže ali narodno obrambo, ki naj bi skrbela za ohranitev stare osovražene oblasti. Zaradi tega so revolucionarne množice delavcev in kmetov v mnogih krajih z orožjem napadale predstavnike stare oblasti in skušale vzpostaviti novo, revolucionarno ljudsko oblast. KMEČKI UPOR NA KRŠKEM POLJU Ta upor sem po spominih udeležencev že opisal v 1. in 2. številki »Dolenjskega lista« leta 1958. Od tedaj sem našel več dokumentov, ki dopolnjujejo moj opis. Predstavnik Narodnega sveta v Krškem dr. Dimnik je 5. novembra 1918 po telefonu sporočil Narodnemu svetu v Ljubljani, da je nujno potrebno poslati »nekoliko vojakov pod Gorjance in d« se narodni obrambi preskrbi orožje«. Dodal je, da je v Krškem »še precej dobro osnovana narodna obramba, ni jih pa po sosednjih občinah Krška vas, Cerkljo, Sv. Križ». Na koncu je prosil, naj čimprej pošljejo iz Ljubljane orožje in municijo, ker »so ljudje razorožili orožnike v nekoliko krajih in torej preti nevarnost glede postanka zelenega kadra«. Naslednjega dne — 6. novembra 1918 — pa je odbor narodnega veča v Kostanjevici sporočil Narodnemu svetu v Ljubljani, da so nastali »izgredi zoper orožnike v nekaterih krajih (Čatež, Cerklje)« in nato takole opisal tedanje razpoloženje kmetov na Krškem polju: »Kakor strela z jasnega neba so prišli odloki narodne vlade, s katerimi se potrjuje stari režim, začasno z edino spremembo, da se nekoliko z jugoslovanskimi barvami prevleče... Strahoma so začeli na deželi nekateri razsodnejši državljani šteti na prste dni, ko bo tudi pri nas Lenin izpodrinil Kerenskega, ki je hotel sedeti med dvema stoloma, ako se kmalu še bolj ne omili stari režim...« Toda »stari režim« se ni omilil. Nasprotno. Ko so meščanske stranke utrdile svojo oblast, so z raznimi protiljudskimi ukrepi povzročale vse večje nezadovoljstvo ljudstva. Zaradi naraščajoče revolucionarne napetosti med kmeti na Krškem polju je orožniška postaja v Kostanjevici 3. maja 1919 poslala orožniškemu poveljstvu v Ljubljani tole zanimivo poročilo: »Kakor povsod tako je tudi pri nas ljudstvo z nekakšnim nezadovoljnim duhom prepojeno, katerega so največ z Ruskega vračajoči se vojak] prinesli. Povod k vsemu temu so jim pa tudi različne sedanje razmere v notranjosti, ln sicer: pomanjkanje različnih stvari in vedno naraščajoča draginja... Razen vsega tega je pa menda ono na teh različnih shodih nahujskano, ker vsepovsod se ališi sedaj glas, da dohodnin- skega davka se sploh ne plača. irefi krajev na Krškem polju pregnali žan Kakor se pa povzame, je kmet skuprjarjei upor je uspel zadušiti šele oddelek pripravljen v slučaju lzterjatve s silo dČ3 je m n;kalo po/ezave s sveti za blagovni prcmei pn ob<5 nah. Omenjeni organi so pokazali zelo ma!o zanimr.nj^ za potrOJiiškc svete. Stari po ro ni ki sveti iio imeli torej preozek krog delovanja ter zato nis mogli najt: prave vsebina dela. prejeli so premalo pomoči, ka ftrevsk} srs'av je bil preslab in zaradi omenjenih vzrokov ni mogel položaji obvladati nihče: ne sve-i sami, ne družbene organizacije in ne ebčine. NOVE NALOGE Ce želimo, da se žalostne izkušnje preteklih potrošniških sveov ne bodo ponovile, moramo novim določiti predvsem njfcKvo dežovno poUroJje. S.ar. s.ea m namreč niso »nosli uveljaviti predvsem zaradi tega, ker je bilo njihovo delovno področje premajhno. Potrošniških svetov torej ne bomo več ustanavljali le pri trgovinah z živili. Njihovo delovanje mora .zajeti vso trgovsko mrežo, gostinsko mrežo, ki ima stalne abonente, obratne menze zaprtega tipa, prav tako pa tudi obrt in obrtne storitve. Vprašanje preskrbe delovnega Človeka namreč ni rešeno že s tem. da trgovina pravilno funkcionira. Mnogo ljudi je prisiljenih, da s- hranijo v prejran-benih obratih, v privatnih gostilnah, v raznih menzari m podobno. Prav tako je čedalje težje vprašanje obrtnih storitev, saj stalno ugotavljamo, da obrt nazaduje. Ker se industrija csredotoča predvsem v t*"3 naglo narašča število prebivalcev. Razen vseh ostalih komunalnih vprašanj odpira ta pojav tudi vprašanje drjžhene prehrane. Zmogljivost obstoječih obratov ne zadošča. r0 povzroča zaradi velikega navala padec kvalitete v gostinski postrežbi, razen tega pa pušča odprto vpra&anje prehrane velikega števila delavcev. Potrošniški sveti imajo tukaj obsežno področje dela. Osnovna naloga, ki Jo morajo rešiti, je vprašanje obratnih men z. Mogoče je to la prvi pcs!?d teiko razumeti. Upoštevati pa moramo, da 8e pri ustanavljanju obratn'h menz v podjetjih pojavljata dva vpliva. Določen del zaposlenih je odvisen predvsem »d hrane, ki naj mu jo nudi obratna menza. Ta del si obratno monzo želi in jo zahteva. Preostali del zaposlenih (kmečko delavstvo) je cd menze odvisen mnogo mani i« želi nategniti od podjetja 6'm večji zaslužek. Ti ljudje obratnim henzam nasnr^tujejo. ker pomeni to vprašanje za njih ma|j§j zaslužek z ozirom na io. da podjetja takšne menze (Inančno pobirajo. Niso redki primeri, da imajo delavci, ki tefljo za ustanovitvijo obratne menze, v delavskem svetu mnogo mani predstavnikov od on'h. ki temu nasprotujejo. V takšnem primeru bo moral posredovati potrošniški svet. So tntli primeri, kot je na Mirni. Tam je tprašanje družbene, prehrane Še odprto. Nekaj sto delavcev j« odvisno v pegiedu prehrane od petih privatnih goslinsk-h obratov. Nobeno industrijsko podjetje na Mirni ni dovolj leUko, da bi ustanovilo lastno obratno menzo. Vsa podjetja *>t celota p;i imajo premalo skupnega slika, da hi to vprašaj rešila, č-prav bi bila taksna rešitev zelo ugodna. Tudi tu bo moral to na!ogo načeti potrošniki svet. Vsi vemo, da je vprašanje obrtništva in ubrtiih storitev na Dolenjskem zelo pereče ln močno odprto. (Jhrt sili v Industrijski način proizvodnje. Potrošnik ostaja br* obrtnih uslu£, kolikor pa mu Jih kdo nudi, niso kvallLtne. To vprašanje br>do kmalu pričele reševati stanovanjski skupnosti, takoj ko jih bomo ustanovili. Mnoga dobrih Predlogov za uspešno rešitev tega težkega vprašanja bodo Ifliko dali prav potrošniški sve.ti. 1 Naštetih nalog ne bodo mogli uresničiti brez sqe]0van,ja občinskih organov. Vprašanja bo nujno treba re|evati na osnovi sodelovanja. Potrošniki bodo morali tu HtgeM tudi vprašanje politike občin do podjetij, ki je marsilje nepravilna, in obratno: odnose podjetil do občin* in skuiriosti. Ko* virimo torej, potrošniškim sve*om nalog ne bo manjkalo, saj bodo imeli široko področje delovanja. > KAKO IN KJE? Dosedanjim polrošniškim svetom je močm manjkalo povezave navzgor. To napako bomo popravili ta^0 ^a bodo novi potrošniški sveti povezani s sveti za blagfyni pr0met pri ©Minskih ljudskih oibnrih Razen tega br» treba „stanoviti stalen obojestranski stik z delavskimi 1Vetl prizadetih podjetij. Pri svetih za blagovni promet bot,reba osnovati posebne komisije za potrošniške svete. Radj^j moramo tudi na to, da bo pr'Mo do nesoglasij med Potrošniškimi in delavskimi sveti. TakSne spore bodo mojne reševati omenjene komisije k' bodo razen tega obvešča^ pristoine oblastne organe o d?lu sveto, in dajale l«ael^e predloge v odobritev. O tem, kje naj bi potrošniške svete ustaiavyaji ^ se že pomenili. Vendar tudi tu nas opata Pre°-V%m dve inačici. Na i;-)!« .čiju bomo lahko uveljavili ne^ vrste teritorialne potrošniške svete, ker bo tam en sam vet v manjšem naselju lahko predstavljal želje vseh P°tn£nikov. Tak svet bo meral zajeti vso problematiko — °& *TSVinske, preko gostinske do obrlniške. Taka oblika se bo ia podeželju obnesla tudi zato, ker so poslovalnice vseh vrt v naseljih samostojnejše od onih v mestih. V centrih Je stvar drugačna. te sama g«t0ta naseljenosti in raznovrstnosti uslužnostne mreže ni^kuje drugačno obliko. Po.rojniški sveti naj bodo tukaj )ri centralah podjetij, ker imajo poslovalnice mnogo manj lamostojnosti kot na poJeielju. Razen izključno trgovinskih potrošniških svetov m pc.ro niške svete tudipo hranžah, torej po vi s i rlejavnnsti, za gostinstvo, za obr m podobno. Predvsem m ,r.-nw pariti na to, da bomo novtni^t^njsitim svetom pas IH doroij prodora za delovanje, \mrec v tem smislu, d& jih bamj ustanavljali res tam, kj^ hodo imeli pogoje za delo. VOLITVE IN NALOGE DRUŽBENIH 0%ANIZACIJ Na izbiro imamo fri načine volitev. Ta* y.^T w Je ustane, ili stanevanjske skupnosti, bodo PO%§ni ke svete VOLILI DRZA T JAM NA ZBORU DR2AV)janov STANOVANJSKE SKUPNOSTI. Drugi nafln Je, ^ Svoj potroš-«>;ki svet IZVOLIJO POTROŠNIKI, vendarhm pri-sotn h najmanj 50 potrošnikov. Se ena oblik. voutev: POTROŠNIŠKI SVET IZVOLIJO NA ZBORU_ VOLIVCEV. O S?' katero ođ navedenih volilnih teles h. 8vet izvolilo, D««o odločala občinska vodstva. Ta bodo dol<}ila tudj število canov sveta. Da bi zagotovili res dobro izbiro kandjatoV je priporočljiv poseben način volitev. Občinsko vod,tvo doioči ^ tero velilno telo svet voli. To volilno teh |ahRo je zbor urzavljanov stanovanjsk,- skupnosti zbor froirosnikov ali zbor volivcev izvoli kandidate za člane t> potrošniškega sveta. Predlagajo naj vsaj erkrat vHkandidatuv kof bo imej svet članov. Občinsko politično vodsV(> naU> lz pred. laganih kandidatov izbere najboljše, občin^. svpt za bla. govni promet pa te ijtldj nat(> imenuje ^cianP potrošniškega sveta. Opozoriti moramo §e na to. naj občinsj j|udski odbori skrbijo, da bodo nova pravila PS res PnH0jena potrebam m pogojem, ki so na našem terenu. Druž\n, ^g^niz^d^ predvsem SZDL. naj prično med ćlanstvon $iroko razpravo O novih potrošniških! svetih in naj volitveftfivih svptov ki n bomo izvolili do 15. februarja 1959. rC%meIjito pripravijo. PETDESET PLODNIH LET Kad bi še zadnjič s pogledom objel Dolenjsko, pa je ne morem. Jesenska megla jo pokriva. Ko sem v maju odhajal iz moje valovite šumadije, mi je bilo žal, da zapuščam njene lepote. Z novomeške postaje sem se odpeljal z vozom proti Mačkovcu. Tedaj sem prvič zagledal košček Dolenjske in spoznal, kako je lepa. Tisti dan sem dolgo sedel na obrežju in poslušal žuborenje svetlozelene Krke. Krka brez Dolenjske bi ne bila lepa in obratno. Nikoli ne bom pozabil trenutka, ko sem šel prvič skozi Novo mesto. Prebivalci so nikogar ne poznam. Prišlo je nekaj fantov k meni*. »Zakaj stojiš sam? Pojdi z nami!« Objeli so me in odpeljali na plesišče. Ali tisti železničar na novomeški postaji. Sprla sva se zaradi nekega prevoza. Padle so ostre besede, njegove in moje. Včeraj sva se srečala. Stopil je k meni in vprašal, kdaj odhajam. »2e danes!« Železničar me je objel in rekel: »Oprosti za tisto takrat!« Davi sem bil v Novem mestu, da si kupim nekaj za na pot. Srečala me je osemletna deklica s šopkom in vprašala: »Kdaj odidete, striček?« »Danes,« sem ji odgovoril. Šopek cvetja Ob slovesu zadnjih brigadirjev z avto ceste nam mahali t rokami, otroci, povsem majhni otroci so nas pozdravljali. Pravim, da mi je bilo žal, ko sem odhajal jz Sumadije. Ali Pa kdo ve, kako mi je sedaj, ko odhajam z Dolenjske?! Da, odhajam! Je mrzlo decembrsko jutro. Sedim na štoru *ob Krki in poslušam, še zadnjič, kako žubori. Ogledujem fotografije 8 prelepimi kraji Dolenjske, vendar te fotografije niso mogle zajeti vseh njenih lepot. Fotografije spravim v kovček. Moje misij so nevezane, razsute. Obiskujejo me spomjni na doživetja minulih osmih mesecev. Spomini se vrstijo kakor na filmskem platnu. Ne vem, kje bi začel. Morda pri tistem šoferju iz Brežic: ko sem nekoč šel peš proti Otočcu, je ustavil kamion in pomahal z roko kakor staremu prijatelju: »Prisodi, popelji se!«... Ali tista starka v Trebnjem: dala mi jc dve jabolki. Jabojk smo imeli dovolj, toda tisti dve... Ali listi fantje in dekleta iz Novega mesta: šel sem nekoč na Loko, na ples. Pari so se vrteli po taktu glasbe. Jaz bi tudi rad plesal, pa Deklica mi je ponudila svoj šopek: »Vzemite za srečno pot in na svidenje!« je rekla in odfrfotala kot metuljček. Toliko, toliko je vseh spominov. In vsi so dragi mojemu srcu. Cesta je zgrajena. Cesta, dolga osemdeset kilometrov. Mi, ki odhajamo, nesemo a seboj spomine. In obujali si jih bomo, kakor si človek obuja odlomke najlepših pesmi! Spominjali se bomo vedno prelepih dolenjskih krajev. Pa ne samo krajev. Spominjali se bomo tudi endovitih prebivalcev Dolenjske. Med nas so v preteklosti sejali mržnjo. Kralji, kapitalisti, religija. In razni sovražniki. Sedaj pa — naj smo v Sumadiji, Dolenjski ali Štajerski, v Cmi gori ali v Makedoniji: nihče nas ne more več razdvojiti. O, megla, razblini se, da še z zadnjim pogledom objamem Dolenjsko! Da jo ponesem v svojih očeh! Dolenjska, pozdravljena! BRANKO NIKOLIC »Doma sem bil vzgojen pod trdo roko. Oče mi je vedno govoril: — Delaj, saj boš vse doma dobil; — Tafcrat smo de-laU v drugačnih pogojih kot danes. Udeležil sem se vsakega mizarskega strokovnega tečaja, ki je kje bil. Konkurenca )e takrat vsakega obrtnika udušila, če ni sledil tehničnemu razvoju. Danes qe dovolj naročil in dela, zato obrtniki zaostajajo. Razvoj jih prehiteva. To velja posebno za mladino, za mlade obrtnike. Težko bom pozabil, kako široko odprtih, začudenih oči so moji jantje strmeli, ko sem jih letos na gospodarskem razstavišču vodil po razstavi o razvoju človekovega oblačenja in stanovanjske opreme. Mislim, da se v delo premalo poglabljamo. Včasih so nas učili vsakega giba in nam razložili vsako malenkost. Danes tega ni več. Precej so krivi mladi mojstri, ki mislijo, da so, ker so postali mojstri, oproščeni dela. Redkokateri od njih pomisli, da mora učiti in vzgajati vajence in pomočnike. Prav zato nas čas prehiteva. Razvijamo se prepočasi, v naglici dela pozabljatino na drobna vprašanja, trpi pa kakovost izdelkov. , V mizarski stroki je edina rešitev v montažnem načinu dela tipiziranih i2delJcot5. Tu mMim predvsem na s>tat?bno pohištvo, okna, vrata in podboje. V tej smeri bi se moralo razvijati tudi pohištveno mizarstvo. Le nekaj obrtnikov naj bi obdržalo ročno izdelavo, toda le za kvalitetna stilska poht.?ti>a, ker je po njih veliko povpraševanje in ije tu ročno delo še posebe\) cenjeno. Z montažnim stavbnim pohištvom se bavim že dalj časa. Zdaj smo z njim pri gradnjah že vsaj malo prodrli. Že stojimo pred vprašanjem prostorov za pleskanje. V tretjem 24-stanovam.fSkem bloiku na Znančevih nfivah bomo kot upam z montažnim stavbenim pohištvom dokončno uspeli. Do zdaj smo vsako serijo popravljali in izboljševali. Manjkalo nam je izkušenj, delamo pa za 50 let in je zaradi tega treba vse dobro premisliti Montažne gradnje še proučujemo, dokazujemo n,/ihovo r>ra-vilnost in bomo uspeli. V to nas sili predvsem neprekinjena gradbena dejavaost. Včasih so bila gradbišča preko zime popolnoma mrtva. Danes teče delo tudi pozimi in prav to zahteva od nas novih prijemov in novih načinov dela. Za obdobje, v katerem živimo, je značil/no pomanjkanje stanovanjskih prostorov. To zahteva čim,, hitrejši način gradenj, ki ga lahko nudi le montažni no čii$,. Trudimo se doseči kar noj/-vteč je mogoče. Mnogo je govoric o raznih napakah pri našem delu, vendar teh napak'ne zakrivimo mi. Mislim, da je s sirani odgovornih organov naše skupnosti Še premalo podpore v tej smeri. Na vsa usta vpijemo o nujnosti pospešenih stanovanjskih gradenj. Novi Jugoslovanski standard pa je predpisal le montažna vrata in'še vedno dopušča obrtniško izdelana okna. Res je sicer, da je že precejšen uspeh to, da so okna Članom SZDL v občinah 3RE2ICE, SENOVO, SEVNICA In VIDEM-KRŠKO! Vabimo vas, da si takoj naročite pokrajinski tednik novomeškega okraja — DOLENJSKI LIST, ki vas bo vsak teden na 8 straneh obveščal o vseh novicah s področja našega okraja, vaše občine In vaše ožje okolice! Ce nimate naročilnice, lahko naročite naš list z dopisnico ali pri vašem pismonoši! Polletna naročnina znaša :i00 dinarjev in je plačljiva vnaprej. Vsi novi in stari naročniki bodo tudi letos sodelovali v velikem nagradnem žrebanju, ki ga bomo v kratkem objavili. Da boste sproti obveščeni o vsem, kar vas zanima, si naročite Dolenjski list še danes! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA NOVO MESTO, p. p. 33 Gospodarske vesti • Nova klavnica In hladilnica v Sarajevu. V Sarajevu je začela prejšnji mesec poskusno obratovati nova moderna hladilnica ln klavnica. Gradili so jo tri leta, stroški pa so znažali i,2S milijarde dinarjev. Zmpglljlvost novega kombinata presega potrebe Sarajeva, zato ga bodo lahko uporab-l.lali tudi drugi kraji. Hladilnica bo odprla tudi lasbne prodajalne. # Kin^Ujsko-lndustrljski kombinat v Beceju. v Bečeju bo v kratkem ustanovljen velik kme-tijsko-lndustrljski kombinat, v katerega bo vstopilo več kmetijskih posestev. Kombinat bo zajel 9.000 ha obdelovalne zemlje, na razpolago pa bo imel 180 traktorjev. 65 kombajnov ln okoli 1.500 priključnih ln drugiih strojev. Računajo, da bo kombinat že to leto dosegel okoli 2,5 mUiJarde din dohodka. # Graditev stanovanj v Beogradu. Od skupno 7-500 stanovanj, ki so Jih zaceli graditi v Beogradu lani, so jih do konca lanskega leta dogradili okoli 4 000. Največ stanovanj so zgradili za potrebe podjetij, državnih organov in JLA. Na hitrejši tempo gradnje Je med drugim vplivalo tudi Izboljšanje organizacije gradbenih podjetij. # Domači železnlSkl motorni vozovi. Prejšnji mesec je tovarna »Djordjevlč GoSa« v Smederevski Palanki izročila Jugoslovanskim železnicam prve motorne vozove svoje proizvodnje. Uporabljali jih bodo za okrepitev prometa v Vojvodini ln Makedoniji, dosežejo pa hitrost do 90 km na uro. # Ni>vi predpisi Jugoslovanske Investicijske banke. Po novem razpisu Jugoslovanske investicijske banke ne bo znašala lastna standardizirana, določene so namreč le predpisane mere. Tukaj nas čaka še težko delo.« To nami je povedal Alojz Košir, šej mizarske delavnice SGP »Pionir« Novo mesto. Pred nedavnim je praznoval 50-letni-co življenja. 11 let že dela pri Pionirju. ZeMmo mu še mnogo srečnih m zadovoljnih let, predvsem pa kar največ uspehov pri uveljavljanju montažnega načina v gradbeništvu! -c-S udeležba pri kritju "nveslioljskih stroškov več samo 2C°/» od predračunske vrednosti investicij, ampak 4« do 70%, ker so v Zveznem družbenem planu za 1. 19č9 za le namene zagotovljena' le manjša sredstva. Poslej: 9 občin v novomeškem o ki a j u Na zadnjem zasedanju konec decembra je Republiški zbor Ljudske skupščine LRs sprejel' tudi zakon o spremembah zakona o območjih okrajev in občin v Sloveniji. Po tem zakonu imamo zdaj v r/vomeškem okraju naslednje občine: Brežice, Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Senovo, Sevnica, Trebnje, Videm-Krško in Žužemberk. iokral: zares odborniki ki vedo čemu glasujejo Povrini opazovalec bi ugotovil ob dnevnem redu seje 01>LO No-vo mesto, ki je bila sklicana 30. decembra 1958, da seja ne bo pomembna, ker bodo na njej razpravljali le o formalnih zadevah. Vendar so pri vsaki točki dnevnega reda odborniki zahtevali razna pojasnila in dajali pripombe. Glasovanje nI bilo le formalno dviganje rok, ampak glasovanje tiste vrste, ko se odbornik v celoti zaveda, zakaj glasuje. JAMSTVA ZA NABAVO TRAKTOn.lKV Ob predlogu za odobritev prošnje nekaterih zadrug ln kmetijskega posestva Trška gora za poroštvo pri nakupu traktorjev je postala razprava posebno živahna. Odborniki so zahtevali pojasnilo, če so zadrugejprosilci finančno sposobne prevzeti obveznosti, če so dani pogoji za uporabo traktorjev in če bodo stroji ekonom-»ko izkoriščeni. Odgovorni uslužbenci občine so razložili, da Je vprašanje garancije le formalnost, ker Narodna banka brez ugodnega rentabilitetnega računa posojila za nabavo traktorjev ne odobri. Vprašanje kmetijskih zadrug smo doslej zanemarjali prav tako kot vprašanje kmetijskih posestev. Odbornike Je zanlmal-s, kdo bo traktorje in kmetijske stroje po> pravljai in če imamo že zagotovljene kmetijske strojnike za to delo. Na vsa vprašanja Je ob-Jlrneje odgovoril ing. Bračika. upravnik Kmetijske šole Grm-Razumljivo Je. da smo proti investicijam v kmetijstvu malo ne zaupljivi, io let nismo nič investirali, zdaj pa naenkrat toliko. Vedeti moramo, da zvezni družbeni plan predvideva 55 milijard investicij v kmeiHstvu. V naš okraj dobimo do letošnje pomladi 130 novih traktorjpv s priključki in 18 kombajnov. Poro.Ii za nakup so lelo u?odni. Traktorjev ne smemo gledati ;? kot sredstva za oranje, ampak predvsem kot sredstva za •nehsn z rano obdelavo zemlje, saj ima vsak 12 do 'S priključkov Zaradi strojno traktorskih kadrov smo že ukrenili potrebno. 35 mladih ljudi oblskule trimesečni strojno-traktorskl tečaj pri Kmetijski Soli Grm. Ne potrebujemo toliko vozačev, kolikor kmetijske strojne tehnike, ker bodo kmetijski stroji odigrali v razvoju našega kmetijstva veliko vlogo. Ing. Bračika Je pripomnil, da bi bilo potrebno v bodode odbornikom takšne predloge obširneje utemeljiti. KOMU NAJ DAMO VODOVOD? Po predlogu občine naj hI nove vodovodne naprave v Karteljevem in na Kiju prepustili v upravo komunalnemu podjetju Vodovod Novo mesto. Predsednik ObLO Maks Vale je bil mišljenja, naj bi te naprave raje prevzeli v upravljanje področni krajevni uradi. Zakaj ne bi prevzeli te odgovornosti, ko pa vendar tako Iščemo vsebino dela zanje. Odborniki prizadetih področij so predsednikov predlog podprli. Predlagali so tudi, naj bi razen krajevnih uradov vprašanje oskrbe z vodo reševali tudi potrošniški sveti. Spremenjeni predlog Je bil soglasno sprejet ZDRUŽEVANJE KMETIJSKIH POSESTEV Soglasno Je bil sprejet sklep o združitvi kmetijskih posestev Družinska vas ln Klevevi v eno posestvo, ki bo nosilo naziv KP Smarjeta. Obe posestvi sta bili premajhni in nista mogli odigrat! vloge, ki bi Jo bili morali. Posebno KP Klevevž Je bilo bolj pri mer slabega gospodarjenja kot naprednega kmetijstva. Zaradi razdrobljenosti površin ne moremo v sodobni Industrijski način kmetijske proizvodnje. Združeva. nje kmetijskih posestev bomo morali nadallevati in predvsem skrbeti za skupen ooerativn! organ, ki bi uveljavljal sodobno kmetijsko proizvodnjo. Z združe vanjem posestev bomo dosegli tudi združevanje sredstev, skladov, mehanizacije ln vsega ostalega, kar bo pripomoglo k,uspešnejšemu uporabljanju. VEC PROIZVAJALCEV V ORGANE DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA! Ob predlogu za imenovanje upravnega odbora za prvo ln drugo osemletko ter kmetijsko šolo Grm se je oglasil odbornik Ludvik Golob; izrazil je mišljenje, da bi morali v organe družbenega upravljanja pritegovati več neposrednih proizvajalcev. V predlogu za omenjene upravne odbore nI zajet noben proizvajalec. Na ta način ne širimo naše demokracije v vse plasti ljudstva, Praksa kaže, da takšne upravne enote postajajo združenja direktorjev ln vodenijo. Čeprav mogoče delavec, ki ga bomo izvolili, ne bo znal takoj v začetku spregovoriti, bo spoznal mnoga vprašanja, kt so mu bila doslej neznana. To Je posebno pomembno pri šolskih odborih ln pri upravnih odborih šol, ker Je prav vprašanje šolstva povsod zelo pereče. Tov. Golob Je predlagal, naj v bodoče pri sestavljanju predlogov za organe družbenega upravljanja povabijo k sodelovanju komisijo za družbeno upravljanje pri SZDL. Tako bi onemogočili ponavljanje takšnih napak. Imenovanje predlaganih upravnih odborov je bilo odloženo do prihodnje seje. KAJ BO 7. ORADOM OTOCEC Predsednik Maks Vale Je odbornikom podrobneje obrazložil načrte za ureditev otoškega gradu. Za izgradnjo Je že odobrenih 35 milijonov investicijskih sredstev, vendar to ne bo zadostovalo za dokončno ureditev. Zato je predvidena ureditev v več stopnjah-Grad bo nudil 24 sob za goste Zanimanje Je veliko, saj Je že za 29. november okoli gradu parki ralo več sto osebn'h avtomobilov Najprej bo urejen še en restavra cijski prostor ter opremljenih nekaj sob za goste. Za osebje bodo uporabljali weekend hišice na de«mem bregu Krke. ki bodo na razpolago tudi za prenočišča gostov. Tam bo urejen tudi sodoben taboriščni prostor. Grad bo kot turistični objekt odprt 1. maja letoa. Predstavnik gostincev je pred-laigal, naj bi pri bencinski črpalki nasproti gradu Otočec zgradili »motel« — Zigradbo za počitek Ifl cenena prenočišča šoferjev tovornih kamionov. Odbornik lz Kar-teljevega Je predlagal, naj občina uredi v bližini Hmeljniika parkirni prostor in avtobusno postajo. Turisti se zelo zanimajo za razvaline hmeljniškega gradu; na. val Je večkrat tolikšen, da nimajo vozil kje parkirati, Rešiti bo treba tudi vprašanje obvoza z avto m obi is k e ceste ln dovoza na' cesto. Odbornike Je tudi zanimalo, kako je z avtobusno postajo v Novem mestu.. Tov.. Vale Je razložil, da so prizadeta avtobusna podjetja že obljubila svoj prispevek za ta potreben objekt. Z gradnjo bodo pričeli spomladi. O ostalih predlogih odbornikov bo odbor še razpravljal. ZDRUŽITEV OBČIN IN NALOGE KRAJEVNIH URADOV Novomeška občina bo po zdru žitvi s straŠJco in šentjernejsko teritorialno največja občina v LRS. Predsednik Val« Je opozoril na nevarnost, da bi se občina zaradi velikega teritorija preveč odtrgala od volivcev. Zato bo treba vprašanju družbenega upravljanja posvečati mnogo pozornosti. Odbornik Ludvik Golob Je predlagal okrepitev krajevnih uradov. Na njih bo treba zaposliti razgledane ln sposobne ljudi, ker bodo le tako krajevni uradi predstavljali to. kar želimo Uradniki v njih ne smejo biti le adminl-stratorjl. ampak ljudje, ki bodo dovolj upravno razgledani, da bi zmall volivcem tudi svetovati. Za začetek bi morah pustiti na sedežih bivših občin še tri do štiri uslužbence, ki so dobro seznanjeni s splošnim poslovanjem občine. Predsednik Vale Je povedal, da Je čutiti potrebo po tem, da bi predsednik in podpredsednik občine enkrat, na teden za določen čas obiskovala oddaljenejše krajevne urade, kjer bi bila na razpolago volivcem. Na ta način bi ustvarili mnogo tesnejše stike od dosedanjih. Vsi predlogi so bM! soglasno sprejeti. SE ENKRAT KMETIJSTVO Vprašanje umetneca osemenje vanja, pavšalne skočnine in za- ščitnega škropljenja sadnega drevja so načeli odborniki na koncu seje. Odgovorni uslužbenec občine je obrazložil, da so pavšalno skočnino za Umetno osemenjevanje plemenic pobirali do zdaj po pripustitvi. Odslej bo moral vsak živinorejec plačati pavšalni znesek v začetku leta vnaprej. Odborniki so kritizirali delo osemenjevalne postaje v Karteljevem. Osemenjevaica na odrejene dni, ko so kmetje pripeljali plemenice, m bilo, kadar pa Je prišel, je takoj odšel, če kmetov nI bilo. Do teh napak Je prišlo zaradi tega, ker je direktor veterinarske ambulante Novo mesto, pod katem spada osemenjevalna služba, bolan. Kritika je upravičena, vendar bi morali odborniki takšne primere takoj sporočiti. Osemenjevalnima ne more izpolniti vseh nalog. k; so pred njo; nujno bi bilo treba osnovati ose menjevalnl zavod. Nekaj krivde za omenjene napake je tudi v tem. ker je bilo prevozno sredstvo pokvarjeno. Zaščitno škropljenje sadnega drevja ne poteka v redu Občina Je že sprejela odlok o obveznem čiščenju in zaščitnem šKropljenJu sadnega drevja. Kmetijske zadruge so tehnično oskrbljene s škropivi in škropilnimi napravami. Kmetje drevja ne čistijo ;n s a-m onemogočajo škropljenje Odbor niki. so vprašali, koliko kmetov je že bilo kaznovanih. Doslej še nI pila izrečena nobena kazen. Sklenili so. da so odborniki dolžni skrbeti za izvaianle občinskih odlokov v svojih okoliSih. Kmetje, ki predpisa o zaščitnem škropljenju in čiščenju sadnega drevja ne upoštevajo, bodo kaznovani. Zadruga bo drevje škropila brez ozira na to. ali je očiščeno ali ne. Oškodovan ho kmet. ki bo za škropljenje neočiščenega drevja moral zaradi večje porabe škropiva plačati tudi večji z»irsek. POTROŠNIŠKI SVETI TN STANOVANJSKE SKUPNOSTI Odbornik Ludvik Golob Je predlagal, naj odbor na seji v Januarju razpravUa o potrošniških svetih in stanovanjski skupnosti, ker bosta oba organa do srede februarja izvoljena. Sklenjeno je bilo, da bo o obojem razpravljal« posebna seja obeh zborov ljudskega odbora Odbornik so na seji razen naštetega rešil; Se kopico drobnih vprašnn.j in odobrili vrsto predlogov. ^c-Jl Dve tretjini v »želim si lepo novo s mestu imeli pralnico! — tem prideva ob pol treh zakuriti in pričeti kuhati ubogega otročjčka ta čas, ček, ali ne bi biLo lepo, k pozvonilo, na vratih pa b volite, prinesel sem vama niči. Ze 14 dni prosim in Kašteli smo le nekaj številnih vzdihi jajev, ki smo jih vajeni izgovarjati dan za dnem. Večkrat so začetek godrnjanja, ki ga radi zaključujemo s filozofsko ugotovitvijo: »Včasih se Je občina brigala za vse to!« ali pa »Danes država samo vleče, nič pa ne da!« Kaj je država? Država je ljudstvo. Kaj je ljudstvo? Ljudstvo smo mi. In kaj je občina? Občina je gospodarsko zaokrožena politično teritorialna enota. Bolj po domače bi lahko rekli: občina je predel, na katerem živimo in delamo v gospodarskih organizacijah. Zdaj pa še končni zakljatček: ne občina in n,e država nista neizmerno veliki blagajni, kot si ju radi predstav ljamo. Namreč blagajni, iz katerih bi le jemali m jemali. Tudi dajati je treba. Čeprav se vsi čutimo za to bolj malo poklicane ... V prvem odstavku smo načelj vprašanje družbene ravni, kot rečemo na kratko \ .-emu temu, za čemer vzdihujemo. Člani SZDL Novo mesto so na nedavnih občnih zborih o tem že raz pravljali. O tem je govoril tudi sindikat. Obiskali smo predsednika novomeške občine tov. Maksa Valeta in ga vprašali: KAKŠNE SO MOŽNOSTI? »Mnogo govorimo o družbenem standardu. Vendar se nam zdi, da smo doslej več govorili kot naredili. Kar je bilo narejenega, je bilo večinoma stihijsko. Mislimo, da stojimo pred prelomnico, ko bo treba pričeti reševati ta vprašanja načrtno. Sindikati so v Novem mestu že načeli razpravo o »dveh tretjinah«. Zanima nas, kako gleda na to vprašanje občina in kaj imate ie pripravljenega. Mogoče kakšne načrte?« »Mj se že vsa leta trudimo izboljšati življenjske pogoje ljudi v Novem mestu. Naredili smo Že precej, kljub temu pa žal nI vel; ko videti. Najtežavnejše vprašanje je vprašanje sodelovanja. Brez so/lelovanja ml ne ir. ,1-cino ničesar narediti. Tu mislim predvsem sodelovanje podjetij z občino. Občinski proračun Ji tako majhen, da n.e prenese nobenih večjih gradenj. Pozdravi iz Zagreba »Kot stalni bralec vašega lista . prosim, da objavite prisrčne pozdrave mojim domačim in vsem delovnim ljudem. Hkrati jim želim v letu 1959 mnogo uspehov,« nam piše Gusti Vraniear, vojak iz Zagreba. Fantje iz Boke Kotorske »Vsem bralcem Dolenjskega lista, domačim ln mladimi, ki je sodelovala pri izgradnji avto ceste, želimo v letu 1959 obilo sreče in zadovoljstva ter jih prav leipo pozdravljamo«, nam pišejo Miha Maver. SIme Kur-tin, Martin Kraševec, Dušan Maver, Vid Kavčič, Niklca Ta-lajič, Josip Kapeli. tanovanje! — Oh, ko bi v Novem Kako neprijetno je, ko z mo-domov in moram šele takrat kosilo! — Kam naj dam tega ko sem v službi? — CuJ, možl- 0 bi zdaj, ko sva prišla domov. 1 se pojavil nekdo in rekel: Iz kosilo. — Pipa curlja v kopal- čakam na popravilo!« Komaj zadostimo šolstvu, socialnemu skrbstvu in zdravstvu, pa že ni več denarja. Verjetno vas zanimajo .pred vsem konkretni podatki kaj nameravamo letos narediti. Načrti so obsežni, vendar bom naštel le tiste, ki jih nameravamo es uresničiti. Ne bi rad povzročil nepotrebnega godrnanja, češ da delamo samo obljube. Vem, da se Novomeščani že dalj časa vprašujejo, kaj je z našim javnim kopališčem. Lahko jih potolažim: vse nove naprave so že prispele in kmalu bo kopališče spet odprto. O javni pralnici smo že mnogo govorili; Maks . ale, preuacdnlh ObLO Novo mesto; »Vse to so skupni problemi ljudskega odbora, podjetij in organizacij!« tudi ta bo kirurlu pričela prati. V tej stavbi nameravamo urediti tudi kemično čistilnico, kt je zelo potrebna. Otroški vrtec v Kandiji je tudi nujno potreben in ga bomo letos naredili. Zgra-d iti nameravamo menzo za dostavo hrane na dom, o kateri že dolgo razpravljamo. V Bršljinu bomo s sodelovanjem prizadetih podjetij predvsem SGP »pionir«, »Novoteksa« ln ostalih) zgradili ambulanto, da bi sedanjo edino vsaj malo razbremenili. Pred pošto bomo zgradili potniško postajo za avtobusni promet. Gradili bomo tudi stanovanja, predvsem bloke na Znance vin njivah, tam kjer je že zrastlo majhn,o novo naselje. Da ne pozabim na servise v okviru Stanovanjskih skupnosti! Odločno smo za to, da jih ustanavljamo, saj praksa kaže, kako so potreb nI. Mislim, da moramo biti pri servisih v začetku zelo previdni, da ne bi šil preveč v širino. Pričeti moramo z malim, ne pa ustanavljati velikih delavnic, kot si nekateri servise predstavljajo. To, kar sem naštel, je najmanj kar bomo letos morali zgraditi. Zelo pereče je pa seveda vprašanje sredstev. DOSEDANJI NAČRTI: PREMALO STVARNI Naša podjetja kažejo premalo volje za sodelovanje. Res je, da je novomeško go spodarstvo mlado in da ga duši odplačevanje najetih posojil. Res pa je tudi, da bi bilo mogoče kljub temu z dobro voljo marsikaj narediti. Občina sama vse ne zmore. Povedal sem že zakaj. Kmalu bomo sprejeli novi družbeni plan. Rad bi opozoril na nekaj, kar je po mojem mišljenju zelo pomembno. Naši dosedanji družbeni plani so bili premalo stvarni: Letos, ko jih bomo pravočasno sprejemali, bomo to napako lahko odpravili. Mislim, da bomo morali v tem družbenem planu posvetiti prav gradnjam in investicijam, ki izboljšujejo življenjske pogoje ljudi, mnogo pozornosti. Vse to bomo morali v družbenem planu kar najbolj stvarno obdelati. Vendar te naloge ne smemo prepustiti la strokovnjakom. Svojo besedo morajo spregovoriti tudi delovni ljudje. Zelo želim, da bi družbene organizacije pri obdelavi tega predmeta z nami tesno sodelovale ln nam dajale predloge. KJE NE VIDIMO NAPREDKA V marsičem je vprašanje življenjske ravni odvisno od ljudi samih. Letos smo v Novem mestu odprli dve novi šoli, srednjo ekonomsko šolo in administrativno šolo. Tudi ti dve Soli sta del naše družbene ravni. Zakaj? Marsikdo, ki bi moral sicer poslati otroka na Šolanje v Ljubljano in plačevati zanj vsak mesec 7 aH 8 tisoč dinarjev oskrbnine, ga bo lahko Imel zdaj doma in, bo tako prihranil znatne stroške. Kadar razpravljamo o takšnih vprašanjih pa kljub temu ni malo delovnih ljudi, ki odločno nasprotujejo, češ saj šole so v Ljubljani, v Novem mestu torej niso potrebne! Ko mu bodo otroci odrastli, bo spet jokal in tarnal, kje naj vzame denar, da jih bo v Ljubljani šolal. Se en primer: radi bi ustanovili mlečno restavracijo. Prostor smo že izbrali, toda ustanova, ki ga zaseda, je zelo izbirčna in se ne mara vseliti v izbrane nove prostore, ker baje niso dovolj dobri. Večkrat so takšni drobni primeri nerazumevanja velika ovira. VOZNI RED AVTOBUSOV V NOVEM MESTU PRIHODI AVTOBUSOV V NOVO MESTO IZ SMERI: ■krško................ 8.30 dobrepolje - dvor ......... 8.30 vinica - Črnomelj ........ 7.00, 8.30 brezice......11*111».. 7.30 bizeljsko ..... 6.5Q karlovac .... i ....*•«. t 16.20 planina - sevnica.......... 7.45 piran - koper (po avto cesti)...... 9.00 sežana (po avto cesti)......... 17.35 ljubljana (po avto cesti) 6.20, 7.10, 18.30, 15.10, 16.30, 17.40, in 20.30 ljubljana (vozi samo ob delavnikih) . . . 7.35 ljubljana (po stari cesti) ..... 8.45, 17.20 zagreb (po avto cesti) .... 6.35, 14.10, 15.50 zagreb (po stari cesti) .... 7.30, 16.35, 17.30 zagreb (vozi samo ob delav. •— po avto cesti) 15.55 ODHODI AVTOBUSOV iz NOVEGA MESTA V SMER: mestu DELAVEC: PROIZVAJALEC IN HKRATI POTROŠNIK! Delavci v podjetjih se bodo morali v okviru sindikata letos odločno potegniti za družbeno raven. Se enkrat poudarjam: to ni samo skrb občin«, ampak skrb ln dolžnost nas vseh! Delavci morajo razumeti, da bodo vse obrate, ki jih bomo zgradili alj opremili, uporabljali oni in prav zato so podjetja dolžna prispevati. Kadar bodo delavski sveti o tem razpravljala, naj člani svetov pomislijo na to in odločno povedo: moramo pri spevati, moramo pomagati, saj je to v našo lastno korist. Dovolj smo se že namučili, čas je, da tudi naša generacija užije nekaj sadov svojega dela.« Tako je odgovori! tov. Vale. Vprašanje življenjskih pogojev, t drugo besedo, vprašanje naše družbene ravni je torej odvisno od ras samih. Letos ga pričenjamo načrtno reševati. Naloga nI majhna, mogoče se bomo morali včasih krepko spopasti, da bo šlo naprej. Zavedati se moramo: tega vprašanja ne more rešiti sama niti obči na niti podjetja niti družbene organizacije. Rešitev je le I t združitvi sil. Vsi j bomo morali delati, pomagati I in se truditi za to, da bi laže § Živeli. Kljub temu ima vsak §§ od naštetih svoje določene 1 naloge. O b S I n a: da f i-§ nančno prispeva In pripravi I načrte, družbene organizacije, predvsem SZDL ln sindikati: da delovne ljudi politično mobilizirajo in akcijo usmerjajo; podjetja: da prispevajo kar največ morejo. Naloge so torej določene. Potrudimo se, da nam ne bo treba umikati pogleda ln skrivati rdečice sramu, ko bo ob koncu leta treba dajati odgovor na vprašanje, kaj smo naredili! DomaČih se spominjajo Jože Ažnoh, Ahaclj Murn, Dušan Vidmar, Anton Dragan ln Ivan Pavlic, fantje, ki služijo vojake v Beogradu, želijo mnogo uspehov v letu 1959 in obilo zdravja vsem domačim, prijateljem in mladini. Pozdrnvi *yta>rčanom Jože AncelJ, k1 služi vojaški rok v Arandjelovem, pošilja i*o-zdrave Suhorčan.om in okopanom ter jim želi vso srečo v letu 1959. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiii 0 »PLAVIH« V V primerjavi ■ letom 1957 so v Kopitarni v Sevnici v letu 1958 zmanjšali število neupravičenih I »ostankov za 40"/n. Ko sem pobaral nekega delavca, kako J« pri njih s »plavimi«, je dejal: — Pri nas se ne spoznamo na plave, ampak samo na rdeče! Drugi je priznal: — Dragi so postali'plavi. Razen tega, ne ne dobiš plavega plačanega, še odtegnejo ti za vsakega 1000 dinarjev ... Pri upravi jem vprašal, kam dajo tistih 1000 dinarjev, ki jih odtegnejo za plave, io zvedel, da gre to v sklad za zboljšanje hrane v njihovi menzi. Topel obrok hrane stane delavca v Kopitarni 30 dinarjev na dan. Delavci pohvalijo: — Taka malica Je boljša In ctmejša kot tista, ki Jo kupiš v mesnici aH v trgovini. Začeli o računati ter mi dokazovati, da bi jih malica drugače stala 50, 60 ali pa Se več dinarjev na dan. — Koiiko vas fe tu na hrani? — Skoro vsi- Samo tisti, ki imajo luna dovolj hrane, ne jedo tukaj, ampak jo nosijo od doma. Pa še jedilnik enega tedna: ponedeljek — vampi z žganci, torek ~" riž z mesom, sreda — golaž z makaroni, četrtek — telečja obara i rezanci, petek — goveja omaka s krompirjem, sobota — goveja juha ? mesom. Kuhajo seveda tudi še drugo: makarone s fižolom, krvavice z zeljem itd. Za konec: tekom minulega leta so dn-°iH v Kopitarni 6 novih strojev za proizvodnjo pet. Letos bodo dobili še dva za Izdelavo kopit, ki bosta stala 13 milijonov dinarjev. Vse stroje so kupili v Milanu. vsi stroji redno obratovali, se bo proizvodnja za 30"/». Jožo Prime Ko bodo povečala -III!'-" Illillllllllllllllllllllllilllli; Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij podjetja »KRKA« TOVARNA ZDRAVIL NOVO MESTO razpisuje naslednja delovna mesta: GRADBENI TEHNIK ELEKTROINSTAUTER s triletno prakso STROJNI KLJUČAVNIČAR s triletno prakso MIZARSKI POMOtNIK s triletno prakso S0B0SLIKARSKI ►OMOČNIK s triletno prakso ZIDARSKI POMOČNIK s triletno prakso Plača po tarifnem pravilniku ln dogovoru. Pismene ponudbe življenjepisom pošljite na upravo podjetja. kratkim Priznanje Mladinska občinska konferenca na Mirni je bila Jasen prikaz mladinskega dela v tem maj h' nem kraju. Komaj uro pred konferenco 5e niso vedeli, kje bi imeli konferenco. Nazadnje ih je rešila zasebna soba. Vprašamo se, aLi mladina ne more dobiti svojega prostora? Zavedajmo se, da če hočemo od mladine kaj zahtevati, ji moramo tudi kaj nuditi. Takšno delovno mladino kot je na Mirni ne smemo izgubiti. Nudimo ji vsaj najosnovnejše in bogato se bo obrestovalo. Kje bodo organizirali razne prlredltv« in poživeli svojo *e-javnost, 6e jim odvzemamo prostore — to je bilo vprašanje miroske mladino na občinski konferenci. V preteklem letu so vse za- dane akcij* dobro opravili, večkrat so bili v težavah, a So jih skupno relvald. Zato so tudi za v prihodije obljubili, da bo do še nadaj« skrbeli za čimbolj pestro ivljenje mladine. Organizira bodo seminar za delavsko tf kmečko mladino, ustanovili ) pomočjo zadruge aktiv mladi! zadružnikov, ustanovili v poletjih klube mladih proizvajalo), predlagali večje število mliih v vrsta SZDL, na Mirni ki je včasih pozabila na mlade, predlagali najbojše mladince v vrste Zveze komunistov, z3 kmečko mladino organizirali več ekskurzij na državna posestva, priredili več obiskov kulturnih prireditev itd. Sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Trebnje tov. Oven je poudaril in pohvalil delavnost mirnske mladine in ii na koncu obljubil vso pomoč. S. D. r 14.00, krško - kostanjevica . . . dvor - dobrepolje . . * i * metlika - vinica ...... sevnica - planina ..«.#..... metlika - karlovac . » * ...... brezice..........« i i t . bizeljsko........... * . . sežana (po avto cesti)......... piran - koper (po avto cesti)...... ljubljana (po avto cesti) 6.00, 6.50, 7.05, 7.40, 13.45, 14.15, ljubljana (samo ob delavnikih — po avto cesti)................ ljubljana (samo ob nedeljah in praznikih) ljubljana (po stari cesti).....5.15, zagreb (po stari cesti) .... 5.30, 6.30, zagreb (po avto cesti) . . . . 7.15, 9.10, zagreb (samo ob delavnikih — po avto cesti) Vsi avtobusi prihajajo in odhajajo izpred »Metropol« pri novomeški pošti. 14.30 13.00 17.45 14.45 6.00 13.30 16.40 6.40 16.00 17.40 16.00 18.00 14.45 15.20 17.40 7.40 hotela Zadnji večer v letu. V mestu luči. Luči na novoletnih jelikiah, razsvetljena okna; vse is bako slavnostno, tako novoletno. Ulice to polne, ljudi, vse hiti, da dočaka trenutek, ko 6e kazalca na tirl pokrljeta ob dvanajsti . . . Ura le deset. Trg se počasi sprazni. Novomeški vodnjiak, Kettejev vodnjak, se je spremn/nnll v simbol novega leta, v jelko. Vse se je spremenilo v simbol dneva, ko naj bi pozabili vse težke trenutke v starem letu. začenjali znova, lepše, nadaljevali le kar je bilo uspelega . . . Kaj povedo ljudje ob Novem letu? Srečala sva ga na ulici. Njegovo Ime? Roman Celesnlk. »V tem trenutku si želim najti prostor v prijetni družbi In z njo dočakati Novo leto. Skoda, da so povsod rezervacije . . .« Mimo pride še bivši brigadir Rađoi Dukič, doma nekje iz Srbije. Po končanem delu na trasi je ostal v Novem mestu. * »Slovenija ml ugaja, kaže, da bom tu našel svoj novi dom. Zelo ml ugaja to majhno mestece in ljudje v njem. Moja velika želja se ml Je pred novim letom Izpolnila.« Tovariš Miha Hrovatlč, predsednik Študentskega kluba okraiia Novo mesto, »topa v novo leto z velikimi žefljaml. »Kaj pričakuješ kot predsednik Studentov od novega leta?« »Rad bi, da bi se kulturno, politično ln .družabno življenje v letu 1959 »boljšalo, da bi postali »Dolenjski študent« resnično glasilo študentov našega okraja ln da bi se materialni položaj študentov zboljšal.« »In osebna želja?« »Da bi v tem letu opravil vse Izpite, ki lih predvidevam . . .« Kazalec na url se pomika proti enajsti. Vstopiva še v restavracijo hotela »Metropol« V prijetni diružbl najdeva tovariša Zvoneta Perca, tajnika OLO Novo mesto. »Ob Novem letu želim, da bi novomeški okraj v letu 1959 zlasti v gospodarskem pogledu kar najbolje uspeval. Zgrajena le avto cesta Ljubljana—Zagireb. Dolenjski so odprta vrata k hitrejšemu gospodarskemu ln turističnemu razvoju! Od leta 1959 veliko pričakujemo . . .« »Hafo, halo . . .« odmeva po sobi poštne centrale. »Se ne Javi, se ne javi . . .« Potem zopet signali. Tovarišloo poprosiva, da naju poveže z Razdelilno transformatorsko Postajo v Bršljinu. »Kaj si ob Novem letu želim?« se oglasi tovariš Sepec, dežurni na RTP. »Zellm, da bi kaj kmalu zgradili daljnovod iz Brestanice . . .« »Bo?te onoln&či ugasnili luč v mestu?« »Ne. žal nimamo naročila .. .« Naš pogovor ee Je končal. TelefonIstka ie ktliče medkirajevno, potem jI želiva srečno ln stopiva še v gimnazijo. Tovarlšlca Palmira Kasesnik, direktorica gimnazije: »Ob Novem letu si želim, da bi bili letošnji maturitetnl uspehi člmboljšl in da bi bilo v letu 1959 več sredstev za šolanje odraslih. In še nekaj: lepo bi bilo, da ne bi ostal noben račun lz proračuna neplačan.« V Splošni bolnišnici ie bil dežurni dr. Branko Rebol, kirurg. »Dan«« nisem Imel težjih primerov. Morda bo proti jutru kaj bolj resnega. Saj vesta. Novo leto...« Pri tem pogleda na uro, Trtčetrt na dvanajst je. »Moja osebna želja 1*. da bi ostal pri kirurgiji vse življenje.« Pove nama še, da bo v Službi do ponedeljka zjutraj . , . Ura na trgu udari dvanajsto. Zopet trkava na vrata. Prvi obisk v novem letu 1e veljal .tovarišu Danilu Rlflju, državnemu prvak« v športnem ribištvu. Povedal le: »Rad, bi, da bi bili sodniki na letošnjem državnem prvenstvu bolj nepristranski: kljub temu, da smo bili Novomeščani na več prvenstvih med najboljšimi, so nam večkrat odTekall to mesto. Želel bi, da bi bilo predvsem med mlajšimi Novomeščani več zanimanja tudi z.a ta šport.« Lovec Kari Lenardlč pa si v novem letu želi: slogo, disciplino ln gojitev divjadi na Dolenjske«. 0.16 Tovariš loie Unetič, direktor Gospodarske poslovne zveze: »Zelo vesel sem, da Je leta 1958 konec To Je bilo eno naihujšlh, ker smo morali napolniti na Dolenjskem mnogo več želodcev kot običajno. Tudi za naprei Imamo velIV načrt: nameravamo razširiti nasad* hmelja urediti plantažne nasade na Dobravi: v veliko pomoč nam bodo novi kmetijski stroji ki so zdaj pričeli v večjem številu prihajal' na Dolenjsko. Kaže. da bo kontno tudi n? Dolenjskem nastopila revofluclja v kmetijstvu. Uvajali bomo še več Italijanske pšenl ce, hibridno koruzo ln s tem se bodo tudi povečali hektarski donosi.« Tovariš Savnik, predsednik Društva upokojencev: »2elel bi. da bi naše društvo *e naprej ostalo tako čvrsto . . .« 0.35 v letu 1959. Mesto polno ljudi. Vse .hiti s krepkim koraki v novo leto . . . P. Breicak In I. Prešeren • • LOKOMOTIVA 25006 je Se K* dobro vlekla v strmino, čeprav j« rojena »c za vladRFranca Jožefa. Ko sem v Birčni vasi strahoma pobarale smem na stroj, sta me strojevodja LEON VERBlCin kurjač FRANC KORAČIN brez odlašanja povabila *Žel< seveda imamo, no, pa da je le tako, kot je: Kakšna agrada bi za Novo leto kar prav prišla!« je odgovorijVerbič. **Sluia je zelo lepa, ko se Je človek priuči, samo močno naorna in odgovorna je,« je nadaljeval, medtem ko je prhikal številne ročice in vzvode na piskajoči lokomotiv in hkrati budno opazoval progo pred seboj in signalni, njej. Kurja Franc KoraČin je povedal: *Zelim, da bi nam prizm 25-Ietni delovni staž za upokojitev, saj ga zaradi renatizma malokdo od nas dočaka. Verbič si pa želi av\ čeprav tega ni povedal. Kadar vidi kakš nega Iepet, pravi: — Hop, ta j« pa m<>J' Dobil ga bom za darilo!- Samo malo dolgo potuje to darilo, kot se zdi meni!« m. I. DA BI BILO ... DarkprljatelJ, referent za prometno varnost pri Tajništvu za >tranje zadeve Novo mesto, nam je zaupal svoje novoletnželje: »Zeli ^pularizacljo prometne varnosti brez Imen. Po-pularlza: Tudi lase je imela sprijito od detja in temnejše, kakor sicer Celo belina med njimi je po-tomnela. »Kje pa si bila tako dolg)?« Ki takoj odgovorila. Skoraj sesedla se je na stol ln se »a nekaj časa zastrmela v tla. Je bila tako utrujena, ah pa... jim j« le uspelo, hudičem — da so ga našli? Zabolelo ga je do vsem životu, okrog srca jn v grlu. Tako bi najbrž bilo, če bi se zgodile, da bi dih okamenel. »SI nemara zvedela... k*) takšnega, da je ... Povej van-dar — !« »Pri Urbanovih sem bila.« »Ne poznam jih.« »Ona Je večkrat naročila kakšno pletenje pri meni... On je bil — prej — pri policiji. 2e prej! Pred tem! Zdaj je na kve-sturi — no, na tisti novi policiji. V pisarni dela. Pa n.i z* tt.Mb. Sovraži jih. Proti ie.* »Proti? Pa zanje dela?« »Ni slab človek. Res ne! Tako se je zaskrbel za Daneta, kakor da bi šlo za njegovega sina...» Sina? Kaj pa Je Imel tisti, kdorkoli je že bil ta Urban, skrbeti za Daneta! Ce je bil kdo, ki je imel to dolžnost in to pravico, Je bil on! No, in. Pavle, seveda. Dane je to vedel. Cemu je bilo Potem treba tekati okrog tujih Uudl... Celo okrog takšnih, ki so imeli opraviti s policijo prej in zdaj. Policija in vojna sta bili zanj od nekdaj sestri. In Dane je bil prav takšnih misli. °, 6eveda je bil! To bi morala Pavla vendar tudi vedeti. Oa U mar policija ranila, ker je povzdignil gias proti vojni? Saj mu je tisti večer sama Izpirala rano na glavi... Kaj bj torej drugi, tuji ljudje skrbeli za r.junega fanta. Nikakršen otročaj ni bil več? Ne bistrine ne poguma mu ni manjkalo ... Eh! Ponos na Daneta, ki se Je bil zadnji čas tako razrasel, je bil ranjen. »Veš, Urban veliko zve tam, kjer je v službi. Zdaj se Je pa Še posebej zanimal,« je povzela, kakor bi slutila njegove mlsl in se hitela opravičevati njegovi nevolji. Globoko je zajela sapo: »Niso jih dobili! Ne Da neta — ne drugih!« Glava ji je klonila na prsi, roke so ji mrtvo obležale v naročju. »VidiS, — vidiš, Pavla! Vedel sem, da se jim ne bo dal. Vidiš, Pavla!« je zajecljal ves, ne samo ?. besedami. Zdaj, ko se je odvaillo brems negotovosti z njega, so mu kopnele moči. Vendar je lele teiaj prav dojemal tisto, kar je včeraj gledal skozi meflovitost presenečanja, dvoma, negotovosti in zbeganega zadoščenja. Zazdelo se mu je, da je šele zdaj prav videl vse tisto, na k^r je včeraj naletel tako po naključju, samo zaradi tega, ker se mu je zdela njegova siceršnja pot do trafike prerazmočena od dežja ln la šel po glavni cesti ... Ko je prišel do barak za mostom, je videl, kaj J« zjutraj tako zagrmelo: na travniku pod cesto so ležale razbitine kamlo nov — raztreščenih in zveriže-njh, kakor ostanki okostnjakov nekih velikih, železnih nestvo-rov. Ljudje so v gručah posta vali ob cesti in se ozirali, kakor da so bili pripravljeni vsak ča« umakniti se, zbežati... Tudi on je postal ln gledal: okrog razbitin so tekali črni vojaki, kričali, begali sem in tja, a pravega namena in haska njihovega početja ni bilo mogoče razumeti, čeprav ni bilo treba prav nič ugibati, kaj se je bilo /godilo: nekdo je uničil tiste stroje, posvečene smrtnim pohodom ... Nekaj se je poveselilo v njem: tisti, ki so tako brez reda tekali med razbitinami, so jtnjali biti to, kar so bili v resnici — sol-daške siroščine, kakršna Je bil on sam v prvi vojni. Ne, to nI bila zbegana marškompanija brez krivde krivih. Bilo je docela nekaj drugega: vojna sama je bila vznemirjena ... Vojno Je nekdo prizadel, da je zdaj zmedena begala sem ln tja, s po-drecanimi krili strahu. »Za božjo voljo — kaj res Se ne veste, gospod Matevž? Nikar-te se no nastavljati!« Ozrl se je. Zenica, ki Je že vsa leta kupovala pri njem clgjre za meta, je začudeno ln zavzeto strmela '••anj. »Kaj pa je?« je vprašal. »Križ božji — saj je bil v»n-dar tudi vaš zraven!« »Kateri — naš? In kje je bil? Nič ne vem.« »Dane, vendar! Kaj jaz vem, kako se je razvedelo. A v zraku je. Sušlja se..In če pride na ne prava ušesa ... Veste, da bodo stikali za njimi •— »tiri avtomo- bile municijona so jim pognali v zrak ...« Ni je več poslušal. Prav se je zavedal samega sebe šele v trafiki. Dane... je bil s tistimi... ki so uničili — municijo? štiri avtomobile? Koliko tisoč nabojev je bilo to? In v vsakem od teh tisočev — je bila skrita smrt ali pohabi j enje — Pavla »e je dvignila s stola in de prestopila proti njemu. »Matevž ... Samo ... napak me ne razumi!« »Kaj pa je?« »Dobili ga niso, ampak ...« »Ampak? Kaj — ampak! Reci že!« »Vedo, kdo Je storil tisto. Za vse vedo. Tudi za Daneta. Nekdo jih je ovadil. Urban ml je povedal«. Skoraj začudil se je, zakaj se Ji je zdelo to sploh pomembno. Naj vedo! Prav je, da vedoi Dane je bil pa tako in tako že kje daleč iz mesta. Saj je bilo dovolj slišati o tem, da se zbirajo v hribih. Da bodo udarili po tistih, ki »o prinesli vojno ... Vojno proti vojnj sami so pričenjali! Pavla Je zajokala. Brez solz. Suho. Da je njega zabolelo v prsih. »Lahko da pridejo po tebe, Matevž ... Kaj ne vidiš — pobili so že talcev, da človek verjeti ne bi mogel, če ne bi sam . .. Matevž, tudi Urban je takšnih misli — umakni se, da se vsaj nekoliko poleže. On bo že po svoje uredil, zanesi sel Dopovedal jim bo kako, je rekel, da Dane ni bil ... najin pravi sin. Da Je bil samo posvojenec .. .« Tedaj je zajokala tudi s solzami, a takoj dvignila glavo, obnemela in se zastrmela proti vratom. Glasen topot korakov se je naglo bližal po hodniku, za hip obstal pred kuhinjskimi vrati .. . In butnil skoznje. Majhnost kuhinje je bila v trenutku natrpana z grozečim molkom karabinerjev, »Parlate italiano?« f . je vprašal oficir. Toliko je razumel, kaj ga Je vprašal, da ie odmajal z glavo. Oficir je dvignil obrvi — »No?« — in mignil uniformiran-cu, ki je stal za njim. Tisti je stopil korak naprej in povedal po slovensko: »Ukaz za hišno prelsk&vo Imamo.« (Odlomek iz redne knjige Prešernove družbe za leto 1958) 1 Revija uspehov in sodelovanja V zletnih dneh, ki bodo od iS. junija do 6. julija letošnjega leta v Beogradu, bomo lahko videli revijo uspehov in manifestacijo sodelovanja naSih telovadnih in športnih organizacij. Razen desct'vsočev članov Partizana bodo nastopali tudi številni pripadniki JLA, tabornikov, gojenci raznih fiz-kulturnih šol in drugi, kft se kakorkoli ukvarjajo s taltimi aH podobnima telesnimi vajami. Vse v vsem: ko stopa Partizan v 10. leto obstoja, mu gre za tem, da se v zletnih dneh v smislu sklepov zadnjega kongresa telesne kulture Čimbolj popularizira telesna vzgoja med našo mladino. 2e danes deluje 1387 partizanskih društev « nad 300.000 člani. Te številke se morajo po omenjenih sklepih daleč povečati. Tudi na priznanja posameznim vodnikom in društvom zveza nj pozabila. V tem jubilejnem letu namerava podeliti priznanje 8.000 prednjakov za njihovo požrtvovalno ln uspešno delo na polju telesne vzgoje, onim društvom pa, k| delujejo že 10 let, bo podelila spominske plakete. DELO V DRUŠTVIH JE POSTALO ŽIVAHNEJŠE Menda ni mladinca alf mladinke, člana ali članice, pionirja ali pionirke, ki se ne bi navduševal nad Kletom. Kako tudi ne, saj je mlademu človeku že nekako prirojeno, da se rad giblje, da telovadi, da nastopa in tekmuje. Se poseben mik pa pomeni zanj potovanje prav v Beograd. Zato ni nič čudnega, Če mladina že sedaj preko svojih vodnikov mo- ralno obvezuje društvene uprave k vsem akcijam in ukrepom, ki so potrebni, da se bo lahko udeležila tega zleta. Pripravljena je nudit] tudi svoje prihranke v skupnj zletni hranilni sklad. Tak je primer v Metliki, kjer je zadnje čase tudi sicer delo v telovadnici lepo napredovalo. Zlasti mlajši oddelki so neugnani. Se posebej pa je omeniti pionirje, katerim tudi prostj prevrati (salti) ne delajo težav in jih obračajo kar v vrsti. Na to svoje znanje so prav ponosni in lahko rečemo, da upravičeno. Tudi pionirke nočejo zaostajati, saj so njiho- ve telovadne ure prav tako redno in polno obisKane. Pri nekaterih društvenih upravah so že dosti razpravljali o denarnih sredstvih za z!et. Nekatere so se odločile za zbiralne akcije, druge za nastope, akademije in podobno, še najmanj pa je bilo*do sedaj govora o zletnem denarju kot zbiralni akciji, pri kateri} bi sodelovali člani sami s svojimi prihranki. Za vse naj velja: vse akcije je treba pričeti takoj in z vso resnostjo, zakaj med ovirami, ki se bodo pojavile, bo prav gotovo "tudi čas. Ta pa nas ne sme prehiteti! K. J. Saksofonist v zabavišču je ravnokar dmgrnit inštrument :n v taktu zvokov zanihal z vsem telesom. Plešoči pari so se'zavrteli še hitreje. To je novoletna noč v zabavišču. Na betlih hodnikih v bolnišnici je drugače. Dežurne sestre neslišno hite po hodnikih in sobah. Duh po razkužhlih ostro zaudarja v nevajene nosnice. Zadnja noč letu 1058, polnoč in p»t>e minute leta 1959 so tukaj, enake Vtem ostalim nočem in trenutkom. Po širokem stopnišču se s srcem polnim slovesne tesnobe vzpenjamo v prvo nadstropje. Še nekaj korakov in že smo v porodniškem oddelku. Dežurni zdravnik dr. Kretič. Zmotili smo ga pri delu. Sele 15 minut novega leta je minilo. »Srečno!« si voščimo. »Ste prišli zaradi prvega državljana v letu 1959, kajne? Bolj slabo kaže, kvečjemu dopoldan, če bo kaj!« je povedal in odhitel nazaj k pacientki. Vrsta pripravljenih vprašanj se je zmedla. Na srečo sta tukaj še dežurna babica Slavka Berk in dežurna sestra Frančiška Bdlkovec. Ko smo tudi njima voščili srečno novo leto, so vsaj malo uteHle našo radovednost. Leto 1938 se je v novomeški porodnišnici pričelo z deklico in ? deklico končalo. Lani so imeli 1421 porodov, do tega 765 dečkov in 679 deklic; 23-krat *o bili dvojčki. Knjiga porodov je zaključena. Na novi strani je z velikimi rdečimi Številkami napisano 1959. Kdo bo prvi? Bo fantek ali punčka? »Oglasite se malo pred poldnevom, takrat vam bomo že lahko od- govorih tudi na to vprašanje. Gotovo bodo pripeljali kaj od zunaj!« sta nas potolažili. Ko smo se ob napovedanem času vrnili, nam je dr. Kretič takoj ustregel »Kmalu nato Ze tretje leto pnćemamo z deklico. A n dr e j k a Kuhar, deklica, rtSiena 1. januarja 1959 ob 01,15, težka 3,150 gramov — je napisano v knjigi porodov pod tekočo števil- ko ste odšli, so .pripeljali' naš prvi letošnji porod. Deklica je! Rojena je bila ob 1 uri 25 minut zjutraj v avtomobilu pred bolnišn'co .« ko 1. Srečna mamica je Antonija Kuhar, kmečka gospodinja iz Dolnje Prekope Št. 35. »Zdravja vam, otroku ter mnogo sreče v novem letu 1959 v imenu Dolenjskega Usta!« smo ji zaželeli. »Joj, kako lepa roža!« se je začudila nad ciklamo, ki smo io položili na nočno omarico. »Ste zadovoljni s hčerko?«« smo jo vprašali. ■>Sem!« je odvrnila in utrujeno obličje ji je še bol} obsipata radost. »Doma imam dva fanta, želeli smo punčko!« Ko smo io nato vprašali še, če je imela kakšne posebne težave i- avtomobilu, je odvrnila: »Malo težko je bilo, veste, o avtomobilu je vse tako ozko in stisnjeno.« No, kljub temu je bil porod normalen, zdravi sta mamica in hčerkica. V ponedeljek, 5. januarja, smo malo Andrejko obdarili še s hranilno knjižico. Osebju novomeške porodnišnice še enkrat čestitamo novo leto v želji, da bi nam 1. januarja 1960 postregli z vestjo: »Letos je Pa fantek prtri'« Pregovor: v tretje gre rado, se je letos izpolnil. Upajmo torej, da bo prihodnje leto drugače. Pa tudi če ne bo... M. J. z Črnomlja in okolice Novomeške keg I jaške novice Okrajna kegljaška zveza Novo mesto je decembra priredila še zadnje prvenstvo v okviru tekmovanj za leto 1958. Tekmovali so člani na 8 krat 200 lučajev. Prvenstva na kegljišču v Bršljinu so se udeležila le društva iz Novega mesta: KD Partizan, KD Gorjanci in KD Enotnost. 2al tekmovanje ni v celoti potekalo tako. kot bi moralo, ker nekateri člani moštev KD Gorjanci in KD Partizan nimajo dovolj čuta odgovornosti in Športne discipline, niti jih ne zanima uspeh moštva, za katerega Igrajo. Okrajno prvenstvo je zasluženo osvojilo moštvo KD Enotnost pred KX> Partizanom ln KD Gorjanci. Kegljači Enotnosti so v dveh nastopih podrli skupaj 11.787 kegljev (povprečno 744), ekipa KD Partizana 9.909 kegljev (povprečno 707), ekipa KD Gorjanci 9.548 kegljev (povprečno 734). Znamko 800 kegljev sta presegla le dva tekmovalca in sicer Dominik Bra-tuš (Enotnost) 830 kegiljev in Jože Mrzljak (KD Gorjanci) 804 kegljev. V počastitev dneva JLA je KD Partizan priredilo 21. decembra na dvosteznem kegljišču Vrhovnik pokalni turnir v borbenih Igrah. Tekmovanja se je udeležilo moštvo KD Razlag iz Brežic, novomeška društva KD Gorjanci. KD Enotnost in KD Partizan. V prvem srečanju je /.rnagala ekipa Gorjancev med Enotnostjo z rezultatom 8*7:331 nodrlih kegljev V drugem nastopu med moštvi KD RazlaR ln KD Partizan je z večjo prisebnostjo in rutino odločilo tekmo v svoio korist moštvo KD Razlag z razliko 6 kegljev. Rezultat ie bil 334:328 podrtih kegljev. V finalni tekmi sta se pomerili obe zmagovalni ekipi, izmed katerih Je KT> Gorjanci odločilo tekmo v svojo korist z rezultatom 355:322 kegljev In s tem osvojilo pokal prireditelja turnirja. R. V. ZAVAROVATI ŽIVINO ALI 8 PROŠNJO NA OBČINO? Občinski ljudski odbor Črnomelj je prejel že kup prošenj, ki so druga drugI podobne, vse bina pa je skoraj Ista. »Poginila mi Je krava (vol, konj in podobno). Nujno mi Je potrebno, da si kupim drugo Žival. Ker nimam denarja, vas prosim za denarno pomoč«. Do sedaj Je občinski ljudski odbor res dal delno pomoč kmetovalcem, ki so bili v zelo kritičnem stanju zaradi pogina živali. Od kod pa naj ObLO dobi sredstva, da bo plačeva] za poginule živali, saj v proračunu občine za to ni predvidenih sredstev. Med vlagatelji takih prošenj je največ tistih, ki no čejo ničesar slišat! o zavarovanju živine. Vseh podobnih pro šenj naj bo sedaj konec, kajti ObLO jih ne bo reševal ven. Opozarjamo vse kmetovalce, naj ne prihajajo s podobnimi p.-oš njami na občino, tako so skle nili na seji ljudskega odbora. In pravilno! Kolektivno zavarovanje vsakemu kmetovalcu. Lani se je pričela širša akcija za ko lektivno zavarovanje živine. Zelo lepe uspehe imamo dosjei na področjih Adlešičcv. 5.000 PODU STO V V LAHU JO Res malokje se tako zanimajo za razvoj ribištva kot v Črnomlju. Črnomaljsko ribiško tiru štvo ne stoji križem rok Vsako leto pripelje podmladek rib od drugod In spusti tisoče mlađih rib v naše vede. Tako je tudi pred nekaj dnevi ribiško društvo spustilo Lahinjo 5.000 podustov. LaMnja ho kaj kmalu bogata tudi teh tako iskanih rib. IZBOLJŠALI SO JAVNO RAZSVETLJAVO V Črnomlju je bila doslej ^kozi mesto nekolik« slabša Javn» razsvetljave. Razporeditev žarnic ni bila najugodnejša. Mesto Je bilo slabo razsvetljeno. Zdaj je že drugače. Od železniške postaje do mostu razsvetljuje mesto nova vrsta žarnic. Promet je v nočnih .urah precejšen, za t« je taka razsvetljava bila tudi potrebna. 9. J. Pczdrov Iz Črne ijore Janez Kraševcc, Anton Nagelj in Alojz Tovornik, ki služijo vojaški rok na albanski meji, pozdravljajo vso dolenjsko mladino in jI želijo letos še mnogo uspehov. Dolenjci pozdravljajo Iz Banje Luke pošiljajo lepe pozdrave vsem soro rini kom. znancem in prijateljem: Lado Albina, Feliks Struna, Franc Gregorčič ln Franc Suštaršič, dolenjski fantje, ki služijo vojaški rok v Banja Luki. Novomeški strelci za dan JLA Prizadevna strelska družina SGP Pionir iz Bršljina Je letos pod pokroviteljstvom Okrajnega strelskega odbora organizirala zanimivo tekmovanje — ulični patrolni tek s streljanjem. Na samem startu Za nove naročnike TUKAJ ODREZITEI NAROČILNICA Naročam 1 Izvod »Dolenjskega lista« na naslov ime in priimek: _^^^^^^^^^_.......... Poklic _ Kraj Pošta Časopis pošljite na gornji naslov od dne ________ naprej. Naročnino boni redno plačeval po položnici — osebno — celoletno — polletno — četrtletno — vnaprej (neustrezno prečrtajte). Naročilo velja do moje pismene odpovedi lista _dne _ lastnoročni podpis Kratke šahovske Jokovič — zmagovalec novoletnega turnirja Čeprav ie letošnji novoletni turnir razipisala Okrajna šahovska zveza, zanj nI bilo pravega zanimanja in so se ga udeležili le novomeški šahisti. Po dveurni borbi 1e brez poraza zmagal prvokate-gomik Jofoović, kj je premagal vse nasprotnike. Drugo mesto Je zasedel Sitar s 7 točkami, tretje pa nepričakovano Peša s 6 in pol točkami. Sledili so še: dr. Golež in Sarainovič s 6 točkami. Bartol j 5 ln tjoI. Jenko 4 točke. Kotnik 3 točke, Kopač in Jarc 2 in pol. Hodnik 2 točki itd. Prvenstvo Novega mesta Zaradi novoletnih praznikov je bil zadnji teden na turnirju za prvenstvo Novega mesta odmor, tako da so doslej dokončali le 6 kol. V vodstvu je še vodno Bartol J, ki doslej ni oddal niti pol točke, taltaoj za njim pa je Kotnik. Po šestem kolu je vrstni red na tabeli naslednji: Bartol 1 5 točk (l). Kotnik 4 točke, lic 3 in pol (1), Sitar 3 točke (2), Saranovlč in Jenko 3 točke (1), Cujnik 2 in pol. Bojanič 2 točki (4). Gabrijelčlč in ing. Košir 2 točki (2), Kitak in Klevlšar 2 točki (1), Jovlč 2 točki. Fink i ln pol (2), Avsec 1 in pol (I) itd. Okrajno mladinsko prvenstvo Ze več let čutimo potrebo po mladinskih Šahovskih tekmovanjih, ki bi dvignila zanimanje za šah med mladino, hkrati pa bi se s takimi tekmovanji dvignila kvaliteta. Okrajna šahovska zveza pripravlja prvikrat po več letih okrajno mladinsko prvenstvo, na katerem bodo nastopili najboljši mladinci iz naših šol. Ker nekatere šole še niso imele prvenstvenih turnirjev, jih okrajna šahovska zveza ponovno opozarja, da 1ih organizirajo do polletnih počitnic, ker se bo konec januarja ali v začetfku februarja igral turnir za okrajno Šahovsko prvenstvo, verjetno v Novem mestu. F. M. se je prijavilo 13 ekip, kar Je lep dokaz razgibanosti strelskega Športa v Novem mestu. Prvo mesto Je osvojila ekipa odreda predvojaške vzgoje■ dosegla Je najboljši Čas na tekmovalni progi, ki 1o Je pretekla hitro ln izpolnila zadano nalogo. Najboljša ekipa v streljanju je bila mla-dinsKa ekipa gimnazije, ki je že drugič osvojila drugo mesto. Ekipi Novoteksa in Pionirja sta malce razočarali; Vemo, da so to dobri strelci, ne pa tekači, verjetnp so se jim pri napornem teku preveč tresle roke in niso zadeli tarč. Tudi od največje strelske družine Vinko Paderšič smo več pričakovali. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: 1. Odred predvojaške vzgoje Majda Sile (Berus, Petrinčič, Hren) 6.47,5 minut; 2. Gimnazija (Novo mesto) Bele, Kranjec, Uhl 8.3,7 minut; 3. Učiteljišče (Zore, Slak, Marine) 7.58.9 minut; 4. Nfo-voteks II (Hrastar, Cesar, Tronko) 7.12,8 minut; 5. Pionir I. (Kos, Košir, Pungerčar) 10.28,1 mirvut; 6. Gotna vas (Cečelič, Cujnik, Jako-vec) 7.33,3 minut; 7. Pionir II (Kosten. Zgonec, Kopina) 7.51,0 minut; 8. Vinko Paderšič II (Hočevar, Hrovat, Prišel) 7,31.4 minut; 9. No-voteks I (Cesar. Cavlovič, Kopriv-nik) 8.15,1 minut; 10. Vinko Paderšič IV. (Zrnec, Cesar, Plrnat) 8.58.4 minut; li. Paderšič Vinko I. (Baver. Spehar, Brajer) 8-10.6 minut; 12. Novoteks HI (Kavšek, Femc, Same) 8.07.6 minut; 13. Vinko Paderšič III (Fallkner, More, Blažon) 9.28,5 minut — ta ekipa je bila po postavah najmanjša ln najmlajša. Najboljše rezultate pri streljanju so dosegle ekipe: Gimnazija 62 krogov od 150 možnih, Pionir I 81 krogov. Odred Majda Sile «, Novoteks II 38, Gotna vas 35 itd. Zmagovalna ekipa Je prejela prehodni pokal prireditelja, ki ga bo drugo leto ponovno branila. S, D. BELA KRAJINA : Gartrzon JLA črnotndj 5:4 V počastitev dneva JLA je bila v Črnomlju nogometna tekma med domačo »Belo krajino« in izbranim moštvom črnomaljskega garnizona. Lep sončen dan Je privabil na stadion mnogo ljubiteljev nogometa, ki so pričakovali lepo Igro, toda nagajalo je razmočeno igrišče. Moštvo »Bele krajine« je nastopilo s petimi rezervami in je za las ušlo porazu. Prvi polčas so imeli pripadniki armije več od igre in vodili z 3:2. V drugem delu Je prišla bolj do Izraza tehnika in vzdržljivost »Bele krajine«, kar je pokazal rezultat 6:4. Razveseljivo je. da so se novinci v »Beli krajini« dokaj dob*» obnesli in bodo z malo več treninga lahko uspešno Igrali v tpomla-danskem tekmovanju. Sodil je Slavko Grah«k, dobro. V. J. ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * 2ENA iN 00M * SODOBNO GOSPODINJSTVO w Ženam v pomoč Potreba po strokovni pomoči ln nasvetih našim ženam Je i* dneva v dan večja. Današnji čas zahteva od gospodinj in mater zdravo in pravilno prehrano družine ter kolikor mogoče ^udoben dom zanjo. — Te- ga pa žene, cestokrat poleg svojega poklicnega dela, ne zmorejo. Delo doma ln v službi Jih preveč obremenjuje, zato je nujno potrebno po vseh občinah ustanoviti občinske gospodinjske centre oziroma »a- Otroške smučarske hlače " Mnogokaj smo že sešile in spletle za naše otroke, da jim mraz in mokrota zimskih dni tudi letos ne bosta mogla do živega. Zadnja leta so se tako v mestu kot na deželi uveljavila pripravna zimska oblačila, v katenih se otrok lahko neovirano giba pri zimskih športih, hkrati pa so dovolj topla, ;tr-pežna in lepa. Tu mislim predvsem na praktične impregnirane in podložene vetrovke, ki nadomeščajo celo plašče, na tople puloverje, smučarske kape, palčnike in smučarske hlače. Ker je nakup slednjih zlagati v družinah z več otroki prevelik izdatek, sd spretna mati pomaga tako, da jih ukroji ln sešije sama iz ponošenih, še dovolj trdnih moških hlač aH starega, a še uporabnega plašča. Razparane hlače nam v čistilnici očistijo in impregnira-io, da blago ne prepušča vlage in se ga ne prijemlje »neg.. Kroj na sliki, ki je primeren za 10-letnega otroka, povečamo in po njem ukrojimo blago. Na prednjem delu všijemo rezpo-rek za dečke, za deklice ob strani zadrgo. Všijemo žepe. sešiijemo šive hlačnic, naredimo spredaj gubo in zadaj vši-tek in nato sešijemo hlače. Na spodnjem zunanjem robu pustimo 7 cm visoko odprtino, v katero, vstavimo kozico (B). Dogotovimo hlače v pasu, v spodnje robove všijemo široko elastiko, da hlače ne uhajajo iz čevljev in sneg ne moči nog. Prišijemo gumbe in 4 cm široke ter 70 cm dolge naramnice. OZNAKE NA MENIJO: KROJU PO- št. 1 — prednji del hlač, št. 2 — zadnji del hlač, št. 3 — žep, št. 4 — kozica, št. 5 — všitek za razporek. vode *a pospeševanj« gospodinjstva, ki bodo z nasveti in raznimi tečaji pomagali ženam in družinam. Sklenjeno je bilo, tla bodo take centre postopoma ustano vili po vseh občinah v okraju, kjer jih še nimajo, najprej pa v Novem mestu. Do sedaj je v vsem okraju delovala le ena taka ustanova: okrajni zavod za pospeševanje gospodinjstva, k| pa z ozirom na razsežnost terena, obilico nalog in drugih težav ne more več zadostiti potrebam. Ta ustanova bo v bodoče spremljala delo občinskih centrov na terenu, jim dajala smernice in prirejala razne seminarje, občinski gospodinjski centri Pa bodo prevzeli njeno vlogo. Organizirali bodo kuharske in druge tečaje za žene, skrbeli bodo za izboljšanje družben« prehrane »er skušali na svojem območju ženam kar najbolj olajšati delo v gospodinjstvu. Ko bo delo teh centrov steklo, uspehi nedvomno ne bodo Izostali ln bomo o njih sproti poročali. Zahvali* metiiir.kik tovariše Društvo za napredek gospodinistva v Metliki se ob zaklmčku leta 1958 lepo zahvaljuje ir. Antonu Mikacu za njegovo razumevanje in Strokovno pomoč, ki /o ie nudil z različnima oovčnimt predavanji za naše žene. Prav tako se zahvaljujemo dr. Albinu Pečavarju in medicinski sestri Manci Omer-tel} za nruno požrtvovalnost in skrb pri zdravstveni zaščiti žena in otrok, vsem pa želi-no srečno in uspehov oolno 1959. leto> Društvo za napredek gospodinjstva Metlika Požarov mladini Dolenjski fanitje, ki služijo vojaški rok v Zagrebu, želijo srečno novo leto 1&59 vsej dolenjski mladini, zlasti pa domačim fantom ln dekletom: Martin Cečelič, Valentin Zoran, Stane gtrumbelj in Alojz Straj-nar. Dober pomočnik Tik pred Novim letom je izšla zadnja Hevllka petega letnika »Sodobnega gospodinjstva« V teh petih letih si je pridobil* revija širok krog bralcev v mestih, Industrijskih središčih m vaseh. Saj je na svojih straneh prinašala "vedno najrazličnejše prispevke z različnih področij gospodarskega dela Kljub te CENJENIM GOSTOM SE PRIPOROČA TUDI V LETU 1959 zdravilišče ŠMARJEŠKE TOPLICE mu, da je revija atrokuviif gt> zr\ačaja, so jo vzljubile zlasti gospodinje, ker jim je postBl& dober pomočnik pri urejanju lastnega gospodinjstva, bodis., r nasveti za racionalizacijo gospodinjskih del, za prenašanje tez jih ln zamudnejših na stano vanjsko »kupnost ali pa z' nasveti za lepšo ureditev doma Dvojna novoletna številka ne zaostaja v svojj pestrosti *a prejšnjimi številkami. V uvodu prinaša kratko poročilo / II nacionalnega kongresa za »ftiCI to otroka. Sled) mu zanimiv ilanek o samopostrežbi v trgo vini In prehranjevalnih obratit« Zavod za ■ pospeševanje gospodinjstva v Celju poreč? o t«*čajn «a trgovske nameščence. Vse, ki delujejo v stanovanjskih skup nostih, bo zanimal članek o "Jlti tjčnih pripombah k ureditvi me haniziranih pralnic. Nupotk- * bodo dobrodošli gospodinjam, k' uporabo lonca na zvišan pritisk kuhajo v takem loncu. Rubrika, namenjena ureditvi stanovanja, prinaša načrte ln fotografije stanovanj, ki Jih gradi Zavod za stanovanjsko izgradnjo OLO Ljubljana. Tu najdemo tudi čedne knjižne *>o-lice, kombinirane z -aprtiml omaricami, za dnevne 6obe, V tej Številki uajdemo tudJ nadaljevanje članka o kvarih, ki lahko nastanejo na perilu. Zelo tehten je prispeval: *> jutranjem zajtrku pri na& i" članek o na pol pripravljeni hrani, ki bi lahko v >recejšnji meri razbremenila zlasti zaposlene žene, če bi naša živilska industrija in trgovina pokarala za to več zanimanja. Tudi ta številka prlnr-.sa -ia-vodiia za pletenje ln odgovore na vprašanja bralcev Revija »Sodobno gospodinj-(tvo. Izhaja mesečno Izdaja jo »Centralni zavod za ■- edek gospodinjstva« v Ljubljani, Miklošičeva 4. Letna naročnina — 400 dinarjev. fo*v. 1 (459) »DOLENJSKI LIST« Strast T 160 dragocenih litrov Ne bomo vas vodili na bojišče, med grom topov ln ječanje ranjencev. Kri ne teče več le na bojiščih, ne puščajo si je več le v znamenju sovraštva. V želji pomagati sočloveku teče kri po kapljicah skozi drobno iglo, zabodeno v žil0, po cevki v posode. Za transfuzijo. Mnogi so med nami, ki so jo že velikokrat nesebično dali za sočloveka in mu tako rešili življenje. To so krvodajalci. Ce „i,i vprašamo, zakaj in iz kakšnega nagiba darujejo kri, so zmedeni. Tako so skromni, da se jim zdi darovati kri samo po sebi umevno. Zavijmo na dvorišče kirurškega oddelka novomeške bolnišnice. Blizu 50 ljudi — krvodajalcev — stoji na hodniku ln čaka, kdaj bodo prišli na vrsto za zdravniške preglede. Vsakega krvodajalca pregledajo trije zdravniki. Sele če so vsi trije pregledi ugodni, mu odvzamejo kri. Med čakajočimi sem našel ANTONA PAVLIHO, delavca iz Moto-montaže Novo mesto. Do sdaj j,e že trinajstkrat daroval kri. Povprašal sem ga, zakaj jo daje. Nasmehnil so je in odgovoril: »Ljudje jo potrebujejo, bolniki, ponesrečenci. Vedno me spremlja misel: mogoče jo bom jutri potreboval zaradi nesreč« jaz *U kdo od moj« družine. Človek mora vlagati Prej kot jemati. Prvič sem dal kri leta 195l; od takrat jo dajem stalno. Tudi ko sem bil pri vojakih, sem jo dal dvakrat. Ko sem '•vel v Ljubljani, sem dajal vsak mesec po ''°1 litra krvi. Saj jo v 48 urah obnovim. ' '°veku je pa le prijetno pri srcu ob misli: nekomu sem ,rešil življenje. Ni potrebno ',pdeti komu; človek je največje bogastvo, na4 bo otrok aH odrasel!« Razen njega je v Novem mestu še več požrtvovalnih krvodajalcev. MARIJA KURE, gospodinja iz PaderSičeve 3, je dala doslej Petindvajsetkrat svojo kri. LUDVIK REfJKO, uslužbenec splošne bolnišnice v Novem mestu pa desetkrat. Vsak dan jih srcčuj.emo na cesti, ko hite mimo nas. Niti Pomislimo ne, da bo njihova kri danes ali m*ri moiroče reševala naše življenje. Dr. 7inka Sivič, vodja transfuzijske, ekipe, je bila močno zasopla od dela. Odložila Je zaščitni predpasnik, ki ga je uporabljala pri rentgenskih pregledih krvodajalcev, in odgovorila: % »Moram reči, da smo nadvse zadovoljni z uspehom na Dolenjskem, tako v krajih, ki smo jih obiskali doslej, kot v Novem mestu. Ljudje so kot vidite malo nestrpni, ker morajo dolgo čakati, vendar tega mi nismo krivi. Zmogljivost nase ekipe je 150 odvzemov na dan. Gnečo, ki je nastala, so povzročila podjetja, ker niso pravočasno dostavila seznamov svojih krvodajalcev. Načrt potovanja ekipe izdelamo tako, da po številu prijavljemcev predvidimo čas, ki ga ekipa potrebuje, da v kraju opravi svoje delo. Ker je bilo v Novem mestu do določenega roka prijavljenih le 450 ljudi, smo predvideli le tri dni. Prišlo pa ie skoro enkrat več ljudi, tako da smo res težko zdelali. Večina prijav je prišla od podjetij mnogo jiroknsno. Posamezniki med krvodajalci so se sicer Jezili, češ da morajo predolgo čakati, vendar so vsi potrpeli, za kar smo .Hm zelo hvaležni. Se enkrat naj poudarim, da smo nad odzivom v Novem mestu naravnost navdušeni. Predvsem moramo pohvalili odgovorne Prostovoljne sodelavce občinskega odbora Rdečega križa Novo mesto, ki so z res vzgled-no požrtvovalnostjo in borbenostjo pripravili tako obsežno akcijo. V Novem mestu smo odvzeli kri 515 osebam, skupaj blizu IGO litrov krvi. Ta količina predstavlja za nalo zdravstveno služl:o nadvse dragoceno rezervo!« Ekipa je razen Novega mesta obiskala Semič, Črnomelj, Vinico, Metliko, Trebnje, Žužemberk, Mirno in Kostanjevico. Razveseljivo je, da letošnji odziv ljudi močno pre-kaSa lanskega. Vsem darovalcem krvi za plemeniti, nesebični dar, iskrena hvala! Posebno priznanj« pa vsem odbornikom Rdečega križa, ki so krvodajalsko akcijo pripravljali. M. .1. Občni zbor II terena SZDL Novo mesto Osnovna organizacija SZDL II. teren v Novem mestu bo imela 9. januarja, torej jutri, v petek, svoj občni zbor. Ker bodo na sporedu tudi važni predlogi, naj se vsi člani SZDL II. terena zbora zanesljivo udeležijo. Tudi s tem izpričajte svojo socialistično zavest. • i e © t • • • o e o ® © I © • • • • © • « G 1 • Pozdrav iz Makedonije Spet se je obrnilo leto in ie smo v novem, 1959-tem. Ne bom prišel k vam in vam čestital, predaleč sem. Zflim pa uredništvu Dolenjskega lista s temi vrsticami obilo uspehov. Leto, ki je minilo, je pravzaprav tudi leto novih uspehov Dolenjskega Usta — in prav to vam želim tudi za vse vaSe bodoče delo, da bi list kot doslej rastel in se krepil, se razvijal in nas obiskoval Sirom po vsej naši domovini in tudi tiste, ki iive izven domačih meja. Želim, da bi se število naročnikov v letu 1959 znova povečalo, telim pa tudi, da naj ne bi bilo Dolenjca aH prebivalca Spodnjega Po-savja, ki ne bi bil naročen na pokrajinski časnik novomeškega okraja. Hkrati pošiljam najlepše pozdrave w?em bralcem lista, leot tudi vsem prijateljem in znancem! Naj še enkratf povem: naj ne bo domačina, ki ne bi bil naročen na Ust domač o okraja! Pešad. major JOŽE LUŽA R, uprava Vojnega odseka, Btrolj V TEM TEDNU VAS ZANIMA -..... VSE KRAVE bo odprodala V PONEDELJEK. 12. JANUARJA 1959. 00 lo. uri dopoldne ekonomija SPLOŠNE BOLNIŠNICE v novomeški Kandiji. Krave bodo prodajali na dvorišču ekonomije. ' i'i'JlUfflHUHUlIlltiih., KRATKE IZ SEVNICE Važno železniško križišče Sevnica je bila včasih znan tu ristlčni kraj. Izletnike je privlačevala predvsem gora Lisca in ostalo okoliško hribovje. Kmalu po osvoboditvi je prišlo v Sevnici do velike eksplozije, ki je porušila tudi edini hotel. Danes imajo vsa gostinska podjetja samo 10 ležišč, medtem kp so jih Imele pred eksplozijo ou. Gostinsko podjetje namerava graditi v Šmarju nov hotel; en i;i|i:i>!||||ll]llllll!l!lll|ill|ll!!l!>U!llllllllllli;il!|ll>MI'lllljli;Ni:::i! milijon so že dali za načrte, odprto pa je se vprašanje kredita za gradnjo. Na občnem zboru, ki so ga imeli v decembru prejšnjega leta, so gostinci namenili tudi 50.000 dinarjev za strokovni dvig kadra, se pravi za strokovne tečaje ln razno turistično literaturo. * Potrošnja vode v Sevnici iz leta v leto raste. Komunalno SATELIT V NOVEM MESTU! g |)ve neSreČI Dedek Mraz je tudi letos obiskal naše malčke. V Novem mestu so njegov prihod oznanile raznobarvne rakete; Dedek se je pripeljal v bogatem spremstvu. Na čelu sprevoda sta dva medplanetarna letalca upravljala vozilo, na katerem je bila zemeljska krogla. Okoli nje je z glasnim žvižganjem drvel umetni satelit, po morju se je vozila ladja »Galeb«, velika mesta pa so označevale raznobarvne žarnice. Na naslednjih lepo okrašenih kamionih so bile skupine pingvinov, severni medved in snežinke ter Številne gozdne živali. Na enem izmed vozov je bil težko pričakovani Dedek Mraz, ki so ga otroci sprejeli z veselim vrlščem. Spregovoril jim je nekaj besed, nato pa je moral kmalu naprej, saj ga je čakalo še na tisoče malčkov, ki jih je moral obiskati. SZDIu in Zveza prijateljev mladine sta obdarila za Dedka Mraza vso Šolsko in predšolsko mladino. Gospodarske organizacije so prispevale v skupni fond, ki je bil uporabljen v ta namen. Mnogo so pomagale tudi požrtvovalne mamice, ki so napekle za otročičke gore peciva in keksov, da je imel Dedek Mraz kaj deliti. Proslave so bile na vseh šolah, širše javne prireditve pa v vseh večjih naseljih po okraju. PIJANOST IN OBJESTNOST l. Januarja ob io. uri dopoldan je voznik amater Alojz Erjavec lz LJubljane, star 44 let. v blagem zavoju avto ceste v 1'onikvah pri Trebnjem zavozli pod cesto. Bil Je vinjen. Osebni avtomobil Fiat i ion z evidenčno številko S-13359 se je dvakrat prevrnil po nasipu ln obležal, v vozilu Je bilo 5 potnikov: F. F. Iz Ljubljane z ženo, 16 mesečnim sinkom ter ženino sestro Vido. Vsi razen očeta F. F., ki je bil laže telesno poškodovan, so dobili težje telesne poškodbe. iS mesečni fantek je med prevozom v bolnišnico poškodbam podlegel ln umrl. Potniki so potovali z ienltovanja v Šentjernej. Na vozilu je za 800.000 dinarjev škode. PIJANOST IN NESREČA 1. Januarja ob 6. url zjutraj je na cesti I. reda v Brežicah voznik F. B. v vinjenem stanju zav07.ll osebni avto S-4175 v levi obcestni Jarek, kjer se Je vozilo prevrnilo. Voznik Je laže telesno poškodovan; na vozilu je za 100.000 dinarjev škode. podjetje »Komunala« je kupilo dve črpalki za črpanje vode in eno že montiralo pri Mestnem vodovodu. Druge še niso vgra dill, ker je treba obstoječi vodnjak prej poglobiti aH pa zgraditi drugega, večjega. Razen, vseh komunalnih uslug delajo v tem podjetju tudi embalažo za prevoz rib, žab, polžev in bo rovniic. Ker sevnlškl zobozdravnik konec aprila odide, so v teku razgovori i novo zobozdravnico ki naj bi nastopila tukaj službo. Enake razgovor* imajo tudi * zobozdravnico, ki naj bi delala v Krmelju. Četrtek. B. Januarja — Maksirn Petek. 9. januarja — Julija. Sobota. 10. Januarja — Viljem. Nedelja, u. januarja — Pavlin. Ponedeljek, V2. Jan. — Tatjana. Torek, 13. januarja — Veronika Sreda, 14. Januarja — Srečko Črnomelj: Od y. do lil. 1. ameriški barvni film »Vera Kruz«. Od II. do 14. I. sovjetski film »Žerjavi lete«. Kostanjevica: 11. I. mehiški film »Ko enkrat odidem«. »Krka« Novo mesto: Od 9. do 12. I. francoski barvni film »Brez družine«. Od 13. do 15. I. francoski film »Noč in megla«. Dom JLA Novo mesto: Od 9. do H. I, ameriški lilm »Žeja za življenje«. Od 12. do 14. I. ruski film »Calkaš«. Sevnica: Od 10. do 11. I. francoski film »Lukrecia Borgia«. Trebnje: Od 10. do 11. I. ameriški film »Onstran v gozdu«. Predstave v nedeljo ob 16. in 19. url. Ob bridki ln prezgodnji izgubi našega ljubljenega, predragega *ta FRANCA HOČEVARJA se prav lepo zahvaljujemo članom In vodstvu' gasilskega društva Hi-nie. ki so ga lepo spremili na njegovi zadnji poti, tov. Janku za poslovilne besede, pevcem za ganljive žalostlnke, sorodnikom in vodstvu SZDL Hlnje za venec in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni bratom v Ameriki za dragocena zdravila ter vsem. ki so nam izireikll sožaljp ln so ga spremili na nlegovl zadnji poti. /.iiujo v družina Hočevar Takoj sprejmem gospodinjsko pomočnico k 4-članskl družini v Ljubljani. Naslov v upravi Usta. (1-59) Štiričlanska družina v Ljubljani ootrebuje dobro upeljano, samo-stolno gospodinjsko pomočnico. Mesečna plača po dogovoru. Stanovanje in hrana v hiši. V po*tev Drldejo samo samske osebe. Pismeno ponudbo pošljite ali pa se osebno predstavite v LJubljani — Bežigrad. Zagrebška 24. Damski model (pupo) prodam. Krojač. Bršljln 13. Kupim kravo, dobro mlekarlco. Naslov v upravi lista. (2-59) 5. Januarja sem Izgubila »balon-plašč« od Luteškega sela do Novega mesta. Poštenega najditelja naprošam, da ga vrne na upravo lista. (3-59) 22. decembra sem Izgubil na poti v Novo mesto denarnico s 14000 dinarjev in osebno lzkaanloo. Poštenega najditelja prosim, da izgubljene predmete proti nagradi vrne. Trunkelj Jože, Orlaka 18. p. Žužemberk. 25. decembra sem našel rjavo usnjeno rofkavico od Osolnika do Tehnične sekcije. Dobi se v novomeški Kolodvorski restavraciji pri Erjavcu. Dva ključa Je nekdo pozabil 81. decembra 1958 v upravi Dolenjskega lista. Prosimo, pridite panje. Prosim osebo, ki je zamenjala plašč v Toplicah 21. 12. ob 12. uri, da ga vrne na postajo Ljudske milice. i Slike /a legitimacije naredim v dveh urah. Vsem poslovnim strankam in učiteljstvu želim srečno leto 1959! Foto Albin Božič. Kočevje. Pralnica ln čistilnica v Novem mestu redno obratuje. Uprava. Hr.uoma Karlu in Slavku Rollhu in njunima družinama želim vso srečo ln obilo zdravja v letu 1959 — sestra Albina in ata z družino. Srečno novo leto 1959 želim vsem svojim cenjenim ln dragim poznanj m ln vse iskreno pozdravljam! Hkrati se lepo zahvaljujem za vse čestitke, ki sem Jih prejela ln Jih bom verjetno še kaj dobila. — Poldka Bavdkova, Vinica pri Črnomlju. — Iskrenemu tovarišu JULIJU KLEPCU, zaslužnemu cestarju, ki ie bil 1. januarja 1959 upokojen, čestitajo k življenjskemu Jubileju ln mu želijo še mnogo zdravja in zadovoljstva v pokoju vsi njegovi tovariši ln prijatelji iz Uprave okrajnih cest, Novo mesto. NOVO MESTO V času od 20. decembra do 31. decembra je bilo rojenih 38 dečkov in 27 deklic. Poročila sta se: Alojz Keremc, podoficir iz Banje Luke. ln Marija Rodič. gospodinjska pomočnica lz Novega mesta. Umrli so: Franc Bobnar, rudar lz Križa, star 68 let; Anton Hraatar, užitkar iz Stranske vasi, star 74 let. GOTNA VAS Rojen Je bil l deček. Umrli io: Marija Jerman, gospodinja iz Potovrha, stara 68 let. Marija Lukšič, užitkarica iz Jur-ne vasi, stara 75 let. Marija Bro-žlč. kmetovalka lz Vel. Slatnika. stara 73 let. iz brežiške porodnišnice Zadnji teden starega leta so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Kerep iz Sibio — deklico. Silva Teropšič iz Stare vasi — dečka, Ana Dvoršak iz Brežic — dečna, Amalija Barttovič iz Brezja — dečka, Marija Omerzo iz AnOvca — deklico. Pepca Zorlč s Trške gore — deklico, Ljubica Drčdč lz Suhega dola — deklico, Marija Roša iz Klanjca — dečka, Marija Botički iz Kraja dolnjega — deklico. Gospodinjsko pomočnico, pošteno, veščo kuhanja, takoj sprejme štiričlanska družina. Plača 6.000 din. Jakše Lado, Šišenska ul., blok 1II-I.-III. LlubUana. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Frančiška Trunkelj iz Dobrnlča — dečka, Terezija Zgonc iz Mirne — deklico, Anica Adam iz Črnomlja — deklico, Antonija Pene s Trebel-nega — dečka, Ana Brajer lz Trebnjega — deklico, Stanislava Mehle lz Novega mesta — dečka, Ana Bambič iz Šentjerneja — dečka, Karli na Matkovič iz Metlike — deklico, Marija Mirtič iz Straže — deklico, JusUna Zupančič iz Žužemberka — dečka, Frančiška Stopar iz Kočevske reke — deklico, Slavka Rangus iz Senovega — dečka, Marija Hvale iz Crmofinjlc — dečka. Ljudmila Mesojedec iz Vel. Bučne vasi — dečka, Marija Gorše iz Zajčjega polja — dečka, Nada Cvltkovlc iz Vel. Sela — deklico, Ana Lužar lz Šentjerneja — deklico. Marija Ramovš iz Brinja — deklico, Marija VoVko lz I.eskovca — deklico, Amalija Mežmarlč iz Prečne dečka, Marija Kaštel!c iz Ponl-kev — dečka, Francka Suštarftlč lz Vel. Poljubna — deklico, Marija Anželj iz Soteske — deklico, Jelka Habjančič iz Novega mesta — dečka, Marija Kavčič lz Sml-hela — deklico, Lidija Plut iz Potoka — dečka, Ana Kambič iz Mladice — dečka, Marija Luftln iz Bele cerkve — dečka, Mihaela Strojnic iz Sp. Mladetičev — dečka, Milka Smolič lz Bele cerkve — dečka. Nežka Koncilija lz Novega mesta — deklico, Milena Hla. de lz Novega mesta — dečka, Justina Stefanec iz Obrha — dečka, Štefka Jerman iz Jelš — deklico, Viktorija Vovk iz Rumanje vasi — dedka. Ivana Jordan lz Salke vasi — dečka, Marija 2agar lz Podvrha — dečtea, Ana Skof iz Drganje vasi — dečka, Marija Kužnlik lz Dečje vasi — deklico, Vida Muc lz Gor. Lakovnio — dečka, Veronika Jaklič iz Lukov-ka — deklico, Ana Bobnar z Gornjega vrha — dva dečka, Jožefa Kastellc iz Vinje vasi — dečka, Marija Klančar iz Podgore — deklico. KRON 1KA CvN E S R K Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Marinko Udovčič 1« Korit je konj brcnil v trebuh. Jožico Stlmac, hči voznika iz Kočevske Reke, je podrl motorist in Ji poškodoval glavo* in levo nogo. Mirku Sladiču. posestniku lz Sevnice, Je hlod padel ln mu poškodoval levo nogo. Drago Krcn, trgovski poslovodja iz Straže, Je padel z motorja ln si po-ftkodoval glavo ln levo iogo. Ja« neza Klančarja, delavca z Dolža, Je nekdo udaril po glavi. Janezu Galiču, sinu posestnika iz Malen-ske vasi, je cirkular po.ikodoval prste leve roke. Jožetu Glini, sinu posestnika iz Lašč, Je slamo-reznlca poškodovala prste na levi roki. Antona Butala, posestnika lz Črnomlja, Je podrl voz na cesti in mu poškodoval koleno in glavo. Katarina Flandja. žena posestnika lz Novega mesta, Je padla ln se udarila v levo koleno. Brežiška kronika nesreč Pretekli teden so se ponesrečili ln iskali pomoči v brežištkl bolnici: Milan CimperKek lz Bolsnega se je opekel; MIha Prah lz Kraj-nih brd Je padel s kolesa in dobil lažje poškodbe. Edi Poljšak iz Koprivnice si je zlomil levo roko. Anton Podgoršek lz Artič st je pri padcu poškodoval levo koleno. Francetu Kovaču v spomin V soboto. 13. decembra lani, smo popoldne na ljubljanskih Žalah pokopali Franceta Kovača. Številni prijatelji, znanci 1n sodelavci so spremili k zadnjemu počitku človeka, tako zaslužnega za Kočevje ln Kočevsko, zaslužnega borca ln Javnega delavca. Pokojni Kovač Je v Novem mestu preživel svoja mladostna leta, zato naj se ga ob njegovi prerani smrti spomnimo tudi v našem listu. Pokojni tov. France Je prišel dve leti star iz Krškega v Novo mesto kot sin male uradniške družine. Rojen v Senožečah leta 1903 je še kot otrok moral s starši po svetu. Družina se Je ustalila v Novem mestu. Oče mu Je kmalu umrl in mati Je morala sama «iivvinfY>m»wiivw»vvvw»^ SVINJSKA K02A prinaša lepe stotakel Odločite se ln skrbno oderite prašiča, kožo pa oddajte najbližji zbiralnici KO-TEKS, ki vam jo dobro plača. »Koteks« Ljubljana UPRAVA TEKSTILNE TOVARNE NOVOTEKS Novo mesto sprejme v službo ŠEFA NABAVE Pogoj: popolna srednja šola z 8-letno prakso v komerciali. FAKTURISTA s popolno srednjo šolo ali njej enako Izobrazbo ter nekajletno prakso. Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe pošljite na naš naslov do 20. januarja 1959 IZDAJATELJSKI SVET DOLENJSKEGA LISTA razpisuje mesto Upravnika Dolenjskega lista za vodenje materialno-finančnega poslovanja lista. Primerna komercialna Izobrazba ali praksa zaželena. Ponudbe s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih službenih mest naj pošljejo interesenti UPRAVI DOLENJSKEGA LISTA, Novo mesto, p. p. 33, do 15. Januarja 1959. Plača po dogovoru. i • skrbeti za tri fante. France Je tu končal trgovsko šolo. Bil Je vadi-telj Sokola in telovadec, kateremu so napovedovali še lep razvoj. Toda življenje Je bilo v tistih časih trdo in neizprosno. Moral Je v vojsko, da Je prišel do kosa kruha. V mornarici je služIl štlrl leta, kjer Je spoznal ln vzljubil naše morje. Ko se Je vrnil domov, se je posvetil bančništvu, služboval je v raznih mestih in raznih podjetjih. Leta 1937 Je bil prišel v Kočevje kot vodja novoustanovljene podružnice tedanje Banovinske hranilnice v Ljubljani. Kdor Je živel v času predaprllske Jugoslavije na Kočevskem, lahko presodi, kolikšnega pomena je bila ustanovitev slovenskega denarnega zavoda v tem s biUerizmom prepojenem delu slovenske zemlje. Kočevarjl so predrzno in samozavestno oznanjali svoj »novi« nauk ln Slovencem obetali vešalal 2eleli so nas zasužnjiti, po zmagi hltlerlzma pa iztrebiti, v tem položaju je bila hranilnica pod vodstvom narodno-zavednega ln razgledanega človeka kot je bil Kovač protiutež nacističnim političnim, gospodarskim ln narodnostnim zasužnjevalcem. Kočevarjl so odšli ln prišli so okupatorji. Toda tudi v boju proti novim roparjem in uničevalcem naše zemlje Je nudil France pomoč denarnega zavoda. To ga Je nujno pripeljalo v vrste OF, ki Je imela sodelavce in zveze tudi v njegovem stanovanju. Tam so se zbirali člani rajonskega odbora, ki Je po aretaciji številnih aktivistov pomladi 1942 lm po roški ofenzivi prevzel delo na vsem področju mesta ln okolice. Ko so hoteli domači Izdajalci zaščititi Kočevje pred »rdečo kugo« (akcije belogardistov konec novembra in v začetku decembra 1942) ln ko so fašisti spravili v grajske zapore več članov HOOF, Je bil skupaj z njimi in nekaterimi drugimi sodelavci OF aretiran tudi France Kovač. Ko Je v septembersklh dneh 1943 prevzela oblast v Kočevju OF, Je bil tov. Kovač blagajnik ROOF in MOOF ter je Izvedel do roške ofenzive vrsto važnih finančnih ukrepov v korist prebivalstva na Kočevskem, med katere spada tudi zamisel ljudskega posojila v Kočevju. 1 Skupaj s člani MOOF Je odšel ob nemški ofenzivi v partizane, kamor je odnesel tudi blagajno. Po krivdi Izdajalcev so novembra 1943 napadli Nemci taborišče in zajeli med drugimi tudi tov. Kovača. Po napadu na mesto so tudi njega gnali iz kočevskih grajskih zaporov v Begunje In nato v Dachau. Osvoboditev Je dočakal v Litomeficah kot do kosti izmozga-na žrtev hltlerlzma. Vrnil se Je poln zaupanja v našo bodočnost. Le V^ratko dobo je ostal v Denarnem zavodu Slovenije v LJubljani, nato pa zopet prevzel mesto direktorja podružnice Narodne banke v Kočevju. Tu Je ostal do svoje prerane smrti, nazadnje kot pomočnik direktorja podružnice Komunalne banke, naslednice NB. Svoje delo Je opravljal vestno, z bogatim.] izkušnjami ln strokovno sposobnostjo. Vendar Je bilo v nJem preveč živih sil, da bi se zaprl le v delo za zidove pisarne, čeprav je bilo to delo odgovorno ln zahtevno. Našli smo ga v prvih vrstah delavcev v raznih društvih ln tudi v organih občinskega ljudskega odbora. Predvsem mu je bil pri srcu napredek gospodarstva, turizma in olepšave mesta Kočevja in Kočevske. Gospodarski razvoj Kočevja ln Kočevske Je našei pri njem vsekdar poln odziv in lepi uspehi so tudi njegova zasluga. Bil ie najbolj delaven član upravnega odbora Turističnega društva. Prav s tako ljubeznijo Je delal tudi v Muzejskem društvu, bil v upravnem odboru kočevske Lekarne. Zdravstvenega doma. član Sveta za proračun in finance ObLO ln dolga leta tudi sodnik — prisednik na okrajnem sodišču v Kočevju. Pred nekaj leti pa Je začel hirati; dachauske grozote so tudi v nJemu zapustile kali smrti. Pred dveml leti le prestal v naši bolnici težko operacijo, vendar si Je kmalu opomogel. Toda po dobrih dveh letih je moral ponovno v bolnico, kjer 1 so spoznali, da nI več pomoči. Točno po enem mesecu zelo težke bolezni je 11. decembra v zgodnjih Jutranjih urah mirno in spokojno zaspal. Franc Adam Strelsko tekmovanje na Senovem Strelska družina »Boris Kidrič« na Senovem je v počastitev praznovanja dneva JLA ^priredila nagradno tekmovanje svojih članov z zračno puško. Tekmovanja se Je udeležilo 54 članov družine. Prvi trije tekmovalci v vsaki skupiaii so prejeli praktična darila. REZULTATI: Clanl: l. Urbančlč 343 krogov (od 400 možnih). 2. 2veglič Emil 343 krogov, 3. Strnad Ivan 343 krogov. Članice: i. Lokajner Angela 239 krogov (od 300 možnih),, 2. Lokajner Slavka 226 krogov, 3. Kre-1an Milica 198 krogov. Mladinci: i. Breznlkar Ernest 242 krogov (od 300 možnih), 2. Ko-plna VUktor 238 krogov. 3. Jevšmik MIlan 236 krogov. Pionirji- i. Jevšnik Zvonko 152 krogov (od 200 možnih). 2. Planine Franc 148 krogov, 3. Koleše Jože 143 krogov. R. Z. Bralcem Dolenjskega lista in vsem domačim želijo srečno novo leto in mnogo uspehov Alojz Gliha Anton Grlveo in Anton Gorenc iz Čapljine v Hercegovini. OGLAŠUJTE > V DOLENJSKEM • LISTU! ZABELEŽENO »Kupte jajca, kimel, plevca, česen.. .it Minuli ponededjek je bilo iajc na novomeškem živilskem trgu dovolj. Kmetice so jih prodajale od 19 do 22 dinarjev, čeprav je bila na tabli napisana cena zanje 23 do 25 din. Prodajalke so to znižanje razložile tako: »Kokoši So začele bolj nesti. Sicer jih pa kmalu ne bo več po tej ceni.« Kmetica je ponujala: »Kupte smetano, je skuz glin na vrh in spodaj!« Ko sem se pogovarjal s tržnima inšpektorjema, ie pristopil k nam kmet: »Gospud'je, kupte šrtops! Ga dam poceni!« Eden izmed inšpektorjev mu je pojasnil, da ni naletel na prave, da tukaj žganja ne sme prodajati in da ga naj ponudi v kakšni gostilni. Jabolka so bila skoro vsa po 25 din kilogram, neka kmetica pa jih je prodajala po 40. Ko sem ji rekel, da piše na tabli, da jih lahko prodaja od 20 do 25 din kg, me je zafrknila: »Potem jih pa od table kupte!« Mlado dekle je Imelo v papirnati vrečki kr««xvpir. »Po čem ste ga plačali?« »Po 17.« »Malo so vas okoli prinesli. Na tabli je zapisana cena 10 do 14 din.« »Joj, tja sem pa čisto pozabila pogledat!« Se fižol. »Vzemite fižol! Po 70 ga dam!« Njena soseda pa: »Kupite ga raje pri meni. Dam ga po 65!« Naprodaj so bila tudi semena vseh vrst, malo solate, kokoši, smetana ln volneni izdelki, J. P. IVO P1RK0VIC: Ni naključje, da se je nova avto cesta v svojih čudovitih, mehkih krivuljah stegnila kot orjaška kača skozi slikovite dolenjske tokave prav po dolini lepe, temnozelene Krke, Ta naša tiha, zasanjana reka, ki so jo neznana ljudstva v predzgodo-vinskih časih krstila za Corcoro, pomeni že več kot tri tisočletja vrata narodov, ki prodirajo od vzhoda na zahod. Vsaj toliko časa gre po tej sledi tudi pomembna starodavna trgovska pot, po kateri ne prihajajo v naše kraje le prej neznani novi obrtni izdelki, ampak tudi gospodarski prevrati, nove, naprednejše oblike življenja in z njimi višje kulture, bakrenodobna, bronastodobna in železnodobna. Mislim najprej staro bajko o Ja-zonovih Argonavtih, ki beže z zlatim runom in ugrabljeno Medejo iz crnomorske dežele Kolhide po Istru (Donavi), Savi, Ljubljanici in, po-tiskaje svojo ladjo dalje po suhem, na Jadransko morje. Na tleh današnje Ljubljane so ustanovili mesto Emono, ki je stoletja starejša celo od »večnega« Rima, na koncu velikega barjanskega jezera, pri današnji Vrhniki, pa Nauportus, trgovsko pristanišče ladij, kot pove že ime samo. Tudi Kolhičani, ki so preganjali Argonavte, so na ilirskih vodah povesili svoja vesla, kot pripoveduje grški pesnik Kalimahos, in blizu tam, kjer sta se Kadmos in njegova žena Harmonija nekoč spremenila v kači, zgradili novo mesto. V svojem jeziku so ga imenovali Pola, današnji Puli. čigar ime pomeni »mesto izgnancev«. Njegovi ustanovitelji se namreč niso hoteli več vrniti v svojo domovino. Sami Kolhičani pa so se po Istru, današnji Donavi, po kateri so prišli, imenovali Istre in dali ime tudi deželi. Tudi ilirski Japodi na tleh današnje Notranjske so po starem izročilu prišli baje iz maloazijske dežele Frigije ln prav tako naj bi tudi gusarsko pleme Liburnov ob danainjem Kvarnerskem zalivu izviralo iz tistih krajev. Valove močnega novega gibanja ljudstev je čutiti tudi v naših krajih zlasti po trojanski vojni, ko preplavljajo grško deželo selitve eolskih in dnrskih plemen. Rimski TISOČLETJA V ZRCALU KRKE Od btfjke do zgodovine pesnik Livij nam pripoveduje o junaku Antenorju, ki je takrat, ko sta Odisej na povratku iz trojanske vojne in Enej, iščoč novo domovino, blodila po neznanih morjih, pripeljal izpred premaganih obzidij Troje na severna jadranska obrežja Venete in z njimi pregnal stare Evganejce v Alpe. Odisejev bojni tovariš in znamenit gojitelj divjih konj božanski Diomed pa je z osemdesetimi ladjami pristal .pri današnjem Devinu severno od Trsta, kjer so mu postavili pozneje ob Timavu tempelj. Takrat so naše kraje zasedli Iliri, To je v bajko zavit obledel spomin na homerski vek, ko se poleg starejšega brona začenja pojavljati prva raba železa na prelomu drugega in prvega tisočletja pred našim štetjem. Človek misli pri tem na tisto 30 metrov dolgo predzgodo-vinsko ladjo na dnu nekdanjega našega barjanskega jezera, ki so jo neznani predzgodovinski tesarji zgradili z bronastimi in železnimi žeblji, znamenje, da so zares živeli na homerskem prelomu dveh kultur, bronaste in železne. To potopljeno ladjo so odkrili v prejšnjem stoletju pri Crni vasi blizu Ljubljane. TRGOVSKE CESTE V PREDZG0D0VINI Nova ljudstva v naših deželah odpirajo tudi nova kupčijska pota. Ena najpomembnejših, argonavtska, je šla po Donavi, Savi, Ljubljanici in se od Vrhnike po suhem nadaljevala na Oglej in Italijo; druga se je od argonavtske odcepila pri Čatežu po dolini Krke do njenega izvira, šla nato na Cerkniško jezero in dalje na Tergeste, današnji Trst, trgovsko luko, ki so jo ustanovili keltski Karni. Kot tretjo veliko predzgodovinsko cesto bi šteli še jantarsko pot iz daljne dežele Estijcev ob obalah Vhodnega morja proti jugu, na panonski Carnuntum, Ptuj, mimo naših Vač, skozi Emono in na venet-sko mesto Adrijo, kjer je bilo največje tržišče te žlahtne, okamenele smole terciarnih iglavcev. Na jan-•tarski cesti so tovorih naši Kelti, ki so Rimljane dolgo goljufali, da dobivajo jantar iz Jadranskega morja. Ko pa so Rimljani spregledali zvijačo svojih dobaviteljev, so tudi sami začeli hoditi po to cenjeno surovino za svoj nakit v panonski Carnuntum ob Donavi in Segesto ali Segestico, današnji Sisek. To pa nam dokazuje, da je držala stranska pot velike evropske jan-tarske ceste tudi po dolini naše Krke v Italijo. Zares! V velikem ilirsko-keltskem naselju na tleh da-našjega Mihovega pod Gorjanci je prišlo pred skoraj Šestdesetimi leti z bogatimi starinami na dan presenetljivo mnogo jantarskega nakita, ki še vedno čaka v bivšem Dvornem muzeju na Dunaju svojega opisovalca. Zgodovina in arheologija nam torej odkrivata ob Krki »malo jantarsko cesto«, ki so jo zgodovinarji doslej cisto prezrli. O predzgodovinskih vodnih cestah po naših rekah, ki so bile takrat zaradi vlažnejšega podnebja verjetno večje in nlovnejše kot danes, ne vemo le iz izročil antičnih geografov in zgodovinarjev, ampak jih izpričujejo tudi najdene starine. Ze kustos Alfonz Miillner je opozoril na sila okorne bronaste sulice, najdene ob Savi in Ljubljanici. Pripisuje jih bronastodobnim grškim trgovcem Pelazeom, katerih spomin se je ohranil v bajki o Argonavtih. KRKA V BRONASTI DOBI Bronastodobne sledove nam odkrivajo najdene starine tudi ob Krki, vse od Neviodunuma pri današnjem Drnovem na Krškem polju, pa mimo Ostroga in Gro-belj pri Šentjerneju do Jurke vasi nad Novim mestom. V preteklem stoletju so naleteli kmetje v gozdu pri Jurki vasi po naključju na pomembno trgovsko skladišče bronastih Izdelkov, srpov, nožev, sekir, sulic in zapestnic. Nesrečni argo-navtski ali pelazgiški trgovci, ki so to zalogo ob nevarnosti zakopali v zemljo, so bili najbrž pregnani aH pobiti in se nam je skladišče več kot tri tisoč let ohranilo. Vse vojne v zgodovini, ne torej samo moderne, so zapuščale za seboj zakopane in zazidane zaklade. Pri Šmarjeti so našli polža kaun iz azijskih in afriških tropskih morij. V dolino Krke je prišel po mednarodni argonavtski cesti ali morda skozi Italijo kot nakit ali celo plačilno sredstvo. Ta nenavaden pra-( star »ciprski denar« se je doslej pojavil na naših arheoloških terenih tudi pri Mokronogu in na Vačah. Dokazuje nam dolga pota pred-zgodovinske trgovine. Nad Vrhpoljem v Gorjancih imamo Dolnje in Gornje selo. Tam že stoletja ni nlkakšnih naselij več Pred dvema rodovoma pa so odkrili na Gornjem selu dvanajst predzgodovinskih grobov in v eni od gomil znamenito bronasto čelado, ki jo hrani naš Narodni muzej in ki jo je Alfonz Miillner opisal v svojem Argu (1897, V, 2). Take čelade najdemo upodobljene na bro-nastodobni bolognski situli in tamkajšnjih nagrobnikih." Kustos Miillner je iz tega zaključil, da drži po dolini Krke že v bronasti dobi lz Italije prastara tovorna cesta, ki jo dokazujejo arheološke najdbe vse do merovinške dobe v zgodnjem srednjem veku. Arheološki in zgodovinski oziri nam narekujejo misel, da nam je iskati rečna pristanišča v bronasti dobi morda ob stari, danes suhi strugi Save pri Neviodunumu. nekje blizu Grobelj ali Ostroga, kjer slutimo predzgodovinski Crucium, in pri Jurki vasi. Močno sumljiva se mi zdita tudi Drama in Otok, kjer prekorači cesta iz Šentjerneja na Skocjan Krko. Danes ne leži Drama več na bregu reke, še pa je videti pri vasi njeno strugo, ki se je nekoč davno odmaknila proti severu. Takrat je ostal na suhem tudi Otok, znamenit babenberškl srednjeveški trg Gutenwerd s sodiščem in kovnico denarja, od česar vsega je preživela viharje stoletij samo skromna cerkvica z mežnarijo. Drugo cerkvico tega Izginulega trga so v prejšnjem stoletju porušili in gradivo porabili za neko hišo v Šentjerneju. (Se nadaljuje) taliiOlillUMUlIl.....i!l''TiTi;i;in UDOBNO ZA LOKALNI PROMET MODERNA NEZGODA »V sredo popoldne je na ce. •ti I. reda Fiat 600 butnil v pešca. Pešec je ostal nepoškodovan, avto pa so morati takoj odpeljati v popravilo.« V AFRIŠKI DŽUNGLI »Nekega dne sem doživel strahotno stvar,« pripoveduje lovec na divje zveri. »Od strahu sem postal trd kot kamen. Grem po džungli, kar zagledam komaj pedenj pred sabo velikansko kačo. Na srečo sem spoznal, da to ni kača, ampak skrotovi,čena veja drevesa.« »Pa zakaj si se potem tako ustrašil?« »Pomisli: ves zmešan sem pograbil na tleh kol, da bi kačo ubil, toda ta kol ni bil kol, temveč — kača!« »ZRAČNI BICIKL«, ki mu strokovnjaki obetajo veliko bodočnost. To je helikopter za eno osebo in izredno lahko vodljiv. V desetih minutah more preletetl ves Pariz. Seveda pa danes stane Se 4 milijone frankov. Brez besed DOBER ZADETEK »Od kod pa?« »Bil sem na lovu.« »In si kaj ustrelil?« »Seveda!« »Pa imaš prazno torbo.« »Jasno: krave nisem mogel spraviti vanjo.« AMERISKJ OGLAS ' »Duševno osamljena, mlada, čvrsta kmetica išče poštenega in krepkega moža za srce in posestvo; Ponudbe poslati po možnosti še pred spravilom krompirja in repe.« AH, TE ŽENE! »Ali veš, da je Melhlorju žena pobegnila?« »Ubožec, kako je to prenesel?« »No, sedmi ie že kar pomirjen. Sprva je pa dobesedno norel od .veselja...« JUNAKA Znana dunajska igralca Paul Horbiger in Hans M o-ser sta bila v Parizu. Pozno ponoči se vračata v svoj hotel in zaideta v prazno stransko ulico. Zdajci jima prideta^ nasproti dva sumljiva pariška a paša. Pa pošepeta Horbinger Moserju: »Obrnlva se nazaj in zbežlva. Poglej: dva sta, midva pa čisto sama...« Kritika televizije Neki ameriški časopis je objavil naslednjo kritiko televizijskih programov: »Televizijski programi so mnogovrstni. Po sodbi nas, ki nismo niti eksperti niti poklicni kritiki, je več programov slabih kot dobrih«. Poklicni kritiki pa se izražajo bolj direktno. Kritik Jach Anderson je zapisal, da je bil neki televizijski program tako zanič, da je bil zategadelj zabaven. Spor zaradi duhovnika Več sto katoličanov italijanske vasice Bosoo je zagrozilo, da bodo prestopili v protestantsko vero, če jim ne bodo vrnili njihovega župnika Losarda, ki je bil premeščen v neko drugo župnijo, ker je hii baje preveč levičarsko usmerjen. Vaščani so pisali Škofu in ga prosili, naj jim vrne župnika. Ker škof na prošnjo ni odgovoril, so priredili demonstracije. Vaščani ne hodijo k maši, izgnali so novega župnika iz cerkve, na zvonik pa so obesili rdečo zastavo. Dobili so se tudi že z nekim protestantskim pastorjem in bodo verjetno vsi prestopili v protestantsko vero, če se škof ne bo pravočasno premislil. Romantično »Bilo je res romantično. Peljala sva se z motorjem in on me je vprašal, če ga imam kaj rada, jaz pa sem mu odgovorila šele .potem, ko sva bila v rešilnem avtomobilu.« SIGNAL SMRTI Takle signal so postavili na eno Izmed križišč glavnega mesta Japonske. Številke na njem povedo, koliko ljudi je i^ubllo življenje pri prometnih nesrečah, koliko pa Jih ,ic bilo ranjenih. Prometni organi v Tokiu menijo, da bo takole opozorilo najboljši opomin »dirkačem v smrt«, kakor imenujejo tam loferje-divjake... Nekje na Slovenskem se vije precej mogočna reka med širokim poljem. Hudobna voda je to! Kjerkoli se zavija, se zajeda globoko v ilnato zemljo ter riaprav-lja peneče vrtince. Dolgočasno jelševje ji senči bregove. Ce pa se iz dalje ozreš po tej vodi, se ti zdi, da je struga nalita s samim črnilom. Prav pri bregovih raste loček ali gleno In tista resnata, povodna trava, ki se sedaj vadlguje, sedaj zopet k tlom potaplja, kakor bi s svojim nemirom hotela pokazati, da tudi nji ni po volji mokro stanišče v temnih valovih. Tu pa tam se iz ločka vzdigne povodna ptica ter leta, tožno kričeč, nad vodo. Le redko kje zagledaš ribo na površini, samo, otožno, kot je vse otožno pri tej vodi. V globini pa preži tolsti som ter se sedaj pa sedaj s hruščem zažene za svojim plenom. Tik levega obrežja se vleče prašna cesta, polna črnega prahu. Polje ob strani je posejano s koruzo, glavnim pridelkom te nerodovitne krajine. Vsak trenutek te srečavajo lačni obrazi; vsak korak se ti odkriva revščina in beraštvo. Ce pa se nad teboj razteza še sivo. oblačno nebo, imaš občutje, kakor da bi bil v kraju, ki sta ga ravnokar s svojo grozo prepluli smrt in lakota! S Širnega polja se omenjena reka končno ssa vije v ozko dolino. Tam pa je krajina prijetnejša. Crni gozdovi aa razprostirajo na obeh bregovih do visokih gorskih grebenov, med njimi pa napravljajo zelene senožeti, njive in vinogradi harmonične lise. Ravno na istem mestu, kjer se reka skrije v dolino, so postavili naši predniki graščini podobno poslopje. Od nekdaj so tu gospodovali mogočni in imoviti baroni iz Struge, kakor so se imenovali po tem svojem, tik reke stoječem posestvu. Ali sedaj, ko se naša pripovest pričenja, je Struga skoraj podrtina. Njeno zidovje je razlito, odrgnjeno, rjavordečkasto in razpo-kano, da se je bati, da zleze poslopje vsak trenutek na kup. Na štirih oglih širokega gradu tiče tenki stolpiči, na katerih so strešice sumljivo nagnjene, kakor da bi se bili ti štirje stolpiči napili kislega vina in bi jih sedaj bolela glava! Na dvorišču stoji kapelica z visoko, kupoli podobno streho. Krog graj sikih zidov rasto koprive in druga taka slaba zelišča. Gadje in kuSčaril imajo tu notri svoja selišča. Za poslopjem se po hribu navpik razteza vrt, ki je bil morda nekdaj čedno in okusno obdelan. Ali sedaj poganja trava po peščenih stezah in namesto ro? in cvetja šopiri trnje po gredicah. Kavke in sokoli, pod raztrganim ostrešjem gnezdeči, s? poiajo nad poslopjem v zraku ter * svojim kričanjem napravljajo nemir. Človek pa se malokdaj prikaže iz žalostnega tega dvora. AH vendar j« istina, da se je Se stanovalo v Strugi. Ti pa, ki so prebivali v nji, so bili že davno pretrgali vse vezi med svetom in med seboj. Komaj četrt milje pod Strugo se dolina mahoma razširi. Sredi reke se očem odkrije precej velik otok, obrastel s smrekami, brezami in trepetlikami. Na tem otoku se dviguje ponosno poslopje, grad Otok. S svojimi stolpi in strmimi strehami je grad romantično krasen. Človeku, opazpjbčemu iz dalje to poslopje, pa se dozdeva, kakor da bi gledal ostanek iz srednjega veka, ki so ga mimohiteči časi tu pozabili. In vsak trenutek pričakuje, da prijezdi iz visokega portala družba svetlih vitezov, ali pa da ae prikaže na balkon v tesno obleko zavita gospodična s širokimi, nagubanimi rakavi. Moderne naprave krog gradu, lope in drevoredi človeka pač hitro pokličejo v sedanjost. In če pripode umazani grajski hlapci s kletvinami tolste konje na vodo, se raztopi takoj tudi romantika. Mimo Otoka pa se leno vali voda, globoka in temmo-zelena. Nekoliko čolnov je privezanih pod vrbovjem in po vodni gladini se gonijo gosi, race in trije ali štirje mogočni labodje. Lep kraj je to! In tem lepši se ti vidi. če si prišel na Otok mimo dolgočasne, podrte Struge! 1. »Namen moj Je storjen! Cemu naj mi je še to pusto življenje? In kadar dobiš te vrste v roke, bo že pretrgana nit mojega življenja! In sam jo. bom pretrgal ter povrnil stvamlci svoje atome! Moj Bog. če bi bil dobil žensko, kakor so jo zaželele moči kipečega mojega srca! Ali ti. Ana. si bila moje prokletstvo! Ti si tista teža, ki me vleče v pogubno globo-Cino! Ali si se le količkaj potrudila, da bi bila umela čustva moje duše? Vsak korak si mi ogrenila! In sedaj, ko se mi je odkrila življenja vsa sladkost, ko me vabi sreča od daleč, sedaj me zopet ti z neraz-vezljivimi verigami tiščiš k sebi! Vse sem pozabil In vsakemu sem odpustil! Samo tebi ne odpuščam! In na robu groba imam edino to zavest, da te sovražim, sovražim!« Grof inja Ana je vse to mirno prebrala ln celo z glasom, kakor da bi brala vsakdanje pismo ali pa račun svojega oskrbnika. Končavši pa je ponosno dvignila' še vedno krasno glavo ter dejala mrzlo: »Eliza, kak fantast je bil to!* Grofinja Eliza pa ni odgovorila ničesar. Zamišljeno je trgala list za listom na leskovem grmu, ki je rastel tik klopi, na kateri sta sedeli. Ona pa se je razvnela: »Kak fantast! In s sovraštvom do mene je šel v smrt! Ali Bog moj mi je na pričo, da mi to sovraštvo ne napravlja nikake skrbi! Sramoto je zapustil meni in svojemu otroku! Tako islrašno sramoto! Da, tudi Jaz ga sovražim, sovražim še sedaj, ko je le davno razpadel v svojem grobu! In če se spominjam tistega jutra, ko so ga tam doli na koncu otoka valovi bledega in z zelene travo obvitega splavili k produ, tedaj ga ni kota v moji duši. kjer bi tičalo najmanjše pomilovanje tega grešnika! Gospod Bog ga je udaril s pravično svojo jezo! In zaslužil je smrt, ki jo Je sto^H!« »In kako je vse to prišlo?« vpraša Eliza. »Grof Milan je bil vendar tako resen značaj!*« »Kako le vse to prišlo? Tisti romantični nagibi, kateri so nanravliali. da je b:l e^ab eosnodnr. slab zakonski mol. slab oče svojemu otroku, ti nagibi so en zape-1'ali. da je hladnokrvno prekoračil meje spodobnosti ter postal slabel od naiuma-zanejšega umazanih svojih hlapcev!« »In kako je prišel v dotiko z ono rodbino?* ' Grofinja Eliza je besedo »ono* poudarjala, potem pa še pristavila: »Saj ste bili vedno v silnem sovraštvu z onimi iz Struge, če se ne motim!« »V starem sovraštvu!« odgovori grof:-nja Ana. »Tam gori nekje pod Strugo tiči sredi vode gola skala. In nekdaj se je stan baron izmislil, da je dal k tej skali privezati čoln in da si je tam postavil leseno lopo. Stvar pa ni bila Všeč grofu, Milanovemu očetu, ki je trdil, da je tisto skalovje njegovo. Vnel se je prepir in potem je sledila dolga, dolga pravda. Ali končno so državni gospodje razsodili, da tista pečina ali tisti otok ni ne otoškega grofa, ne struškega barona, ampak edino le last države! Zapravila sta mnogo denarjev, a pri-pravdala si samo strupeno sovraštvo! — Struški pa je bil zVit lisjak ter je tiste pečine kupil od države in jih dobil v svojo last. Potem je na njih postavil lesen stolp, na katerem je vihrala velikanska, bela zastava s črnim grbom gospodov jz Struge. In vsako jutro je priveslal k temu stolpu ter včasih tudi sprožil mala dva topa. s katerima je bil svojo trdnjavo oborožil Stari naš grof pi se je jezil in ppnil. in najbolj tedaj, kadar se je tisto streljanje razlegalo do nas. Z barono-n iz Struge se nikdar nista pogledala več. In ko je nekega dne udarila v tisti stolp strela ter ga požgala in ga razdrobila, ni ta prigodek stvari čisto nič izpremenil. V grob sta nesla svdje sovraštvo!« Na roko si nasloni težko glavo. »Ali grof Milan je notem nozabil na tisto sovraštvo ter stop;l s Strugi v tisto pregrešno zvezo, ki ti ni neznana!« »In koliko časa je ostala stvar tebi skrita?« vpraša Eliza.