it
*
List izhaja 25. vsakega meseca.
Za člane v ..Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 2 —. Sicer stane list celoletno K 5.—, polletno K 2.60, četrtletno K 1.30; posamezne številke .	—	=	25	vinarjev.	=============================
= Cena inseratom: 'Us strani K 1'50, pri večkratnih objavah popust. ——-
Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta.
Olasilo »Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem«,
Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani, Marije Terezije cesta štev. 16.
St. 12. in 13.
Strankam je uredništvo na razpolago vsak ponedeljek in petek od 4.—6. popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 5. oziroma do 20.   vsakega meseca, s tem dnem se uredništvo zaključi. =====
V Ljubljani, 25. avgusta 1918.
Leto V.
Vabilo
na
redni občni zbor
zadruge gostilničarjev, Kavarnarjev itd. v Vel. im
ki se bo vršil
dne 31. avgusta 1918 ob 10. uri dopoldan v gostiln, prostorih podnačelnika Frana Grebenca.
DNEVNI RED:
1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Letno poročilo, računski zaključek za 1. 1917 in poročilo preglednikov
3. Proračun za 1. 1918 in sklepanje o dokladi v svrho pokritja proračunjenih stroškov.
4. Slučujnosti.
Tovariši, vdeležite se občnega zbora v obilnem številu, to je čas in kraj, ki se je pogovoriti in posvetovati o vsih stanovskih zadevah.
Franjo Grebenc
načelnika namestnik.
Zvezni občni zbor.,
VI. redni občni zbor Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem se je vršil dne 27. julija 1918 ob 9. uri dopoldne v zadružnih pisarnah v Ljubljani. Navzočih 19 delegatov. Gospod načelnik Ogorelec otvori po enournem čakanju zborovanje, pozdravi navzoče, predstavi zadružnega inštruktorja g. komisarja Stesko ter želi v očigled kritičnemu položaju gostilničarstva današnjemu zborovanju obilo koristnih posvetovanj in sklepov. Predno se preide na dnevni red, povzame g. zadružni inštruktor besedo, ter v daljšem razlaganju navaja pomen zadružništva, njega osnovo, delovanje in koristi ter tudijjomen zveze in dalje državne zveze in s tem v zvezi državnega obrtnega sveta kot
O
prva stopnja zakonodajne korporacije, omenja tudi sredstev in uspehov, ki se le potom organizacij dosežejo. Zborovalci so pQročilo z odobravanjem sprejeli. -
Nato se prečita zapisnik zadnjega občnega zbora in brez ugovora odobri. O delovanju zveze poda tajnik imenom načelstva poročilo, ter predlaga h koncu tudi to - lc resolucijo: Po zaslišanju poročila načelstva sklenejo delegati zvezinega občnega zbora kot zastopniki vseh gostilničarskih zadrug na Kranjskem zbrani dne 27. julija 1918, da se mora 1.) zadružno delovanje vseh zadrug poživiti, enotno organizirati v vsem poslovanju in urediti po enotnem opravilniku, 2.) zadružni inštruktor se naprosi, da vse nedelavne zadruge opozori in pozove k pravemu delovanju, da se skličejo občni zbori, izvolijo načelstva koder niso popolna, se opo-zore na obveznosti napram zvezinim sklepom, da vršijo redno in točno zadružno poslovanje v vseh štatutaričnih predpisih, sicer se za nebrižne zadruge postavi gerent, 3.) Zvezi se naroča, da o tem sklepu obvesti vsa načelstva s posebnim povdarkom in da izvede ali upelje pri vseh zadrugah enoten opravilnik, ki bo zdatno olajšal manipulacijo in pospešil točnost uprave in delovanja. Na dano glasovanje se ta resolucija soglasno sprejme. K letnemu poročilu pripomni g. Rus, da je res težavno pobirati doklado od posameznih oddaljenih članov sosebno po gorah. Da se ta težkoča odpravi, se poda sledeče navodilo: Zadruge naj pristopijo čekovnemu prometu poštne hranilnice, vplačati je samo 100 kron kapitala, ki se obrestuje, nato se dobodo potrebne tiskovine, čeki itd., ti se bodo potom upravništva »Gostilničarja« poslali vsem zadružnikom s primernim pozivom plačati doklado, ta uplačila se od strani poštne hranilnice točno naznanjajo zadrugi, zamudnike pa je po pretečenem roku oddati okrajnemu glavarstvu v iztrjanje; to vse ne bo povzročalo nikakih stroškov in malo truda, ker pisarenje prevzame event. tudi zveza sama. (Letno poročilo podamo na drugem mestu.) — Poročilo o računskih zaključkih za leta 1915, 1916 in 1917 se po izjavi preglednika g. Boleta potrdi in da načelstvu konformna odveza.
Računski zaključki v času od 1. januarja 1915 do 31. decembra 1917 t. j. za triletno' dobo izkazujejo sledeči denarni promet: Prenos gotovine iz leta 1914 223 K 88 v, prispevki zadrug direktno pro 1915, 1916 in 1917 4829 K 22 v, dvignjeno v poštni hranilnici 1680 K, za inserate plačanega 2430 K 16 vin., subvencije trgovske zbornice 600 K, na-
ročnine privatnikov in razni dohodki 910 K 62 vin., skupaj 10.673 K 88 vin.
Izdatki so bili sledeči: Zvezi se je dalo za poravnavo njenih dolžnih računov 221 K 50 vin., stroški tiskarne 6150 K 92 v, stroški uredništva 875 K, stroški upravništva 900 K, znamke in poštnina 1640 K, Zvezina nova pravila, razne tiskovine in založba normalnih pravil za zadruge, ki jih je zveza na novo založila 378 K, provizija za nabiranje inse-ratov 48 K 20 v, nakup inventarja, papir, knjige in drugi razni mali izdatki skupaj 353 kron 39 vin., svota izdatkov 10.567 K .7 vin., prebitek 31. decembra 1917 106 K 81 vin. K ororačunu za tekoče leto se povdarja, da ako bi bile članice točne v plačevanju svojih prispevkov, bi sc ž dosedajno obliko in izdajo stanovskega časopisa izhajalo z dohodki, vendar gre bolj nekoliko trda; če pa bi se zahtevalo, da stopi izdajanje nazaj k večji obliki ali kot 14 dnevnik, pa dosedajni prispevki ne zadostujejo.
Na^razmotrivanja več g. delegatov oso-bito g. Šušteršiča in Boleta, da je sedajni prispevek 2 K za sedajni čas absolutno pre-manjhen, predlagata 4 K članarine; po kratki debati se z večino sklene pobirati pričenši s začetkom leta 1919 po 3 K od vsakega člana zadrug, list pa naj po možnosti izhaja 14 dnevno na 4 straneh.
Pri nato vršeči se volitvi je bil na pred* log g. Kržišnika izvoljen soglasno dosedajni predsednik gosp. Vinko Ogorelec vnovič, ki je na daljše prigovarjanje tudi izvolitev sprejel. Kot podpredsednika namestnik je bil izvoljen načelnik ljubljanske zadruge g. Kavčič. V ostali odbor pa za ljubljansko zadrugo gg. Tonejc Anton, in Bole Jakob, za zadrugo ljubljanske okolice pa gg. Šušteršič Franjo in Rus Ivan. Za vse ostale zadruge pa se je volilo vsake zadruge načelnika in njegovega namestnika kot odbornike in namestnike. — Pri zadnji točki dnevnega reda se osobito povdarja, da dajejo oblastva popolnoma nezadostno množine petroleja za gostilniške obrate, sklene se podati na deželno vlado prošnjo, da naj se gostilničarjem nakazuje več petroleja, kajti ta obrat se bolj kot vse druge mora po največ zvečer izvrševati, tudi za one obrate, ki imajo acetilensko razsvetljavo, se naj zahteva dovoljenja od vojaške oblasti za točnejšo dobavo karbida. Povdap ja se tudi, da so gostilničarji pri sedajnerH rapidnem draženju vina, ki se •godi le pri producentu in veletržcu kar čez noč, popolnoma potlačeni, ker vina veljajo danes pri vinogradnikih in veletržcih 10 do 12 kron, po gostilnah pa je najvišja cena ponajveč še po
8 K, treba bo dogovora, da kakor hitro dvigajo cene producenti, se morajo avtomatično ali analogno dvigati cene tudi po gostilnah, kajti pri vsem blagu in trgovini sveta je ta običaj, zakaj bi se ne smel gostilničar te usance poslužiti in slediti razvoju cen. Če bodo šle cene nazaj, bo pa moral iti gostilničar, .tudi s cenami dol, če bi imel še take zaloge dražjega vina. Naj se tudi izroči deželni vladi memorandum, ali se misli kaj ukjeniti glede uredbe cep ori vinu ali sploh nič? — Poroča se o raznih vlogah na obrtni svet na Dunaju v zadevah gostilničarske obrti. Gosp. Bole priporoča, da bi načelstva, ki so še z ostanki za več let s prispevki, se opozarjalo, da poravnajo svoje obveznosti. Pismene pozdrave so poslali načelniki gg. Karel Ruech iz Tržiča, Ivan Kos iz Vrhnike in Karel Kavčič iz Starega trga. — Ker se ni nihče več oglasil k besedi, se zahvali predsednik vsem navzočim za udeležbo in nasvete ter zaključi občni zbor ob pol 12. uri.
Letno poročilo načelstva
o delovanju zvezo v času od zadnjega občnega zbora do konca decembra 1917.
Zadnji občni zbor se je vršil 24. februarja 1915., torej že v svetovnem metežu, vendar je bilo takrat zadružno življenje se nekoliko v svojem tiru, ko pa se je v teh treh letih zelo zelo razrukalo, deloma vsled vpoklica načelstvenih funkcijonarjev, koder pa so načelniki ostali doma, jih je pa dejstvo, da so jim člane’ pobrali, spravilo v strah in brezdelje v zadrugah, da si še občnih zborov kjerkoli niso upali sklicati.
Tako je tudi nastalo, da zveza računajoč s tem, da bi se občni zbori slabo obnesli, ni sklicala v letih 1916. in 1917. občnih zborov, marveč vršila svoj delokrog bolj administrativno v načelstvu samem. Delovati je bilo neprestano. — Tako se je imela zveza pritoževati pri deželni vladi radi odlokov političnih oblasti, da se imajo gostilne med službo božjo zapirati, šla jo s pritožbo na deželno vlado proti utesnjevanju točenja 'žganja, na deželni odbor radi odpisov pri užitnini na pivo. Vršile so se pritožbe na politične oblasti radi nepojasnjenih pravic raznih konzumov. Protestne vloge na Alpske pivovarne zaradi prodajanja piva na privatnike. Protestne vloge na obrtni svet na Dunaju potom trgovske zbornice v zadevi nameravanega razširjenja pravic prodajanja piva po trgovcih in branjevcih. Po sklepu zadnjega občnega zbora je podala zveza deželni vladi po deputaciji načelnika zveze g. Ogorelca, načelnika ljubljanske zadruge g. Kavčiča in odbornika g. Boleta vlogo proti rekviriranju živil pri gostilničarjih, so-sebno masti, moke in sušenega mesa. Obljubilo se je jemati y tein pogledu na gostilni-čarstvo poseben ozir.
Da bi se za varjenje večje množine piva pripustilo več slada, se je podala analogno z drugimi zvezami na trgovsko ministrstvo peticija. Potom državne zveze se je podal protest proti nameravanemu prisilnemu sodnemu protokoliranju gostilničarjev kot trgovskih tvrdk. Pri započenjanju urejevanja cen vina in piva po gostilnah je podala zveza primerno spomenico deželni vladi osobito proti tozadevni akciji na Notranjskem. Proti temu, da bi dajale pivovarne v tem času pomanjkanja piva, tega še nadalje branjevcem, se je zveza ponovno odločno pritožila na zvezo pivovarnarjev alpskih dežel. Za uvedbo najvišjih cen vina pri vinogradnikih in veletržcih se je zveza trudila pri deželni vladi že leta 1916. in potem vse skozi na vse instance državne in deželne, poživljala za sodelovanje na tej akciji vso zadruge, trgovsko zbornico in državno zvezo, a ves državni aparat je slep in gluh ali pa mrtvouden, da ne more ničesar ukrenili proti tej neznani rastoči vinskih cen.
Na gostilničarski kongres dne 5. decembra 1916. je poslala zveza delegata g. načelnika Kavčiča z raznimi peticijami, ravnotako tudi ob priliki deputacij, ki so se podale 23. marca 1917. k raznim ministrstvom v zadevi boljše aprovizacije gostilničarstva, je bil istotako kol zastopnik zveze navzoč g. načelnik Kavčič. Zveza je sodelovala na akciji državne zveze ob priliki spomenice vsem državnim poslancem za pomoč v vseh panogah gostilniškega stanu, dotično spomenico so dobile tudi vse zvezine članice za podpis, kar se je nato odposlalo na merodajna mesta. — Proti razglasom raznili okrajnih glavarstev, ki so predpisovala neprimerne cene za pivo in tudi vino, je podajala zveza vedno pritožbe na deželno vlado z navedbo tehtnih protivzrokov.
Tudi proti nepravilnemu postopanju aprovizacijskih komisij po deželi napram gostilničarjem je imela zveza opetovano nastope. — To so le približno navedene večje akcije, katere je zveza vršila večinoma iz lastne inicijative kot posredovalka med gostilničarskim stanom in višjimi ter najvišjimi oblastnijami. Vse delovanje podrobneje naštevati radi predolgotrajnosti ne kaže, bilo je pač vseh takih vlog od zadnjega občnega zbora do danes izdelanih 373, kar je po zapisniku natančno razvidno. Med tein so se obračala oblastva in tudi korporacije v mnogih stanovskih zadevah na zvezo za mnenja in pojasnila v marsikaterih perečih vprašanjih gostilniške stroke. Posameznikom članom zadrug je imela zveza priliko v zelo* velikih slučajih služiti, s pravnimi nasveti, osobito pri obrambi političnih in sodnih preganjanj. To se je moralo zgoditi, ker cenzura v stanovskem glasilu podanih toza- • devnih pravnih obrambnih pripomočkov, ni dovolila priobčiti. Vse druge pravne, kakor tudi od oblastev naročene razglasitve in ukaze, pa jo zveza vedno točno sporočala po svojem stanovskem glasilu. In tedaj končno še glede tega t. j. našega stanovskega glasila »Gostilničarja«. V pretečenem letu je oseba, ki je prevzela uredniško delo, enkrat zbolela, drugič ni imela kurjave, da bi mogla pisati, tretjič sploh lastnega dela toliko, da se je sestava lista, kar po cel mesec zavlačevala, dasi se je od strani tajništva zveze podal skoraj ves materijal za list vedno pravočasno in ko so slednjič šli še v zgubo zanimivi dopisi naših sotrudnikov strokovnjakov, je bilo končno te zanikernosti le dovolj in uprava je vzela vse sama v roke. Sedaj imamo tozadevno zopet red ali prišli so pa zopet drugi hudi časi, namreč podraženje tiska in papirja za 100%. Inserati so so skrčili na minimum, pivovarne smo komaj preprosili, da inserirajo dalje v znak, da hote s tem podpirati stanovsko glasilo go-stilničarstva, čeravno nimajo ponujanega blaga.
Odpadek Mengeške pivovarne Je tudi *
narodno gospodarstvenega stališča zelo obžalovati, ker ta je bila napram naši organizaciji zelo šarmantna. Na boljše dohodke računati torej ni bilo, je tedaj kazalo CD podražitev tiska za enkrat naložiti listu samemu, ter ga zmanjšati v toliko, da ostanejo troški dosedanji. Dohodki so silno pičli in uprava mora že uprav beraško štediti. Da ni krepko urejenih zadrug ljubljanske in one ljubljanske okolice, z bogom strokovno glasilo slovenskih gostilničarjev, zdavnaj bi ga že ne bilo. Pohvalno se mora omeniti tudi nekatera zadružna načelstva na dežali, ki kljub neznosnim razmeram redno vodijo svoje posle in točno vršijo svoje obveznosti. Nekatere zadruge so se hotele tega reda že otresti, češ zveza naj sama pobere članarino, Hotelo se je tej želji ustreči ali uspeh je ničev, izmed 100 članov zadruge se odzove morda 30, da vplačajo tisti 2 kroni, vsi drugi na to pozabijo. Zato se bo način sainoizterja-nja moral odkloniti, ker zveza nima napram zadružnikom eksekutivne moči, .zadruga
sama pa; torej je zadrugi izterjanje igrača, zvezi pa nemožnost ali vsaj z neprilikami in troški otežkočeno. Napraviti se mora tu na vsak način red, ker tajnik, dasi mu je določeno 50 K mesečne plače in ki vodi in deluje za ves aparat, urejuje list in sploh vse delo, ki je s skrbmi in odgovornostjo zvezano že štiri leta, ni mogel priti niti do ene kronice svojega plačila. Casi so preresni, da bi zadostovalo, da dela kdo samo iz ljubezni do stvari duševno in fizično, drugim na korist, sebi pa na škodo. Stavilo oziroma predlagalo se je vsled tega v imenu načelstva resolucijo, katere vsebina in sprejem iste sta že v poročilu občnega zbora navedena.
Stanovske vesti.
Tovariši! Korakajmo s časom v katerega nas je zavedla svetovna vihra. Vse se je že prelomilo, pravice, zakoni, odredbe in določbe mirnih časov so se moralo z novimi času primerno urediti. Gostilničarstvo se je zolo dolgo branilo novotarij in poslabšanja v postrežbah, cenah in udubnosti napram ljubim gostom, le najskrajnejša sila in splošno pomanjkanje nas je pripravila do tega, da smo se odrekli dajanju vžigalic, popra in soli na mizo. V drugo je trpko dejstvo, da v mnogih lokalili in obratih ni bil servijet varen, sosebno kadar smo imeli opraviti s potomci hunov, je zginilo na tucate tega dragega perila; tem se je odpomoglo s papirnatimi servijeti, ki za silo tudi odpravijo glavno zahtevo in končno servijet je eno še najpotrebnejših predmetov pri obedu. Jo pa še ena stvar, ki stane danes gostilničarja ogromen denar in ki jemlje neprestani strošek s pranjem in pa še ko bi bilo milo za dobiti. To so namizni prti. Najvišji generali na bojnem polju povžijejo svoj obed na navadni deski brez dragocenega snežnobelega namiznega prta in jed ali pijača vsled lega nikomur ne škoduje. Verjemite, da je pogri-njanje miz v današnjem času največji in naj-nepotrebnejši luksus, ki dela gostilničarju nepreračunljive stroške. Obraba tega dragega perila ni za preračuniti, brezobzirno polivanje, enemu se ponesreči, da ga prereže, drugi zapali, tretji si obriše vanj svoje kolomazaste roke, nato vnovič pranje, likanje, krpanje, tako da imaš vedno pred očmi vničevanje te danes tako drage tvarine. Lepo pomita ali pobarvana miza zadostuj vsakemu še tako visokemu gostu, od pogr-nene mize ne boš šel sit, ampak od dobro obložene. Torej tovariši, nič komedij, nič hrupa, poberite vaše prte lepo iz miz in shranite jih do boljših časov, če pa teh ne bo kmalu, bo pa itak prišel čas, da boš prisiljen za se in svojce dati iz prtov delati si životno perilo in glej kako bodo prav prišli, torej kar zginejo naj po tihem in pravočasno.
Ustanove in podpore za učence obrtnih državnih učnih zavodov.
**	"V
Kranjsko deželno društvo c. kr. avstrijskega zaklada za vojaške vdove in sirote nam sporoča: C. kr. ministrstvo za javna dela je z odlokom z dno 8. aprila t. 1. št. 10.398 XXI b, odredilo, da se jo ozirati pri oddaji državnih ustanov in podpor za učence na obrtnih državnih učnih zavodih pri sicer enakih okolnostih na one učence, ki morejo dokazati, da so pohvalno opravljali vojaško •J službo pred sovražnikom ali so bili pa med isto ranjeni, ne da bi bili vsled tega vojni pohabljenci v zmislu § 9 cesarsko naredbe z dne 7. decembra 1916, drž. zak. št. 364, in da so jo v enaki meri ozirati na ono učence, katerih očetje so v tej vojni padli.
Zadružne objave.
Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem naznanja prometnim intersen-tom, da namerava meseca oktobra sklicati shod za Gorenjsko in sicer na Bledu, pri katerem naj bi se cela vrsta strokovnih zadev spravila v razgovor Zaradi tega se vabijo interesenti, naj Deželni zvezi do 15. septembra t. 1. svoje želje, predloge in slučajne pritožbe pismeno naznanijo ali pa v Zvezni pisarni v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18, dajo na zapisnik. S tem bi se zborovanje najbolje pripravilo.
Št. 4004/pr.
Razglas.
Zadnje čase so sovražni letalci ponovno metali letake državi sovražne vsebine.
Na podlagi § 13. oddelek C ministrske naredbe z dne 19. januarja 1853, drž. zak. št. 10 se posest in razširjanje takih letakov najstrožje prepove.
Prestopke te prepovedi se kaznuje, v kolikor ni vporabiti določb obč. kaz. zakona po § 11. ces. naredbe z dne 20. aprila 1854, drž. zak. štev. 96 z globami od 2 do 200 K ali z zaporom od 6 ur do 14 dni.
C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko.
Ljubljana, dne 30. julija 1918.
Za c. kr. deželnega predsednika: Laschan s. r.
Kletarstvo.
Za prosti vinski promet. Dne 25. julija t. 1. se je vršila v nižjeavstrijskem deželnem dvorcu seja centralnega odbora avstrijskega državnega društva vinorejcev, kateri je v sporazumu s splošno zvezo kmetijskih zadrug v Avstriji, in zastopniki kmetijskih in kletarskih zadrug vseh vinorejskih pokrajin Avstrije, kojih zastopniki so se seje udeležili, se je po temeljitemu posvetovanju o vseh vprašanjih ki zadevajo pridelavanje, trgovino in konzum vina v zadevi ravnalnili cen vina soglasno naslednjo resolucijo sklenilo. Visoka c. kr. vlada se prosi obstoječe ravnalne cene ža vino razveljaviti in dati vinskemu prometu v Avstriji, kakor tudi v vojnemu ozemlju popolno prostost, kakor je to na Ogrskem in v Nemčiji.
Poročila o stanju vinogradov, letini in vinskih cenah. Iz Nižje Avstrijske, Ogrske, Štajerske in Hrvaške prihajajo povsod enaka poročila, da napreduje zoritev grozdja prav povoljno. Huda moča ob času cvetenja trte, je sicer malo prida vplivala na razvoj, a vendar ne tako slabo kot pa bi suša, in se trtice sad vsejedno povsodi krepko razvija in obeta, ako bo vreme še nadalje tako ugodno, obilno trgatev. Škropenje se mora vsled večkratnega deževja in vsled tega se rajše pojavljajoče peronospore, pogosteje vršiti; vse to delo opravljajo večinoma le ženske povsodi in dobivajo po 20—30 kron na dan brez hrane, moški pa po 30—40 kron. — Iz Veršeca se poroča, da ako bodo vremena ugodna, bode letošnji vinski pridelek glede množine naravnost rekordni pridelek, tako da bo na vse strani primanjkovalo posode že za mošt. Za lansko vino se zahteva po večini že 10 do 12 kron. Šteje se sedaj ponajveč po Maligandovem alkoholometru t. j. vino z 10 do 11%, 10, 11 do 12 kron za liter. Iz Vi-vodine okraj Jaška se poroča: Stanje v vinogradih zadovoljivo, trta košata, perje zdravo, grozdje se prav lepo razvija, pričakujemo prav dobro trgatev. Vsa Vivodina ga bo pridelala približno 10.000 hektolitrov. V zadnje mčasu so lanski pridelek gostilničarji in trgovci iz Avstrijskega močno pobrali, plačevali so pa 900 do 1000 K za hektoliter. Naš kraj producira samo belo vino, ki pa šteje k najboljšim hrvatskim vinom, povprečno imajo 10% alkohola. Nekaj malih partij je po 900 do 1000 K za hektoliter še dobiti. — Kako je po Dolenjskem nismo dobili še poročila, morda nam dospe do prihodnje številke večje informativno poročilo.
Razno.
* Svarilo. Dogodilo se je že večkrat, da se„je kdo zoperstavil vojaškimi stražami in patruljam, ki stražijo blago na železnicah, ali da se ni pokoril odredbi vojaških straž ali njih klicu. Vojaška straža je bila primorana, rabiti prožje. Z ozirom na svarila, ki so na kolodvorih nabita, se občinstvo opozarja, da imajo straže, ki so v železniški službi, vse pravice in dolžnosti vojaških straž. Ako se jej kdo zoperstavlja ali celo dejansko v bran postavi, je straža dolžna, nastopiti odločno in če treba, rabiti tudi orožje. Kogar bi straža pozvala, ta naj takoj obstoji, ker je sicer njegovo življenje v nevarnosti, ter naj se brez ugovora pokori nje odrodbam.
prve vrste umeten, z saharinom oslajen, zelo izdaten in se ne pokvari, koncentrirano fini okus in vonj, razpošilja od 10 kg naprej po 10 K kg.
Adolf Tosek, Praga
Kralj. Vinogradi, čislo 1274-G.
Zamaške
nove in stare, kupi vsako množino
tvrdka Ljubljanska industrija probkovih zamaškov
Jelačin & Ko. Ljubljana.
I. kranjska tovarna mineralnih voda, sodavice i. t. d.
Ljubljana, Slomškova ulica štev. 27
priporoča:
sodavico, pokalice, naravni malino* in citrono* sok, nadalje izborne sadne pijače v pat, steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabol-čni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
Avgust /ignola
Ljubljana, Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja 242 za gostilne, hotele in kavarne.
lil
Uf pekarija, slaččičarna in kaviru3i 25—24
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na zajutrk.
K
isti
m
k
B«
k
H
'M
*
6»
minita ta sl
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Marije Terezije cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vso službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 60 v, -.......: z dežele 1 K. —- -
Tovariši gostilničarji! Poslužujte še te ugodne prilike 1
26 23—24
Najvedja .loven.ka hranilnica
sina hranili:
£jubtjana, Prešernova ulica št. 3.
ju imela koncem leta 1916 vlog . . K 66.200.000*— hipotetnih in oblinskih posojil .	„ 27,000.000'—
rezervnega zaklada  .............. 2,000.000'—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje naj višje po 4°/o, večje fn nestalne vloge po dogovoru.
Hranilnica je pupilarno varna in
stoji pod kontrolo
o. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične —— demače hranilnike. ——
Posoli ni zemljilZa in poslopji m Kranjskem proti 5 “/o. izven Kranjski pa proti 5Vi°/o obrestim in proti najmanj 1 °/o
-----------oitr.	3/4°/o	odplalavanju	na	dolg.--
V podpiranje trgovcev in obrtnikov Ima ustanovljeno
Kreditno druStvo.
»»««»»««
(vehe in čepinci) leseni v vsaki množini in velikosti so na razpolago.
Vpraša se pri
JOS. ŠREYU,
v Ljubljani,
Sodna ulica št. 2 II. nadstropje.
Tovariši! Tovarišice! Kupujte le pri tvrdkah, ki podpirajo in oglašajo v »gostilničarju", v Vašem glasilo.
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem naiceneie 8 25—24	in	najsolidneje	tvrdka	ara
T. MENCINGER, Ljubljana, vogal Sv. Petra ceste In Resljeve ceste.
===== Velepražarna za kavo z električnim obratom. =====	=====	Zaloga mineralnih voda.	—
I
Zaloga stekla, porcelana In svetnik
Fr.Kollmann
11 v Ljubljani «-24
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene.
f. Bajec
cvetlični salon
Pod Trančo 2
vrtnarija Tržaška cesta 34;
v Ljubljani
Mazilo zoper „Srbe£ico“ garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 4 krone, po pošti 5 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni
frnkoczy, Ljubljana.
■ Vinska trgovina In restavracija
; Peter Stepic
« Spodnja HiSka itev. 256
M priporoča p. n. gostilničarjem svojo _ veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, Istrskih
■ in štajerskih vinskih goric.
■	Telefon	it. 262.14 25-24
H
■
E
priporočata 1 sv0Ja najboljša piva.
; kakor:
/ marčno carsko, vležano A ln bavarsko v sodcih in 4^ steklenicah. 27 23-24	^
Specijaliteta Reininghansovo dvojno sladno pivo „St. Peter11 v originalnih steklenicah.
zastopstvo pivovarn rainpus in m
Telelon It. 90. \ Ljubljani, Martinova cesta 28 , Telelon It. 90.
Mi
M
M
N
N
H
M
N
M
M
H
H
^XZXXZZXZ33:XX13:XXXZXXXX^
Pivovarna Goss
priporoča svoj priznano priljubljeni izdelek
marčno pivo
v sodčkih in steklenicah.
Pojasnila daje Fr. Sitar, zaloga pivovarne G6ss, Ljubljana VII. (Spodnja Slška.)
Istotam se nahaja zastopstvo preblavske slatine.
XXXX£XXXXXXXXl!Č3
M
M
H
M
N
N
*
H
N
N
*
H
I
DE
DE
VINO
belo in rude6e
od 56 litrov dalje.
Klein vodO”'S3S
AMMAV W	Z(|rav	s|atjno
od 25 steklenic dalje. RazpoSilja:
A. OSET, Guštajn, Koroško.
Kupim vsake vrste steklenice, zamaške in sode.
E3E
Pristni
H ■
' se dobi. po primerni ceni pri
Franc Mu no Bregu
pošta Borovnica, Kranjsko.
Kleinoscheg- j Derby sec
Vinometre „Bernatot“. — Asbestov bombaž fn prašek. — Eponlt. — Francosko’ želatino Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev bisulfit. — Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin. — Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino. ——— Vinsko kislino. — Soda bikarbono. — Strupa proste barve itd. ——
ima v zalogi po najnižji ceni
Drogerija Anton Kanc
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Pivovarna „UNION“ v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakor:
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobi so tudi tropine ln sladne cimo, ki so kot živinska krma zelo priporočljiva.
3 24—24
kdaja in zalaga „Dež. zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem". — Odgovorni urednik Avguštin Z a j e. c. — Tisk »Narodne tiskarne".