KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKGA Dragi gospod Doropoljski! Odgovor: Tudi jaz s.em naročen na »Zvonček«. Le* Ljubi Alojz! tos že četrtič. Čitam ga jako rad, posebno Najbrže bi bilo Tebi in še marsikomu planinske pripovedke g. Josipa Vandota. najbolj ustreženo, ako bi »Zvonček« izha* Hodim v VI. raz. osnovne šole v Velikih jal vsak dan. No, le počasi! S takim časo« Laščah. Tik šole je naša hiša. pisom, ki ima podobe, je težavna stvar, ker Velike Lašče so krasen kraj na Dolenj* je treba zanj mnogo novcev in ker pro« skem. Drugič Vam pišem kaj več. vzroča mnogo drobnega dela, ki ga nihče Z odličnim spoštovanjem ne vidi in pravilno ne ceni. Zato moramo Vaš »Zvončkar« biti že zadovoljni s tem, kakor je. Ko pa Aleksander Škulj. boš Ti velik in imeniten možakar, se uteg« Odgovor: nejo razmere izpremeniti po Tvoji želji. Ljubi Aleksander! BoČ daj! Planinske pripovedke Josipa Vandota so v resnici lepe. Pisatelj nam ne pripoveduje Velecenjeni g. Doropoljski! samo o živih, pisanih dogodkih, temveč Tudi jaz se Vas drznem nadlegovati. nam slika obenem lepoto našega gorskega Sedaj sem že tretje leto naTOČnica Vašega sveta, da se nam vedno bolj vžiga in po« lista. Ko ga dobim, ga vedno z veliko glablja ljubezen do naše krasne domovine. vnemo prebiram. Stara sem 11 let. Hodim — Velike Lašče so Iep kraj. Ali ne stoji v V. razred osn. šole v Laškem. Najljubši pred cerkvijo spomenik, ki so ga postavili predmeti so mi: računstvo, spisje in petje. znamenitemu pisatelju in pesniku? Kdo je Ljubim kralja in domovino. Zalostna sem, ta mož? kadar se spomnim neosvobojenih bratov in * sester. Da bi jim le kmalu zasijalo solnce Velecenjeni g. Doropoljski! svobode!... Ako mi dovolite, se oglasim Danes se prvič oglašam v Vašem kotičku. še ™&™t Prosim, ako me uvrstite med Komajprvo leto imain naročen »Zvonček«, svoje JconeKarje. ki ga jako rad čitam. Najbolj mi ugaja 'fozdravlja Vas povest o Kocljevi osveti. NajrajSi pa pri nA Radislava Kolskova. biram Vaš kotiček. »Zvonček« mi tako ^agovor. ugaja, da ga želim vedno imeti, ker je v Ljuba Radislava! njem dosti lepega. Tudi dosti mojih so» Trst, Gorica, Gospa Sveta, učencev in součenk je, ki imajo naročen Adrije cvetoči raj, »Zvonček«. Obiskujem 2. oddelek II. raz* vam prisega je zapeta: reda grlinške državne osnovne šole. V šoli naša last ste vekomaj! mi ugajajo vsi predmeti, najbolj pa računs » stvo. Prosim Vas, da tudi moje pismo pri« občite v svojem kotičku. Spoštovani gospod Doropoljski! Srčne pozdrave Vam pošilja Naročena sem že drugo leto na »Zvon« Alojz Flegar. ček«, ki mi jako ugaja. 71 ZVONČEK XXVIII—3 Rojena sem bila v vojnem času leta 1915. čakala. Najrajša prebirara povesti. Hodim v Trstu, kjer se nam je slabo godiJo. v peti razred osnovne šoie pri Veliki Ne* Odkar so Italijani mesto Trst zasedli, delji. Naučila sem se že marsikaj lepega. . smo se izselili v Jugoslavijo, kjer se po- Z veseljem se učim vseh predmetov. Naj« čutim srečno. bolj me veseli petje. Imamo jako dobrega Prosim, vpišite tudi moje pismo v ko učitelj. Posebno mi ugaja Vaš cenjeni ko* tiček. tiček. Pozdravlja Vas Lepo Vas prosim, ako bi moje pisemce Elza Topolnikova, priobčili v svojem kotičku. Drugič mnogo učenka V. razreda v Račjem pri Mariboru. več, ako mi dovolite. Odgovor- Pozdravlja Vas I Ljuba Elza! vdana učenka ^ Verjamem, da se vam je med vojno slabo * ^^Lunov^c"1^ &' godilo. Takrat smo morali čvrsto pritiskati „ , . pasove, da se nam ni od gladu videlo skozi uagovor. telo. Danes je dobro — gotovo tudi Tebi, Ljuba Mllena' . čeprav se ti toži po Trstu, ki mu pa sedaj »Veselega srca vesela pesem je najlepsi ne cveto rožice, čeprav ima drugega gospo« znak.« — Tako stoji nekje zapisano> — m darja. Vendar pa ni težko uganiti, čigav je res je tako! Zato le veselo prepevaj, koh= pravzaprav Trst in čigav bo, ko se boš k°T Ti dovoljuje grlo in srce. Prepevaj zopet lahko preselila vanj. naše lePe narodne in umetne pesmi, da bo * odmeval hrib in dol in da bo vedel ves svet, da je nekje ptičica — pevčica v ze« Spoštovani gospod Doropoljski! ]enem gajUi ki se piše za Mileno Kosijevo! Zdaj, ko sem tudi jaz naročnica »Zvons * čka«, sprejmite, prosim, nekoliko1 mojih vrstic. Sem učenka V. razreda osnovne KOTIČKOV ZABAVNIK. Imamo jako dobro gospodično učiteljico, a 'rlsar' po imenu Laznikovo, ki nas uči mnogo le« rnobcil V. Jordan. pega in koristnega. Ljubo mi je vse učenje zato, ker se člo* '. t!'i/'r/l&. ~ vek nikdar preveč ne nauči. ^ ^_ ^\' t^SjSi »Zvonček« se mi je jako priljubil, zato /-/^HBIh ^ffS^ Vas prosim, priobčite to pismo v svojem °-X^9PBr^KvV' UWg Pavla Marčičeva, M^V ' ' ^H^' ' '^| r Le čuj pametno deklico, sem vzkliknil, ^^^HP^-fef' f ko sem prečital Tvoje pismo: Človek se l^ ji$< nikdar pieveč ne nauči! — To je moška in ^P^K. rjžrf^m!" ¦' resna beseda! Sola je učilnica, ki nas pfi» A^kKpU^rFm^ pravlja za resnično življenje. Blagor one* J^Va^BB^^^^. "* ^^^. mu, kdor je usposobljen zanje, da se more % vH^^BPPHHfe«!; mIm? pošteno preživljati, očuvati svoje telesno in % Vtv^T^CK^fiEnkV^^F^ duševno zdravje, ohraniti dobro voljo in 'rf ^^^Fjf^S^^^B^fffjf titi svojim rojakom v podporo in pomoč! JcT ^^V^BBIO*^^ Velecenjeni gospod Doropoljski! •*?* *'* /^ . Tudi jaz sem naročnica Vašega »Zvon= čka« komaj prvo leto. Nestrpno sem ga '--------------------------------------------------¦