PoStnlna plažana v gotovini. Številka 48. V Ljubljani, cine 1. decembra 1921. III. leto. •mum* Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev =: za Slovenijo v Ljubljani. = Cena posamezne štev. 2 K 50 vin. „NAS GLAS" izide vsak četrtek. Celoletna naročnina .... K 100-— Polletna naročnina ..... K 50 — Četrtletna naročnina .... K 2;V— Za inozemstvo je dodati poštnino. Oglasi --- .... p0 ceniku. Uredništvo: Ljubljana. Rimska cesta štev. 2011. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži /.nan k. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno trankirane. Rokopise je pošiljati samo uredništvu v Ljubljani. Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oznamo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubliano, Vodnikov trg št. 5/1, Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad ska resolucija o jbinskem zakonu Proti novemu prislojbinskemu zakonu so predložili notarji Slovenije resolucijo z naslednjimi točkami: 1. Zakon ni sistematičen; provzročil je veliko zmedo1 na njem niso sodelovali strokovnjaki. 2. Ukinilo se je progresivno stopnjevanje in druge udobnosti. 3. Pristojbine treba nlačati naprej. 4. Odmerjajo davčni uradi mesta juridično izobraženi uradniku 5. Pritožbe rešuje generalna direkcija. 6. Uvedle so se globe. 7. Znižanje glob je odpravljeno S. Uvede se v doglednem času vsa odmera pri davčnih uradih. 9. Uvedle'so se globe uradnikom. 10. Ugovarjajo nekaterim občutno visokim pri-siojbinam in končno 11. bi morali biti pomicani k sestaei zakona tudi naši pristoj-blnarji. Spominjamo se, kak hrup je nastal, ko so se vpeljale nove pristojbine pri kazenskih sodiščih. Takrat je neki g., notar talil, da bodo morali uradovati davčni livadi v pcrmancnci, sicer ne bo mogoče dobiti o pravem času kolekov, ker se razsoja ali sklepajo pogodbe večkrat pozno v noč. Določbe so ostale, davčni uradi ne uradujejo v permanenci, ker uradniki niso stroji, temveč ljudje in vendar gre, samo ako je dobra in poštena volja. Spominjamo se dalje, kako je nastopil dr Ribar proti davčnim uradnikom, Ker jim je država določila iztirjevalne nagrade. Da niso davčni uradniki tako strogo oživljeni v svojo resno službo, bi bil Marsikdo verjel hudemu gospodu; na Srečo pa nam je služba in resnost države več nego jeza po političnih predalih, ker vemo, da brez dobre finance ni dobre države, brez točnega davkoplačevanja pa : ni dobrega gospodarstva. Plačevanja pa ; ni, kjer ni pritiska na plačevalce (to vesta celo trgovec in gostilničar!), torej treba : skrbeti tudi za pravočasno plačevanje, ker bi sicer vspričo stotih »poklicanih« in nepoklicanih hujskačev proti davkom, j vojaščini in drugim državnim dolžnostim ostala Jugoslavija brez denarja in vojakov. Prisilno iztirjevanje bo torej ostalo tudi dalje, kakor tudi nagrade niso odveč- jeza po političnih predalih pa je pomenila besede skozi okno in prikrajševanje državnega ugleda. Enako je z imenovano resolucijo. Gospodje so se prav brez potrebe razburili. Stari pristojbinski zakon je bil stara šara. Kompliciran je bil do skrajnosti, in ; tistih strokovnjakov, k; so ga popolnoma i obvladali, jc bilo jedva desei v vsi Sloveniji. Niso bili pa samo juristi; pri pri-stojbinskih oddelkih in po davčnih uradih : so živeli davčni uradniki, ki so morali že j desetletia delati ž njim prav tako, kakor i delajo pp notarijatih in podobnih pisarnah ncakademični ljudje, ki so prava, ne-obhodna potreba svojemu šefu. Univerze j pa seveda niso videli! Poznam priznane-j ga odvetnika - politika v Trstu; mož ima z delom za ljudstvo toliko posla, da mu njegov pisarniški predstojnik večkrat i po stopnicah pred razpravo razlaga vse-! bino aktov; šef se šele med razpravo j uživi v svol predmet, vse drugo mu i pripravi — pisarna. Ne omalovažujte torej tistih, ki nl-j mamo vseučilišča! Ne postavljajte se z i izpiti; glavno je praksa. Zakon res nima tako prikladne raz-i delitve, kakor so jo imeli stari pristojb. predpisi. Pa je tudi ni treba! Vedeti moramo namreč, da so nam nove razmere uničile veliko davkov* po njih pomenu in vrednosti; zemljarina in razredarina že davno nista (pri nas) aktivni, ker je upra-va predraga in svet predrag oziroma denar prenizek. Isto velja za stare pristojbine. Križev pot starih pristojbin se je pričel že pri notarijatu z raznimi zasliševanji, potem pri davčnem Uradu z instruiranjem in pri pristojbinskem oddelku z odmero; vrhutega so prišli še re-kurzi, eksekucije, obresti in cenzura: predpotopna kača brez konca in kraja, in povsod so cepili dlako, na raznih kol-i kih, dednih pristojbinah, sorodstvu, pre-i norih, oporokah in kaj vse še povrhu, j Uboga pogodba z dolgim imenom: »kupna, izročilna in ženitna pogodba z oporoko«, ali navaden testament z nekaj ti-. sočaki je premeril pot od notarja do cenzure, ki je bila hujša nego Dantejev in-i feruo In: ubogi prevzemnik in ubogi fis-j cns' Pristojbine niso bile majhne, izjem I in strankarskih vratič pa toliko, uradni-1 ^<1 aparat tak: od davčnega urada do ! Dunaja, da bi ga hladno računajoči fi-i nančnik opustil prvi dan. Zato je prav, da smo dobili nov za-! kon, ki je bolj primeren času, in naj bi bil ■ «e tako slab, boljši je nego prejšnji, j ?aj vemo; marsikdo bi še dandanes rad i cizeliral na raznih aktih in nalogih z raz-i nimi priziv’. Isto velja za ostale točke v resolu-| clji Proti stopnjevanju je bil že Odkolek, j ker je zakon iz leta 1899. vse drugo do-j segel, kar je hotel. Da se pristojbine pla-i čajo takoj, je edino pravilno; vsakdo i hoče svoje, edino država naj bi čakala? i Zakon bi bilo treba še bolj posplo- LISTEK. DR. FR. z. Kako sem jaz služil. (Dalje.) Semtertja smo na Žabjaku in celo n »krvavi rihti« pa thdi kaj veselega doži veli. Čakam nekoč v pisarni sodnega ad iunkta T, poznejšega višjega sodneg; svetnika pri nadsodišču v Gradcu, da s< Pnčfio zaslišavanja. V sobi sta bila ob enem zdravniška zvedenca dr. K. in G tai vstopi v sobo človek srednje rasti ('tilečen tako, da se je takoj vedelo, d: Pora biti tujec. Vsi trije, adjunkt in zve •pen<"a' ostrmijo, ko ga ugledajo in vsi tri nint m ’i° ?a korak nazaj. Adjunkt ga j< od/'! s.stisnenimi, oba zvedenca s široke be / v .ustrn*- T ujec je obstal sredi so ga' i/Z/*10, ker je bil opazil učinek, k 1 J bil povzročil njegov prihod. »Moroeutti!« vzklikne adjunkt. Tujec pa se tako nekako čudno nasmehne in vpraša; »Me mar poznate?« Adjunkt: »Kako, vraga ne! Toda . . .« Tujec stopi zopet korak naprej, oni trije pa dva nazaj. »Mehle Herren, meine Herren, das soli mir einer erklaren!« je začel dr. K. ; njegov dokaj starejši kolega pa, ki je pri I tistem uradnem poslu delal največ, če ne ; celo izključno, sam z nožem, se je stisnil I čisto v kot in javkal: »Gott sel mir gna-! dig! Gott sel mir gniidig!« In prav videlo sc je, kako so se mu šibila kolena. Največ poguma jc kazal še adjunkt, | dasi je bilo znati tudi njemu strah na : obrazu. Gledal in gledal je tujca in ga meril od nog do glave, pa mu nikakor ni ; šlo skup. »Pa kako je to mogoče?« je vprašal. »Zakaj?« je odvrnil tujec z novim i vprašanjem. — »No, obdukcija... po-! gieb . . .« »Baš zaradi tega prihajam!« 5e več-I ia groza, še večja zmeda! A tujec je iia- | daljeval: »Zvedel sem, kaj se je pripetilo mojemu bratu in...« »A brat!« so vzkliknili zdai vsi trije kar hkratu in se prav na glas oddahnili Kake tri tedne preje so bili namreč našli umorjenega nekega Rezijana, in i socma komisija je bila opravila ž njim svoj običajni posel. »Pa ta podobnost!« se je čudil ad-jur.kt.« »Dvojčka!« je pojasnjeval tujec: »Pa ravno tako obleko imate na se-j bP« »Sva si jo bila kupila skup od ene-i ga in istega kosa.« »Zatorej; . . .« Tisto dopoldne je bilo mnogo sme-: ha! — Drugikrat smo bili ravno tako vsi štirje zbrani v adjijnktovi sobi. Neki ; Iskra je bil nekega Slano s krepelcem i oplazil preko očesa in mu ga poškodoval. ^!o je za to, da se poškodovanec preišče in potem zasliši njegov nasprotnik, ki ni bil v preiskovalnefn zaporu. Oba sta ča-i kala zunaj na hodniku. siti in vse pristojbine naj bi plačali koleki, ali pa? kar je nameravala že Avstrija, naj bi se posodbe sklepale pred sodiščem in odmerjale pri davčnem uradu. To bi seveda ne bilo vsakomur všeč, gotovo pa fiskusu in stranki, ker bi bilo najceneje. Da rešuje pritožbe generalna direkcija je 'morda res preveč dela za centralo, vendar pa smo kljub temu zanjo, ker bomo le na ta način ohranili državo proti tistim prokletim elementom, ki bi jQ radi razdrobili z raznimi »izmi« in »ijami«. Globe so obsebi umevne; zniževanje prav brez potrebe. Da so določene globe tudi za nas uradnike, je enako umljivo; kdor bo cielal vestno, se mu jih ni bati; površnež pa naj plača za Geodo stranki ali državi. O točkah 10. in 11. pripomnimo pa le to, da Jugoslavija ne obstoja le iz Slovenije, temveč so imeli v Beogradu pred očmi razmere vse države. Ne smemo meriti po kilometru Ljubljana-Šiška! Končno pa smo imeli od prevrata do danes časa dovolj, da bi bili lehko sestavili načrte raznim zakonom. Ni bilo treba čakati na Beograd; toda prepirali smo se o zvezdah v grbu, poslušali smo razne Padiče in podobne sleparje, dokler ni pograbil Beograd za delo. Sedaj pa je zabavljanje! Kakor so prišli Srbi v naše kraje služit, bi mi šli lehko doli. a nismo hoteli; in ker radi nas ne bodo prenesli Beograda k nam, odločujejo doli pač tisti, ki so spodaj. Kar nas je po pisarnah resnih uradnikov, želimo državi miru in reda, ljudstvu pa zadovoljnosti. To vse dosežemo z del o m in dobro voljo ne pa z bevskanjem in zvonjenjem po toči. Vsem — tudi zakoni ne morejo ustreči. Tisto staro domišljavost na študije pa pustimo, dokler ne dobimo v novi državi novih šol in novih zakonov, ker dunajska in graška »akademična« modrost dandanes ne imponirata več. Glavno je dobra volja, pridnost in praksa! Davčni uradnik. Nova metoda. Pri pošti se pričenjajo, kakor kaže, »velikopotezne« reforme. K upravi se je pritegnilo mnogo prometnega uradništva. Tem vernim izvoljencem se izročajo referati v samostojno izvrševanje in podpisovanje. Radovedni smo, odkod ta najnovejša kompetenca? Oziroma kdo nosi odgovornost za take »više«: Menda ni- hče. Drugo vprašanje pa je, če je to pravilno in dopustno? Menda se ne skriva za te ljudi — poštno upravno vodstvo? Adjunkt ukaže slugi, naj pošlje poškodovanca notri. V sobo se prigiblje krepek človek srednjih let. Zvedenca ga vzameta takoj v sredo in ga začneta pre-iskavati. »Na katerem očesu je bil poškodovan?« vpraša dr. K. po nemško ad-junkta. »Na levo«, ie bil odgovor. Preiskaval je običajno vedno le dr. K., dočim je njegov tovariš navadno mehanično prikimaval k izvajanjem prvega »O, seveda, seveda!« je začel dr. K. »Saj se kar od daleč vidi! Eine ganz deutliche Triibung der Hornhaut. Kaj mislite, gospod kolega?« — »Da, da, da! Ganz Ihrer Meinung, ganz Ihrer Mei-nung, lierr Koliege!« Preiskovani je požiral sline kakor kdo, ki se mu nekaj neizrecno dobro zdi. Po obrazu mu je bila razlita sladka zadovoljnost in ves čas, ko sta zvedenca diktirala izvid in strokovnjaško mnenje, je nekako milobno pogledaval zdaj enega zdaj drugega. Kakor mačka, ako jo gladiš po hrbtu. Ko sta bila zvedenca končala, so veleli preiskovancu, da naj gre. Vajeni smo bili do sedaj odlokov, ; podpisanih edinole od upravnih organov in to z malo izjemami od vrhovnega šefa j samega. Nismo v principu proti temu. Na- ! sprotno smo za to, da se k upravi priteg- j ne razborite, resne in objektivne moči iz- I med prometnega uradništva. Toda tega ! se ne sme zlorabljati. Ne napravljati iz i resne stvari karikaturo! Ne rušiti še to ! malo discipline in reda od prej! Ne iz- | podkopavati lahkomiselno ugleda zavo- ! du! Poštni upravi zadostuje res le malo J število juristov. E^ač zelo in nujno potre- i buje strokovnjakov. A strokovnjake tre- i ba šele vzgojiti. Pa ne s šestmesečnimi tečaji. Saj treba vsak rokodelski vajenec za svojo obrt tri do štiri leta vaje in učenja. Ustroj in bistvo tako velikega zavoda, kakoršen je pošta, pa naj naraščaj ume ter se mu priuči v nekaj mesecih? Ne. to je nesmisel! Seveda se tega pri nas še nihče jasno ne zaveda. Avstrijska uprava nas je preveč zanemarila. Zato se mi bo gotovo tudi oporekalo vsevprek, češ, da je urad-ništvo naobraženo že iz šole, celo z ma- ; turo. Da, žal. Celo z maturo tudi popol- ; noma brez potrebe in haska za poštno _ stroko. Dajte tej stroki rajše potrebni’j strokovni študij. Katerega pa je treba še- ; le — sestaviti! S samimi naredbami in odredbami se ; da slabo voditi tako velik in važen za- ; vod. S tem študijem se bo bavil naraščaj | po predpisanih, potrebnih šolskih študijah v zato ustanovljenih poštnih ali morebiti tudi splošnih prometnih šolah. Studij bi ; pa trajal vsekakor nekaj let. Ta študij s j položenimi izpiti pa bi šele in v resnici ; usposobil ljudi za strokovnjake. Tudi naj bi bil merodajen v poklicu le ta študij, j Kakor n. pr. pri učiteljstvu le pripravni- j ca: pri obrtnikih obrtna šola itd. Ne pa: j ta je toliko let dlje drgnil hlače po šolskih | klopeh! To zavodu prav nič ne hasne. | Saj bo pri pošti v nekaj letih edino toliko ; več — pozabil. Saj šolskih predmetov ne I more uveljaviti! Te okolnosti se pa dajo i danes prav uspešno zlorabljati od ne- j strokovnjakov in izkoriščevalcev . . . Nova metoda — ne valja!* Poštar. * Priobčujemo ta dopis z izrečno pripombo, da prepušča uredništvo zanj vso odgovornost dopisniku. Urednik nima j namreč niti pojma o poštarstvu. To je ; morda sramota, ali vsega res ne zna ni- i hče. Ta pripomba je potrebna, ker zalite- j vajo nekateri naši naročniki — n. pr. sodniki, finančni kontrolniki in drugi, — da mora poznati urednik »N. G.« prav vse razmere v prav vseh strokah in kategorijah. Tovarišem poštarjem bodi torej naravnost povedano: Ako naš dopisnik nima prav, se nikar ne jezite na urednika, nego poučite našega dopisnika! Odgovor rad priobčim po načelu: več glav več ve. Uredništvo. Alojzij Lazar (Ljubljana): V obrambo in pojasnilo. Gosp. notar Hudovernik je na notarskem shodu nastopil proti temu, da se zaupa davčnim uradom takojšnja odmera pristojbin. Predlaga, naj bi šli na pot, na kateri bi moral iti vsak akt preko 5 rok, predno bi prišel do rešitve. Tako da bi bii res urad le radi urada. To zahtevo utemeljuje s tem, da je za odmerjenje zapletenih aktov treba pravnika. Priznati mu moramo, da ima pri tem precej prav; pripomniti pa treba obenem, da je danes, ko prihajajo na novo uvedeni zakoni v kolizijo s starimi zakoni — po trditvi mnogih prevdarnih juristov — najboljši pravnik tisti, ki samostojno in logično misli Za dokaz je porabil nekaj, o čemer bi ga lahko njegov zastopnik bolje informiral, kako se je vršilo. Vsa zadeva je bila namreč takale: Davčni uradnik je bil mnenja, da so pravice, ki so zvezane z nepremičninami, njihov sestaven del toliko časa, dokler se niso potom pogodbe ali kakor si bodi od rtjih ločile. Ker se notarjev zastopnik ni strinjal ž njim in »mož« na nikak način ni hotel prikrajšati ne države in tudi ne stranke, je predlagal, kljub temu, da je bil sam prepričan, da je njegovo mnenje pravilno, zlasti ko ga pravni zastopnik z vsemi svojimi dokazi ni mogel ovreči, naj gresta k pristojbinskemu uradu po odločitev. Pristojbinski urad je bil obrazložil, da je bilo upravno sodišče na Dunaju svo-ječasno razsodilo v slučajih, tičočih se ribiških pravic, da je smatrati slednje, če so zvezane s posestvom samim, kot nepremičnine. V danem slučaju pa se to ni dalo iz besedila pogodbe z gotovostjo dognati in tudi pravni zastopnik ni vedel, aii so zvezane ali ne. Pristojbinski urad je torej odločil, naj se zaenkrat vzame pravice ribolovstva kot nepremičnina. G. notar trdi torej presmelo, da bi bila sicer stranka plačala 400 K preveč; stvar je — najbrže — ravno obratna: da Ko pa je bil že pri vratih, zakliče adjunkt za njim: »Naj pride zdaj pa Iskra notri!« — »Iskra?« vpraša ta zategnjeno. »Saj sem jaz Iskra!« — »Kaj?... Vi ste Iskra?« se je začudil adjunkt. »O, j sapeilot!« In izbruhnil je, obrnivši se proti zvu-deneerra, v bučen smeh. Zdravnika pa sta pogledavala v svoji nemali zadregi drug drugega, kakor bi hotela drug na drugega zvaliti krivdo. Ko je potem vstopil Slana, se je njegovemu očesu vse drugače poznalo, da je bilo udarjeno! Za nekoliko zdrave je poskrbel tudi | Prešeren. Obravnavi sta prisostvovala dva zvedenca iz Gradca, ki sta imela konštatirati, če so dotični falzifikati res megovo delo ali pa koga drugega. Šla sta mu precej na živo. Ker drugače ni mogel izpodbiti njunih trditev, jima je stavil vprašanje: »Gospoda zvedenca, ki \ se tako izborno vesta, pa povejta še. na kak način je bil narejen na teh bankovcih I vodni tisk?« Zvedenca sta nekoliko pre- I I misljala, potem pa izjavila: »Vsekakor s kako kislino!« — Prešeren: »Kemija po-I zna lepo število Kislin. Kot zvedenca bi i morala vedeti, katera sc jc tu uporablja-! la.« Pa sta začela naštevati, s katero ki-j slino vse bi se bilo dalo to napraviti. Pre-! seren je poslušal in se smehljal. Ko pa j sta bila utihnila, je izjavil: i, »Ta vodni tisk ni napravljen s prav nobeno kislino, temveč z nožkom. Da, da, gospoda zvedenca, to je enostavno z ! nežkom izradirano!« Potem pa s povzdignjenim glasom proti porotnikom: »To ; vprašanje sem stavil gospodoma samo i zaradi tega, da gospodje porotniki izpre-vidijo, kako lahko postane človek, ki ga je usoda posadila na to klop, žrtev takih zvedencev!« S temi besedami je vzbudil občo veselost. Pomagalo na mu seveda ni nič. Debil je iznova deset let. Umrl je kmalu po tej drugi obsodbi na ljubljanskem Gradu. (Dalje prih.) sc ni zadržavalo poslovanja in pustilo stranki dvomov, da jo mogoče prikrajšana, je bilo plačanih 400 K premalo. G. notar se dalje boji, da se taki slučaji ne bi množili. Pribijem, da je uprav davčno uradništvo, ki ga že delo samo vzgoji in prisili, da vsestransko misli, danes po večini — kljub temu, da se zahteva od n,icga več kot se je kvalificiral — — bolj kos stavljenim mu nalogam, kot marsikak drug stan. In smelo trdim, da se, dokler bo davčno uradništvo imelo v rokah odmero, nikomur ne bo godila krivica, ker bo v slučajih, ki so res dvomljivi, rajši vprašalo za svet, kakor da bi samovoljno postopalo. Brez vsakih pomot pa ni bilo ne svo-ječasno in tudi nikdar ne bo, naj že. dela na tem. kdor hoče. S tem nikakor nočem reči, naj se poveri odmera izključno samo nejuristom, nego le pripomniti, naj se ne omejuje kompetenca, kei je le-ta največ odvisna od zmožnosti uradnika. Z ozirom na odgovornost, ki jo ima vsak za svoje delo, ne bo nihče šel preko zmož-nostne kompetence; če pa bo skušai iti, mu ne stranke same in ne predpostavljena oblast tega ne bodo pustile. Če se zgodi, kakor se menda namerava, da se združijo davčne oblasti, kjer so tudi juristi, z davčnimi uradi, se bo to samo ob sebi uredilo. Nikakor pa ni želeti, da se vrnemo nazaj v avstrijski sistem, kjer je f-’lava uradniškega aparata (takozvani vodilni uradi) postajala že večja kot ves ostali del. Začasni zakon je torej, vsaj kar se tiče takojšnje odmere pristojbine, naravnost pozdraviti, stranki, ki mora vendar ob sklepanju pogodbe biti pripravljena, da izpolni tudi obveznosti napram državi, nudi takoj popolno jasnost; državi pa daje takoj in ne kot prejšnji zakoni po pol tata ali pa še pozneje, kar ji pripada. Države ne smemo več smatrati, kot smo to delali v Avstriji, za nepotrebno 'zlo, kateremu se moramo kolikor mogoče izogniti, ali za nekaj, ki je v prvi vrsti za to tu, da krije premožnejše sloje, Ki navadno sklepajo bolj komplicirane pogodbe. ampak državo moramo smatrati za skupnost, ki ne dela niti proti tem zadnjim — kar se tudi ne zgodi, dokler časa je možen ugovor — še manj pa ob-težava večino z množico uradništva, ki 'e pri več inštancah neizogibno potrebna. Pismo urednikovo. Predragi tovariši, naročniki, dopis-Ilki in čitatelji »Našega Glasa«! L. 1892. sem maturiral na ljubljanski .mnaziji. A že kot petošolec sem bil stal-ni sotrudnik Tomšičevega »Vrtca«, od naslednjega leta pa tudi dopisnik »Slov. Naroda«. Takoj ko sem dospel na dunajsko univerzo, so me tovariši pritegnili jned sotrudnike dijaške »Vesne« in kma-‘U sem postal tudi njen sourednik. Z no-Vun letom 1897. sem bil že sourednik »Slovenskega Naroda«, par let nato ured- ( •k političnega tednika, »Našega lista«, btem urednik političnega zbornika »Slo-^jiije« in hkratu urednik mesečnika ^ ter vana** kratkem premoru — v ka-ra eiT| sem nosil križ intendanta ali oj^telja slovenskega gledališča, a sem »T ^ki1?1 vcn^arta vedno sodeloval pri rimljanskem Zvonu«, »Slovenskem Na-praški »Politiki«, praškem »Diru« • in. »-tavištu«, zagrebškem »Obzo-In .Životu«, zagrebški »Mladosti-, .sken1an^.i »Laibacher Zeitungi« in dunaj- 1. 1914 “dslavisches Tagblattu«’— sem ga 'l i Povzel uredništvo »llustrovane-ko iu . n'ka« in nato »Tedenskih Slik«; drznn j, iatrla cenzura zaradi mojih pre-nJ'Kostavenskih člankov, sem leta evzel uredništvo nove »Domovi- ne^. Ko pa sem si 1. 1918. zopet naprtil gledališki križ, sem moral opustiti urednikovanje ter sem postal znova le dopisnik »Slov. Naroda« i dr. Toda že 1. avgusta 1919. smo s Hrvati ustanovili tednik »Naš Glas«, ki ga urejam doslej. Hkratu pa sem par let zopet sourednik »Slov. Naroda«. Tako sem novinar in urednik že preko 25 let, dlje kakor polovico svojega življenja. Spoznal sem razmere pri najrazličnejših listih ter imel opraviti s tisoči in tisoči najrazličnejših dopisnikov. Občeval sem s pesniki, pisatelji, politiki, igralci, pevci, muzikanti, delavci in z možmi ter z ženskami najraznovrstnejš h kultur in značajev. Ali verjemite mi: najmanj prijetni so — uradniki! Kar mora vse doživeti in trpeti urednik »Našega Glasa«, tega ne doživi in ne trpi noben drug urednik. Ne le da obtičim vsak hip itakor riba na suhem, da moram prosjačiti za rokop:se po cestah in pisarnah, da moram iskati tvarino po vseh jugoslovanskih listih, jo prevajati sam in često malone ves Tst spisati sam, — so tovariši vrhu tega še vsak čas razžaljeni ter odpovedujejo zaradi ene same besede, zaradi enega samega spiska naročnino. Takih razmer ni nri prav nobenem listu! Pri drugih listih sem bil resnično urednik. t. j urejal sem, izbiral iz grmade gradiva najboljše in najvažnejše, pilil jezik in slog ter pisal sam le, kadar me Je veselilo ali kadar sem imel kaj povedati. Pri »Našem Glasu« pa sem predvsem berač. ki prosjači milodarov v obliki rokopisov ali vsaj skromnih notičic! Pisar sem in tlačan, ki mora vsak teden napisati toliko in toliko rokopisa, da more številka sploh iziti. Po ure in ure iščem po tipih listih, da najdem rešilnih biljk, ki jih potem razpletam, da izpolnim prazne strani. Naravnost srečen sem, ako Vas karkoli ali kdorkoli razburi, ker vsaj potem dobim par odgovorov! Notar Hudovernik n. pr. je moj dobrotnik, ker s svojim poročilom v »Slov. Narodu« je izzval kar troje člankov za »Naš Glas*. In tako se je zgodilo že opetovano, da me je polemika rešila iz največje zadrege. Navadno pa moledujem zaman. Ako bi ne bilo čvetero, petero tovarišev — gg. Zazule, Pirkmajerja, Vajde, dr. Zbaš-nika in Lauterja — ki me kolikor toliko redno podpirajo, b? moral »Naš Glas« že davno od lakote poginiti. Vsi drugi — med njimi izvrstni sotrudniki — se oglašajo le po dolgih pavzah'. Niti notic za »Vestnik« ne dobivam zadostno, dasi bi bila dolžnost vseh tajnikov naših organizacij, da mi jih pošiljajo. Tako je razumevno, da spričo tolike mizerije uporabljam prav vse, kar dobim. Vse popravljam in urejam ter priobčujem. To mi daje mnogo dela in jemlje mnogo časa. Da je vsaj nekaj iz širokih vrst tovarišev, a ne vedno le iz peresa enih in istih! Torej priobčujem marsikaj, česar bi morda ne, ako hi imel sploh kaj izbirati. A potem se mi dogaja, da so tovariši znova razžaljeni ter se znova odpovedujejo listu! Tako je urednik za ves svoj trud še tepen in list še oškodovan. Pri drugih listih je navada, da naročnik na trditev odgovarja z novo trditvijo, a osMr v'u>*.i •,w Nabirajte inserate m prispevke za tiskovni sklad ter pridobivajte nove -------------naročnike: —------------------ Za tiskovni sklad »Našega Glasa« s.o darovali: Uradništvo v Gornjemgradu Ki) K, g. Jaklič Jos.. car. upravnik Ra' kek 25 K. Davčni urad Kostanjevica 22 K, g. Grobelnik Ivan, sod. oficijal, Dol. Lendava 15 K, Lkspozitnra fin. kontrole v Ceršaku p. Št. lij 15 K, gg. Grosek Martin. Rupnik Tomo, Živko Roman, Kovačij Ivan, Jezernik Ivan, Lovšin Da- ver. Reoolusk Valent'n in Majhenič Ivan, vsi v Gederovcih p. Rankovci po a 10 K. g. Knaolč Albin, Beograd 10 K, g. Verdnik Ivan poštar. Šoštanj 10 K, g. Zorko Janko, mag viš. oficijal, Maribor 5 K. Vsem najiskreneja hvala. — Uprava. „ •» -1i ■[ —— ■■•r M-n-rmrinHHiiH i ~ Uradništvo sebii Hranilni in posoiilni konsorcij v Ljubljani je prva, najstare ša « 1 natcene ša urndn|*ka i denar, instituci j, sto- S | m ječa pod drž. nadzor. H* Posojila 6%. / Hranilne vloge 4%. Pisama: HiKerjeva 7. ali pa Gradi-Č« 1^* Samopomoč gospodarska zadruga lavnih nameščencev in vn< koiencev v Krumu r. z. z o. z. se je po sklepu občnega zbora z, dne 17. juliia 1921 razdražila in prešla V Jik-Vidacjo. — Likvidatorji so dosedanji člani načelstva. Upniki se vabijo, da se pri njej zglasijo. Sklep deželnega kot trgovskega sodišča v Ljubljani, odd. III. dne 7. novembra 1921., št. zadr. VI. 245 7. Načelstvo. IMII lllllllltl m. mu m j umi dovo juja javnim uslutacem posojila na osebni kredit proli poroštvu, zaznambi na slutae prejemke in zastavi livljenskih polic na daljšo dobo in poli malim mesenim odplačilom :: 7% obrest:. 4% Prošnje se rešuHo zeli hitro. Zahtevajte prospekt Izdaja Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Makso Uachs. — Tiska Učiteliska tlakama v Ljubliani.