Zavarovalna ponudba. Letnik 1917. Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CCXXX. — Izdan in razposlan 28. dne decembra 1917. Vsebina: (Št. 501—508.) 501. Zakon o'zavarovalni pogodbi. — 502. Ukaz o razveljavi omejitev pogodbene svobode za nekatere skupine zavarovalnih pogodb. — 503. Ukaz o pravilih in zavarovalnih pogojih , zavarovalnic na vzajemnost. 501. Zakon z dne 23. decembra 1917.1. o zavarovalni pogodbi. S pritrditvijo obeh zbornic državnega zbora zaukazujem tako: ♦ I. Poglavje. Predpisi za vse zavarovalne stroke. 1. Poglavje. Obči predpisi. 8 1. (t) Kdor ponudi zavarovalcu, da bi sklenil zavarovalno pogodbo, jo podaljšal ali izpremenil, ostane na ponudbo vezan, če ni izrečno določen krajši rok, štirinajst dni, ako je pa pred odločbo o ponudbi treba zdravniške preiskave, mesec dni. (SUoTtnlMh), (z) Zavarovalcu stavljena ponudba, da bi se sklenila zavarovalna pogodba, je le obvezna, ako so obči zavarovalni pogoji v ponudnici, porabljeni, ko se je slavila ponudba, ali ako so se izročili ponudniku,, preden je stavil ponudbo. (3) Rok se prične s potekom dneva, katerega se je ponudba izjavila ali odposlala. (4) Daljši rok se more ustanoviti le s pismenim dogovorom s tem, da se koledarsko določi zadnji dan roka. 8 2. (1) Ako se vsebina zavarovalne listine razlikuje od obvezne ponudbe (§ 1, odstavek 2), velja kakor da je zavarovatelj odobril razliko, ako ni ugovarjal v enem mescu po prejemu zavarovalne listine. (2) Da je odobril to razliko, pa je smatrati le tedaj, ako je zavarovalec s posebnim pismenim poročilom, ki se je poslalo hkratu z zavarovalno listino, opozoril zavarovatelja na to, da more zaradi razlik od svoje ponudbe ugovarjati v teku 327 Razliko zavarovalno listine od ponudbo. % Navedba •kolnoati nevarnosti. Odstop je izUJufen. enega mesca. Pri zavarovanju življenja in pri Zavarovanju zoper nezgode je zavarovatelja v pismenem poročilu vrliulega posebej opozoriti na posamezne razlike. (s) Ako zavarovalec ni izpolnil leh predpisov , je razlika za zavarovatelja neobvezna in vsebino ponudbe je smatrati za dogovorjeno. (4) Na dogovor, s katerim se zavarovatelj odreka, da bi pogodbo izpodbijal zaradi zmote, se zavarovalec ne more sklicevati. in po njegovi zvezi z drugimi vprašanji smatrati to, da se ni odgovorilo, za potrditev ali zanikanje; 3. ako zavarovatelja ne zadeva krivda za nepravilni ali nepopolni odgovor (§ 3, odstavek 1); 4. ako je zamolčana ali nepravilno ali nepopolno navedena okolnost nevarnosti odpala, preden je nastopil zavarovalni primer, ali ni vplivala niti na nastop zavarovalnega primera niti na obseg dajatve, ki je naložena zavarovalcu, .razen ako zavarovatelja zadeva zvijačnost. S 3. 8 r>. (1) Ako je zavarovatelj ob sklepu pogodbe neresnično ali nepopolno odgovoril na 'vprašanja o znatnih okolnostih nevarnosti, ki mu jih je določno in nedvoumno stavil zavarovalec z vprašalno polo ali sicer v pismeni obliki, more zavarovalec odstopiti od pogodbe, kakor da bi ne bila sklenjena (odstop). (2) Ako se ni vprašalo na oznamenjeni način ali sploh ne, more zavarovalec le odstopiti, ako je zavarovatelj ob sklepu pogodbe zamolčal znatno okolnost nevarnosti z namenom, da bi naredil škodo (zvijačno), ali jo je iz velike nemarnosti navedel nepravilno. (1) Ako sklene pogodbo zastopnik zavarovatelja, pride za zavarovalčevo pravico odstopa v poštev tudi zastopnikova vednost, zvijačnost in krivda. (2) Ta predpis se ne uporablja, ako je oseba, ki ji je zavarovalec poveril posredovanje ali sklepanje ■zavarovalnih opravil, nastopala hkratu za zavarovatelja. 8 6- .Sklop pogodbe p» zastopniku zavarovatelj** (u) Znatne so tiste okolnosti nevarnosti, ki so v slano vplivati na zavarovalčevo odločitev, da sploh sklene pogodbo ali da jo sklene po dogovorjenih pogojih. Vsaka okolnost nevarnosti, na katero meri pismeno vprašanje zavarovalca v določnem nedvoumnem besedilu, velja v dvomu za znalno. (1) Zavarovalec more odstopiti le v teku enega mesca pole».», ko je «izvedel za pomanjkljivost navedb; odstop se mora pismeno izjaviti zavarovalelju. * (a) Ako odstopi zavarovalec, mu gre premija do konca zavarovalne dobe. v kateri je izvedel za pomanjkljivost navedb. Izjava ud* .J «topa. Učinek n* premijo. 8 4. 8 7. Odstop je izključen: 1. ako je zavarovalec, ko je sprejel ponudbo, vedel ali je moral vedeti, da je odgovor na vprašanje, stavljeno zavarovatelj u, nepopolen ali neresničen ali da se je znatna okolnost nevarnosti zamolčala ali navedla nepravilno; 2. ako zavarovatelj sploh ni odgovoril na vprašanje, mereče na okolnost nevarnosti, razen ako je bilo po tem, kako se je stavilo vprašanje, (1) Pogodba je nična, ako je v času, ko se ZnvnmvuiJ' sklene, že nastopil zavarovalni primer ali je že obitojefu odpala možnost njegovega nastopa. nev.rnu« .j " a (2) Ako se je pa dogovorilo, da se nanašaj zavarovanje na čas pred sklepom pogodbe, je pogodba nična le loliko, kolikor je ob nje sklepu ali zavarovalec vedel, da zavarovalni primer ne nuyc nastopiti, ali je zavarovatelj . vpde.l, da je zavarovalni primer že bil nastopil. Zavarovalne listine. KaüvçljaVH in n ati o -mestna listina. F*ravica do prepisov. , (it) A ko je zavprovatelj ob sklepu pp^pdb.e vedel, da je že bil nastopil zavarovalni primgr, ire zavarovalcu, ako ni .tudi v,edel o nastopu zavarovalnega primgra, premija do kqnca zavarovalne dobe, v kateri je to zvedej. (4) Ako sklene pogodbo zastopnik zavaro-vatelja, se ustrezno uporabljajo predpisi § 5. § ». (1) Zavarovalec morja izročiti jsavarov^telju listino o zavarovalni pogodbi (zavarovalno listino, polico, knjižico za uda), ki jo je y redu podpisal. (2) Ta listina mora obsegali obče zavarovalne pogoje in vsa dogovorjena posebna pogodbena določila. (3) Ponudnica in zavarovalna listina mora biti lahko in razločno čitljiva. 8 1 (1) Zavarovatelj lahko zahteva na svoje stroške novo izdajo uničene ali izgubljene zavarovalne listine. (;>) Zavarovalec lahko določi, da-je izpolnitev te zahteve odvisna od prejšnje razveljave listine, ako mora po pogodbi plačati imetniku ali prinosniku listine ali le, če se listina pokaže ali vrne, (3) Za razveljavo zavarovalnih listin je pristojno zborno sodišče prve stopnje, v čigar okolišu je sedež zavarovalca ali njegove podružnice. § 10. (1) Zavarovatelj more vsak čas na svoje stroške zahtevati prepise vseh izjav, ki jih je podal on ali ki so se podale za njega nasproti zavarovalcu z ozirom na pogodbo. Zavarovalec ga mora opozoriti na to pravico. Stroške prepisov mora na zahtevanje založiti zavarovatelj. (2) Ako potrebuje zavarovatelj take prepise za opravo dejanj, ki so vezana na določen rok, in ako mu jih ni izročil zavarovalec že prej, se čas od stavljene zahteve cfo prihoda prepisov ne všteva V rok. 8 11. (1) Dogovor, da naj sporp iz zavarovalne pogodbe odloča razsodišče, je ničen. (2) Dogovori se pa lahko, da naj višino dajatve, ki je naložena zavarovalcu, določi razsodišče. Na njega sestavo in postopanje se uporabljajo predpisi civilnega pravdnega reda o raz-sodniškem postopanju. Na ta dogovor ge zavarovalec ne more sklicevati, ako odreče dajatev. § 12. (1) Ako ima zavarovatelj svojo občo pod-sodnost v tuzemstvu, je vlagati zoper njega tožbe iz zavarovalnega razmerja na sodišču, na katerem ima svojo občo podsodnost. (2) Ako je vzel zavarovatelj zavarovanje v svojem obrtnem ali kmetijskem obratu, se morejo vlagati zoper njega tožbe iz zavarovalnega razmerja tudi na sodišču, v čigar okolišu je obrtni zavod ali kmetijsko posestvo. (.3) Dogovor, da se morejo vlagati tožbe zoper zavarovatelja na sodišč« na sedežu zbornega sodišča prve stopnje, v čigar okolišu je stano-vališče ali obrtni zavod ali kmetijsko posestvo zavarovatelja, je dopusten. (4) Vse druge podsodnosti so izključene. (5) Za tožbe, ki se vlagajo iz zavarovalnega razmerja zoper zavarovalca, je pristojno tudi sodišče, v čigar okolišu je zavarovalčeva podružnica, ki je sklenila pogodbo. ' 8 13. (1) Za naznanila in izjave, ki jih naj podaja zavarovalcu na podstavi tega zakona zavarovatelj ali tretja oseba se lahko pogodi pismena oblika. (2) Kolikor ta zakon ne določa' kaj drugega, dobi izjava, ki jo je podati nasproti drugemu, moč šele tedaj, ko mu dojde. Razsodile. Krajevna- podsodnost. Naznanila in izjavo. Zavarovalcu Je znana okolnost, ki Jo je naznaniti. Prememba atannvnnja. Pogodbena kazen. Preračun roka. k Za določeni čas dogovorjeno zavarovalno razmerje se molČČ podaljša ; trajno zavarovanje. (3) Da se je kdo držal roka za naznanilo ali izjavo, velja, ako se naznanilo ali izjava odpošlje v teku roka. S 14. Pravnih škod, ki so po tem zakonu ali po zavarovalni pogodbi združene s tem, da se je naznanilo opustilo ali zakasnilo, ne more uveljavljali zavarovalec, ako je v času, ko bi mu bilo moralo dojti naznanilo, primerno vedel za okolnost. ki jo je naznanili. 8 15. (1) Ako je zavarovatelj premenil svoje stanovanje, premembe pa ni naznanil zavarovalcu, zadošča za izjavo, ki jo je podati nasproti zavaro-vatelju, da se pošlje pismo na zadnje zavarovalcu znano stanovanje. Izjava dobi moč v' času, v katerem bi bila ob rednem pošiljanju došla Zavarovatelju, če bi ne bil premenil stanovanja. (2) Ako je vzel zavarovatelj zavarovanje v svojem obrtnem obratu, se primerno uporabljajo predpisi odstavka 1, ako se preloži obrtni zavod. 8 l«. Pogodbene kazni ima sodnik pravico znižati. Nasprotujoči dogovori so nični. § 17. (1) Ako je trajanje zavarovanja določeno po dnevih, 'tednih, mescih ali po dobi, obsegajoči več mescev, se prične zavarovalčevo jamstvo opoldne tistega dne, katerega se sklene pogodba in neha opoldne zadnjega dneva roka. (2) V ostalem se predpisi členov 328 do 330 trg. zak. primerno uporabljajo na vse v tem zakonu in v pogodbi določene rokove. 8 18- (1) Ako se je za določeni čas dogovorjeno zavarovalno razmerje podaljšalo molčč, obstaja dalje za čas ene zavarovalne dobe. Ako se je dogovorilo, da veljaj tako zavarovalno razmerje za podaljšano, ako se ne odpove pred potekom pogodbenega časa, velja podaljšanje vsakikrat k večjemu za eno zavarovalno dobo. Ako se je sklenilo zavarovalno razmerje na nedoločen čas (trajno zavarovanje), ga moreta obe | stranki odpovedati le za konec tekoče zavarovalne dobe. Rok odpovedi mora biti za obe stranki enak in ne sme znašati manj nego en mesec in ne več nego tri mesce. Tej pravici odpovedi se je moči porazumno odreči za določeno dobo z veljavnostjo za obe stranki. § 19. (•) Zahteve iz zavarovalne pogodbe zastarajo v treh letih; zastaranje se prične s sklepom koledarskega leta, v katerem se je mogla zahtevati dajatev. Pravica do prejemanja rente zastara v desetih letih ; zastaranje se prične s sklepom koledarskega leta, v katerem se je moglo zahtevati dajanje rente. (2) Ako so je zahteva oglasila pri zavarovalcu, je zastaranje zavirano dotlej, da dojde pismena odločba zavarovalca. § 20. (1) Dogovor, da hodi zavarovalec oproščen dolžnosti dajatve, ako se zahteva dajatve ne zglasi pri zavarovalcu v določenem roku, je ničen. (2) Pač pa se lahko dogovori, da bodi zavarovalec oproščen dolžnosti dajatve, ako. se dajatev ne zahteva sodno v teku določenega roka. Rok pa ne sme znašati manj nego šest mescev in se prične s potekom dneva, katerega je zavarovalec nasproti zavarovatelju ali upravičenemu prejemniku s priporočenim pismom odklonil zoper njega stavljeno zahtevo z navedbo roka in z njegovim potekom združene pravne posledice. , 8 21. (1) Z razglasitvijo konkurza o zavarovalčevi imovini se razveže zavarovalna pogodba, pri zavarovanju škod pa šele s potekom enega mesca po razglasitvi konkurza. (2) Zavarovalec si more za primer, da se razglasi konkurz ah poravnalno postopanje o za-varovateljevi imovini, izgovoriti pravico, da odpove pogodbo z enomesečnim odpovednim rokom. (3) Ako zavarovalna pogodba prestane v zmislu odstavkov 1 ali 2, mora zavarovalec vrniti za čas po prestanku pogodbe plačano premijo. Zastaranju zahtev. r>olo,la,'‘i,a-nakazal ali vplačal. (2) Ako no pripravi že način vulaČila plačniku zadostnega listinskega potrdila, mora zavarovalec potrjevati plačila premij, ne da bi bilo treba plačnikove zahteve. 8 20. (1) Plačne premije ali druga plačila, ki mu pibSUo po gredo na podstavi pogodbe, mora sprejemati upSu'aii zavarovalec, četudi zavarovatelj ne pritrdi plačilu, posodovanou. tudi od zastavnega upnika ali pogodovanca, ki je pridobil pravico do zavarovalčeve dajatve (§ 132, odstavek 1). (■->) Zastavna pravica do zavarovalne terjatve se more uveljavljati tudi zaradi tistih zneskov in njihovih obresti, ki jih je zastavni upnik porabil za plačevanje premij ali drugih plačil, ki gredö zavarovalcu na podstavi pogodbe. ' 8 27. Zavarovalec more znesek plačne premijske z«v«rov»i-terjatve ali druge terjatve, ki mu gre na podstavi pogodbe, odbiti od dajatve, ki mu je naložena na podstavi iste pogodbe, četudi se dajatev ne dolguje zavarovatelju, temveč komu drugemu. 8 28. (1) Ako sc premija, ki jo je plačali pred Posledic* • pričetkom ali ob pričetku zavarovanja, ne plača pravočasno, more zavarovalec odstopiti od po- godbe, dokler premija ni plačana. Za odstop velja, pred pričet-ako se premija ne zahteva sodno v treh .mescih od pr°™etkÜ ». dneva plačnosti. varovan)*. (2) Ako premija ob Času, ko nastopi zavarovalni primer, še ni plačana, je zavarovalec prost dolžnosti dajatve. (3) Ako je pa zavarovalec v roku treh mescev sodno zahteval premijo, je zavezan dajatvi, ako nastopi zavarovalni primer v dobi, za katero se izterjava premija, četudi ob času nastopa premija ni plačana.. Dolžnosti dajatve pa je prost, ako se je odrekel zahtevi še pred nastopom zavarovalnega primera, *) Zamuda po pričetku zavarovanja. § 4iT. (i) Ako se premija, ki jo je plačati po pričetku zavarovanja, ne plača dne zapadlosti, je pozvati zavarovatelja pismeno na njegove stroške, naj plača, ter naznaniti pravne posledice nadaljnje zamude plačila; pri tem mu je določiti najmanj en mesec dodatnega roka. Ta poziv more izostati, ako se je zavarovatelj najraneje ošern dni pred dnevom zapadlosti pismeno opomnil na plačilo in obvestil o pravnih posledicah zamude plačila, ter se mu je dovolil vsaj en mesec dodatnega roka, tekočega od dneva zapadlosti. (3) Pravica zahtevati večjo premijo prestane, ako se ne uveljavlja v enem mescu potem, ko je Zavarovalec iZvèdel za pomanjkljivost navedli. Isto velja o odpovedni pravici, ako se ne izvršuje v teku oznamerijenc dobe. (4) Ako se razveže pogodba po odstavku I ali odstavku 2, gre zavarovalcu dogovorjena premija do konca zavarovalne dobe, v kateri je zvedel za pomanjkljivost navedb, ako pa dobi odpoved moč šele v naslednji zavarovalni dobi, do konca zavarovalnega razmerja. (2) Ako je zavarovatelj ob poteku dodatnega roka zaostal s plačilom premije, more zavarovalec, dokler premija ni plačana, zavarovalno pogodbo razvezati s takojšnjo močjo (odpovedati brez odpovednega roka). Za odpoved velja, ako se premija ne zahteva sodno v treh mescih po preteku dodatnega roka. (3) Ako nastopi zavarovalni primer po preteku dodatnega roka in ako je ob času nastopa zavarovatelj zaostal s plačilom premije, je zavarovalec prost dolžnosti dajatve. (4) Ako jé zavarovalec sodno zahteval plačilo zaostale premije, se uporabljajo predpisi g 28’, odstavek 3. g 30. Pr:,vic» ,in (1) Ako je podal zavarovatelj oh sklepu in*odpove&M pogodbo pomanjkljivo navedbo o znatni okolnosti pravic« za- nevarnosti (§ 3, odstavek 1), odstop zavarovalca zaradi po- pa je izključen, ker zavarovatelja ne zadeva krivda, ;sr' more zavarovalec, ako mu gre po načelih, merodajnih za njegov opravilni ohrat. zaradi večje nevarnosti večja premija, od zavarovatelja pismeno zahtevati, naznanivši mu pravne posledice zamude plačila, naj plača v enem mescu večjo premijo od pričetka tekoče zavarovalne dobe naprej. Ato se večja premija ne plača v tem roku, velja. Kakor da je zavarovatelj odpovedal pogodbo. (2) Ako se pa večja nevarnost po načelih, mérodajnih za zavarovatčev opravilni obrat, tudi zà večjo premijo ne prevžame, more zavarovalec odpovedati pogodbo s pismeno izjavo z odpovednim rokom najmanj enega mesca. § Tl- (1) Ako se je zaradi določnih okolnosti, ki Pravica večajo nevarnost, dogovorila' večja premija, more /m*mijj.p,e zavarovatelj, ato te okolnosti odpadejo ali izgubijo svoj pomen V času med tem. ko se je ponudba stavila in sprejela, ali po sklepu pogodbe, zahtevati primerno znižanje premije za bodoče zavarovalne dobe. (2) Islo velja, ako se je odihera večje pn*-Irnije povzročila s pomotnimi navedbami zavarova-tèlja o laki okolnosti. g 32. (1) Ako se je dogovorilo, da imej kršenje Dogovori dolžnosti, ki jo je izpolniti nasproti zavarovalcu °izgubl’ pred nastopom zavarovalnega primera, za posledico izgubo pravice do zavarovalčevo dajatve, more zavarovalec, ako se krši dolžnost, dokler ni nastopil zavarovalni primer, brez odpovednega roka odpovedati pogodbo v teku enega mesca, ko je zvedel o kršenju dolžnosti, razen ako zavarovatelja ne zadeva krivda, da se je kršila dolžnost. (2) Ako je nastopi) zavarovalni primer, ne da bi se bila prej odpovedala pogodba, se zavarovalec ne more sklicevati na dogovor o izgubi, ako zavarovatelja ne padeva krivda ali ako kršenje dolžnosti, ki se je prevzela, da se zmanjša nevarnost ali da sè zabrani povečanje nevarnosti, ni vplivalo niti na nastop zavarovalnega primera niti na obseg dajatve, ki je naložena zavarovalcu. Isto velja, ako je potekel rok za izvršenje odpovedne praViCé zavarovalca (odstavèk 1 ) in se pogodba ni odpovedala, » Povečanj? nevarnosti. (*)• Na dogovor o izgubi, ki so je ukrenil, ako bi se kršila dolžnost, ki jo je izpolniti po nastopu zavarovalnega primera, se ne more sklicevati zavarovalec, ako zavarovatelja no zadeva naklep ali velika nemarnost ali ako kršenje ni vplivalo niti na ugotovitev Zavarovalnega primera niti na ugotovitev ali obseg dajatve, naložene zavarovalcu. (t) Zavarovalcu gre premija kljub razvezi zavarovalne pogodbe do konca zavarovalne dobe. v kateri je zvedel, da se je kršila dolžnost, ako pa dobi odpoved moč Sele v naslednji zavarovalni dobi, do konca zavarovalnega razmerja. (t.) Ti predpisi se ne uporabljajo na dogovore, s katerimi se dovoljuje zavarovalcu pravica, da zaideva, ako se krši dolžnost, ki jo je izpolniti nasproti njemu, pogodbeno kazen, ali da odpove pogodbo, ako sc je dogovoril odpovedni rok najmanj enega fneSfcà. S '33. (1) Povečanje tièvarnosli, ki jo je prevzel zavarovalec, pride v poštev le tedaj,' kadar je zriatnö in se nanaša na okolriost nevarnosti, ki je ali oznamenjena v zavarovalni listini ali o kateri je bil vprašan zavarovatelj ob sklepu pogodbe 3, odstavek 1). (2) Ako se je nevarnost tako povečala po sklepu pogodbe, more zavarovalec pogodbo odpovedati. (3) Ako se je nevarnost povečala brez sodelovanja zavarovatelja ali ako so zavarovatelja prisilile okolnosti, neodvisne od njegove volje, da jo je povečal ali to dovolil, se mora zavarovalec držati odpovednega roka najmanj enega mesca. (4) Zavarovalčeva odpovedna pravica preslane, ako se ne izvršuje v teku enega mesca potèm. ko je zavarovalec zvedel, da se je povečala nevarnost, ali ako je otipalo povečanje nevarnosti .ili ako ni več znatno. 8 34. (1) Zavarovatelj mora povečanje nevarnosti, ki sè je povzročilo znjegovo voljo, naznaniti zavarovalcu,. še preden nastopi', drugo povečanje nevar- nosti (g 33. odstavek 3) pa nemudoma, ko je zvedel, da je nastopilo. (2) Ako opusti pravočasno naznanilo, jo zavarovalec prosi dolžnosti dajatve, ako nastopi zavarovalni primer, dokler obstaja povečana nevarnost. Ta pravna posledica pa ne nastopi: 1. ako zavarovatelja ne zadeva krivda, da se jo naznanilo opustilo ali zakasnilo; 2. ako povečanje nevarnosti ni vplivalo niti na nastop zavarovalnega primera niti na obseg dajatve, ki je naložena zavarovalcu ; 3. ako je ob nastopu zavarovalnega primera potekel rok za izvrševan je zavarovaloove odpovedne pravice (S 33, odstavek 4) in se ni odpovedala pogodba; 4. ako se v S 33. odstavek 3, omenjeno povečanje nevarnosti ni naznanilo pravočasno, zavarovalni primer pa nastopi prej nego en mesec po času, v katerem bi bil moral zavarovalec prejeti naznanilo. S 35. Zavarovalcu gre premija kljub razvezi zavarovalne pogodbe do konca zavarovalne dobe, v kateri je zvedel,'da se je povečala nevarnost, ako pa dobi odpoved moč šele v naslednji zavarovalni dobi (g 33, odstavek 3 in 4), do konca zavarovalnega razmerja. S 36. Povečanje nevarhosli, ki se povzroči z interesom zavarovalca ali z dogodkom, za katerega je odgovoren zavarovalec, ali ker to zahteva človečnost, ne prihaja v poštev. S 37. Predpisi g S 33 do 36 sc uporabljajo tudi na povečanje nevarnosti, ki se zgodi v času med tem, ko se stavi in sprejme ponudba zavarovanja, ki pa ni bilo znano zavarovalcu, ko je sprejel ponudbo. S 38. (1) Ako so pogoji, po katerih je zavarovalec skupno zaradi pomanjkljivih navedb ob sklepu pogodbe 2avarov»"jf’-ali po predpisih o povečanju nevarnosti upravičen odstopili od pogodbe ali jo odpovedati ali prost dolžnosti dajatve, dani le za del reči ali oseb, na katere se nanaša zavarovanje, nastopi upravičenost ali oprostitev zavarovalca za ostali del le, ako je misliti, da bi samo za ta del ne bil sklenil pogodbe po istih določilih. (a) Ako se zavarovalec posluži pravice odstopa ali odpovedi za del reči ali oseb, ima za-varovatelj pravico odpovedati zavarovalno razmerje za ostali del; odpoved pa se ne more izjaviti za poznejši čas nego za konec zavarovalne dobe, v kateri dobi zavarovalčev odstop ali njegova odpoved moč. Ako odpové zavarovatelj, gre zavarovalcu premija do konca tekoče zavarovalne dobe. 8 39. zavarovate- (1) Zavarovatelj je dolžen naznaniti zavaro- 1Jnosttdpo valcu nastop zavarovalnega primera nemudoma, zavarovalnem k O je Zvedel Zanj. primeru ; J J nedopustni dogovori o dokazu in plašnosti. (a) Nadalje je dolžen dajati zavarovalcu na zahtevanje vsako pojasnilo, ki je potrebno, da se dožene zavarovalni primer ali obseg zavarovalčeve dajatve, in mu dovoliti za ta namen potrebna poizvedovanja. (3) Dokaze more terjali zavarovalec za povračilo izdatkov v gotovini toliko, kolikor se more po pravici domnevati, da jih naj nabavi zavarovatelj. (4) Zavarovalec se ne more sklicevati na dogovore, po katerih se morejo določna dejanstva dokazati le z določnimi dokazili ali po katerih bodi zavarovalčeva dajatev plačna šele, ko se do-žene zahteva s pripoznavo, poravnavo ali pravo-močno sodbo. § 40. piafinost (1) Denarne dajatve zavarovalca so plačne * zahteve."P s potekbm enega mesca po naznanilu zavarovalnega primera; ako se pa poizvedbe, ki so potrebne, da se dožene zavarovalni primer in obseg zavarovalčeve dajatve ali ,da se dožene pravica do prejema, brez zavarovalčeve krivde ne morejo končati v roku enega mesca, nastopi plačnost šele štirinajsti dan po sklepu poizvedb. (2) Zavarovalec se ne more sklicevati na dogovor, s katerim se zavarovalec oprošča dolžnosti plačevati zamudne obresti. 8 41. (1) Ako poizvedbe, ki so potrebne, da se pum« n« , v « • • • I iv račun odSkod* dožene zavarovalni primer m obseg zavarovalčeve ninsk-e vsote, dajatve, še niso končane do poteka enega mesca izza naznanila zavarovalnega primera, more zavarovatelj, čigar pravica do prejema je dognana, zahtevati plačilo na račun v višini zneska, ki ga mora zavarovalec najmanj plačati po položaju stvari. (3) Tek tega roka je zaviran, dokler se zavira dovršitev poizvedb po zavarovateljevi krivdi. 8 42. Zavarovalec se' ne more sklicevati na do-govore, ki se razlikujejo od predpisov §§ 23, odstavek 3 do G, stavek 1, 24, 25, 28 do 37, 38, odstavek 2, 39. odstavek 1 do 3, 40, odstavek 1, 41 zavarovatelju na kvar ali od predpisov g 26 zastavnemu upniku ali pogodovancu na kvar. H. Poglavje. Zavarovalni agenti. 8 43. Zavarovalni agent, kateremu je zavarovalec Posredoval"1 poveril tudi le posredovanje zavarovalnih opravil 'I8C",' . (posredovalni agent), velja za pooblaščenega, da v zavarovalnem oddelku, za katerega je postavljen: 1. sprejema ponudbe za sklep, podaljšanje ali premembo zavarovalne pogodbe ter preklic takih ponudb; 2. sprejema od zavarovatelja odpovedne in odstopne izjave in druge izjave in naznanila, ki se tičejo zavarovalnega razmerja; 3. izroča zavarovalne listine in podaljševal-nice, ki jih je izdal zavarovalec. Agont za sklepanje. Okrajni agent. Omejitev oblasti agentov. Znanje in napačne navedbe agenta. § 44. Zavarovalni agent, ki je od zavarovalca pooblaščen sklepati zavarovalne pogodbe (agent za sklepanje), ima tudi oblast dogovoriti premembo ali podaljšanje takih pogodb ter podajati odpovedne in odstopne izjave. 8 ib. Ako je zavarovalni agent postavljen izrečno za določen okraj, se omejujejo njegove oblasti na opravila in pravna dejanja, ki se nanašajo na zavarovalne pogodbe o rečeh, ki so v okraju, ali z osebami, ki navadno bivajo v okraju. § i6. Da velja omejitev s predpisi §§ 43 in 44 dovoljenih oblasti zoper tretjo osebo, ji je treba dopuščati le tedaj, ako je poznala omejitev, ko je opravila opravilo ali pravno dejanje, ali ako je ni poznala, dasi je bila v ponudnici in v zavarovalni listini ali v pismenem obvestilu, izročenem ji, opozorjena na to, ali iz druge velike nemarnosti. Zavarovalec se ne more sklicevati na dogovor, ki se razlikuje od tega. 8 47. (i) Kolikor je po predpisih lega zakona ali po določilih pogodbe zavarovalčevo znanje pravnega pomena, je znanje agenta za sklepanje gledé zavarovanj, ki jih je sklenil, enako zavaro-valčevemu znanju. Znanje posredovalnega agenta pa je enako zavarovalčevemu znanju le tedaj, ako ga je pridobil na podstavi naznanila ali izjave, gledé katere velja, da je pooblaščen jo sprejeti. (?) Ako je zavarovalni agent z napačnimi navedbami o bistvenih okolriostih zapeljal, da je kdo sklenil zavarovalno pogodbo, ne nastane nikaka obveznost za premotenega nasproti zavarovalcu. (3) Zavarovalec sc ne -more sklicevati na dogovor, ki se razlikuje od teh predpisov zavaro-vatelju na kvar. II. Poglavje. Zavarovanje škod. 1. Poglavje. Obéi predpisi. 8 «• (j) Pri zavarovanju škode je zavarovalec dolžen po pogodbi ' povrniti škodo na imovini, povzročeno z nastopom zavarovalnega primera. (3) Dobiček, ki odpade z nastopom zavarovalnega primera, obsega zavarovanje le, kolikor je to posebej dogovorjeno. 8 *9- Kolikor ni v tem zakonu ali v pogodbi določeno kaj drugega, jamči zavarovalec le do višine dogovorjene zavarovalne vsote. 8 r>o. (1) Ako zavarovalna vsota izdatno presega vsakočasno vrednost zavarovanega interesa (zavarovalna vrednost), more zahtevati tako zavarovalec kakor zavarovatelj, da se zniža zavarovalna vsota, razmerno znižujč premijo za bodoče zavarovalne dobe. (a) Ako je zavarovatelj sklenil pogodbo z namenom, da si iz zavarovanja čez vrednost pridobi po krivici od zavarovalca imovinsko korist, je pogodba nična. Zavarovalcu gre premija, ako mu ob sklepu pogodbe ni bil znan zavarovaleljev namen, do konca zavarovalne dobe, v kateri je to zvedel. (3) Zavarovalna vrednost se more z dogovorom ustanoviti na določen znesek, ki se mora izrečno oznameniti za takso, sicer je dogovor ničen. Taksa velja za oednost, ki so jo imele zavarovane reči ob času sklepa pogodbe, ako zavarovalec ne dokaže, da znatno presega to vrednost. Dogovor, po katerem naj se nanaša taksiranje na vrednost ob nastopu zavarovalnega pri-[ mera. je ničen. Vsebina zavarovanja. Zavarovalna vsota. Zavarovalna vrednost ; zavarovanje čez vrednost; taksa. (Blovenianh.) m Zavarovalna vrednost, ako se zavarujejo rcSi ; zavaro. vanje skupnosti vee reči. Dolžnost odšle od bo ob zavarovanju nad in pod vrednostjo. Večkratno zavarovanje. Dvojno zavarovanje. (a) Ako se uporablja na katero izmed zavarovanj inozemsko pravd, more zavarovalec, za katerega velja inozemsko pravo, zahtevati zoper druge zavarovalce izravnavo le, ato je sam po pravu, ki je merodajno zanj, zavezan izravnavi. ID Po nastopu zavarovalnega primera zava-rovatelj ne more izpremeniti ali razveljaviti nobenega teh več zavarovanj drugim zavarovalcem na kvar. (r.) Ako je vzel zavarovatelj dvojno zavarovanje z namenom, da bi si s tem pridobil od zavarovalca krivično imovinsko korist, je vsaka s tem namenom sklenjena pogodba nična. Zavarovalcu gre, ako mu ob sklepu pogodbe zavaro-vateljev namen ni bil znan, premija do konca zavarovalne dobe, v kateri je to zvedel. 8 51. (1) Ako se nanaša Zavarovanje na kako reč, velja vrednost reči za zavarovalno vrednost, če se ne podaja kaj drugega iz okolnosti. (•2) Ako je vzeto zavarovanje za skupnost reči, obsega vsakočasno- k skupnosti spadajoče reči. § 52. (1) Ako presega zavarovalna vsota, zavarovalno vrednost ob nastopu zavarovalnega primera, vendar zavarovalec ni dolžen povrniti zavarovatelju več nego škodo. (2) Ako je zavarovalna vsota manjša nego la vrednost, jamči zavarovalec za škodo le po razmerju, v katerem je zavarovalna vsota k lej vrednosti. § 53. , (3) Ako se zavaruje isti interes zoper isto nevarnost in za isti čas pri več zavarovalcih, mora zavarovatelj vsakemu zavarovalcu nemudoma naznaniti druga zavarovanja ter oznameniti zavarovalce in navesti zavarovalne vsote. (2) Ob večkratnem zavarovanju so posamezni zavarovalci dolžni plačati odškodnino v razmerju, v katerem so drug k drugemu zneski, kojili plačilo jim je naloženo naproti zavarovatclju po njihovih pogodbah. S 54. (1) Ako presegajo pri večkratnem zavarovanju zavarovalne vsote skupaj zavarovalno vrednost (dvojno zavarovanje), jamči vsak zavarovalec, kateremu se je podalo naznanilo po § 53, odstavek 1, za celo, škodo do višine dajatve, ki mu je naložena po pogodbi; zavarovatelj pa v celem ne more zahtevati več nego znesek škode. (2) Zavarovalci so dolžni med seboj izravnati zneske v razmerju, v katerem so drug k drugemu zneski, kojih plačilo jim je naloženo |k> pogodbi nasproti zavarovatclju. Kolikor od enega izmed zavarovalcev ni doseči nanj pripadajočega zneska, morajo drugi plačati primanjkljaj v istem raž-.jnerju, (s) Ako je sklenil zavarovatelj pogodbo, s katero je nastalo dvojno zavarovanje, ne da bi vedel za drugo zavarovanje, more zahtevati, da se pogodba razveže ali zavarovalna vsota, razmerno zrftanjšavši premijo, zniža na tisti delni znesek zavarovalne vrednosti, ki ni založen z drugim zavarovanjem. Razveza ali znižba dobi moč šele s potekom zavarovalne dobe, v kateri se zahteva. Zahtevati se mora nemudoma, ko se je zvedelo. S 56. ti) Zavarovatelj je dolžen, kadar nastopi za- Dottnost varovalni primer, po možnosti skrbeti za to, da se odvrne in zmanjša škoda, in pri tem siušati zavarovalce va ukazi la. (2) Ako je zavarovatelj nalašč ali iz velike nemarnosti kršil to dolžnost, je zavarovalec prost dolžnosti dajatve toliko, kolikor bi bil obseg škode manjši, če bi se bila pravilno izpolnjevala ta dolžnost. S 57. ti) Potrdilih ki jih naredi zavarovatelj, kadar »’«aro«* ** nastopi zavarovalni primer, da odvrne ali zmanjša § 55. Zavarovalec je prosi dolžnosti dajatve', ako Krivo* je zavarovatelj nalašč ali z veliko nemarnostjo *£?arov«jnog» povzročil zavarovalni primer. primora. škodo. zadénéjo, tudi če ostanejo brezuspešni, zavarovalca, kolikor je smel zavarovatelj smatrali, da so po okolnostih potrebni. (2) Po troske, ki so se naredili zaradi ukazil, ki jih je dal zavarovalec, je povrniti tudi toliko, kolikör presegajo skupaj z ostalo odškodnino'’ zavarovalno vsoto: Zavarovalec mora za take po-troške potrebni znesek založiti na zavarovateljevo zahtevanje. (3) Pri zavarovanju pod vrednostjo jč povrniti potroške le po razmerju, oznamenjenem v g 52, odstavek 2. 8 58. UgotovH.voni dl Stroški poizvedb, da se ugotovi zavaro-stroski. vaj,jj primer in da se poizve škoda, zadenejo zavarovalca, kolikor niso bili povzročeni z nepravilnimi navedbami zavarovatelj a. (2) Dogovoriti se more, da mora zavarovatelj plačati stroške razsodnika, ki ga je postavil (§11, odstavek 2). (3) Dogovor, da se.'zavarovatelj na razpravah za poizvedbo škode ne sme dati zastopati po 'pooblaščencu, je ničen. Stroške tega pooblaščenca rnbra plačati zavarovatelj. § 59. Prepoved (1) Zavarovatelj ne sme izpreineniti stanja, i/.prcmembe. ga j(; p0vzr0čil zavarovalni primer, brez zava-rovalčeve pritrditve, dokler škoda ni poizvedena, razen ako je taka izprememba potrebna, da se zmanjša škoda, ali v javnem interesu. (2) Zavarovalec se ne more sklicevati na la predpis, ako ni nemudoma pričel in izvršil poizvedbe škode. § «0. Jamstvo Zavarovalec jamči, ako ni dogovorjeno kaj zavarovalo» t . po Mvuro drugega, po nastopu zavarovalnega primera za primora škodo» povzročeno s poznejšim zavarovalnim primerom, le do višine za plačano odškodnino zmanjšane zavarovalne vsote. Za bodoče zavarovalne dobe mu gre -le razmercn del premije» ' § til. • Pravic« (1) Po nastopu zavarovalnega primera ima po^nastopu vsaka stranka, ako zavarovalno razmerje ne pre-«»virovaincK» ne}la po pogodbi samo j »o selo. pravico odpovedali pogodbo, zavarovalec pa le, ako je plačal odškodnino ali ako je zavarovatelj zvijačno zglasil ne-osnovano odškodninsko zahtevo, zavarovatelj pa le, ako jc zavarovalec docela ali deloma odrekel ali zadržal pripoznavo osnovane odškodninske zahteve. (5) Odpoved mora izjaviti zavarovalec v teku enega mesca po plačilu odškodnine ali po odklonitvi neosnovane odškodninske zahteve, zavaro-valelj pa v teku enega mesca po odklonitvi osnovane odškodninske zahteve ali po plačnosti odškodnine. (3) Zavarovalec sc mora držati odpovednega roka najmanj enega mesca; zavarovatelj ne more odpovedati za poznejši čas nego za konec tekoče zavarovalne dobe. (4) Ako odpore zavarovatelj, gre zavarovalcu premija do konca zavarovalnega razmerja. Ako pa odpove zavarovalec, mu gre tisti del premije, ki pripada na znesek plačane odškodnine, do konca tekoče zavarovalne dobe ; od premije, pripadajoče na ostanek zavarovalne vsote, gre zavarovalcu le tisti del, ki ustreza poteklemu času zavarovanja. § «2. (1) Ako ima zavarovatelj pravico do povračila škode zoper tretjo osebo, preide pravica na zavarovalca toliko, kolikor povrne zavarovatelju škodo. Ako je zavarovalec povrnil le del škode, > ne sme pravice zoper tretjo osebo, ki je prešla na njega, uveljavljati zavarovatelju na kvar. (2) Ako je povračilna zahteva zavarovatelja naperjena zoper rodbinskega uda, ki živi z njim v domači skupnosti, ali zoper uslužbenca, preide pravica na zavarovalca le, ako je rodbinski ud ali uslužbenec nalašč povzročil škodo. (3) Ako zavarovatelj opusti svojo povračilno zahtevo zoper tretjo osebo aii pravico, ki služi za zagotovitev zahteve, se zavarovalec oprosti dolžnosti dajatve toliko, kolikor bi bil mogel doseči povračilo iz zahteve ali pravice. § «3. (1) Zavarovalna pogodba preneha, ako interes na zavarovanju ne obstaja ob pričetku zavaro-rovanja ali ako odpade po pričetku zavarovanja. Zavarovalcu gre premija do konca zava- Prehod odškodninskih zahtov zoper tretje osebe na zavarovalca. <* Ako ni Interesa na zavarovanju ali ako od-pude, rovalne dobe, v kaleri je zvedel za razlog prenehanja. (a) Isto velja, ako se je vzelo zavarovanje za bodoč interes in sploh ni nastal interes na zavarovanju. S 64. otojite» (i) Ako zavarovatelj otuji zavarovano nepre- KAVSTOVBUfl • y Y 'iiv . • « nepremične mično reč, preidejo pravice in dolžnosti iz zavaro-reia. vaine pogodbe na pridobitnika. (a) Otujitelj ali pridobitnik mora zavarovalcu nemudoma naznaniti utajitev. (a) Zavarovalcu je treba pustiti zoper sebe veljati prehod zoper njega osnovanih terjatev šele od časa, v katerem je zvedel za otujitev. (<) Otujitelj in pridobitnik jamčita nerazdelno za premijo, ki pripada na čas, preden je zavarovalec zvedel za otujitev. S 65. (1) Zavarovalec ima pravico pridobitniku odpovedali zavarovalno razmerje z odpovednim rokom najmanj enega mesca. Odpovedna pravica prestane, ako se ne izvršuje v enem mescu po času, v katerem je zavarovalec zvedel za otujitev. * (2) Pridobitnik ima pravico odpovedali zavarovalno razmerje brez odpovednega roka. Odpovedna pravica prestane, ako se ne izvršuje v enem mescu potem, ko je pridobitnik vzel zavarovano nepremično reč v posest; ako pridobitnik ni vedel za zavarovanje, prestane odpovedna pravica šele s potekom enega mesca po času, v katerem je to zvedel. (3) Zavarovalcu gre premija, ako odpove sam, do konca zavarovalnega razmerja, ako odpove pridobitnik, do konca tekoče zavarovalne dobe. V obeh primerih je otujitelj dolžen plačevati premijo ; pridobitnik jamči le za premijo, ki pripada na čas, preden je zavarovalec zvedel za otujitev (§ 64-, odstavek 4). g 66. (1) Predpisi §§ 64 in 65 se uporabljajo tudi na vsako drugo menjavo v osebi lastnika za- varovane nepremične reči, vštevši prisilno dražbanje. (2) Pri prisilnem dražbanju velja za čas otu-jitve čas, ko se reč domakne. (3) Ako se otuji zavarovana nepremična reč s pristojstvom, se uporabljajo gledé pristojstva predpisi §§ 64 do 66. g 67. (1) Ako se otuji zavarovana premična reč, otujiu» preneha zavarovalno razmerje, ko se rec izloči iz premtfn« otujiteljeve hrambe. (2) Zavarovale u gre premija do konca zavarovalne dobe, v kateri je zvedel prernembo hrambe. 8 68. Ako preidejo zavarovane reči po dediščini, se prehod s tem ne izpreminja zavarovalno razmerje. Raz- *^6af7'p*0n'h likujoč se dogovor je ničen, kolikor gre za zava- v«At* varovalcem v svojem imenu za interes koga dru- “8uu< ; gega, oznameuivši ali ne oznamenivši zavarovančeve osebe (zavarovanje za tuj račun). (2) V dvomu velja, kakor da je zavarovatelj sklenil zavarovanje za svoj račun. (3) Ako se zavaruje za tuj račun, gredö pravice i/. zavarovalne pogodbe, izvzemši pravico do zavarovalne-listine, zavarovancu. Zavarovanec pa ne more brez zavarovateljeve pritrditve razpolagati s svojimi pravicami ali jih sodno uveljavljati, razen ako je v posesti zavarovalne listine. (j) Zavarovatelj velja za pooblaščenega v svojem imenu razpolagati s pravicami, ki gredö zavarovancu iz zavarovalne pogodbe; sprejeti plačilo iii prenašati pravice pa je brez zavarovančeve pritrditve upravičen le,’ ako je v posesti zavarovalne listine. • . 'J (,■>) Da jatev zavarovatelj u more zavarovalec narediti odvisno od tega, da se mu dokaže pritrditev zavarovanca za zavarovanje, HrUUul predpiai. Vbobinu tuvarovanja. Obseg dolžnost 1 povrniti Alt odo. Zavarovatelj ni dolžen izročiti zavarovancu ali njegovi konkurzni masi zavarovalno listino, preden mu je zadoščeno zaradi zahtev, ki mu gredö zoper zavarovanca z ozirom na zavarovano reč. Za te zahteve si more zadostiti iz odškodninske terjatve zoper zavarovalca in, izterjavši terjatev, iz odškodninske vsote pred zavarovancem in njegovimi upniki. S 71. Kolikor je po predpisih tega zakona vedenje in znanje zavarovatelja pravnega pomena, prihaja ob zavarovanju za tuj račun v poštev tudi vedenje in znanje zavarovanca. Kolikor je znanje kake okolnosti pomembno, kadar se sklene pogodba, ne prihaja v poštev znanje zavarovanca, ako sc je sklenila pogodba brez njegove vednosti ali ni bilo moči pravočasno obvestiti zavarovatelja. Zavarovalec pa mora ugovor, da se je pogodba sklenila brez vednosti zavarovanca, pustili veljali zoper sebe le tedaj, ako mu je zavarovatelj ob sklepu pogodbe naznanil, da se jemlje zavarovanje ' brez naročila tretje osebe. 8 7(2. Zavarovalec se ne more sklicevati na dogovore, ki se razlikujejo od predpisov gg 50, odstavek 1, odstavek 3, stavek 2, 55 do 57, 58, odstavek 1 in 2, 59, 61 do 63 zavarovatelja na kvar. Isto velja o dogovorih, ki se razlikujejo od predpisov gg 64- do 67 otujitelju ali pridobitniku na kvar. 2. Poglavje. Zavarovanje proti ognju. g 73. (i) Ob zavarovanju proti ognju jamči zavarovalec za škodo, ki jo je povročil požar, strela ali razpok v pogodbi oznamenjene vrste. (a) Zavarovalec mora povrniti škodo, ki je nastala s tem, da so se zavarovane reči razdejale ali poškodovale, kolikor sloni razdejanje ali poškodovanje na neposrednjem ali posrednjom učinku ognja ali se povzroči ob požaru z gašenjem, podiranjem, izpraznjevanjem ali sličnimi naredbami. Isto velja o škodi, ki je nastala s tem, da so zavarovane reči izginile ob požaru. (s) Na jamstvo zavarovalca za škodo, na-stalo s strelo ali razpokom, se primerno uporabljajo predpisi odstavka 2. 8 74. Zavarovalec ne jamči za škodo po požaru ali razpoku, ki jo povzročijo potres ali vojni dogodki ali ki je posledica punta ali vstaje. 8 75. (i) Ako je vzeto zavarovanje za skupnost reči, se razteza tudi na reči rodbinskih udov in uslužbencev zavarovatelja, ki živč z njim v domači skupnosti ali izvršujejo svoj poklic na kraju, za katerega volja zavarovanje." (a) Na dogovor, po katerem bodi zavarovalec prost dolžnosti dajatve, ako se spravijo reči docela ali deloma v druge prostore kraja (hiša, stanovanje, trgovina, razstava, hlev in dr.), ozname-njenega v zavarovalni listini, se more sklicevati zavarovalec le, ako mu gre po načelih, merodajnih za njegov opravilni obrat, za zavarovanje v drugih prostorih višja premija. 8 76. Zavarovalčeva povrnitev škode se ravna: 1. pri poslopjih po stroških nove naprave, običajnih v kraju, oziraje se na zmanjšano vrednost, ki so jo povzročili starost, obraba ali drugi vzroki, ako se pa poslopje ne zgradi vnovič, k večjemu po njegovi prometni vrednosti; 2. pri blagu, ki ga je zavarovatelj sam izdelal, po napravnih stroških, pri drugem blagu po nabavnih stroških, v obeh primerih pa k večjemu po prodajni ceni; - 3- pri živini po vrednosti, ki jo je imela neposrednje pred nastopom zavarovalnega primera, pri sirovinah, letini in drugih prirodnih pridelkih po poprečnih cenah, dognanih za dan požara ; 4. pri domačem orodju in drugih rabnih predmetih, pri delovnem orodju in strojih po stroških nove nabave enakovrstnih reči, oziraje se na zmanjšano vrednost zavarovanih reči, ki so jo povzročili starost, raba ali drugi vzroki. Meje Jamstva. Obneg zavarovanju zn skupnost roči. Iaprememba kraja. Povrnitev Škode. Zavarovanje za odpali dobiček in za mnogoterni interes na isti reči. Naznanilo zavarovalnega primera. Razširitev zastavne pravice na poslopju. (1) Pri zavarovanju za dobiček, ki odpade z zavarovalnim primerojn, se ne more dogovoriti določni znesek zavarovalne, vrednosti. (2) Kdor vzame zavarovanje glede iste reči pri enem zavarovalcu za škodo, pri drugem zavarovalcu za odpali dobiček ali za kak drug poseben interes, ki je v nevarnosti zaradi zavarovalnega primera, mora vsakemu zavarovalcu nemudoma naznaniti druga zavarovanja, oznamenivši zavarovalce in z navedbo zavarovalnih vsot. (1) Ako je zavarovalec po pogodbi dolžen plačati odškodninsko vsoto le, da se vnovič zgradi zavarovano poslopje ali da sé dopolni zavarovana pritiklina, ali ako izjavi zavarovatelj po nastopu zavarovalnega primera nasproti zavarovalcu, da porabi odškodninsko vsoto le za le namene, se more plačilo zahtevati šele, kadar je zagotovljeno, da se denar porabi določbi ustrezno. (2) Na reči, nabavljene iz odškodnine, se ne sega z ločeno izvršbo, kolikor se potrebujejo in porabijo, da se vnovič zgradi poslopje ali dopolni pritiklina. Pristavek o vnovični zgradbi. § 78. Dolžnosti naznaniti zavarovalni primer se zadosti, ako se odpošlje naztfarylo v treh dneh po nastopu zavarovalnega primera. S 70. (1) Zastavna pravica na zavarovanem poslopju se razteza na odškodninsko terjatev zoper zavarovalca. Gledé odškodninske terjatve veljajoče izvršilne omejitve (§ 290, št. 2 izv. r.) se s lem ne izpreminjajo. (2) Odškodninski zneski se smejo plačati zavarovatelju, izvzemši v § 81 oznamenjene primere, le s privoljenjem zastavnih upnikov, ki so zavarovalcu zglasili svojo zastavno pravico pred nastopom zavarovalnega primera. (2) Privoljenje zastavnega upnika velja za podeljeno, ;dco ga je zavarovalec obvestil o bodočem plačilu odškodninskega zneska in o pravici, da sme zoper to ugovarjati v teku enega mesca, in ako zoper plačilo ni ugovarjal v ozname-njenern roku. (t) Ako se zastavni upnik ne more obvestiti ali ako ugovarja pravočasno, ima zavarovalec pravico položiti znesek odškodnine na okrajnem sodišču, v čigar okolišu je zavarovano poslopje. ((>) Sodišče mora razdeliti položeni znesek odškodnine na predlog in primerno uporabljajo predpise izvršilnega reda o razdelitvi največje ponudb»;, dogežene pri prisilnem dražb,anju nepremičnin; pri tem gre zavarovatelju mesto zavezanca. 8 81. Ako jo zavarovalec po pogodbi dolžen plačati odškodninsko vsoto le, da se vnovič zgradi poslopje ali da se dopolni pritiklina, ali ako izjavi zavarovatelj ]»o nastopu zavarovalnega primera nasproti zavarovalcu, da porabi odškodninsko vsoto le za te namene, ima plačilo zavarovatelju tudi nasproti zastavnemu upniku, ki je zavarovalcu zglasil svojo zastavno pravico, moč brez njegove privolitve, ako je zagotovljeno, »la se porabi denar določbi ustrezno. Ako se pa naj plača brez te zagotovitve ali ako naj se odškodninska svota sploh n»; porabi določbi ustrezno, se primemo uporabljajo predpisi tj 79. odstavek 2 do n. š 82. (1) ' Ako je ob zavarovanju poslopja zavarovalec zaradi zavarovateljevego vedenja prost dolžnosti dajatve, ostane vendar nasproti zastavnemu upniku zavezan dajatvi, razen ako se opusti pravočasno plačilo premije. (2) Isto velja, ako zavarovalec odstopi od pogodbe po nastopu zavarovalnega primera. 8 83. I (1) Ako je bila zastavna pravica na zavarovanem poslopju zglašena pri zavarovalcu, je dolžen zastavnega upnika nemudoma s priporočenim pismom obvestiti, da se je prekinilo plačevanje premij in da se je pogodba odpovedala iz tega vzroka. (2) Nasproti takemu zastavnemu upniku ima odpoved, odstop ali drugačno dejanstvo, ki ima za posledico konec zavarovalnega razmerja, moč Stališče z ustavnega upniku ob pristavku u vnovični zgradbi« Zavaroval* ji čeva dolžno^ le nasproti s zastavnemu« upniku. ‘M Zglasil** zastuvneg* upnika pn zavarovale“* Prehod zastavne terjatve na «zavarovalca. •He s potekom euega mesca noteui. ko mu jo zavarovalec sporočil konec in. ;iko še ni bil nastopil. čas končanja, ali ko je drugače zvedel za to. To pa ne velja, ako se zavarovalno razmerje odpové, ker se je opustilo pravočasno plačevanje premije, ali ako se konča s konkiirzoni zavarovalca. (3) Predpisi odstavka 2 se primerno uporabljajo na Veljavnost dogovoru med zavarovalcem in zuvarovateljem, s katerim se zmanjša zavarovalna vsota ali obseg nevarnosti, za kateri jamči zavarovalec. "" * (4) Ničnost zavarovalne pogodbe na podstavi §§ 50, odstavek 2, ali 54-, odstavek 5, se ne more uveljavljati nasproti zastavnemu upniku, ki jp svojo zastavno pravico zglasil pri zavarovalcu. Zavarovalno razmerje pa se konča njemu nasproti s potekom enega mesca potem, ko mu je zavarovalec naznanil ničnost ali je drugače zvedel zanjo. (r.) Ako je zastavni upnik varovanec ali oskrbovanec, mora zavarovalec pošiljati zanj določena poročila varstvenemu ali skrbstvenemu sodišču, ako se mu je naznanila la lastnost zastavnega upnika iu varstveno ali skrbstveno sodišče. S 84, Predpisi § 8?. se primerno uporabljajo v prid varovanemu ali oskrbovanemu lastniku zavarovanega poslopja, ako se je zavarovalcu naznanila la lastnost lastnika in varstveno ali skrbstveno sodišče. S 85. (j) Stroški v S S 79, odstavek 9, in 83 omenjenih poročil zadevajo zastavnega upnika ali varovanega ali oskrbovanega lastnika. (z) Ako zastavni upnik premeni stanovanje, se primerno uporablja predpis £ 15, odstavek 1. S 86. Kolikor poplača zavarovalec zastavnega upnika na podstavi predpisov s S 82 ali X3, preide njegova zastavna terjatev nanj. Prehod se ne more uveljavljati na kvar zastavnemu upniku, ki mu je enak ali je za njim in kateremu nasproti je ostalo jamstvo zavarovalca, za čigar zadostitev pa ni zadoščala odškodninska vsota. Zavarovalec se ne more sklicevati na dogovore, ki se razlikujejo od predpisov ^ 75 in 78 na kvar zavarovutelju. isto velja o dogovorih med zavarovalcem in zavarovateljem, s katerimi se izključujejo ali omejujejo pravice, osnovane v g tj 79, odstavek 1 do 3, 81 do 86 v prid zastavnemu upniku ali varovanemu ali oskrbova nemu lastniku. S 88. (1) Ako je tia zavarovanem poslopju realno breme, rentna terjatev ali po predpisih izvršilnega reda pridobljena pravica do poplačila, se primerno uporabljajo predpisi §§ 79 do 87. (2) Ako je zavarovano poslopje obremenjeno S pravico užitka, se primerno uporabljajo predpisi 79 do 85 in 87. 3. Poglavje. Zavarovanje proti toči. S 89. Pri zavarovanju proti toči jamči zavarovalec za škodo, ki nastane po vplivu toče na zavarovanih zemeljskih pridelkih. r »0. Zavarovalčeva povrnitev škode se ravna po donosu, ki hi ga bili dali zavarovani zemeljski pridelki, ako bi ne bila prišla toča. S 91. Dolžnosti naznaniti zavarovalni primer se zadosti, ako se odpošlje naznanilo v štirih dneh po nastopu zavarovalnega primera. §■92. Plačilo odškodnine se more odložiti do 31. dne oktobra tekočega leta. Ako pa v tem času še niso spravljeni zavarovani zemeljski pridelki, se mora plačati odškodnina nemudoma potem. ko so spravljeni pridelki. § 93. Ako odpove zavarovalec po § -til, dobi odpoved moč šele s koncem zavarovalne dobe, v kateri je prišla .toča. Prisilni predpisi. Druga knjižna bremena. Vsebina zavarovanja. Povrnitev škode. Naznanilo zavarovalnega primera. Plaonost zavarovalne zahteve. Odpovedna pravica po nastopu zavarovalnega primera. 0tujitev zemljišču e zavaro* vanlml zemeljskimi pridelki. Prisilni predpisi. Vsebina zavarovanja. Meje jamstva. 8 94. (i) Ako se otuji zemljišče, na katerem so zavarovani zemeljski pridelki, more zavarovalec odpovedati pridobitniku zavarovalno razmerje le za konec zavarovalne dobe, v kateri je zvedel za otujitev; določila o rokovili § 65, odstavek 1, se ne uporabljajo. (a) Ako . pridobi kdo na podstavi pravice užitka, zakupne pogodbe ali sličnega razmerja [travico dobivati zavarovane zemeljske pridelke, se primerno uporabljajo predpisi o otujitvi zavarovanega zemljišča po odstavku 1. § 95. (i) Zavarovalec se ne more sklicevati na dogovore, ki se razlikujejo od predpisov §§ 91 do 93 zavarovatelju na kvar ali od predpisov § 94 pridobitniku ali upravičencu za dobivanje sadov na kvar. (a) Rok za vložbo ugovora v zmislu § 2, odstavek 1, se more znižati ; toda znašati ne sme manj nego osem dni. Pravtako so dopustni dogovori, ki se razlikujejo od prepisov g 57 o povračilu potroška za reševanje. 4. Poglavje. Zavarovanje živine. 8 96. (i) Pri zavarovanju živine jamči zavarovalec za škodo, ki nastane s smrtjo (poginom, zakolom v sili) zavarovauega živinčeta. (z) Zavarovanje se more vzeti tudi za škodo, ki nastane zaradi bolezni ali nezgode zavarovanega ivinčeta, ki nimajo za posledico njegovega pogina. § 97. Zavarovalec ne jamči: 1. za škodo, ki nastane zaradi kuge ali bolezni in za kalero je po zakonu povrniti škodo iz javnih novcev, četudi se je pravica do povračila izgubila, ker so se kršili predpisi kugo-pazne policije; 2. za škodo, ki jo povzročijo vojni dogodki ali ki je posledica punta ali vstaje; 3. za škodo, ki jo povzroči požar, strela, razpok, povodenj ali potres; 4. za škodo, ki nastane, kadar ali ker se prevažajo zavarovana živinčeta po železnicah, ladjah ali drugih prevozilih, 1er o priliki nakladanja in razkladanja, ki je s tem v zvezi; 5. za škodo, ki nastane s porabljanjem konj na dirkališčih ali za druge športne namene. § 98. Na dogovor, da bodi zavarovalec prost dolž- fipinmemt» noSti dajatve, ako se zavarovano živinče odstrani kI"J“' iz določenega kraja, se more sklicevati zavarovalec le, ako je odstranitev trajala dalje nego osem dni. 8 99. Zavarovatelj je dolžen zavarovalcu nemudoma i>oišno»t^ naznaniti razen smrti tudi vsako znatno obolelost ^varovalno»' ter vsako znatno Dezgodo zavarovanega živinčeta, J^obouiort1' tudi če obolelosti ali nezgode ni smatrati za i» neigodas. primer zavarovanja. Dolžnosti naznanila se zadosti, ako se odpošlje naznanilo v dveh dneh po nastopu dogodka. 8 100. Zavarovalec ima pravico vsakČas na .svoje Pravic» 1 ^ zavarovalca stroške ogledati in preiskati zavarovana živinčeta. ogledati m preiskati Živinče. 8 101. (i) Ako oboli zavarovano živinče ali ako ga Koïim« zadene nezgoda, mora zavarovatelj, ako obolelost ,n pouoSet ali nezgoda ni neznatna, nemudoma poklicati živino- ** r""6V“nJe' zdravnika ali, ako to ni mogoče, izvedenca. (a) Stroškov krmljenja in strežbe ter stroškov živinozdravniške preiskave in zdravljenja ni treba, da bi povrnil zavarovalec. (3) Stroške prve živinozdravniške preiskave, ako oboli zavarovano živinče, morata plačati po I enakih delih zavarovalec in zavarovatelj. Ordo ravnanje in zanemarjanje živinčet«. Poboj v sili. Povrnitev Škode. Odpovedna pravica po nastopu zavarovalnega primera. Prehod zahtov Jainčevnnjn. Ako je zavarovatelj nalašč ali iz velike nemarnosti zelo grdo ravnal z živinčetom ali ga je zanemarjal, ako zlasti, če je živinče obolelo ali se mu je zgodila nezgoda, nalašč ali iz velike nemarnosti ni poklical živinozd ravnika ali izvedenca, kar bi moral storiti po 101. odstavek 1, je zavarovalec prost dolžnosti dajatve, razen ako grdo ravnanje ali zanemarjanje ni vplivalo niti na nastop zavarovalnega primera niti na obseg zavarovalcu naložene dajatve. § 108. (i) Zavarovalec ne sme pobiti v sili živinčeta brez privoljenja zavarovalca, razen ako se je oblastveno odredilo pobili ga ali ako je smel zavarovatelj po okolnostih smatrati, da je tako nujno, da se ni moglo čakati na zavaroralčevo izjavo. (a) Ako je zavarovatelj v sili pobil živinče proti temu predpisu, je zavarovalec prost dolžnosti dajatve. (s) Ako zavarovatelj ni dopustil poboja v sili, ki ga je zaukazal zavarovalec, je zavarovalec prost dolžnosti dajatve toliko, kolikor bi bil obseg škode manjši, če bi se bil zavarovatelj pravilno vedel. § 104-. Ako povzroči bolezen ali nezgoda smrt zavarovanega živinčeta, se ravna povrnitev škode zavarovalca po vrednosti, ki jo je imelo živinče ne-posrednje pred nastopom obolelosti ali nezgode. S 105. Vsaka stranka ima pravico odpovedati zavarovalno razmerje po § 61. Ako je pa eno izmed več zavarovanih živinčet zapadlo nalezljivi bolezni, bodisi da je imela za posledico smrt ali ne, ne gre zavarovalcu pravica odpovedi. § 106. (i) Ako gre zavarovatelju zahteva jainčevanja zaradi kakega nedostatka zavarovanega živinčeta, preide zahteva na zavarovalca, kolikor povrne zavarovalec zavarovatelju z nedostatkom povzročeno škodo. Prehod sc ne more uveljavljati zavarova-lelju na kvar. (aj Ako je zavarovatelj opustil zahtevo jam-čevanja ali jo je izgubil po svoji krivdi, postane (Slovenisch). zavarovalec prost dolžnosti dajatve toliko^ kolikor bi bil mogel iz zahteve doseči povrnitev. S 107. Zavarovalec jamči tudi za smrt živinčeta, ki nastopi v enem mescu po koncu zavarovalnega razmerja, ako jo je povzročila obolelost ali poškodba, ki je nastala v pogodbenem času. § 108. (1) Ako se otuji zavarovano živinče, se uporabljajo predpisi § 67. (2) Ako pa nastopi smrt živinčeta še v tekoči zavarovalni dobi ali v eneiA mescu po premembi hrambe zaradi nedostatka, za katerega mora otu-jitelj po zakonu jamčevati pridobitniku, ostane zavarovalec odgovoren zavarovatelju do višine zahteve jamčevanja. 8 109. Ako preide inventar zemljišča z zemljiščem z otujitvijo ali po dediščini na koga drugega, se uporabljajo gledé živinčet, spadajočih k inventarju, predpisi §8 64 do 66 in 68. 8 HO. Zavarovalec se ne more sklicevati na dogovore, ki se razlikujejo od predpisov §§ 98, 99, stavek 2, 101, odstavek 3, 102 do 109 zavarovatelju ali pravnemu nasledniku na kvar. 5. Poglavje. Prevozno zavarovanje. 8 Ul. (1) Pri prevoznem zavarovanju trpi zavarovalec nevarnosti, katerim je izpostavljeno blago, kadar se prevaža po kopnem ali po notranjem vodovju, ali katerim so izpostavljene ladje pri plovstvu po notranjem vodovju. (2) Pri zavarovanju ladje jamči zavarovalec ludi za škodo, ki zadene zavarovatelja s tem, da mora povrniti škodo tretjim osebam, ker je zavarovana ladja trčila ob drugo ladjo. 329 Podaljšanje jamstva čez pogodbeni čas. Otujltov zavarovanega živinčeta. Prehod inventarja posestva. Prisilni predpisi. Vsebina zavarovanja Obseg jamstvo. Mejo Jamstva. Zavarovanje zoper nevarnosti plovstva po notranjem vodovju obsega tudi škodo, ki nastane zavarovatelju s tem, da se mora, da se reši ladja in naklad iz skupne nevarnosti, žrtvovati njegovo lastno ali tuje blago. § 113. (1) Pri zavarovanju blaga zoper nevarnosti prevažanja po notranjem vodovju trpi zavarovalec nevarnost rabe majhnih plovil pri nakladanju ali razkladanju, ako je raba v kraju običajna. (2) Ako se prevaža zavarovano blago z drugo nego v zavarovalni pogodbi določeno ladjo ali po kopnem, ne jamči zavarovalec; jamči pa, ako se je prememba odredila po pričetku zavarovanja zaradi nezgode, za katero mora jamčiti zavarovalec, ali ako se po pričetku zavarovanja brez zavarovateljeve pritrditve izpremeni način prevažanja ali se opusti potovanje ladje. Zavarovanje obsega v teh primerih tudi stroške prekladanja in začasnega vkladanja ter večje stroške nadaljnjega prevažanja. 8 ni. Zavarovalec ne jamči; 1. pri zavarovanju blaga za škodo, ki jo nalašč ali z nemarnostjo povzroči odpošiljač, ali prejemnik ; 2. za škodo, ki jo povzročijo naravna kakovost blaga (zlasti s tem, da se notranje izpridi, da blago pojema, da se navadno premoči), po-mankljiv omot ali podgane ali miši, razen ako je taka škoda nastala, ker se je zakasnilo potovanje, kar je povzročila nezgoda, za katero mora jamčiti zavarovalec ; 3. pri zavarovanju ladje za škodo, ki nastane iz tega, da ladja ob nastopu potovanja ni bila v stanju, sposobnem za vožnjo, ali ni bila pravilno opremljena ali ni imela pravega moštva, ali ki se povzroči le z navadno obrabo, s starostjo, gnilobo ali črvivostjo; 4. za škodo, ki se povzroči z vojnimi dogodki, ali ki je posledica punta ali vstaje; 5. za škodo, prizadeto 'zaradi zamude pri prevažanju z izgubami na konjunkturi, kurzu ali obrestih ; 6. za škodo, ki jo povzročijo nevarnost ledu ali razpočnine. Jamstvo zavarovalca se razteza na ves čas, v katerem je zavarovano blago na potovanju, oznamenjenem v pogodbi; prične sc z oddajo blaga prevozniku in se konča z njegovo izročitvijo prejemniku ali, ako je izročitev ovirana, z zakonito položbo ali zakonito prodajo, blaga. 8 11 e: ( 1) Pri zavarovanju ladje, ki je vzela za potovanje, se prične jamstvo zavarovalca s časom, j v katerem se lirične vzprejemati naklad, ali, ako ni vzprejeti naklada, z odhodom. Jamstvo se kom a s časom, Jio je končano razkladanje naklada na kraju namembe, ali, ako ni razkladati naklada, s prihodom na kraj namembe. Ako zavarovatelj nepristojno .zakasni razkladanje, se konča zavarovanje s časom, v katerem bi se bilo končalo razkladanje brez te zakasnitve. (2) Ako se vzprejema naklad za novo potovanje, preden je končano razkladanje, se konča zavarovanje s časom, ko se začne vzprejemati nov naklad. (3) Ako se potovanje opusti po pričetku zavarovanja, stopi za konec zavarovanja kraj, kjer se neha potovanje, na mesto kraja namembe. 8 117. (1) Pii zavarovanju blaga se ravna zavaro-valčeva povrnitev škode po navadni trgovinski vrednosti in, ako je ni, po navadni vrednosti, ki jo je imelo blago v času pričetka zavarovanja na kraju odpošiljatve, prištevši zavarovalne stroške ter tiste stroške, ki nastanejo dotlej, da prevzame prevoznik blago. (2) Ako se blago poškoduje, je vrednost, ki jo ima blago v poškodovanem stanju na kraju namembe, odhiti od vrednosti, ki bi jo imelo na tein kraju v nepoškodovanem stanju; ulomek zavarovalne vrednosti (odstavek 1), ki ustreza razmerju zmanjšane vrednosti k vrednosti v nepoškodovanem stanju, velja za znesek škode. 8 118. (i) Pri zavarovanju ladij se ravna zavaro-valčeva povrnitev škode po vrednosti, ki jo je imela ladja oh pričetku zavarovanja. IJobl zavarovanj1* blag»* Doba zavarovanj» ladij. Povrnitev škode pri blagu. Povečanje nevarnosti in otujltev. Vsebine e«varovanja (s) Ako se ladja poškoduje, velja za škodo, èe se dâ ladja še popravili, znesek stroškov popravila in nadomestila poškodovanih delov; pri tem je odbiti primeren znesek z ozirom na znižbo vrednosti popravljenih delov, ki je že bila nastala oh nastopu zavarovalnega primera, ter z ozirom na vrednost starih kosov, kar jih je še in ki so se ob popravljanju nadomestili z novimi. (3) Ako se poškodovana ladja ne more več popraviti, je škoda razlika med zavarovalno vrednostjo (odstavek 1) in vrednostjo sestavin ladje v poškodovanem stanju. S Ut». (1) Ako se zavaruje blago, zavarovalec nima pravice odpovedati pogodbe zaradi povečanja nevarnosti (§ 33, odstavek 3), ki je nastalo neodvisno od zavarovateljeve volje. Zavarovatelj ni dolžen takega povečanja nevarnosti naznaniti zavarovalcu. (2) Ako odpove pri zavarovanju ladje zavarovalec zavarovalno razmerje, dokler je ladja na potovanju, zaradi povečanja nevarnosti, ki je nastalo neodvisno od zavarovateljeve volje, nima odpoved moči pred koncem potovanja. Ako nastopi zavarovalni primer med potovanjem, je zavarovalec zavezan dajatvi, četudi se ni naznanilo povečanje nevarnosti. (3) Ako se je pa kršila dolžnost naznanila že pred pričetkom potovanja, se uporabljajo predpisi odstavka 2 le, ako je zvedel zavarovalec še pred pričetkom potovanja, da se je povečala nevarnost. (4) Ako se otujijo zavarovano blago ali zavarovane ladje, dokler so na potovanju, ne prestane zavarovanje -s časom, določenim v § 67, odstavek 1, temveč šele s koncem potovanja. 6. Poglavje. Zavarovanje odgovornosti. § 120. (1) Pri zavarovanju odgovornosti je zavarovalec dolžen zavarovatelja odškodovati za dajatev, ki jo mora zavarovatelj dati tretji osebi zaradi dejanstva, nastalega v dogovorjenem času, na podlagi v pogodbi oznamenjenega razmerja odgovornosti. (a) Ako mora zayarovatelj zaradi zahteve tretje osebe dati varščino, se razteza zavaroval čeva dolžnost tudi na dajatev varščine. S 1*1. (1) Zavarovanje obsega tudi sodne in izvensodne stroške odvračanja zahteve, ki jo je stavila tretja oseba, ter stroške zagovarjanja v kazenskem postopanju, ki se je uvedlo zaradi dejanja, ki bi' moglo osnovati zavarovalno zahtevo. To velja tudi tedaj, ako tretji osebi ni dati odškodnine. (2) Zavarovalec mora povrniti stroške toliko, kolikor so se morali potrošiti. (3) Ako so se stroški potrošili v pravdi, ki jo je povzročil zavarovalec, ali sicer na njegovo ukazilo, jih mora povrniti brez ozira na zavarovalno vsoto. (4) Ako mora zavarovatelj po pogodbi ali po zakonitem predpisu sam trpeti del škode, mora zavarovalec povrniti stroške le v tem razmerju. S 122. (1) Ničen je dogovor, da bodi Zavarovalec zavezan dajatvi tudi tedaj, ako je zavarovatelj nalašč krivično povzročil nastop dejanstva, za katero je odgovoren tretji osebi. • (2) Isto velja o dogovoru, da naj zavarovalec jamči za denarne kazni, ki jih nalagajo sodišča ali politična oblastva. S 123. (1) Ako je vzeto zavarovanje za odgovornost iz opravilnega obrala, se razteza na odgovornost, ki je osebam, ki jih je zavarovatelj namestil za vodstvo ali nadzorovanje obrala ali dela obrata, naložena v tej lastnosti. Zavarovanje je v tein oziru zavarovanje za tuj račun. (2) Ako je hkralu več takih oseb odgovornih za isto dejanstvo, je dajatev, ki jo mora dati zavarovalec, porazdeliti po razmerju, v katerem so odškodninski zneski, ki jih morajo plačati posamezniki. Ji skupnemu znesku odškodnine. Obseg jamstva. Nični dogovori. Zavarovanje za podjetnikovo odgovornost. Naznanilo savarovalnega primera. Plučnost zavarovalne zahteve. (3) Ako se podjetje oluji, dâ v zakup ali ako ga na podlagi sličnega razmerja prevzame tretja oseba, se primemo uporabljajo predpisi §§ 64 do 66. • § 124. (1) Dolžnosti naznaniti zavarovalni primer se zadosti, ako se odpošlje naznanilo v osmih dneh po času, v katerem , je tretja oseba uveljavila svojo zahtevo izvensodno nasproti zavarovatelju ali se je uvedlo kazensko postopanje zaradi dejanja, ki osnuje zahtevo. Ako uveljavlja tretja oseba svojo zahtevo sodno zoper zavarovatelja, mora zavaro-vatelj lo nemudoma naznaniti zavarovalcu. (2) Zavarovalcu, ki vstopi v pravdo, gre mesto sospornika po § 20 c. p. r. Na dogovor, s katerim se nalaga zavarovatelju dolžnost, da se dâ v pravdi zastopati po osebi, ki jo imenuje zavarovalec, se more sklicevati zavarovalec le tedaj, ako je nasproti zavarovatelju pripoznal svojo dolžnost za dajatev. (3) Ako nastopi dejanstvo, ki osnuje zahtevo tretje osebe, po preteku v § 29 določenega dodatnega roka, preden se je plačala premija, je zavarovalec prost dolžnosti dajatve, ako je zavaro-vatelj v času plačila premije vedel, da je nastopilo to dejanstvo. • § 125. (1) Zavarovalec mora plačati odškodnino v osmih dneh po času, v katerem je zavarovatelj zadostil zahtevi tretje osebe ali se je zahteva dognala s pravomočno sodbo, s pripoznavo ali poravnavo. Stroške, ki jih je povrniti po § 121, mora plačati zavarovalec v osmih dneh po naznanilu pravomočno dognanega zneska. (2) Zavarovalec se ne more sklicevati na dogovor, po katerem bodi zavarovalec prost dolžnosti dajatve, ako zavarovatelj brez njegove pritrditve poplača tretjo osebo ali pripozna njeno zahtevo, če zavarovatelj ni mogel odreči poplačila ali pripozuave brez očitne krivice in če pri tem ni šel dalje, nego je njegova pravna dolžnost. Ako so rodbinski udje zavarovatelja, ki žive z njim v domači skupnosti, dolžni povrniti mu škodo, za katero se je vzelo zavarovanje, ne preide povračilna zahteva na zavarovalca (g 62). 8 127. (1) Tretja oseba ima zaradi svoje zahteve zoper zavarovatelja zastavno pravico do njegove odškodninske terjatve iz zavarovalne pogodbe. (2) Zastavna pravica se more uveljavljati tudi zoper ostalo upnike in zoper konkurzno maso zavarovatelja. S 128. Zavarovalec ima pravico, ko je poprej obvestil zavarovatelja, plačati odškodnino, ki gre zavarovatelju, kolikor je zavarovatelj dolžen dajatev tretji osebi, ueposrednje tej tretji osebi. Na zavaro-vateljevo zahtevanje je zavarovalec dolžen plačati tretji osebi. S 129. Zavarovalec se ne more sklicevati na dogovore, ki se razlikujejo od predpisov gg 121, 124 do 126 na kvar zavarovatelju. IJI. Poglavje. Zavarovanje življenja. S 130. Pri zavarovanju življenja je zavarovalec dolžen po nastopu zavarovalnega primera plačati v pogodbi določeni znesek glavnice ali rente. S 131. (1) Zavarovanje se lahko vzame na življenje zavarovatelj e vo ali koga drugega. Ako se vzame zavarovanje za primer smrti koga drugega, je treba za veljavnost pogodbe in v g 132, odstavek 2, določenih odredb pismene pritrditve tega drugega, razen ako oče ali mati vzame zavarovanje za primer smrti svojega nedoletnega otroka. Povračilna zahteva zoper rodbinske ude ne preide. Zakonita zastavna pravica tretje osebe do zavarovalne torjatve. Dajatev tretj1 osebi. Pi-UUnl pred-piši. Vsebina zavarovanja* Zavarovanj na tujo Ijene. ? Zavarovanje v prid tretjim osebam. Razlaganje pristavka glodé ugodnosti. Nepravilna navedba starosti. (2) Zavarovanje na življenje otroka izpod štirinajst let je nično toliko, kolikor bodi zavarovalec po pogodbi za primer smrti pred dovršenim štirinajstim letom starosti zavezan dajatvi, ki presega navadne pogrebne stroške ali najvišji znesek, ki ga nadzorno oblastvo določi na to. ■v (3) Kolikor ima po predpisih tega zakona znanje in vedenje zavarovatelja pravni pomen, pride pri zavarovanju na življenje koga drugega v poštev tudi znanje in vedenje tega drugega. § 132. (1) Tretja oseba, kateri v prid je vzeto zavarovanje (pogodovanec), pridobi, ako pogodba ne določa kaj drugega, pravico do zavarovalčeve dajatve šele z nastopom zavarovalnega primera. (2) Ako se zavaruje glavnica, je v dvomu smatrati, da j.e zavarovatelju pridržana oblast, da sme do nastopa zavarovalnega primera brez zavarovalčeve pritrditve razpolagati z zahtevo iz zavarovalne pogodbe med živimi ali za primer smrti, torej tudi tretjo osebo oznarneniti za pogodu-vanca ali na pogodovančevo mesto postaviti drugega, tudi če ga je bil prej oznamenii v pogodbi. in ako se je zaradi lega premija odmerila prenizko, se zniža zavarovalna vsota na tisti znesek, ki ustreza dogovorjeni premiji, ako se da v podstavo resnična starost ob vstopu, po zavarovalčevih tarifah, ki so bile v veljavi ob sklepu pogodbe. (2) Zavarovalelj pa more zahtevali pred nastopom zavarovalnega primera, če plača ustrezno višjo premijo ter doplača znesek, ki sme ustrezati k večjemu razliki premije s petodstotnimi obraslimi vred za pretekli čas, da se zavarovalna vsota zopet poviša na prvotni znesek. (3) Pravica zaradi nepravilne navedbe starosti odstopiti od pogodbe gre zavarovalcu le, ako je resnična starost ob vstopu izven mej, v katerih sklepa zavarovalec po svojem opravilnem načrtu zavarovanja življenj. (1) Ako se pokaže, da se je premija zaradi nepravilne navedbe starosti odmerila previsoko, jo je od pričetka prihodnje zavarovalne dobe naprej znižati na znesek, ki ustreza resnični starosti ob vstopu, in povrniti razliko med obstoječo premijsko reservo in premijsko reservo, ki je potrebna za resnično starost ob vstopu. S 135. (3) Ako pogodovanec ne pridobi zahteve, gre zahteva zavarovatelju. S 133. Za povečanje nevarnosti velja le taka pre-memba nevarnosti, ki je v pogodbi z določno navedbo okolnosti, ki jo povzročajo, izrečno ozna-menjena za povečanje nevarnosti in gledé katere je dogovorjeno, da jo je Ireba naznaniti. Povečanje nevarnosti. (1) Ako je pri zavarovanju glavnice več oseb oznamenjenih za pogodovance brez določitve njihovih deležev, so po enakih delih upravičeni za prejemek; delež, ki ga kak pogodovanec ne pridobi, priraste ostalini pogodovanceni. (2) Ako so dediči oznaruenjeni za pogodovance brez natančnejšega določila, so v dvomu tiste osebe, ki pridejo do dediščine, upravičeni prejemniki po razmerju svojih dediščin. (a) Ako je vzeto zavarovanje glavnice za primer smrti v prid imetniku ali prinosniku zavarovalne listine, je zavarovalno vsoto privzeti v zavarovateljevo zapuščino, ako zavarovatelj ni razpolagal z zahtevo med živimi ali za primer smrti. § 134. S 130. (1) Po preteku petih let izza sklepa pogodbe Noiipodboj- ne more zavarovalec več uveljavljati poinarikljivih navedb ob sklepu pogodbe, izvzemši primer nepravilne navedite starosti, razen ako zadeva zavarovatelja zvijačnost. (2) Po preteku petih let, kur se je povečala nevarnost, ne more zavarovalec lega več uveljavljali, razen ako se je zvijačno kršila dolžnost naznaniti povečanje nevarnosti. S' 137. (1) Po preteku prvega pogodbenega leta more zavarovatelj vsakcas odpovedati pogodbo odpovedi, brez odpovednega roka. (1) Ako se je nepravilno navedla starost (2) Ako se premija po preteku prvega pogod- tistega, na čigar življenje se je vzelo zavarovanje, | ličnega leta ne plača v dodatnem roku, ki ga Samomor. Promisljona usmrtitev. Naznanilo zavarovalnega primem. 1’ronaredba v premijo prosto zavarovanje in odkup. določil zavarovalec (§ 29, odstavek 1), velja, kakor da je zavarovatelj odpovedal pogodbo. g 138. (l) Ako se jc oseba, na koje življenje je vzelo zavarovanje, sama usmilila, je zavarovalec prost dolžnosti dajatve, razen ako se je storilo dejanje v stanju po bolezni motenega duševnega delovanja, ki izključuje svobodno določanje volje. (a) Zavarovalec jamči v vsakem primeru, ako je bila pogodba ob času samomora že pet let nepretrgoma v moči. 8 139. (1) Ako je vzeto zavarovanje na življenje koga drugega nego zavarovatelja, je zavarovalec prost dolžnosti dajatve, ako je zavarovatelj premišljeno z nezakonitim dejanjem povzročil smrt tega drugega. (2) Ako je pri zavarovanju na smrt tretja oseba oznamenjena za pogodovanca, velja, kakor da se ni oznameniia, ako je ta tretja oseba z nezakonitim dejanjem premišljeno povzročila smrt tistega, na čigar življenje je vzeto zavarovanje. S 140. (1) Dolžnost naznaniti zavarovalni primer obstaja le, ako je smrt določena za zavarovalni primer. Naznanilni dolžnosti se zadosti, ako se odpošlje naznanilo v treh dneh po nastopu zavarovalnega primera. (2) Ako gre pravica do dajatve tretji osebi, je njej naložena naznanilna dolžnost; isto velja o dolžnosti dati pojasnilo in priskrbeti dokaze (§ 39, odstavek 2 in 3). - § 141. (1) Ako se je plačala premija za dobo treh let, more zavarovatelj vsakčas zahtevati prena-redbo zavarovanja v premije prosto zavarovanje z zmanjšano zavarovalno vsoto (redukcija). (2) Pri zavarovanju glavnice, pri katerem je nastop zavarovalnega primera gotov, more zavarovatelj, ako se je plačala premija za dobo treh let, zahtevati razvezo pogodbe in plačilo pogod.it-vene vsote (odkup). (1) Ako odpove zavarovatelj ali ako se opusti plačevanje premije (§ 137), ko se je plačevala premija za dobo treh let, se z odpovedjo ali s potekom za plačevanje premije določenega dodatnega rolrtT (§ 29, odstavek 1) zavarovanje samo od sebe prenaredi v premije prosto zavarovanje z zmanjšano zavarovalno vsoto. (2) Pri zavarovanju glavnice, pri katerem je uastop zavarovalnega primera gotov, pa more zavarovatelj v enem mescu po odpovedi ali po preteku dodatnega roka zahtevati odkup namesto prenaredbe. (3) V § 29, odstavek 1, za primer, da se opusti plačevanje premij, predpisani poziv zav&ro-vatelju mora obsegati opozuritev na nastopajočo prenaredbo zavarovanja. (1) Dopusten je dogovor, da naj se zavarovanje v primerih odstavka 1 samo od' sebe prenaredi v premije prosto zavarovanje za polno zavarovalno vsoto, toda z omejeno dobo zavarovanja. S 143. Zavarovanja, ki so vzeta le za primer smrti z zavarovalno dobo, ki ne presega deset let, se niti ne prenaredijo niti ne odkupijo. § 144. (1) Zavarovalec mora podlage, na katerih je preračunih ob odkupu odkupno vsoto in ob pre-naredbi v 'premije prosto zavarovanje zmanjšano vsoto ali omejeno dobo, določiti v občih zavarovalnih pogojih. (2) Zavarovalec mora zavarovatelju pismeno naznaniti prenaredbo ali nakaz odkupne vsote v enem mesen potem, ko se je stavila zahteva (§§ 141, 142, odstavek 2), prenaredbo, ki nastopi sama od sebe, pa nemudoma po preteku v § 142, odstavek 2, oznamenjenega roka. Ob prenaiedbi je v poročilu opozoriti zavarovatelja na pravice, ki so mu podeljene po § 145. § 145. Ako se je pogodba razvezala po § 137, toda brez plačila pogoditvene vsote, ali po 141, 142 prenaredila v premije prosto zavarovanje, Prenarodba zavarovanja, ki nastopi sama od sebe. izključite' prenaredbo in odkupa. Ugotovitev proračunskih podlag za prenaredbo in odkup. Obnovi«* zavarovanj“1 Vrnitev premijsko reserve. Izvršila na zahtevo iz zavarovanja. Rubež in Vëobina ru-bežne zastavno pravico. Preodkaz v izterjavo. more zavarovatelj v treh mescih po preteku dneva, do katerega je bila premija plačana, zahtevati obnovitev prvotne pogodbe, če dodatno plača premije, pripadajoče na vmesni čas, s petodstotnimi obresti največ. S Ud. (i) Ako se zavarovanje glavnice za primer smrti, pri katerem je nastop zavarovalnega primera gotov, razveljavi z odstopom ali odpovedjo zavarovalca ali ako -je pri takem zavarovanju zavarovalec prosi dolžnosti dajatve, irfora vrniti znesek na zavarovanje pripadajoče premijske reserve, ako se je plačala premija za dobo treh let. V primeru g 139, odstavek 1. pa zavarovalec ni dolžen vrniti premijske reserve. (a) Premijsko reservo je preračunih za konec zadnje zavarovalne dobe. Dotlej še ne plačane obroke premije je odbiti. 8 U7. Pod izvršbo v prid upnikom zavarovatelja so njegove imovinskopravne zahteve iz pogodbe o zavarovanju življenja, kolikor iu dokler more razpolagati z njimi. S 148. (j) Zahteve se zarubijo z vročitvijo dovolila izvršbe zavarovalcu (§ 294 izv. r.), ako se pa glasi zavarovalna listina na imetnika ali prinosnika, po predpisu § 29(1 izv. r. (2) S tem pridobljena zastavna pravica se razteza na vse imovinskopravne zahteve zavarovatelja iz zavarovalne pogodbe, ako ni bilo dovolilo izvršbe omejeno na posamezne zahteve. § 14.9. (1) Zarubljene zahteve zavarovatelja se uporabijo s tem, da se preodkažejo v izterjavo. (2) To pooblašča zahtevajočega upnika zlasti, da more v imenu zavezanca zahtevati od zavarovalca odkup in plačilo odkupne vsote. 8 1 BO. (1) Ako se sega z izvršbo na zavarovalno zahtevo ali ako se razglapi konkurz o zavarova-teljevi imovini, more imenoma oznamenjcni pogo-dovanec z zavarovatcljovo pritrditvijo namesto zavarovatelja vstopiti v zavarovalno pogodbo, ako vrne zahtevajočemu upniku ali konkurzni masi odkupno vsoto. (2) Ako pogodovamec ni oznamenjen ali ne imenoma, gre enaka pravica zavarovaleljevemu zakonskemu drugu in njegovim otrokom. (3) Vstop se zgodi luko, da se naznani zavarovalcu; naznaniti se more le v enem mescu potem, ko je upravičenec za vstop izvedel o rubežu ali ko se je razglasil konkurz. 8 151. Ako se glasi zavarovalna listina na imetnika ali prinosnika, more zavarovalec vendar odreči dajatfev imetniku ali prinosniku, ako njegova upravičenost ni dokazana. Dobroverni zavarovalec se oprosti z dajatvijo imetniku ali prinosniku. 8 152. (]) Pri ljudskem zavarovanju se ne uporabljajo predpisi $8 1, 28, 29, 137 in 144-. od- stavek 2. (a) Premije se ne morejo sodno terjati. * (3) Ker se je opustilo plačevanje premij, je zavarovalec le tedaj prost dolžnosti dajatve, ako je zaostanek dosegel znesek četrtletne premije. Ako se to zgodi, velja, kakor da je zavarovatelj odpovčdat pogodbo. Ako so se pa plačale premije za dobo treh let, se zavarovanje samo od sebe prenaredi v premije prosto zavarovanje (§ 142). (1) Ako se je pogodba z odpovedjo zavarovatelja brez plačila pogoditvene vsote razvezala ali prenaredila v premije prosto zavarovanje, more zavarovatelj v teku šestih mescev po preteku dne, do kalerega je bila plačana premija, zahtevati obnovitev prvotne pogodbe v /.mislil § 14.5. § 153. (1) Zavarovalec se ne more sklicevati na dogovore, ki se razlikujejo od predpisov §§ 134 V h topna pravica pogotlo-vanca, zakonskega druga in otrok zavarovatelja. Zavarovalno listine na imetnika ali prinosnika. ljudsko zavarovanje. Prisilni predpisi. Vsebin» zavarovan Ja. Zavarovanj« proti nezgodam d rugi li. Skupno ziiva-rov onje za podjetje. do 14-6, 150 do 152 ali v primeru § 144, odstavek 1, od občih zavarovalnih pogojev na kvar zavarovatelju ali pogodovancu ali upravičencem za vstop. (2) V zavarovalnih pogojih pa se lahko določi z odobrenjem nadzornega oblastva drug nego v §§141 in 142 omenjeni način pre-naredbe v premije prosto zavarovanje ter drug nego v § 146 omenjeni preračun zneska, ki ga je povrniti. I V. Poglavje. Zavarovanje proti nezgodam. § 154. Pri zavarovanju proti nezgodam je zavarovalec dolžen opraviti v pogodbi določeno plačilo glavnice ali rente ali sicer dogovorjeno dajatev, ako tistega, na čigar osebo je sklenjeno zavarovanje, zadene nezgoda v pogodbi oznamenjene vrste. § 155. (1) Zavarovanje se lahko sklene proti nezgodam, ki se pripeté zavarovatelju, ali proti nezgodam, ki se pripete komu drugemu. (2) Zavarovanje proti nezgodam, ki se pripeté komu drugemu, velja v dvomu, kakor da je sklenjeno za tuj račun. Na tako zavarovanje se primerno uporabljajo predpisi §§ 69 do 71. (a) Ako se sklene zavarovanje proti nezgodam, ki se pripeté komu drugemu, za svoj račun, je treba za veljavnost pogodbe pismene pritrditve tega drugega. Kolikor ima zavarovateljevo znanje in vedenje po predpisih tega zakona pravni pomen. pride v takem primeru v poštev tudi znanje in vedenje tega drugega. S 156. Aku se podjetje, za katero je sklenjeno skupno zavarovanje, otuji, da v zakup ali ako ga prevzame tretja oseba na podstavi sličnega razmerja, se primerno uporabljajo predpisi S S 64 do 60. Pri zavarovanju glavnic se uporabljajo predpisi §§ 132 in 133 o zavarovanju v prid tretjim osebam. S 158. (1) Zavarovalec je prost dolžnosti dajatve, ako je tisti, ki ga je zadela nezgoda, nalašč ali z veliko nemarnostjo povzročil nezgodo. Isto velja, ako se je sklenilo zavarovanje proti nezgodam, ki se pripeté komu drugemu, za svoj račun in ako je zavarovatelj nalašč povzročil nezgodo s krivičnim dejanjem. (2) Ako je pri zavarovanju v prid tretji osebi tretja oseba nalašč povzročila nezgodo s krivičnim dejanjem, velja, kakor da se tretja oseba ni oznamenila. § 159. Dopusten je dogovor, da bodi zavarovalec prost dolžnosti dajatve, ako nastopijo posledice nezgode šele po preteku enega leta ali daljše dobe. § 160. Zavarovatelj mora, kolikor je mogoče, skrbeti za to, da se odvrnejo in zmanjšajo posledice nezgode, in pri tem siušati zavarovalčeva ukazila, kolikor se ne zahteva od njega kaj nepravičnega. S 161. (1) Odškodnina je plačna štirinajst dni po sklepu zdravljenja. (2) Ako je plačevati dnevno odškodnino, se more vsakikrat po preteku enega mesca zahtevati plačilo na račun, ki ustreza višini dnevne odškodnine za minuli mesec. S 162. Predpisi S 58 o ugotovitvenih stroških, §63, ako ni interesa na zavarovanju in ako odpade, § 135 o povečanju nevarnosti in § 140, odstavek 2, o dolžnosti tretje osebe naznaniti in dajati pojasnilo, se primerno uporabljajo. Zavarovanje i v prid tretjim ! osebam. Krivna povzročitev nezgode, j Doioeitov roka zn Jamstvo. Reševalna dolžnost. Plačnost od* škodniue; plačilo na račun. Primerno uporablja1*' j predpisov o zavarovanj škod in o ** j varovanj11 Življenj«- Prisilni predpisi. Polje, na katerem se n po rubi j» « ak Oti. f Zavarovalec se ne more sklicevati na dogovore, ki se razlikujejo od predpisov §§ 158 do 162 zavarovatelju ali tretji osebi na kvar. V. Poglavje. Sklepni in prehodni predpisi. ti 164. (i) Predpisom tega zakona so zavezane zavarovalne pogodbe, ki jih sklepa po zakonu ustanovljena in za obrat dopuščena zavarovalnica. (2) Predpisi lega zakona se ne uporabljajo na pogodbe pomožnih hlagajnic, ustanovljenih po zakonu z dne 16. julija 1892. 1. (drž. zak. šl. 202), na vsa zavarovalna razmerja nosilcev zavarovanja javnega prava in na nadomestne pogodbe, sklenjene z zavarovalnicami v področju pokojninskega zavarovanja nameščencev. 8 165. Predpisi tega zakona se ne uporabljajo na pomorsko zavarovanje, pozavarovanje in zavarovanje žrebov. 8 1 66. (î) V tem zakonu določene omejitve pogodbene prostosti se ne uporabljajo pri prevoznem zavarovanju in kreditnem zavarovanju, pravtako ne pri zavarovanju škod, pri katerem se oznamenjajo zavarovani interesi le po vrsti in se nalagajo zavarovalcu posamez šele, ko nastanejo (tekoče zavarovanje). • (s) Minister za notranje stvari more v pora zumu s pravosodnim ministrom z ukazom, ki se razglasi v državnem zakoniku, docela ali deloma razveljaviti v tem zakonu določene omejitve pogodbene prostosti za zavarovalne pogodbe, ki jih.sklepajo po zakonu ustanovljene in za obratovanje dopuščenp manjše zavarovalnice na vza- j jemnost ali deželni zavodi za zavarovanje živine na vzajemnost, ki prejemftjp priplačila iz javnih novcev, ter za novo nastajajoče zavarovalne stroke. , 1. Predpisi § 9 o razveljavi (amortizaciji) in n nadomestnih listinah; 2. predpisi § 10 o pravici do prepisov. Zavarovalec pa mora opozoriti na to pravico le tedaj, ako se izroči zavarovalna listina po 31. dnevu decembra 1917. 1.; 3. predpisi g 11 o razsodišču. Ako je v pogodbi, ki je bila 1. dne januarja 1918. 1. v moči ali se sklene med 1. dnem januarja 1918. 1. in 1. dnem januarja 1919. 1., dogovorjeno, da je višino zavarovalčeve dajatve določiti po izvedencih, velja to za dogovor razsodišča v zmislu § 11, odstavek 2 ; 4. predpisi § 12 o krajevni podsodnosti. Ti predpisi pa se ne uporabljajo na pravde, ki so že tekle 1. dne januarja 1918. 1. Ako je v pogodbi, ki je bila 1. dne januarja 1918. 1. v moči ali se sklene med 1. dnem januarja 1918. 1. in 1. dnem januarja 1919. 1., ukrenjen nedopusten dogovor o podsodnosti za tožbe zoper zavarovatelja, velja v § 12, odstavek 3, oznamenjena podsod-nost za dogovorjeno; 5. predpisi S 13, odstavek 2 in 3, o naznanilih in izjavah; 6. predpis § 14 n lem, da zavarovalec ve za okolnost, ki jo je naznanili ; 7. predpisi § 15 o premembah stanovanja; 8. predpisi § 16 o pogodbenih kaznih; 9. predpisi § 1.8 o tem, da se molčč podaljša za določen čas dogovorjeno zavarovalno razmerje, in o trajnem zavarovanju; • 10. predpisi §§ 19 in 20 o zastaranju zahtev in določitvi rokov zanje. Ti predpisi pa se ne uporabljajo na zahteve, ki so že bile prestale 1. dne januarja 1918. 1. Ako je v pogodbi, ki je bila 1. dne januarja 1918. 1. v moči ali se sklene I med 1. dnem januarja 1918. 1. in 1. dnem janu- § 167. Naslednji predpisi tega -zakona s pripada-jočimi omejitvami pogodbene svobode dobé moč sa6et<* 1. dne januarja 1918. 1. in se-- uporabljajo tudi VFlJ,'n'"‘ na zavarovalna razmerja, obstoječa ob tem času: (81ov#ni»oh). 330 arja 1919. ]., uklonjen po §§ 20 in 22 nedopusten dogovor o določitvi roka za zavarovalno zahtevo, stopi na ineslo tega dogovora v § 20, odstavek 2, določena uredba; I I. predpisi § 21 o učinku konkurza in poravnalnega postopanja. Ako je v pogodbi, ki je bila I. dne januarja 1918. 1. v moči ali se sklene med I. dnem januarja 1918. 1. in I. dnem januarja 1919. 1., ukrenjen za zavarovatelja neugodnejši dogovor za primer, da se razglasi kon-kurz ali poravnalno postopanje o njegovi imovini, stopi na mesto tega dogovora v § 21, odstavek 2, določena odpovedna pravica zavarovalca; 12. predpis § 23, odstavek 4, o trajanju zavarovalne dobe ; 13. predpisi §§ 24 in 25 o plačevanju premij; 14. predpisi § 26 o plačilih zastavnega upnika ali pogodovanca; 15. predpisi § 27 o odbitni pravici zavarovalca ; 16. predpisi § 31 o pravici znižati "premijo ; 17. predpisi § 32 o dogovorih o izgubi. V § 32, odstavek 1, določeni mesečni rok za izvrševanje odpovedne pravice zavarovalca se začne s 1. dnem januarja 1918. 1., ako je zavarovalec zvedel pred tern časom o kršenju dolžnosti; 18. predpis § 36 o povečanju nevarnosti, ki ne pride v poštev; 19. predpisi § 39 o dolžnostih zavarovatelja po zavarovalnem primeru in o nedopustnih dogovorih o dokazu in plačnosti ter ustrezni predpisi §§ 78, 91, 99, stavek 2. 124, odstavek 1, 140 in 162; 20. predpisi §§ 40. 41, 92, 125. od- stavek l, in 161 d plačnosti zavarovalne zahteve; 21. predpis § 50, odstavek pozavarovalni vrednosti in zavarovanju čez vrednost; 22. predpis § 58, odstavek 3, .o pooblaščencu Zavarovatelja oh poizvedbi škode; 23. predpisi § 63 ter ustrezni predpis § 162 o lem, da- izgubi pogodba moč, ker ni interesa na zavarovanju; • 24. predpisi §§ 64 do 68 in § 109 o otu,-jevanju in podedovanju zavarovanih reči, ter ustrezni predpisi § 94. Navedeni predpisi pa se ne uporabljajo na otujilve in dediščine, ki so se zgodile pred I. dnevom januarja 1918. 1.; 25. predpisi §§ 122, 124, odstavek 2, 125, odstavek 2, 127 in 128 o zavarovanju odgovornosti ; 26. predpisi §§ 132 in 133 1er ustrezni predpis § 157 o zavarovanju v prid tretjini osebam in o razlaganju pristavka o ugodnosti. 27. predpisi § 147 do 150 o izvršbi na zahteve iz zavarovanja in o pravici vstopa pri zavarovanjih življenja. 28. predpisi §§ 164 do 166 o ozemlju, v katerem se uporablja la zakon. § 168. (0 Ostali predpisi tega zakona dobč moč I. dne januarja 1919. 1. (2) Naslednji predpisi s pripadajočimi omejitvami pogodbene svobode se uporabljajo tudi na zavarovalna razmerja, obstoječa 1. dne januarja 1919. l.; 1. predpisi § 29 o zamudi plačila premij po začetku zavarovanju in predpis § 124, odstavek 3, ki je s tem v zvezi. Ti predpisi pa se ne uporabljajo na premijo, ki je postala plačna pred 1. dnem januarja 1919. 1.; . 2. predpisi §§ 43 do 46 o oblastih zavarovalnih agentov, toda le, kolikor pridejo v poštev pravna dejanja, ki se izvršč po 31. dnevu decembra 1918. ).; nadalje predpisi § 47, odstavek 1, o pomenu znanja zavarovalnih agentov, kolikor se je to znanje doseglo po 31. dnevu decembra 191 s. I.; končno predpisi § 47, odstavek 2; 3. predpisi §§ 79 do 88 o zavarovanje poslopij zoper ogenj. •• § 169. Ako se zavarovalno razmerje izrečno ali moleč (§ 1.8) podaljša po 1. dnevu januarja 1918. 1., se uporabljajo od te podaljšbe naprej predpisi tega zakona na nadaljevano razmerje. S 170. 1 (1) Cesarski ukaz z dne 22. novembra 1915. 1. (drž. zak. št. 343), s katerim se uvajajo predpisi o zavarovalni pogodbi (zavarovalni red), izgubi moč 1. dne januarja 1918. 1. (2) Izvršiti ta zakon je poverjeno Mojemu pravosodnemu ministru in Mojemu ministru za notranje stvari. V Laksenburgu, 23. dne decembra 1917. 1. Karol s. r. Seidler s. r. Toggenburg s. r. Schauer s. r. 502. Ukaz ministra za notranje stvari v poraznimi s pravosodnim ministrom z dne 24. decembra 1917.1. o razveljavi omejitev pogodbene svobode za nekatere skupine zavarovalnih pogodb. Na podstavi S 1(16, odstavek 2, zakona z dne 23. decembra 1917. 1. (drž. zak. št. 501) o zavarovalni pogodbi (z. o z. p.) se ukazuje tako: Člen 1. Polje, na katerem se uporablja ta ukaz. (1) Predpisi tega ukaza veljajo za zavarovalne pogodbe, ki jih sklepajo zakonito ustanovljene in za obratovanje pripuščene manjše zavarovalnice na vzajemnost in deželni zavodi za zavarovanje Živine na vzajemnost, ki prejemajo priplazila iz javnih novcev. (2) Za manjše zavarovalnice na vzajemnost veljajo v § 44 ministrstvenega ukaza z dne 5. marca 1896. 1. (drž. zak. št. 31) (zavarovalni pravilnik) oznamenjena zavarovalna'društva. (3) Predpisi tega ukaza se ne uporabljajo na zavarovalne pogodbe za življenje, pri katerih presegajo zavarovalne dajatve naslednje meje: a) pri dosmrtnem zavarovanju za primer smrti (zlasti tudi na „pogrebnino“ ali „prispevek k pogrebnim stroškom“) znesek 500 K; b) pri zavarovanju bale in drugem zavarovanju glavnic, čigar sklepanje dovoljuje nadzorno oblastvo manjšim zavarovalnicam,- znesek 2000 K; e) pri zavarovanju rente dnevno dajatev 4 K. Člen II. Kazveljnva omejitev pogodbene svobode. V zakonu o zavarovalni pogodbi določene omejitve pogodbene svobode se docela ali deloma razveljavljajo za nastopno oznamenjene zavarovalne stroke po naslednjih določilih. S 1. Za vse zavarovalne stroke. (1) Predpis S 1, odstavek 2, z. o z. p. o potrebnostih obvezne ponudbe se razveljavlja. (2) Rok za vgovarjanje v zmislu g 2, odstavek 1, z. o z. p., se more znižati; znašati pa ne sme manj nego štirinajst dni. g 2. Za zavarovanje živine. 1. Zavarovalnica se more proti predpisom g 50, odstavek 1 in 3, z. o z. p., sklicevati na dogovor, po katerem mora za trdno zavarovalno vrednost živinčeta za prvo zavarovalno dobo veljati cenilna vrednost, ki jo je poizvedela vzpre-jemnu komisija in ki se je dognala porazumno. Isto velja gledé poznejših zavarovalnih dob za vrednost, poizvedeno ob obdobni cenitvi („dodatnem ogledu“) in ustanovljeni sporazumno. 2. V kolikor dobi tak dogovor v posameznem primeru moč, izgubi prisilni predpis g 104, z. o z. p. moč. 3. Prisilni predpis g 101, odstavek 3. z. o z. p., izgubi moč. § 3. Za bolniško zavarovanje in zavarovanje življenja. prispevek k pogrebnim stroškom (pogrebnina), izgubé moč obvezni predpisi III. poglavja zakona o zavarovalni pogodbi. a) Predpisi z. o z. p. za vse zavarovalne stroke. 1. Bolniškim zavarovalnicam (bolniškim bla-gajnieatn) in zavarovalnicam za življenje more nadzorno oblastvo proti predpisu g 11, odstavek 1, z. o z. p., dovoliti dogovor po pravilih, da se naj spori iz zavarovalne pogodbe odločajo po stalnem društvenem razsodišču. 2. V kolikor nastopi po točki 1 pristojnost razsodišča, se more znižati rok g 20, odstavek 2, z. o z. p. za uveljavljanje zahteve; znašati pa ne sme manj nego tri mesce. 2. Za druge pogodbe o zavarovanju življenja se more s pritrditvijo nadzornega oblastva po pravilih določiti: a) da se v primeru g 134, odstavek 1, z. o z„ p,, zniža zavarovalna vsota za znesek, ki ne presega razlike premij s petodstotnimi obrestimi posameznih plačnosti premij vred; b) da je v .primeru g 134, odstavek 3, z. o z. p., v vseh okolnostih dati odpravnino; c) da je v primeru g 134, odstavek 4, z. o z. p., brez obresti vrniti premije, ki so se plačale preveč; 3. Gledé posledic zamude {vlačila premije se more dogovorili po izberi: a) da se premije ne morejo sodno (po razsodišču) terjati, da postane nadalje zavod zaradi opustitve plačevanja premij le tedaj prost dolžnosti dajatve, ako je zaostanek dosegel pri zavarovanju življenja znesek četrtletne premije, pri bolniškem zavarovanju znesek šesttedenske premije, in da se končno, ako se -zgodi poslednje, smatra, da je zavaro-vatelj odpovedal pogodbo. V primeru takega dogovora izgubé moč predpisi gg 28 in 29. z. o z. p., g 137. z. o z. p., in g 145, z. o z. p., kolikor se nanaša na g 137, z. o z. p. d) da je v tistih primerih, za katere določa zakon o zavarovalni pogodbi prenaredbo v premije prosto zavarovanje, odkup ali povračilo premijske reserve, pripadajoče na zavarovanje, povrniti primeren del plačanih premij za odpravnino. V takem primeru izgubé moč prisilni predpisi gg 141 do 143 in 146, potem gg 144 in 145, kolikor je zanje pogoj ozriamenjena prenaredba. Podlage za odmero odpravnine je ustanoviti po g 144. odstavek I. z. o z. p., v občih zavarovalnih pogojih; prisilni predpis § 153, odstavek I, se pri tern zmislu primemo uporablja. Predpisi g 144, odstavek 2, o dolžnosti naznaniti nakaz velja tudi za to odpravnino. • h) da je premije plačevali mesečno ali v krajših rokovih in da se more opustiti plačilni poziv v zmislu g 29, odstavek 1, z. o z. p., ako zaVarovatelj vnovič zaostane v treh mescih po dnevu zapadlosti tiste premije,- gledé katere se je izdal plačilni poziv v zmislu g 29, odstavek 1, z. o z. p.; v nadaljnjem se zmislu primerno uporabljajo predpisi g 29, odstavek 2 do 4, z. o z. p. Kolikor po takem dogovoru ni določiti dodatnega roka, izgubi moč tudi g 137, odstavek 2, z. o z. p. S 5. c) Dalekosežnejše oblasti nadzornega obla st va. Cl Iodé l akih društev, pri katerih stopa zavarovalni namen za drugimi društvenimi nameni v ozadje, more nadzorno oblastvo razveljaviti tudi druge v zakonu o zavarovalni pogodbi določene omejitve pogodbene svobode. Ali gre za tako društvo, odloči nadzorno oblastvo, zaslišavši društvo l'ali tiste osebe, ki se poganjajo za ustanovitev I društva. ti 4. b) Predpisi z. o z. p. o zavarovanju življenja. Člen 111. Pričetek veljavnosti. (i) Predpisi člena II, gg 2, 3, št. 1 in 2, j v zvezi s členom I dobé moč 1. dne januarja 1. 7.a pogodbe, ki jih sklepajo bolniške bla-j1918. 1.. ostali predpisi pa 1, dne januarja gajnice v okviru bolniške podpore, da se daje j 1919. 1. (2) Ukaz voditelja ministrstva za notranje stvari v porazumu s pravosodnim ministrom z dne II. septembra 1916. 1. (drž. zak. št. 301) o razveljavi obveznih predpisov zavarovalnega reda za nekatere skupine zavarovalnih pogodb izgubi mod 1. dne januarja 1918. I. Toggcnhurg s. r. Schauer s. r. 50». llkaz ministra za notranje stvari v porazumu s pravosodnim ministrom z dne 24. decembra 1917.1. o pravilih in zavarovalnih pogojih zavarovalnic na vzajemnost. Na podstavi zakona z dne 34. julija 1917.1. (drž. zak. št. 307), s katerim se vlada pooblašča povodom izrednih razmer, ki jih je povzročilo vojno stanje, ukreniti potrebne odredbe na gospodarskem polju, se ukazuje tako: § 1. Zavârovaltiiee na vzajemnost niso vezane na določila v pravilih o sklepčnosti organov, poklicanih za sklepanje, kolikor je sklepali o tem, da se pravila in zavarovalni pogoji prilagodijo predpisom zakona o zavarovalni pogodbi. S 3. Ta ukaz dobi moč 1. dne januarja 1918. I. Hkratu izgubi moč ukaz z dne 1. maja 1917. I. (drž. zak. št. 196). Toggenlmrg s. r. Schmier s. r. k. (Sloven inch.) 331 Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, izhaja v založbi c. kr. dvorno in državne tiskarne na Dunaju, I. okraj, SeilersLälie št. 24, tudi v letu 1918. v nemškem, češkem, italijanskem, hrvaškem, poljskem, rnmnnskein, slovenskem in ukrninskein jeziku. Naročnina za celi letnik 1918 državnega zakonika v vsaki teh osmerih izdaj znaša za en izvod — bodisi, da >e hodi ponj ali da se la izvod pošilja poštnine prosto — 10 K. Naročevati je treba v založbi c.'kr. dvorne in državne liskarne na Dunaju, I. okraj, Seilersliilte št. 24, kjer se dobivajo tudi posamezni letniki in posamezni kosi državnega zakonika. Ker so državni zakonik naročnikom oddaja, oziroma pošilja le. čo se je plačala letna naročnina zanj, je ob enem z naročijo plačali ludi zanjo pripadajoči znesek; da se more hitro in brez pritožb vročevati po c. kr. pošti, je poleg natančnega naslova stanovanja povedali tudi dotični poštni dostavni okraj. Posamezni letniki nemške izdaje se dobivajo: Letnik 1849. ZH . 5 K 04 h Letnik 1867. za . 4 K 80 h Letnik 1885. /.a . 4 K 32 h Letnik 1903. za 10 K 80 h 1) 1850. 9 • 12 , 60 „ 1868. , . 4 „ 80 „ 9 1886. , • 5 r 52 , 1904. Tl 6 , - , 1» 1851. 9 • 3 , 12 , Tl 1869. , . 7 , 20 9 1887. . • « Tl """ Tl » 1905. Tl 7 , 20 , * 1852. „ . 6 , 24, 1870. , . 3 , 36 , Tl 1888. , . 10 , 08 „ 9 1906. Tl 14 „ 40 , « 1853. 9 • 7 , 56 , Tl 1871. , . 4 , 80 , Tl 1889. . • 7 . 20 , 71 1907. Tl 15 , 60 , » 1854. „ . 10 „ 08 „ 9 1872. , . 7 , 68 , Tl 1890. , • 6 , *8 , Tl 1908. 10 ,. 80 , 1) 1855. n • 5 „ 64 , 9 1873. , . 7 , 92 , Tl 1891. , • 7 , 20 „ Tl 1909. 9 10 , 20 , „ 185«. 9 • 5 , 88 „ 9 1874. , . 5 , 52 , Tl 1892. , • 12 Tl “ Tl Tl 1910. 9 10 , 08 , 9 1857. 9 • 6 , 84 „ Tl 1875. „ . 4,80 , 1893. , . 7 , 20 „ 9 1911. 8 ,. 40 , 9 1858. 9 • 5 , 76 , 1876. , . 3 , 60 , Tl 1894. , • 7 , 20 , Tl 1912. 9 15 , — . 9 1859. 9 • 4 , 80 , Tl 1877. , . 2 „ 40 , Tl 1895. . • » , 40 . 1913. 9 11 „ 40 , 9 1860. « • 4 , 08 , 1878. „ . 5 , 52 , 9 1896. , • » , 40 .. Tl 1914. 9 18 , , * 1861. ti • 3 , 60 , Tl 1879. „ . 5 , 52 ,. 9 1897. . 18 1> r Tl 1915. 1* 14 „ 04 . 9 1862. Tl • 3 , 36 , Tl 1880. , . 5 , 28 , 9 1898. , • 7 , 20 , 1916. 15 „ 24 , 9 1863. 9 • 3 , 36 , « 1881. „ . 5 „ 28 .. 1899. , . 12 ti n TT 1917. Tl 18 , 30 , • 1864. n • 3 „ 36 . Tl 1882. , . 7 „ 20 , r 1900. , • 8 , 40 , Tl 1865. 9 • * . 80, * 1883. , . « - - r TT 1901. , • 7 , 20 , n 1866. 9 5 , 28, Tl 1884. „ 6 „ — „ 1902. „ . 9 Tl » Posamezni lelniki v drugih sedmerih jezikih počenši z 1. 1870. se dobivajo po istih cenah kakor nemška izdaja. Ako se naroči vsaj 10. toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, se dovoli 2ft°/0 popusta, ako se naroči vsaj 25, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, 25°,n popusta, in ako se naroči vsaj 95, toda poljubnih celotnih letnikov državnega zakonika naenkrat, 90" „ popusta. Nil. Tisli kosi državnega zakonika nemške izdaje, ki naročniku sploh niso došli ali pa so mu došli nedostntni, naj se reklamirajo najdalje v štirih lednih potem, .ko so izšli, kosi nenemških izdaj pa najdalje v šestili tednih po izdaji kazal in naslovnega lista k posameznim izdajam naravnost v c. ki-, dvomi in državni liskami na Dunaju, III. okraj, Heimweg št. Ki. Kadar poteče la rok, se bodo kosi državnega zakonika izločevali brez izjeme le proti plačilu prodajne reue (*/4 pole = 2 strani po 4 Ji). s Ker so v nemški izdaji vsi letniki od I. 1849. naprej in v izdajali ostalili sedmerih jezikov vsi lelniki od leta 1870. naprej povsem popolnjcni. se dobiva ne le vsak posamezni letnik zn zgoraj omenjeno prodajno ceno, ampak ludi vsak posamezni kos vseli Iei 1 letnikov za prodajno ceno (1/4 pole = 2 strani po 4 h) iz zaloge c. kr. dvome in državne liskarne na Dunaju, I. okraj, Seilerställe št. 24; s tem je vsakemu moči dopolnili iiedoslalne (pomanjkljive) letnike ter si liste uredili po tvarinah. iz c, kr. dvohie in državne tiskarne.