VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v maju 2012 ................................................................................................................. 3 Razvoj vremena v maju 2012 .................................................................................................................... 23 Podnebne razmere v pomladi 2012 .......................................................................................................... 30 Meteorološka postaja Bukovo ................................................................................................................... 42 AGROMETEOROLOGIJA 48 HIDROLOGIJA 53 Pretoki rek v aprilu 2012............................................................................................................................ 53 Pretoki rek v maju 2012............................................................................................................................. 57 Temperature rek in jezer v marcu 2012 .................................................................................................... 61 Temperature rek in jezer v aprilu 2012...................................................................................................... 66 Temperature rek in jezer v maju 2012....................................................................................................... 71 ONESNAŽENOST ZRAKA 76 POTRESI 86 Potresi v Sloveniji v maju 2012 ................................................................................................................. 86 Svetovni potresi v maju 2012 .................................................................................................................... 88 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM Fotografija z naslovne strani: Pogoste padavine so maja ugodno vplivale na vodno bilanco tal in razvoj vegetacije. Veverica na ljubljanskem Rožniku, 17. maj 2012 (foto: Iztok Sinjur). Cover photo: In the middle of May abundant precipitation ceased spring agricultural drought. Squirrel in Ljubljana Rožnik, 17 May 2012 (Photo: Iztok Sinjur). 90 IZDAJATELJ Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b, Ljubljana http://www.arso.gov.si UREDNIŠKI ODBOR Glavna urednica: Tanja Cegnar Odgovorni urednik: Silvo Žlebir Člani: Branko Gregorčič, Tamara Jesenko, Stanka Koren, Inga Turk, Janja Turšič, Verica Vogrinčič Oblikovanje in tehnično urejanje: Renato Bertalanič METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V MAJU 2012 Climate in May 2012 Tanja Cegnar M aj je zadnji mesec meteorološke pomladi. Moč sončnih žarkov je že velika in primerljiva z julijsko. Temperatura zraka od začetka do konca meseca narašča, vendar ogrevanje ozračja ni enakomerno, saj skoraj vsako leto zabeležimo kakšen prodor hladnega zraka. V začetku osrednje tretjine maja nas je zajel val hladnega zraka in občutno ohladil ozračje, tako je letos prodor hladnega zraka sovpadal z »ledenimi možmi in mokro Zofko«. Čeprav bi si v mesecu košnje želeli daljša suha obdobja, so večdnevna suha obdobja redka; saj je ozračje še nestabilno, zaradi česar pogosto nastajajo plohe ali nevihte. 10 15 odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) KREDARICA 10 5 0 -5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 0 -5 1 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 10 NOVO MESTO odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) 5 -10 -10 5 0 -5 MURSKA SOBOTA 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 1 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 10 10 BILJE odklon od povprečja (°C) odklon od povprečja (°C) LJUBLJANA 5 0 -5 PORTOROŽ 5 0 -5 -10 -10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka maja 2012 od povprečja obdobja 1961–1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961–1990, May 2012 Prva tretjina maja je bila nadpovprečno topla, v drugi tretjini smo imeli občutno ohladitev, zadnja tretjina pa je bila nekoliko toplejša kot običajno. Povprečna mesečna temperatura je presegla dol- Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo goletno povprečje. Odklon je bil na jugu države do 1 °C, drugod po državi do 2 °C. Padavine so bile pogoste in večina države je bila bolj namočena kot običajno; manj padavin kot v povprečju je bilo na zahodu države z izjemo obalnega območja, za dolgoletnim povprečjem so zaostajali tudi v delu Notranjske in osrednje Slovenije. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, v pretežnem delu države je presežek dosegel od 10 do 20 %. Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Največji odkloni povprečne dnevne temperature so bili v prvi tretjini meseca. Tako pozitivni kot tudi negativni odkloni, ki smo jim bili priča v osrednjem delu meseca, so bili najizrazitejši na Kredarici. 10 30 25 20 15 10 KREDARICA temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) LJUBLJANA 5 0 -5 -10 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 5 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 2. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961–1990 v Ljubljani in na Kredarici v mesecu maju Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in May and the corresponding means of the period 1961–1990 V Ljubljani je bila povprečna majska temperatura 16,1 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem; k presežku so bolj prispevali nadpovprečno topli popoldnevi kot nadpovprečno topla jutra. Najvišja povprečna majska temperatura je bila zabeležena maja 2003 in je znašala 18,3 °C. Tudi v letih 1985 in 2009 je bilo izjemno toplo, saj je bila povprečna majska temperatura 18,1 °C. Daleč najhladnejši je bil maj 1957 z 11,5 °C, z 12,1 °C mu je sledil maj 1991, le malo višja je bila povprečna majska temperatura v letih 1980 (12,2 °C) in 1978 (12,3 °C). Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 10,3 °C, kar je 1,3 °C nad dolgoletnim povprečjem; najtoplejša jutra so bila maja 1986 z 12,1 °C, najhladnejša pa maja 1957 s povprečjem 6,3 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 22,4 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Majski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 25,3 °C, najhladnejši pa maja 1991 s 17,0 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Tako kot po nižinah je bilo dolgoletno povprečje preseženo tudi v visokogorju. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 1,2 °C, kar je 1,4 °C več od dolgoletnega povprečja. Doslej je bil najhladnejši maj 1991 z −3,7 °C, −2,9 °C je bilo maja 1970, −2,5 °C maja 1980, −2,4 °C pa leta 1957. S 3,8 °C je bil najtoplejši maj 1958, s 3,4 °C mu je sledil maj 2003 in s 3,0 °C maj 1999. Na sliki 2 desno sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna majska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Na Kredarici je bilo 17 hladnih dni, v Ratečah 4, po en tak dan so zabeležili v Postojni in Kočevju. Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Maja se temperatura redko povzpne tako visoko. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani skupaj z letošnjim 12 majev, ko se je živo srebro dvignilo na vsaj 30 °C (slika 3), od tega so bili trije maji (1958, 1969 in 2005) s po tremi vročimi dnevi. V letošnjem maju se je živo srebro nad 30 °C povzpelo v Kočevju (31,4 °C), na Bizeljskem (31,2 °C), v Črnomlju (30,6 °C) in kot že zgoraj omenjeno v prestolnici (30,0 °C). 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Tople dneve so zabeležili povsod, razen v visokogorju. Največ jih je bilo v Črnomlju, 12, po 11 so jih našteli na Bizeljskem in v Celju. Po 10 takih dni je bilo v Biljah in Novem mestu. V prestolnici je bilo 9 toplih dni, kar je 4 dni več od dolgoletnega povprečja. Največ toplih dni je bilo leta 2003 (20), od sredine minulega stoletja pa je bilo v Ljubljani 6 majev brez takih dni. 4 25 LJUBLJANA LJUBLJANA 20 število dni število dni 3 2 15 10 1 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 3. Število vročih majskih dni in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 3. Number of days with maximum daily temperature at least 30 °C in May and the corresponding mean of the period 1961–1990 Slika 4. Število toplih majskih dni in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C in May and the corresponding mean of the period 1961–1990 Na Kredarici je bila najnižja izmerjena temperatura −9,6 °C, in sicer 14. maja. V preteklosti je bilo že občutno hladneje, tako je bilo maja 1957 kar −15,8 °C, maja 1970 so izmerili −13,9 °C, le nekoliko manj mrzlo je bilo maja 1979 z −13,7 °C in maja 1962, ko je bilo −13,6 °C. V nižinskem svetu je bilo z izjemo Ljubljane najhladnejše jutro zabeleženo 17. ali 18. maja. V Ratečah so izmerili −2,1 °C, v Kočevju −0,4 °C in v Postojni −0,2 °C, najvišji absolutni minimum pa je bil zabeležen na letališču v Portorožu, in sicer 4,4 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 4,9 °C, izmerili pa so jo 13. maja. V preteklosti so maja že izmerili tudi negativno temperaturo, na primer v letih 1957 (–2,8 °C), 1962 in 1976 (obakrat −1,2 °C), 1952 (–1,1 °C), 1969 in 1978 (obakrat −0,4 °C). V Ljubljani je bila najnižja izmerjena temperatura že enaindvajseto leto zapored nad dolgoletnim povprečjem obdobja 1961– 1990. 34 LJUBLJANA LJUBLJANA 4 0 32 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 8 30 28 26 24 22 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 -4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) majska temperatura in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in May and the 1961−1990 normals V večjem delu države se je živo srebro najviše povzpelo med 10. in 12. majem. V Mariboru je bilo najtopleje že prvi dan meseca, izmerili so 28,6 °C, rekord pa ostaja v maju 2008, ko so izmerili 33,5 °C. Naslednji dan je temperatura v Murski Soboti dosegla 29,5 °C, maja 2008 pa je bilo rekordnih 32,9 °C. V Biljah so najvišjo temperaturo izmerili šele 24. maja, bilo je 29,3 °C. V Ljubljani je bil absolutni maksimum nadpovprečen, izmerili so 31,2 °C; v preteklosti je bilo najtopleje maja 1999 z 32,4 °C. Na Kredarici je bilo 11,8 °C, najvišjo temperaturo na tem visokogorskem 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo observatoriju pa so izmerili leta 2009, in sicer 14,4 °C. Na Obali so tokrat izmerili 27,8 °C, rekordnih 33,2 °C pa maja 2008. 6 20 LJUBLJANA 4 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) KREDARICA 2 0 -2 16 14 12 -4 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 20 20 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 18 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) 18 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 18 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 20 20 CELJE 18 temperatura zraka (°C) temperatura zraka (°C) NOVO MESTO 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 18 16 14 12 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 6. Potek povprečne temperature zraka v maju Figure 6. Mean air temperature in May Povprečna temperatura zraka je bila letos v Sloveniji višja kot običajno. V Murski Soboti, Celju, na Kredarici in Obali ostaja najtoplejši maj 1958; v Ljubljani in Novem mestu je bilo najtopleje maja 2003. Najhladnejši maj v Murski Soboti, Ljubljani in Celju je bil leta 1957, v Novem mestu tudi leta 1991; na Kredarici in Obali je bilo prav tako najhladneje maja 1991. V Portorožu je bila letos povprečna majska temperatura 16,6 °C, v Murski Soboti 15,9 °C, Novem mestu 15,6 °C in v Celju 15,2 °C. V pretežnem delu države je bil maj 1 do 2 °C toplejši kot v povprečju primerjalnega obdobja. Le na jugu države od morja in Krasa pa vse do vključno Bele krajine je bil presežek manjši od 1 °C. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 35 15 BILJE KREDARICA 30 temperatura (°C) temperatura (°C) 10 5 0 25 20 15 10 -5 5 0 -10 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 35 35 LJUBLJANA temperatura (°C) temperatura (°C) NOVO MESTO 30 30 25 20 15 10 25 20 15 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 35 30 MARIBOR CELJE 25 temperatura (°C) temperatura (°C) 30 25 20 15 10 20 15 10 5 5 0 0 1 3 5 7 9 1 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 35 35 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 30 temperatura (°C) temperatura (°C ) 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 30 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 25 20 15 10 5 25 20 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 dan 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 7. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena), maj 2012 Figure 7. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), May 2012 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 8. Odklon povprečne temperature zraka maja 2012 od povprečja obdobja 1961−1990 Figure 8. Mean air temperature anomaly, May 2012 1°C 0°C Višina majskih padavin je prikazana na sliki 9. Nad 190 mm so namerili v Julijcih, delu Karavank in delu Kamniško-Savinjskih Alp ter manjšem delu Notranjske. Največ padavin je bilo v Kamniški Bistrici in Kneških Ravnah, kjer je padlo 238 mm. Nad 200 mm so zabeležili tudi v Kobaridu (206 mm). Pod 100 mm padavin so namerili v Velikih Dolencih (86 mm), na Bizeljskem in Krasu (95 mm) ter v Biljah (77 mm). 230 mm 190 mm Slika 9. Prikaz porazdelitve padavin, maj 2012 Figure 9. Precipitation, May 2012 150 mm 110 mm Slika 10. Višina padavin maja 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 10. Precipitation amount in May 2012 compared with 1961−1990 normals 150% 125% 100% 75% Dolgoletno povprečje je bilo preseženo v večjem delu države, za več kot polovico so ga presegli v Novi vasi (157 %), na Koroškem (168 %), v Murski Soboti (164 %) in Lendavi (168 %) ter na Obali (156 %). Z izjemo obalnega območja je bilo na Primorskem in od tam vse do osrednje Slovenije manj padavin kot običajno. Največji relativni primanjkljaj padavin so zabeležili na Goriškem in v Žagi, kjer so dosegli komaj 70 % običajnih padavin. Slika 11. Pogost dež je polže kar vabil na solato. Grosuplje, 15. maj 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 11. Frequent rain was favorable for snails in the garden. Grosuplje, 15 May 2012 (Photo: Iztok Sinjur) 8 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Največ dni s padavinami vsaj 1 mm je bilo na Jezerskem, v Novi vasi in Kobaridu, in sicer po 15. Po 14 takih dni pa je bilo na Kredarici, v Slovenj Gradcu, Kamniški Bistrici in Soči. V Lendavi so imeli le 8 takih dni, v Velikih Dolencih pa 7. 400 300 PORTOROŽ višina padavin (mm) višina padavin (mm) KREDARICA 300 200 100 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 300 300 MURSKA SOBOTA NOVO MESTO 250 višina padavin (mm) višina padavin (mm) 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 12. Padavine v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 12. Precipitation in May and the mean value of the period 1961−1990 Veliki Dolenci Murska Sobota Lendava Slovenj Gradec Maribor Slovenske Bizeljsko Sevno Celje Črnomelj-Dobliče Novo mesto Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Portorož Godnje Bilje Kneške Ravne Kobarid Žaga Soča Lesce Rateče Kredarica Podljubelj Jezersko Brnik Kamniška Bistrica 0 100 200 povprečje 1961 - 1990 maj 2012 Slika 13. Mesečna višina padavin v mm maja 2012 in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 13. Monthly precipitation amount in May 2012 and the 1961–1990 normals 9 300 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 LJUBLJANA število dni 20 15 10 5 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 14. Število padavinskih dni v maju. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in May with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Maja je bilo v Ljubljani 124 mm padavin, kar je 2 % nad dolgoletnim povprečjem. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin maja 1958, namerili so le 7 mm; nekoliko bolje je bilo v maju 1952, ko je padlo 24 mm, maja 1960 je bilo 30 mm padavin, maja 1979 pa 31 mm. Najobilnejše padavine so bile maja 1962 (254 mm), 234 mm je padlo maja 1972, 220 mm so namerili maja 1955, 199 mm pa maja 1982. 300 LJUBLJANA Slika 15. Padavine v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 15. Precipitation in May and the mean value of the period 1961−1990 višina padavin (mm) 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, kjer merijo le padavine in snežno odejo, če je le-ta prisotna. V preglednici 1 so podani podatki o padavinah za nekatere meteorološke postaje, ki ležijo na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo, a tam ni meteorološke postaje, ki bi merila tudi potek temperature. Snežne odeje maja niso zabeležili na nobeni izmed teh postaj. Slika 16. Košenice pri Krvavi Peči, 5. maj 2012 (foto: Gregor Vertačnik) Figure 16. Meadows near Krvava Peč, 5 May 2012 (Photo: Gregor Vertačnik) 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki, maj 2012 Table 1. Monthly meteorological data, May 2012 Postaja Padavine in pojavi NV Kamniška Bistrica Brnik Jezersko Soča Žaga Kobarid Kneške Ravne Nova vas Sevno Slovenske Konjice Lendava Veliki Dolenci 601 384 740 487 353 263 752 722 515 730 345 195 RR 238 103 198 197 191 206 238 182 102 112 131 86 RP 123 89 117 94 69 85 91 157 96 122 168 102 SD 14 11 15 14 10 15 13 15 13 11 8 7 LEGENDA: LEGEND: RR RP SD RR RP SD − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s padavinami ≥ 1 mm − precipitation (mm) − precipitation compared to the normals − number of days with precipitation Slika 17. Trajanje sončnega obsevanja maja 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 17. Bright sunshine duration in May 2012 compared with 1961−1990 normals 120% 110% 400 400 KREDARICA NOVO MESTO 300 število ur število ur 300 200 200 100 100 0 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 400 400 MURSKA SOBOTA PORTOROŽ 300 število ur število ur 300 200 100 200 100 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 18. Trajanje sončnega obsevanja Figure 18. Sunshine duration 11 0 1955 1960 1965 1970 1975 1980 1985 1990 1995 2000 2005 2010 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 17 je shematsko prikazano majsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Sončnega obsevanja je bilo povsod več kot običajno. Na Kredarici so dolgoletno povprečje presegli za desetino, drugod je bil presežek večji, v prestolnici je sonce sijalo kar 30 % dlje časa kot običajno. Za četrtino so dolgoletno povprečje presegli na Goriškem, v Postojni in Mariboru. 60 60 15 15 20 5 0 padavine (mm) 10 sončno obs. (ure) 0 5 7 20 5 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 dan 15 60 15 NOVO MESTO 40 10 20 5 0 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) LJUBLJANA 0 1 3 5 7 40 10 20 5 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 60 dan 15 60 15 MARIBOR 40 10 20 5 0 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) CELJE 0 1 3 5 7 40 10 20 5 0 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan dan 60 60 15 10 20 5 0 sončno obs. (ure) padavine (mm) padavine (mm) 40 0 3 5 7 9 15 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 1 sončno obs. (ure) 3 10 sončno obs. (ure) 1 40 40 10 20 5 0 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 0 1 dan sončno obs. (ure) padavine (mm) 40 sončno obs. (ure) BILJE KREDARICA 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 19. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) maja 2012 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 19. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, May 2012 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 350 300 LJUBLJANA Slika 20. Število ur sončnega obsevanja v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 20. Bright sunshine duration in hours in May and the mean value of the period 1961–1990 število ur 250 200 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 V Ljubljani je sonce sijalo 273 ur, kar je za tri desetine nad dolgoletnim povprečjem. Lani je bil maj v prestolnici s 332 urami in 58 % presežkom dolgoletnega povprečja rekorden. Veliko sončnega vremena je bilo tudi maja 1958 (303 ure), 1979 (295 ur), 1973 in 2003 (obakrat 283 ur) ter 1997 (282 ur). Najbolj sivi so bili maji 1954 s 119 urami, 1978 s 134 urami, 149 ur pa je sonce sijalo maja 1957. Tudi v Portorožu so lani s 356 urami sončnega vremena, kar je 41 % več kot običajno, zabeležili rekordno vrednost. V letošnjem maju je sonce sijalo 303 ure in dolgoletno povprečje preseglo za petino. V Murski Soboti je bilo 260 ur sončnega obsevanja, maja 2011 je sonce sijalo 321 ur, še več sončnega vremena pa so zabeležili maja 1979, 326 ur. 9 20 LJUBLJANA LJUBLJANA število dni število dni 15 6 10 3 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 21. Število jasnih dni v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 21. Number of clear days in May and the mean value of the period 1961–1990 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 22. Število oblačnih dni v maju in povprečje obdobja 1961−1990 Figure 22. Number of cloudy days in May and the mean value of the period 1961–1990 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ jasnih dni je bilo v Ratečah, na Krasu, Obali in Beli krajini. Povsem brez jasnih dni so bili v prestolnici. Poleg letošnjega je bilo od sredine minulega stoletja še 11 majev brez jasnih dni. Lani, v maju 1976 in 1979 pa je bilo kar po 7 takih dni. Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, in sicer 14, v Kočevju jih je bilo 8, po 7 pa so jih našteli na Bizeljskem, v Novem mestu in Črnomlju. Le po 3 oblačne dneve so imeli na Goriškem, Obali in v Prekmurju. V Ljubljani je bilo 5 oblačnih dni, kar je štiri dni manj od povprečja primerjalnega obdobja. Najmanj oblačnih dni je bilo maja lani in v majih 1958, 1973 ter 2000, ko so zabeležili le tri take dni, kar po 17 pa jih je bilo v letih 1951 in 1957. Povprečna oblačnost je bila večinoma od 5 do 6 desetin. Največji delež neba so v povprečju oblaki prekrivali na Kredarici (7,4 desetin), najmanjši pa na Obali, Krasu, Goriškem in v Beli krajini (od 4 do 5 desetin). 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki, maj 2012 Table 2. Monthly meteorological data, May 2012 Postaja NV Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 TS 14,2 1,2 11,7 16,9 16,6 15,0 13,5 13,3 16,1 15,9 15,6 15,6 15,2 16,1 14,0 15,9 TOD TX TM 1,7 1,4 1,5 1,2 0,4 0,7 1,4 0,5 1,5 1,2 1,3 0,6 1,1 1,4 1,2 1,4 20,5 4,0 19,0 23,2 22,0 21,4 20,5 21,2 22,4 22,9 22,1 22,4 22,3 21,9 20,5 22,1 8,5 −1,1 5,2 10,5 11,2 9,6 6,6 6,1 10,3 10,3 9,6 7,9 8,7 10,9 7,9 9,6 Temperatura TAX DT 27,2 11,8 27,0 29,3 27,8 27,5 27,5 31,4 31,2 30,4 29,5 30,6 29,9 28,6 27,6 29,5 12 12 11 24 12 10 11 12 12 12 12 12 12 1 12 2 TAM DT SM SX TD 1,5 −9,6 −2,1 2,6 4,4 4,0 −0,2 −0,4 4,9 2,6 3,0 1,5 2,6 3,5 2,2 0,4 18 14 17 17 17 17 17 18 13 18 18 18 18 18 18 18 0 17 4 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 3 10 7 8 3 8 9 11 10 12 11 9 6 9 85 583 150 11 28 59 87 108 32 48 51 70 49 48 73 49 Sonce OBS RO 239 170 210 280 303 271 249 107 110 127 120 126 273 130 244 115 236 258 230 260 111 125 112 118 PO Oblačnost SO SJ 5,3 7,4 5,2 4,9 4,2 4,3 5,1 5,9 5,4 5,5 5,1 4,6 5,5 5 14 6 3 3 5 6 8 5 7 7 7 5 3 1 7 5 6 9 5 4 0 5 5 7 3 5,2 5,0 5 3 2 5 RR RP 142 172 132 77 117 95 125 144 124 95 122 117 143 108 173 119 115 102 92 70 156 83 94 117 102 99 128 115 149 114 168 164 Padavine in pojavi SD SN SG SS 13 14 13 10 8 9 11 9 12 11 11 12 12 11 14 10 4 6 5 7 7 0 4 4 7 2 11 4 12 5 6 6 0 14 0 0 0 0 2 1 3 0 1 0 1 0 4 0 0 31 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Tlak SSX DT 0 190 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 P PP 749,9 918,6 1008,3 1014,7 12,4 13,0 980,6 9,5 11,6 989,3 12,1 986,9 982,6 11,8 11,2 11,4 12,4 993,2 5,4 LEGENDA: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − dan v mesecu − absolutni temperaturni minimum (°C) − število dni z minimalno temperaturo < 0 °C SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 °C − temperaturni primanjkljaj − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − povprečna oblačnost (v desetinah) − število oblačnih dni − število jasnih dni − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja SD SN SG SS SSX P PP − število dni s padavinami ≥ 1 mm − število dni z nevihtami − število dni z meglo − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) − povprečni zračni tlak (hPa) − povprečni tlak vodne pare (hPa) Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤12 °C). n TD = ∑ (20 °C − TSi ) i =1 če je TS i ≤ 12 °C 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka, maj 2012 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature, May 2012 Postaja T povp Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci 16,9 17,0 14,0 14,4 12,2 14,2 14,7 15,2 17,0 16,0 17,1 17,7 17,2 16,0 17,2 17,5 17,2 17,1 Tmax Tmax povp abs 22,2 23,4 21,0 22,3 19,8 21,0 22,1 22,4 23,3 21,7 23,8 24,5 24,8 23,9 23,9 23,5 23,5 22,4 26,1 28,7 26,2 26,9 25,2 24,6 26,4 26,0 26,9 26,1 28,0 30,0 30,0 28,7 29,3 28,6 29,5 28,1 I. dekada Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp abs povp abs povp 11,7 11,1 6,4 6,4 6,3 8,4 7,9 8,1 11,0 11,5 10,2 8,4 10,8 8,7 10,6 11,6 10,4 11,1 9,2 8,1 2,5 3,8 4,1 5,5 5,0 5,7 8,0 8,4 5,9 3,0 7,6 5,0 6,5 8,2 6,7 7,6 9,4 9,8 5,1 4,6 3,8 7,5 4,9 6,2 6,3 1,2 2,5 1,0 5,0 1,2 7,2 4,8 7,4 6,1 9,7 6,9 9,1 3,0 1,0 7,2 3,3 5,6 9,0 7,6 4,5 3,5 14,7 15,3 11,7 11,1 9,9 12,9 12,2 13,1 14,4 12,2 13,2 13,1 13,4 13,2 13,5 13,6 13,3 13,1 LEGENDA: II. dekada Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 T povp abs povp abs povp abs povp 20,1 22,0 19,3 19,3 18,1 19,5 18,4 20,0 21,1 17,8 19,9 19,4 20,3 20,0 19,8 19,4 19,7 18,1 27,8 28,7 27,5 31,4 27,0 27,2 27,6 28,3 31,2 28,6 29,5 30,6 30,4 29,9 28,0 28,4 28,0 26,0 8,9 8,0 4,1 3,5 2,0 5,8 5,8 5,5 7,9 7,2 6,9 5,1 7,9 6,7 7,1 8,0 6,4 8,5 4,4 2,6 −0,2 −0,4 −2,1 1,5 2,2 1,2 4,9 1,2 3,0 1,5 2,6 2,6 1,4 3,5 0,4 5,6 7,1 6,5 3,1 1,7 −0,8 4,8 2,9 2,5 1,7 −1,0 −2,3 −6,4 0,5 −2,0 4,6 0,4 4,7 3,2 6,7 4,7 5,9 −0,3 −2,0 2,0 0,0 0,4 4,6 3,9 −2,4 −2,1 18,2 18,3 14,7 14,2 13,0 15,5 15,0 15,5 16,9 15,3 16,4 16,1 17,0 16,3 17,0 17,2 17,1 17,1 III. dekada Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs 23,6 24,3 21,2 21,8 19,2 20,9 21,0 21,4 22,7 20,3 22,4 23,3 23,5 22,9 23,1 22,6 22,9 21,7 27,4 29,3 24,4 26,2 24,2 24,5 25,4 25,6 26,6 25,0 27,0 27,8 27,8 27,5 27,5 26,3 26,4 25,0 12,9 12,2 9,0 8,2 7,0 11,0 9,7 9,8 12,0 11,5 11,4 10,0 12,0 10,6 11,8 13,0 11,7 12,3 9,2 8,7 3,4 3,4 4,0 7,7 4,8 6,5 9,1 10,1 7,9 4,5 8,0 6,9 7,5 9,2 8,4 10,0 11,2 11,2 7,9 6,3 3,5 9,9 7,3 5,9 7,9 3,0 1,7 −0,9 6,5 2,0 9,0 5,6 9,3 8,6 11,0 8,6 9,8 5,3 2,5 7,0 4,0 5,3 10,0 9,2 5,4 4,6 LEGEND: T povp Tmax povp Tmax abs − povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − manjkajoča vrednost T povp Tmax povp Tmax abs − mean air temperature 2 m above ground (°C) − mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) − missing value Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) − povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) − absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs − mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) − absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) − mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) − absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni, maj 2012 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days, May 2012 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2012 LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2012 III. M p.d. RR p.d. RR p.d. 24,4 22,5 38,0 51,8 27,1 32,7 26,5 27,0 38,6 19,1 34,8 22,2 21,9 52,7 51,4 26,5 40,4 46,9 3 3 3 4 5 4 5 6 6 3 4 3 5 4 4 5 5 4 79,5 38,8 61,4 65,7 49,7 53,1 98,7 35,7 53,2 49,4 48,5 42,7 31,7 52,5 33,2 41,5 15,4 18,0 3 3 3 4 3 3 3 2 3 2 4 4 2 3 2 3 2 1 13,3 15,4 25,7 26,0 55,2 56,7 47,5 40,3 32,6 33,2 38,3 52,2 41,8 38,1 35,7 39,5 63,6 20,8 5 6 7 8 7 8 9 8 8 8 8 8 7 7 9 8 7 5 RR 117,2 76,7 125,1 143,5 132,0 142,5 172,7 103,0 124,4 101,7 121,6 117,1 95,4 143,3 120,3 107,5 119,4 85,7 od 1. 1. 2012 p.d. RR 11 12 13 16 15 15 17 16 17 13 16 15 14 14 15 16 14 10 208 354 292 317 410 353 305 304 326 288 252 275 242 296 246 204 202 130 − dekade in mesec − višina padavin (mm) − število dni s padavinami vsaj 0,1 mm − letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 31. maja 2012 400 višina padavin (mm) Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci II. RR − decade and month − precipitation (mm) − number of days with precipitation 0,1 mm or more − total precipitation from the beginning of this year (mm) LJUBLJANA 300 200 100 0 1.jan 16 1.feb 1.mar 1.apr 1.maj Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Maribor 4.5 % NNW NW 3.7 % 1.2 m/s N 0.7 m/s NNE 4.2 % 1.1 m/s 2.5 % 1.4 m/s NNW NE 2.4 % WNW 0.9 m/s 8.7 % 0.9 m/s ENE 2.8 % W 1.7 m/s 5.3 % ESE 12.5 % SW 2.1 m/s SSW SE 9.7 % 1.5 m/s 4.4 % SSE N NNE 13.6 % 9.1 % 1.4 m/s 9.7 % 2.3 m/s 6.1 % 1.7 m/s 1.7 % 3.6 % 2.2 m/s NW 1.3 m/s E WSW 1.9 m/s 4.0 % 1.4 m/s Kredarica 5.9 % 2.3 m/s NNW NE 24.6 % WNW 1.6 m/s 5.0 % 1.9 m/s 2.8 % 1.4 m/s 4.9 % E 1.9 % 1.0 m/s 2.8 % 1.1 m/s ESE 5.4 % 1.5 m/s SW 1.0 % 0.7 m/s SE NE 19.9 % WNW 5.6 m/s 2.4 % 2.3 m/s S 5.9 % 2.2 m/s SSE 14.2 % W 4.8 m/s 3.3 % 11.4 % 1.6 m/s ESE 0.3 % 8.9 % 1.9 m/s SSW 0.6 % 1.5 m/s N 1.2 m/s Portorož – letališče NNE NE 4.3 % WNW 0.8 m/s 3.4 % 1.6 m/s ENE 9.2 % W 0.6 m/s 8.0 % WSW 1.2 m/s ESE 9.2 % SW 1.1 m/s SE SSE 4.1 % 0.9 m/s 2.0 % 0.7 m/s 2.9 % 2.6 m/s 0.7 % 1.4 m/s NNE 1.1 % 1.7 m/s NE 2.7 % 2.1 m/s 1.3 % N 2.9 m/s NNE 1.6 % 4.0 m/s 11.3 % NW 3.6 m/s 8.1 % 1.8 m/s E 8.6 % SSE 2.0 % 3.4 m/s 19.5 % 6.5 m/s Bilje 1.5 % 2.0 % 1.6 m/s 4.2 % 0.9 m/s 7.3 % 0.8 m/s 0.3 % SE 7.3 % 3.0 m/s S 1.2 m/s NNW SSW 3.9 % 2.1 m/s E 2.4 % NW 2.2 % 3.0 m/s ENE SW 1.3 m/s SSW 3.2 % 1.6 m/s Novo mesto 1.9 % 0.8 m/s 2.3 % 2.3 m/s WSW 7.3 m/s S 1.3 m/s NNW NNE 17.4 % W 1.4 m/s 1.3 % N 1.9 m/s NW 7.1 m/s ENE WSW 0.5 m/s 4.1 % 3.6 m/s 6.5 % 2.1 m/s 3.1 % 1.3 m/s NNW NE 7.9 % WNW 3.5 m/s 4.1 % W 3.1 m/s NW 1.4 m/s 7.6 % 6.4 m/s E 3.2 % WSW 3.2 m/s ESE 2.8 % SW 3.5 m/s SE N 1.6 m/s 3.6 % 4.4 % 5.9 m/s ENE 0.9 % 1.2 m/s 2.4 % 3.5 m/s 26.5 % 3.3 m/s 4.2 % WNW 1.9 m/s ENE 6.5 % W 1.8 m/s E 6.1 % WSW 2.1 m/s 15.0 % 3.0 m/s ESE 8.3 % SW 2.4 m/s SSW 2.8 % 5.1 m/s S S 0.7 m/s 3.4 % 3.4 m/s SSE 2.6 % 3.1 m/s SSW SE 7.2 % 3.2 m/s 1.9 % S 2.0 m/s Slika 23. Vetrovne rože, maj 2012 Figure 23. Wind roses, May 2012 17 4.4 % 1.6 m/s SSE 1.5 % 1.3 m/s 3.5 % 0.9 m/s 24.0 % 2.1 m/s 22.8 % 1.7 m/s Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 23) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; v Portorožu sta prevladovala jugovzhodni in vzhodjugovzhodni veter, skupaj jima je pripadlo 41,5 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 13. maja dosegel 23,0 m/s, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s in le omenjeni dan je hitrost presegla 20 m/s. V Kopru je bilo 10 dni z vetrom nad 10 m/s, od tega dva dni z vetrom nad 20 m/s. Najmočnejši sunek je 13. maja dosegel 21,8 m/s. V Biljah sta vzhodnik in vzhodjugovzhodnik pihala v 47 %. Najmočnejši sunek je 13. maja dosegel 17,0 m/s, bilo je 12 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani so bili pogosti severovzhodnik, vzhodseverovzhodnik in vzhodnik, skupaj so pihali v 28 % vseh terminov, jugjugozahodnik in jugozahodnik pa v 22 %. 23. maja je veter v sunku dosegel 18,3 m/s, bilo je 10 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Kredarici so zahodnik, zahodseverozahodnik in severozahodnik pihali v 52 % vseh primerov, vzhodjugovzhodnik s sosednjima smerema pa v 29 %. Bilo je 12 dni z vetrom nad 20 m/s, od tega en dan z vetrom nad 30 m/s. 16. maja je veter tako dosegel 34,6 m/s. V Mariboru je bil najpogostejši zahodseverozahodnik, ki je skupaj s sosednjima smerema pihal v 43 % vseh primerov. Sunek vetra je 23. maja dosegel 15,2 m/s; bilo je 6 dni z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahodjugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v 42 % vseh primerov, vzhodseverovzhodnik s sosednjima smerema pa v 18 % vseh primerov. Največja izmerjena hitrost je bila 14,4 m/s, in sicer 21. maja, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek 16. maja dosegel 21,4 m/s. Bilo je 20 dni z vetrom nad 10 m/s in 4 dnevi z vetrom nad 20 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 12 dni z vetrom nad 10 m/s in dva dneva z vetrom nad 20 m/s. Najmočnejši sunek je 13. maja dosegel 24,7 m/s. Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in osončenosti od povprečja 1961–1990, maj 2012 Table 5. Deviations of decade and monthly values of temperature, precipitation and insolation from the average values 1961–1990, May 2012 Postaja Portorož Bilje Postojna Kočevje Rateče Lesce Slovenj Gradec Brnik Ljubljana Sevno Novo mesto Črnomelj Bizeljsko Celje Starše Maribor Murska Sobota Veliki Dolenci LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M I. 2,2 2,9 3,2 2,8 3,4 2,8 3,2 3,3 3,7 4,0 4,2 4,0 3,8 3,3 3,9 4,2 4,0 4,2 Temperatura zraka II. III. −0,9 0,9 −0,7 1,5 −0,7 1,7 −2,1 0,4 −0,7 1,8 0,0 2,1 −0,9 1,3 −0,6 1,4 −0,6 1,4 −1,4 1,4 −1,4 1,3 −2,3 0,2 −1,7 1,6 −1,3 1,3 −1,5 1,6 −1,5 1,7 −1,6 1,7 −1,6 2,0 M 0,4 1,2 1,4 0,5 1,5 1,7 1,2 1,4 1,5 1,4 1,3 0,6 1,2 1,1 1,3 1,4 1,4 1,6 I. 91 65 95 135 62 87 90 82 111 64 127 68 73 207 213 99 191 172 Padavine II. III. 368 45 132 34 133 55 164 58 106 104 137 120 318 113 94 90 142 66 139 79 153 105 133 136 106 116 158 101 119 105 133 109 65 226 77 61 M 156 70 94 117 92 115 168 89 102 95 128 115 99 149 140 114 164 102 I. 133 149 148 Sončno obsevanje II. III. M 122 109 120 134 105 127 123 111 126 117 121 94 110 135 109 95 112 156 128 111 130 146 110 93 115 141 104 92 111 142 145 121 109 116 103 125 118 − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961–1990 (°C) − padavine v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961–1990 (%) − tretjine in mesec − mean temperature anomaly (°C) − precipitation compared to the 1961–1990 normals(%) − bright sunshine duration compared to the 1961–1990 normals (%) − thirds and month 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Prva tretjina maja je bila opazno toplejša od dolgoletnega povprečja, odkloni so večinoma presegli 3 °C, ponekod tudi 4 °C. Največji odklon so zabeležili v Novem mestu, Mariboru in Velikih Dolencih, kjer je dosegel 4,2 °C, najmanjšega pa v Portorožu, 2,2 °C. Padavine so večinoma dosegle dolgoletno povprečje ali pa so bile nekoliko pod njim. Najbolj so običajne vrednosti presegli v Staršah (za 113 %) in Celju (za 107 %). Za povprečjem so zaostajali na jugovzhodu in v zahodni polovici države, v Črnomlju so dosegli le 68 % običajnih padavin. Sonca je bilo povsod več kot običajno; največji presežek so zabeležili v Ljubljani (56 %), najmanjšega pa v Ratečah (17 %). V osrednji tretjini maja je bila povprečna temperatura pod običajnimi vrednostmi. Na zahodu se je negativni odklon večinoma gibal med 0 in −1 °C, na vzhodu pa je presegel −1 °C. Največji negativni odklon so zabeležili v Črnomlju (–2,3 °C), v Lescah pa so povprečje izenačili. Padavinsko povprečje je bilo v večjem delu države preseženo, ponekod tudi za trikrat. V Portorožu je padlo 368 % običajnih vrednosti, v Slovenj Gradcu pa 318 %. Najbolj so za povprečjem zaostali v Murski Soboti (65 % običajnih vrednosti) in Velikih Dolencih (77 % običajnih vrednosti). Tudi v osrednji tretjini maja je bilo sonca več kot običajno. Največji presežek so zabeležili v Biljah (34 %), drugod pa je bil manjši od 30 %. V Celju je znašal le 4 %. V zadnji tretjini maja so bili odkloni povprečne temperature pozitivni, večinoma so se gibali med 1 in 2 °C; največji odklon so zabeležili v Lescah (2,1 °C) in Velikih Dolencih (2,0 °C ), najmanjšega pa v Črnomlju (0,2 °C). Padavine so v večjem delu države presegle dolgoletno povprečje, v Murski Soboti kar dvakratno (226 % običajnih vrednosti), najbolj pa so za običajnimi vrednostmi zaostali v Biljah, kjer je padlo le 34 % povprečnih padavin. V zadnji tretjini meseca je bilo sonca večinoma nekoliko več kot običajno, povprečja niso dosegli le v Ratečah, Slovenj Gradcu, Novem mestu in Celju, a zaostanek ni bil večji od desetine. Tudi presežki niso bili dosti večji, največjega so imeli v Mariboru, kjer je bilo sonca za 16 % več kot običajno. 700 KREDARICA 600 višina (cm) 500 400 300 200 100 0 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na Kredarici je bila 7. maja snežna odeja debela 190 cm, kar je opazno manj kot običajno. Maja 2001 so namerili 650 cm, kar je najdebelejša snežna odeja izmerjena na tej postaji v mesecu maju, leta 2007 pa so izmerili najtanjšo, 130 cm. Manj snega kot letos je bilo še v majih 1964 (166 cm), 1966 in 1993 (obakrat 170 cm), 2000 (175 cm) ter 1957 (183 cm). Med bolj zasnežene spadajo še maji 1979 (630 cm), 1977 (557 cm) in 1978 (529 cm). Slika 24. Največja višina snega v maju Figure 24. Maximum snow cover depth in May V nižinski svet v notranjosti države lahko ob zelo močnih prodorih hladnega zraka res izjemoma prinese kakšno snežinko. Maja 2012 snežne odeje po nižinah ni bilo. V Ljubljani so snežno odejo nazadnje zabeležili leta 1985. Število dni z nevihto maja hitro narašča in doseže vrh junija in julija. Največ dni z nevihto ali grmenjem je bilo v Celju, 12, v Novem mestu so jih našteli 11, v Biljah, Portorožu in Ljubljani pa 7. Brez nevihtnih dni so bili v Godnjah, po 4 take dni pa so zabeležili v Lescah, Postojni in Kočevju. Na Kredarici so zabeležili 14 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Slovenj Gradcu so bili 4 dnevi z meglo, v Ljubljani 3, v Postojni 2, po en dan z meglo pa so imeli v Kočevju, Novem mestu in Celju. 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 200 KREDARICA višina (cm) 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 25. Dnevna višina snežne odeje, maj 2012 Figure 25. Daily snow cover depth, May 2012 Slika 26. Zasnežena cesta in konec vožnje, okolica Rogle, Pohorje, 16. maj 2012 (foto: Uroš Apšner) Figure 26. Snowy road, surrounding of Rogla, Pohorje, 16 may 2012 (Photo: Uroš Apšner) 15 15 NOVO MESTO 10 število dni število dni LJUBLJANA 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 15 15 RATEČE 10 število dni število dni MURSKA SOBOTA 10 5 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 27. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v maju Figure 27. Number of days with thunderstorms in May Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani so bili trije dnevi z meglo, kar je toliko kot lani in predlani in dva dni manj od dolgoletnega povprečja; od sredine minulega stoletja so bili tu štirje maji brez opažene megle, maja 1952 pa je bilo 12 dni z meglo. Na sliki 29 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. V prvih dneh maja je tlak nekoliko upadel, nato pa narasel in 11. maja dosegel maksimum 989,9 mb. Nato je do konca meseca izmenično padal in naraščal, minimum 971,8 mb pa je bil zabeležen 22. maja. 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 Slika 28. Število dni z meglo v maju in povprečje obdobja 1961–1990 Figure 28. Number of foggy days in May and the mean value of the period 1961–1990 število dni LJUBLJANA 10 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Na sliki 29 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. Povprečni tlak vodne pare je skozi mesec precej nihal. Maksimum je bil zabeležen 12. maja, in sicer 16,1 mb, nato pa je parni tlak ob močni ohladitvi strmo padel in že čez dva dni, 14. maja, dosegel minimum 5,9 mb. V drugi polovici meseca je bil zabeležen še en večji porast, ki mu je sledil ponoven padec, v zadnjih dneh meseca pa je tlak vodne pare zopet nekoliko zrasel. 1000 20 tla k vo d n e p a re (m b ) zra čn i tla k (m b ) LJUBLJANA 990 980 970 960 LJUBLJANA 16 12 8 4 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan Slika 29. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare, maj 2012 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure, May 2012 SUMMARY The mean air temperature in May 2012 was everywhere above the 1961–1990 normals. The anomaly was mostly 1 to 2 °C, only on south, from the Coast and Karst to Bela krajina the anomaly was below 1 °C. The biggest anomaly was observed in Lesce with 1.7 °C. The biggest anomalies, somewhere also bigger than 4 °C, were registered in the first third of the month. In the second third of May after the passage of well-pronounced cold front air temperature dropped significantly. The highest air temperature was registered in Kočevje with 31.4 °C on 12 May, but also some other measurement stations reported temperature above 30 °C. Precipitation was quite frequent. The most abundant precipitation was recorded in Kamniška Bistrica and Kneške Ravne (238 mm) and in Kobarid (206 mm). Only 77 were registered in Bilje. The longterm precipitation average was exceeded in most of the country, only in the Primorska region with the exception of the Coast, part of Notranjska and western part of central Slovenia got less precipitation than on average in the reference period. There was more sunny weather than on average in the reference period. On the Coast 303 hours of sunny weather were recorded, in the Goriška region 280 hours and in Ljubljana 273 hours. The biggest anomaly was observed in the central part of Slovenia, in Ljubljana this May was 30 % sunnier than on average. Only in Julian Alps the anomaly didn’t exceeded 10 %. 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo On Kredarica the maximum snow cover depth was 190 cm on the first day of the month, what is well below the average of the reference period. Slika 30. Vipavska dolina z roba Trnovskega gozda, 10. maj 2012 (foto: Iztok Sinjur) Figure 30. Vipava valley, 10 may 2012 (Photo: Iztok Sinjur) Abbreviations in the Table 2: NV TS TOD TX TM TAX DT TAM SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX P PP − altitude above the mean sea level (m) − mean monthly air temperature (°C) − temperature anomaly (°C) − mean daily temperature maximum for a month (°C) − mean daily temperature minimum for a month (°C) − absolute monthly temperature maximum (°C) − day in the month − absolute monthly temperature minimum (°C) − number of days with min. air temperature <0 °C − number of days with max. air temperature (25 °C) − number of heating degree days − bright sunshine duration in hours − % of the normal bright sunshine duration 22 − mean cloud amount (in tenth) − number of cloudy days − number of clear days − total amount of precipitation (mm) − % of the normal amount of precipitation − number of days with precipitation (1 mm) − number of days with thunderstorm and thunder − number of days with fog − number of days with snow cover at 7 a.m. − maximum snow cover depth (cm) − average pressure (hPa) − average vapor pressure (hPa) RAZVOJ VREMENA V MAJU 2012 Weather development in May 2012 Janez Markošek 1.–3. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte Nad srednjo Evropo in Balkanom je bilo območje dokaj enakomernega zračnega tlaka. V višinah je nad zahodno Evropo segalo obsežno jedro hladnega in vlažnega zraka, ki je vplivalo tudi na vreme na območju Alp. Zjutraj je bilo pretežno jasno, pozneje pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne in zvečer so nastale krajevne plohe in posamezne nevihte. Razmeroma toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile prvi in drugi dan od 23 do 30 °C. 4. maj Ponoči na severovzhodu obilen dež, popoldne krajevne plohe in nevihte V noči na 4. maj se je prek Panonske nižine pomikalo plitvo ciklonsko območje, čez dan pa so bili naši kraji še pod vplivom hladnega in vlažnega zraka v višinah. V noči na 4. maj je bilo na Koroškem, Štajerskem, v Prekmurju in delu Dolenjske oblačno, predvsem v severovzhodni Sloveniji so bile obilne padavine, padlo je do 25 mm dežja. Drugod je bilo delno jasno. Čez dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne in zvečer so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 25 °C. 5. maj Delno jasno, več oblačnosti na zahodu, tam občasno dež, okrepljen jugozahodnik Nad severno, srednjo in zahodno Evropo je bilo ciklonsko območje. V višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Več oblačnosti je bilo v hribovitem svetu zahodne Slovenije. Ponekod v zahodni Sloveniji je občasno deževalo, v osrednji Sloveniji so bile krajevne plohe. Pihal je okrepljen jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 15, drugod od 20 do 23 °C. 6. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe, jugozahodnik, jugo Nad severno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, v višinah je z jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak (slike 1–3). Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, pojavljale so se krajevne plohe. Več ploh je bilo v zahodni in osrednji Sloveniji. Pihal je jugozahodni veter, ob morju jugo. Najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 12, drugod od 18 do 22 °C. 7. maj Ponoči in zjutraj oblačno s padavinami, čez dan delne razjasnitve Nad severno in srednjo Evropo je bilo ciklonsko območje, vremenska fronta se je v noči na 7. maj ob jugozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije. Za njo se je nad srednjo Evropo zgradilo 23 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo šibko območje visokega zračnega tlaka. V noči na 7. maj in zjutraj je bilo oblačno s padavinami. Čez dan je dež ponehal in od severozahoda se je pričelo jasniti. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 20 °C. 8.–11. maj Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, topleje Nad vzhodno Evropo, Balkanom in osrednjim Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je od jugozahoda pritekal topel in suh zrak. Pretežno jasno je bilo z občasno zmerno oblačnostjo. Postopno je bilo topleje, 10. in 11. maja so bile najvišje dnevne temperature od 25 do 29 °C. 12.–13. maj Prehod izrazite hladne fronte – nevihte, dež, ohladitev, burja Nad severno Evropo je bilo ciklonsko območje, izrazita hladna fronta je prvi dan od severozahoda dosegla Alpe in v noči na 13. maj ob zahodnih višinskih vetrovih prešla Slovenijo. Pred njo je 12. maja k nam od jugozahoda še pritekal zelo topel, vendar že postopno bolj vlažen zrak. Za hladno fronto se je nad srednjo Evropo in Alpami okrepilo območje visokega zračnega tlaka, v višinah pa se je nadaljeval dotok hladnejšega zraka (slike 4–6 in 7–9). Prvi dan se je začel z jasnim vremenom, že sredi dneva pa so ob meji z Avstrijo začeli rasti kopasti oblaki in nastale so prve nevihte. Do večera so se nevihte z lokalno močnejšimi nalivi in tudi točo pojavljale še drugod po državi. Ponoči je bilo oblačno in deževno, dež je 13. maja od severa ponehal. Meja sneženja se je ob koncu padavin v jugovzhodni Sloveniji spustila do okoli 600 m nadmorske višine. Popoldne in zvečer so se ponekod oblaki trgali. Ob prehodu hladne fronte je zapihal severni do vzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja. Občutno se je ohladilo, prvi dan so bile najvišje dnevne temperature od 27 do 31 °C, drugi dan pa le od 10 do 14, na Primorskem do 16 °C. 14. maj Na Primorskem delno jasno, burja, drugod pretežno oblačno, na jugovzhodu rahel dež, hladno Ciklonsko območje se je pomaknilo nad južni Balkan, nad srednjo Evropo pa je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je bilo na območju Alp, Italije in Jadrana jedro hladnega in vlažnega zraka. Na Primorskem je bilo delno jasno, pihala je zmerna burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno, v jugovzhodni Sloveniji pa povsem oblačno. Tam je občasno rahlo deževalo. Pihal je severovzhodni veter. Hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 16, na Primorskem do 19 °C. 15. maj Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno Iznad severovzhodne Evrope je proti srednji Evropi segalo območje visokega zračnega tlaka, ki pa je nad srednjo Evropo hitro slabelo. V višinah je prehodno pritekal bolj suh zrak. Pretežno jasno je bilo, občasno zmerno oblačno. Zjutraj je bila temperatura v alpskih dolinah pod lediščem, čez dan pa so bile najvišje dnevne temperature od 18 do 21 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 16. maj Oblačno s padavinami, hladno Nad vzhodno Evropo je bilo ciklonsko območje, v njegovem zaledju je v višinah iznad polarnih krajev proti srednji Evropi in območju Alp pritekal zelo hladen zrak (slike 10–12). V noči na 16. maj se je pooblačilo, pričelo je deževati, do jutra je bilo suho v vzhodni Sloveniji. Čez dan je bilo oblačno s padavinami, v severozahodni Sloveniji se je meja sneženja spustila do okoli 800 m nadmorske višine. Najvišje dnevne temperature so bile od 5 °C v severozahodnih krajih do 14 °C v Prekmurju. 17.–19. maj Pretežno jasno, zjutraj sveže Nad jugozahodno Evropo je bilo ciklonsko območje, nad srednjo in vzhodno Evropo ter Balkanom pa območje visokega zračnega tlaka. Nad nami se je zadrževal razmeroma hladen in suh zrak. Pretežno jasno je bilo, prvi dan predvsem v vzhodni Sloveniji občasno zmerno oblačno. Tam je prvi dan pihal severni veter, drugi dan na Vipavskem in Goriškem šibka burja. Zjutraj je bilo sveže, na mrazu izpostavljenih legah se je temperatura spustila pod ledišče. Čez dan je bilo postopno topleje, zadnji dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 24 °C. 20. maj Od zahoda naraščajoča oblačnost Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je bilo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega zraka. Vremenska fronta se je od zahoda bližala Italiji. K nam je z južnimi vetrovi pritekal postopno bolj vlažen zrak. Zjutraj je bilo pretežno jasno, čez dan je oblačnost naraščala, zvečer je prevladovalo oblačno vreme. Najvišje dnevne temperature so bile od 22 do 26 °C. 21.–22. maj Oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami, razmeroma hladno Na območju Alp, Jadrana in Balkana je bilo ciklonsko območje, v višinah pa jedro hladnega in vlažnega zraka (slike 13–15). V noči na 21. maj je pričelo deževati, tudi čez dan in naslednji dan je bilo oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami. Razmeroma hladno je bilo, najvišje dnevne temperature so bile drugi dan le od 12 do 18 °C. 23.–24. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Naši kraji so bili na obrobju višinskega jedra hladnega in vlažnega zraka, ki je segalo od Črnega morja prek Balkana do Italije. Spremenljivo do pretežno oblačno je bilo, predvsem sredi dneva in popoldne so se pojavljale krajevne plohe in nevihte. Pihal je severozahodni do severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. Drugi dan je bilo topleje, najvišje dnevne temperature so bile v večjem delu Slovenije od 23 do 29 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25.–26. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, krajevne plohe in nevihte Nad severno in srednjo Evropo je bilo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je od severovzhoda proti Panonski nižini in Balkanu segala dolina s hladnim zrakom. Delno jasno je bilo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile krajevne plohe in prvi dan posamezne nevihte. Prvi dan je na Primorskem pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 24, prvi dan na Primorskem do 27 °C. 27. maj Delno jasno, zvečer na zahodu krajevne plohe, ki se zavlečejo v noč Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Na obrobju višinske doline je k nam pritekal nekoliko bolj vlažen zrak. Delno jasno je bilo z zmerno oblačnostjo. Zvečer so bile v zahodni Slovenji krajevne plohe, ki so se ponoči pojavljale tudi ponekod v osrednji in severni Sloveniji. Najvišje dnevne temperature od 20 do 25 °C. 28. maj Spremenljivo do pretežno oblačno, sredi dneva in popoldne plohe in nevihte Nad južno polovico Evrope je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. Na vreme pri nas je vplivala tudi bližina višinskega jedra hladnega zraka (slike 16–18). Ozračje je bilo nestabilno. Zjutraj in dopoldne je bilo delno jasno, sredi dneva in popoldne pa spremenljivo do pretežno oblačno. Nastajale so krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 24 °C. 29.–30. maj Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer krajevne plohe in nevihte Iznad jugozahodne Evrope je proti Alpam segalo območje visokega zračnega tlaka. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal postopno nekoliko toplejši zrak. Prevladovalo je sončno vreme, popoldne so zrasli kopasti oblaki in nastale so krajevne plohe in nevihte. Topleje je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 24 do 28 °C. 31. maj Na Primorskem delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad srednjo in vzhodno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V višinah se je nad nami ob severozahodnih višinskih vetrovih zadrževal nekoliko bolj vlažen zrak. Na Primorskem je bilo delno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 26 °C. 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje tlaka na nivoju morske gladine 6. 5. 2012 ob Slika 2. Satelitska slika 6. 5. 2012 ob 14. uri 14. uri Figure 2. Satellite image on 6 May 2012 at 12 GMT Figure 1. Mean sea level pressure on 6 May 2012 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 6. 5. 2012 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on 6 May 2012 at 12 GMT Slika 4. Polje tlaka na nivoju morske gladine 12. 5. 2012 Slika 5. Satelitska slika 12. 5. 2012 ob 14. uri ob 14. uri Figure 5. Satellite image on 12 May 2012 at 12 GMT Figure 4. Mean sea level pressure on 12 May 2012 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 12. 5. 2012 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on 12 May 2012 at 12 GMT 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje tlaka na nivoju morske gladine 13. 5. 2012 Slika 8. Satelitska slika 13. 5. 2012 ob 14. uri ob 14. uri Figure 8. Satellite image on 13 May 2012 at 12 GMT Figure 7. Mean sea level pressure on 13 May 2012 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 5. 2012 ob 14. uri Figure 9. 500 mb topography on 13 May 2012 at 12 GMT Slika 10. Polje tlaka na nivoju morske gladine 16. 5. 2012 Slika 11. Satelitska slika 16. 5. 2012 ob 14. uri ob 14. uri Figure 11. Satellite image on 16 May 2012 at 12 GMT Figure 10. Mean sea level pressure on 16 May 2012 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 16. 5. 2012 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on 16 May 2012 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje tlaka na nivoju morske gladine 22. 5. 2012 Slika 14. Satelitska slika 22. 5. 2012 ob 14. uri ob 14. uri Figure 14. Satellite image on 22 May 2012 at 12 GMT Figure 13. Mean sea level pressure on 22 May 2012 at 12 GMT Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 22. 5. 2012 ob 14. uri Figure 15. 500 mb topography on 22 May 2012 at 12 GMT Slika 16. Polje tlaka na nivoju morske gladine 28. 5. 2012 Slika 17. Satelitska slika 28. 5. 2012 ob 14. uri ob 14. uri Figure 17. Satellite image on 28 May 2012 at 12 GMT Figure 16. Mean sea level pressure on 28 May 2012 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 28. 5. 2012 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on 28 May 2012 at 12 GMT 29 PODNEBNE RAZMERE V POMLADI 2012 Climate in spring 2012 Tanja Cegnar, Tamara Gorup M arec, april in maj so meseci meteorološke pomladi. Na začetku na kratko povzemamo značilnosti posameznih mesecev, sicer pa se prispevek posveča trimesečnemu pomladnemu obdobju kot celoti. V večjem delu države je bil marec kar 3 do 4 °C toplejši kot običajno, v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem, Goriškem, Postojnskem, v Novomeški kotlini, Mariboru in na severu Pomurja celo za več kot 4 °C. V večjem delu države ni padlo niti 10 mm padavin. V osrednji Sloveniji, na Koroškem, Gorenjskem in delu Notranjske so izmerili do 20 mm, največ padavin pa je bilo v Posočju, kjer je padlo nad 20 mm, ponekod tudi nad 50 mm. Po vsej državi so za dolgoletnim povprečjem močno zaostali. Nad petino običajnih padavin so zabeležili le v manjših delih na severozahodu in severu države ter v delu Ljubljanske kotline. Največ sonca v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je bilo v Postojni, kjer so presegli dvakratno količino običajne osončenosti. April je bil toplejši kot v dolgoletnem povprečju, v večjem delu države je presegel 1,5 °C. Sončno obsevanje je večinoma preseglo običajne vrednosti ali pa je bilo blizu dolgoletnega povprečja. Največ padavin so zabeležili na severozahodu države, kjer je večinoma padlo nad 200 mm, ponekod tudi nad 400 mm. Na severu, v osrednji Sloveniji in na zahodu države je padlo nad 100 mm, drugod pa manj kot 100 mm. Dolgoletno povprečje padavin je bilo najbolj preseženo na severozahodu in deloma na zahodu države, pod 70 % dolgoletnega povprečja pa so zabeležili na jugu države in na Goričkem. Prva tretjina maja je bila nadpovprečno topla, v drugi tretjini smo imeli občutno ohladitev, zadnja tretjina pa je bila nekoliko toplejša kot običajno. Povprečna mesečna temperatura je presegla dolgoletno povprečje. Odklon je bil na jugu države do 1 °C, drugod po državi do 2 °C. Padavine so bile pogoste in večina države je bila bolj namočena kot običajno; manj padavin kot v povprečju je bilo na zahodu države z izjemo obalnega območja, za dolgoletnim povprečjem so zaostajali tudi v delu Notranjske in osrednje Slovenije. Sončnega vremena je bilo povsod več kot običajno, v pretežnem delu države je presežek dosegel od 10 do 20 %. 30 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na slikah 1 in 2 so prikazani odkloni povprečne pomladne najnižje dnevne in najvišje dnevne temperature zraka. Odklon povprečne jutranje temperature je bil v večjem delu države pozitiven, večinoma je presegel 1,5 °C, največjega pa so zabeležili na Kredarici, kjer je dosegel 2,5 °C. Negativen odklon so imeli le v Črnomlju, in sicer −0,5 °C. Odkloni povprečne najvišje dnevne temperature so bili prav tako pozitivni in so z izjemo Portoroža po vsej državi presegli 2 °C, v več kot polovici države pa tudi 3 °C. Največji odklon so zabeležili v Postojni, kjer je znašal kar 3,8 °C, najmanjšega pa v Portorožu, 1,8 °C. Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce Murska S. Sl. Gradec Maribor Celje Črnomelj Novo mesto Bizeljsko Sevno Ljubljana Kočevje Nova vas Postojna Godnje Portorož Bilje Rateče Kredarica Lesce -1.0 -0.5 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 Slika 1. Odklon povprečne najnižje dnevne temperature v °C spomladi 2012 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 1. Minimum air temperature anomaly in °C in spring 2012 -1.0 0.0 1.0 2.0 3.0 4.0 Slika 2. Odklon povprečne najvišje dnevne temperature v °C spomladi 2012 od povprečja tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 2. Maximum air temperature anomaly in °C in spring 2012 Predvsem zaradi nadpovprečno toplih popoldnevov je bila pomlad 2012 po vsej državi opazno toplejša od povprečja obdobja 1961−1990, ki ga še vedno uporabljamo za primerjavo. Takrat se namreč še ni bistveno poznal vpliv segrevanja ozračja, ki smo mu priča v zadnjih desetletjih. V večjem delu države je odklon presegel 2 °C, le na Goriškem, Obali in na jugu države se je gibal med 1 in 2 °C. Največji odklon so zabeležili v Ratečah (2,7 °C), najmanjšega pa v Portorožu (1,5 °C). 2°C Slika 3. Odklon povprečne temperature zraka spomladi 2012 od povprečja 1961−1990 Figure 3. Mean air temperature anomaly in spring 2012 1°C Za prikaz pogostosti toplih pomladnih dni smo izbrali prag 25 °C (slika 4). Na vseh merilnih postajah opazimo, da so topli dnevi v zadnjih dveh desetletjih in pol pogostejši, kot so bili v preteklosti. Letos jih je bilo povsod opazno več kot v dolgoletnem povprečju. V Ljubljani so jih našteli kar 13, kar je 8 dni več od povprečja. Največ so jih zabeležili leta 2003, ko jih je bilo kar 20. V prestolnici so zabeležili tudi en vroč dan, v preteklosti so jih zabeležili še v enajstih pomladih, večina vročih dni pa je bila v zadnjih petnajstih letih. Najvišja temperatura je spomladi 1999 dosegla 32,4 °C, 2009 32,2 °C, 2005 31,7 °C, 1958, 2003 in 2007 pa 31,2 °C. 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 8 25 LJUBLJANA RATEČE 20 število dni število dni 6 4 15 10 2 5 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 25 25 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 20 število dni število dni 20 15 10 15 10 5 5 0 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 4. Število dni z najvišjo dnevno temperaturo nad 25 °C Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 °C 50 75 LJUBLJANA RATEČE 50 število dni število dni 40 30 20 25 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 50 50 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 40 30 20 število dni število dni 40 30 20 10 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 5. Število dni z najnižjo dnevno temperaturo pod 0 °C Figure 5. Number of days with minimum daily temperature below 0 °C V Murski Soboti je bilo 13 toplih dni, kar je 8 dni več kot običajno; prav toliko toplih dni so tam zabeležili tudi lansko leto. V Novem mestu so prav tako našteli toliko toplih dni kot lani, in sicer 14, povprečje pa znaša 5 dni. Tam so rekordno število toplih dni zabeležili leta 2003, ko jih je bilo kar 23. V Ratečah je bilo 5 toplih dni, povprečje pa znaša pol dneva; na skrajnem severozahodu države se večino let spomladi ni ogrelo nad 25 °C, največ toplih dni pa so zabeležili leta 2009, kar 7. 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Precej pogostejši kot topli so spomladi hladni dnevi (slika 5), to so dnevi z jutranjo temperaturo pod lediščem. Tako kot zadnjih nekaj let je bilo tudi letos spomladi njihovo število pod dolgoletnim povprečjem; v Ljubljani je bilo 7 hladnih dni, kar je 7 dni manj od dolgoletnega povprečja. Spomladi 1955 so tam zabeležili 31 hladnih dni, le dva sta bila leta 1999. V Murski Soboti je bilo 17 hladnih dni oz. 4 dni manj kot običajno; največ hladnih dni je bilo tam spomladi 1958, in sicer 37. V Novem mestu je bilo 11 hladnih dni, kar je slabih 9 dni manj kot običajno, najmanj pa jih je bilo spomladi 2007, le 2. V Ratečah je bilo letošnjo pomlad 36 hladnih dni, povprečje pa znaša 43 dni; to je že deveta zaporedna pomlad s podpovprečnim številom hladnih dni. Najmanj jih je bilo v pomladih 1959, 1999 in 2000 (po 26), največ pa v pomladih 1965 in 1982, po 56. Ledeni so dnevi, ko temperatura ves dan ostane pod lediščem. Taki dnevi so po nižinah spomladi redki, letos jih niso zabeležili na nobeni od nižinskih postaj. 35 30 Slika 6. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2012 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 Figure 6. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2012 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 LJUBLJANA temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 -5 -10 MAREC APRIL MAJ Za Ljubljano, Kredarico, Mursko Soboto in Bilje smo prikazali dnevni potek najnižje, povprečne in najvišje dnevne temperature ter ustrezna dolgoletna povprečja. V Ljubljani je bila najvišja temperatura letošnje pomladi 31,2 °C, izmerili pa so jo 12. maja; v preteklosti so že zabeležili višji maksimum, in sicer v letih 1999 (32,4 °C) 2009 (32,2 °C) ter 2005 (31,7 °C), isto najvišjo temperaturo kot letos pa so zabeležili še v letih 1958, 2003 in 2007. 8. marca je bilo z −2,9 °C najbolj mrzlo pomladno jutro. V preteklosti je bila najnižja temperatura v letih 1963 (–18,2 °C), 1958 (–15,7 °C), 1955 (–14,7 °C) in 1976 (–14,6 °C). 15 Slika 7. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi leta 2012 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 Figure 7. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2012 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 KREDARICA temperatura (°C) 10 5 0 -5 -10 -15 -20 1.mar.2012 MAREC 1.apr.2012 APRIL 1.maj.2012 MAJ Na Kredarici je letošnjo pomlad najvišja temperatura dosegla 11,8 °C, in sicer 12. maja. Najbolj mrzlo je bilo 9. aprila z −17,1 °C. V preteklosti je bilo na tej visokogorski postaji spomladi že občutno hladneje, leta 1971 so spomladi izmerili −28,1 °C, leta 2005 pa −25,8 °C. Tudi najvišja dnevna temperatura je bila v preteklosti že višja kot letos; v pomladih 1967 in 2003 so namerili 14,0 °C ter 13,8 °C spomladi 1969. 33 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Murski Soboti je bilo najtopleje 2. maja z 29,5 °C, kar je manj od rekordnih 32,9 °C iz leta 2008, tudi spomladi 1958 je bilo precej bolj vroče, in sicer 32,0 °C. Najhladneje je bilo 7. marca z −5,3 °C. Najnižjo pomladno temperaturo od sredine minulega stoletja so v Murski Soboti izmerili leta 1963, ko je bilo −23,7 °C, leta 1955 so izmerili −22,4 °C, spomladi 2005 pa je bila najnižja temperatura −20,5 °C. 35 30 Slika 8. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2012 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961–1990 Figure 8. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2012 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 MURSKA SOBOTA temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 -5 -10 MAREC APRIL MAJ V Biljah je bilo najbolj mrzlo jutro 8. marca, izmerili so −3,4 °C, najvišjo temperaturo so zabeležili 28. aprila, ko se je živo srebro povzpelo kar na 30,5 °C. V preteklosti je sicer že bilo bolj vroče, saj so spomladi 2007 namerili kar 33,7 °C. 35 30 BILJE temperatura (°C) 25 20 15 10 5 0 -5 -10 MAREC APRIL MAJ Slika 9. Potek povprečne dnevne (črna črta), najnižje (modra črta) in najvišje (rdeča črta) dnevne temperature spomladi 2012 (tanke črte) in v povprečju obdobja 1961– 1990 Figure 9. Mean daily (black line), minimum (blue line), maximum (red line) temperature in spring 2012 (thin lines) and the average in the reference period 1961–1990 Na sliki 10 je podan potek povprečne pomladne temperature zraka na šestih merilnih postajah. Kot je razvidno iz podatkov, je bilo dolgoletno povprečje povsod opazno preseženo. V večjem delu Slovenije je bila najtoplejša pomlad leta 2007, v Murski Soboti pa pomlad 2000. V Ljubljani je bila povprečna temperatura 12,6 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in četrta največja vrednost od sredine minulega stoletja. Najvišjo povprečno temperaturo so izmerili leta 2007 (13,4 °C), sledilo je leto 2009 (12,8 °C) in 2000 (12,7 °C). Kot lahko vidimo, so bile vse najtoplejše pomladi zabeležene po letu 2000; najhladnejša pomlad v prestolnici je bila leta 1955 s 7,8 °C. Povprečna pomladna temperatura v Murski Soboti je bila 12,0, kar je 2,3 °C nad dolgoletnim povprečjem in četrta najvišja vrednost od začetka meritev. Najtopleje je bilo tam leta 2000 (12,4 °C), najhladneje pa leta 1955 s 7,4 °C. Na Obali je bila povprečna pomladna temperatura 13,1 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši doslej sta bili pomladi v letih 1970 in 1987 (obakrat 10,1 °C), najtoplejša pa je bila pomlad leta 2007 (14,7 °C). V Novem mestu je bila letošnja pomlad z 12,1 °C za 2,5 °C toplejša od dolgoletnega povprečja, kar je četrta najvišja vrednost, odkar potekajo meritve. Spomladi 1955 je bilo povprečje le 7,5 °C, leta 2007 pa kar 12,8 °C. Tudi na Kredarici je letošnja pomlad z −1,6 °C kar za 2,4 °C presegla dolgoletno povprečje, to pa je tretja največja vrednost, odkar potekajo meritve. 34 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Toplejši sta bili pomladi 2007 z −1,0 °C in 2000 z −1,5 °C; najhladneje je bilo spomladi leta 1970, ko je bilo −6,2 °C. V Ratečah je bila povprečna temperatura pomladi 2012 kar 8,0 °C, kar 2,7 °C nad dolgoletnim povprečjem in enaka vrednost kot lani, višjo temperaturo pa so zabeležili le še leta 2007, ko se je živo srebro povzpelo na 8,7 °C. 16 14 PORTOROŽ 12 temperatura (ºC) temperatura (ºC) MURSKA SOBOTA 10 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 14 12 10 8 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 10 RATEČE -2 temperatura (ºC) temperatura (ºC) KREDARICA -4 -6 -8 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 6 4 2 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2010 14 14 NOVO MESTO 12 temperatura (ºC) temperatura (ºC) 8 10 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 LJUBLJANA 12 10 8 6 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 10. Povprečna spomladanska temperatura zraka Figure 10. Mean spring air temperature Sončnega vremena je bilo povsod več kot v dolgoletnem povprečju. Največjo relativno osončenost so imeli v Ljubljanski kotlini, kjer so presegli dve petini običajnih vrednosti. V Ljubljani je presežek znašal 43 %. Za več kot 30 % so povprečje presegli v osrednji Sloveniji in severno od nje do Kamniško-Savinjskih Alp, na jugu, zahodu in jugozahodu z izjemo Obale, v zahodnem delu Dolenjske, vzhodnem delu Štajerske in v manjšem pasu Pomurja. V Postojni in Mariboru je presežek znašal 37 %, v Šmarati in Lavrovcu 36 % ter v Biljah 34 %. Najmanj relativne osončenosti je bilo na severozahodu države, v Ratečah je presežek znašal 13 %, na Kredarici pa 16 %. 35 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Lavrovec Sv. Florjan Šmarata Lisca Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Celje 140% Novo mesto Ljubljana 130% Postojna 120% Portorož Bilje Rateče Kredarica 90% 100% 110% 120% 130% 140% 150% Slika 11. Sončno obsevanje spomladi 2012 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 11. Bright sunshine duration in spring 2012 compared to the average of the reference period Slika 12. Trajanje sončnega obsevanja spomladi 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961–1990 Figure 12. Bright sunshine duration in spring 2012 compared with 1961−1990 normals V Ljubljani je sonce sijalo 712 ur, kar je 43 % več kot običajno in druga najvišja vrednost, odkar potekajo meritve. Največ sonca je bilo lansko pomlad, ko so našteli kar 755 ur, leta 1997 pa 710 ur. Najmanj sonca je bilo leta 1954, 327 ur. Na Kredarici je bilo 493 ur sonca, kar je 16 % več od povprečja. Največ sonca je bilo tam lani, ko so zabeležili 580 ur, najmanj pa leta 1956, le 183 ur. V Portorožu je bilo v letošnji pomladi 760 ur sonca, kar je 25 % več kot običajno in četrta najvišja vrednost, odkar potekajo meritve. Več sonca je bilo še v letih 2011 (821 ur), 1997 (780 ur) in 2007 (781). Najmanj sonca je bilo na Obali v pomladi 1978, le 504 ure. 800 800 KREDARICA LJUBLJANA 600 trajanje (ure)aa trajanje (ure) 600 400 200 400 200 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2010 1000 800 PORTOROŽ MURSKA SOBOTA 800 trajanje (ure) trajanje (ure) 600 400 200 600 400 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 13. Trajanje sončnega obsevanja Figure 13. Sunshine duration 36 0 1955 1961 1967 1973 1979 1985 1991 1997 2003 2009 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Veliki Dolenjci Lendav a Murska Sobota Sl. Gradec Maribor Sl. Konjice Celje Črnomelj Nov o mesto Lisca Bizeljsko Sev no Ljubljana Kočev je Nov a v as Postojna Godnje Portorož Bilje Podljubelj Jezersko Kam. Bistrica Rateče Kredarica Lesce Kneške rav ne Kobarid Žaga Soča Log pod Mangr. 50% 600 mm 500 mm 400 mm 300 mm 200 mm 75% 100% 125% Slika 14. Padavine spomladi 2012 v primerjavi s povprečjem tridesetletnega referenčnega obdobja Figure 14. Precipitation in spring 2012 compared to the average of the reference period Slika 15. Prikaz porazdelitve padavin spomladi 2012 Figure 15. Precipitation amount in spring 2012 Spomladi 2012 je bilo največ padavin v severozahodni in severni Sloveniji, kjer je padlo nad 300 mm; v delu Posočja so jih zabeležili tudi nad 600 mm. Na Kredarici je padlo 395 mm, v Ratečah 345 mm in v Lescah 325 mm. Najmanj padavin je bilo na Obali, v Beli krajini ter na vzhodu in severovzhodu, kjer so jih zabeležili pod 200 mm. V Velikih Dolencih je padlo 114 mm in v Portorožu 168 mm. Dolgoletno povprečje je bilo doseženo le v Slovenj Gradcu (104 %) in Soči (103 %), drugod pa je bilo manj padavin kot običajno. Na severozahodu države, Koroškem, Pohorju in delu Pomurja so presegli 90 % običajnih vrednosti. V Murski Soboti so dosegli 99 %, v Celju 96 %, v Lescah 95 %, v Ratečah 91 % in v Biljah 90 %. Relativna namočenost se je zmanjševala od severa proti jugu. Najbolj so za povprečjem zaostali na Primorskem, Kočevskem, v Beli krajini in na območju Krško-Brežiškega polja, kjer so dosegli med 60 in 70 % običajnih vrednosti. V Velikih Dolencih in Lendavi je padlo 59 %, v Postojni 60 %, v Kočevju in Črnomlju 65 % in na Bizeljskem 69 %. V Murski Soboti so zabeležili 180 mm, kar je 99 % dolgoletnega povprečja. Od sredine minulega stoletja je bilo v Murski Soboti največ padavin spomladi 1965, ko je padlo 330 mm, komaj 59 mm pa spomladi 1952. V Ratečah so zabeležili 345 mm, kar je 91 % dolgoletnega povprečja. Največ padavin je bilo leta 1975 (760 mm), najmanj pa leta 1993 (163 mm). Na Kredarici so v letošnji pomladi namerili 395 mm, kar je 89 % običajnih vrednosti. Doslej je bila najbolj namočena pomlad leta 1975 (822 mm), najmanj pa leta 1993 (212 mm). V Portorožu 168 mm ustreza 74 % povprečja. Najmanj namočena je bila pomlad 1993 (80 mm), najbolj mokra pa pomlad 1970 s 417 mm. 37 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1000 600 KREDARICA LJUBLJANA padavine (mm) padavine (mm) 800 600 400 400 200 200 0 1956 1962 1968 1974 1980 1986 1992 1998 2004 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 2010 600 600 PORTOROŽ padavine (mm) padavine (mm) MURSKA SOBOTA 400 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 400 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 600 800 NOVO MESTO RATEČE padavine (mm) padavine (mm) 600 400 400 200 200 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 0 1951 1957 1963 1969 1975 1981 1987 1993 1999 2005 2011 Slika 16. Padavine Figure 16. Precipitation V Ljubljani je padlo 275 mm, kar je 83 % dolgoletnega povprečja. Največ padavin je bilo spomladi 1962, ko so namerili 554 mm, v pomladi 1952 pa je padlo komaj 133 mm. V Novem mestu so namerili 190 mm, kar je 71 % povprečja. Spomladi 1965 je padlo 398 mm, najbolj suha pa je bila pomlad 1952 z 92 mm padavin. 100% 90% 80% 70% Slika 17. Višina padavin spomladi 2012 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961−1990 Figure 17. Precipitation amount in spring 2012 compared with 1961−1990 normals 60% Padavin ne ocenjujemo le po količini, ampak tudi po njihovi pogostosti. V ta namen uporabljamo število dni s padavinami nad izbranim pragom. Najpogosteje uporabljamo število dni s padavinami vsaj 1 mm (slika 18). Takih dni je bilo letošnjo pomlad povsod manj kot običajno. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 60 60 LJUBLJANA RATEČE 40 število dni število dni 40 20 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 60 60 NOVO MESTO MURSKA SOBOTA 40 število dni število dni 40 20 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Slika 18. Število dni s padavinami vsaj 1 mm Figure 18. Number of days with precipitation at least 1 mm Na sliki 19 je prikazano število dni s snežno odejo v marcu, aprilu in maju. Povsod so izrazito zaostajali za dolgoletnim povprečjem. V Ratečah je snežna odeja tla prekrivala 3 dni, kar je najmanj od začetka meritev, njena maksimalna višina, 5 cm, pa je prav tako najmanjša doslej; enako debelino so izmerili še leta 1959. Spomladi po nižinah snežne odeje ni bilo, le v Kočevju so zabeležili en dan, ko je tla prekrival sneg, snežna odeja pa je dosegla debelino 2 cm. 40 80 LJUBLJANA RATEČE 30 število dni število dni 60 40 20 10 20 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 40 NOVO MESTO število dni 30 Slika 19. Število dni s snežno odejo ob 7. uri Figure 19. Number of days with snow cover at 7 a. m. 20 10 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 2011 Posebej smo prikazali dnevni potek debeline snežne odeje v obdobju od novembra 2011 do maja 2012 ter povprečne razmere v primerjalnem obdobju na meteorološki postaji Kredarica (slika 20), saj je to merilno mesto značilno za razmere v visokogorju. Pozimi in spomladi v visokogorju beležijo snežno odejo vse dni. Debelina snežne odeje je bila nadpovprečna le v začetku novembra, sicer pa se je do 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo konca pomladi gibala pod običajnimi vrednostmi. Največji porast je bil zabeležen aprila, 25. aprila je dosegla največjo debelino 240 cm. 400 v iš in a s n e g a (c m ) KREDARICA Slika 20. Potek dnevne višine snežne odeje v zimi 2011/2012 in pomladi 2012 (modri stolpci) ter v povprečju obdobja 1961–1990 (črna črta) Figure 20. Snow cover depth in winter 2011/2012 and spring 2012 (blue columns) and the average in the reference period 1961– 1990 (black line) 300 200 100 0 NOV DEC JAN FEB MAR APR MAJ V preglednici 1 smo za nekaj krajev zbrali podatke o najvišji in najnižji temperaturi zraka, sončnem obsevanju in padavinah ter snežni odeji v pomladi 2012. Preglednica 1. Meteorološki podatki, pomlad 2012 Table 1. Meteorological data, spring 2012 Postaja Lesce Kredarica Rateče–Planica Bilje Letališče Portorož Godnje Postojna Kočevje Ljubljana Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Maribor Slovenj Gradec Murska Sobota Veliki Dolenci Temperatura NV 515 2514 864 55 2 295 533 468 299 170 220 196 240 275 452 188 190 TS 10,4 −1,6 8,0 13,2 13,1 12,1 10,2 9,8 12,6 12,1 12,1 11,9 11,3 12,4 10,1 12,0 12,1 TOD 2,4 2,4 2,7 1,9 1,5 2,1 2,5 1,6 2,6 2,0 2,5 1,6 2,0 2,4 2,2 2,3 2,5 TX 16,8 1,1 15,3 19,7 18,8 18,5 16,8 17,7 18,6 19,2 18,7 19,1 18,8 18,4 17,1 18,6 17,3 Sonce TM 4,1 −3,8 1,8 6,9 7,8 7,1 4,0 2,7 6,9 6,3 6,1 4,2 4,7 6,9 3,8 5,8 6,7 TAX 27,2 11,8 27,0 30,5 27,8 29,0 27,9 31,4 31,2 30,6 29,5 30,6 29,9 29,1 27,6 29,5 28,1 TAM −6,6 −17,1 −7,9 −3,4 −2,4 −1,0 −7,1 −7,3 −2,9 −4,0 −4,1 −6,5 −6,2 −3,8 −6,2 −5,3 −5,9 OBS 630 493 568 724 760 718 666 RO 116 113 134 125 137 712 143 648 127 632 683 614 683 123 137 120 129 Padavine in pojavi RR 325 395 345 295 168 236 234 241 275 176 190 192 248 174 272 180 114 RP 95 89 91 90 74 71 60 65 83 69 71 65 96 72 104 99 60 SS 0 92 3 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 SSX 0 240 5 0 0 0 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA / LEGEND: NV TS TOD TX TM TAX TAM OBS RO RR RP SS SSX − nadmorska višina (m) − povprečna temperatura zraka (°C) − temperaturni odklon od povprečja (°C) − povprečni temperaturni maksimum (°C) − povprečni temperaturni minimum (°C) − absolutni temperaturni maksimum (°C) − absolutni temperaturni minimum (°C) − število ur sončnega obsevanja − sončno obsevanje v % od povprečja − višina padavin (mm) − višina padavin v % od povprečja − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) − maksimalna višina snežne odeje (cm) Potek dnevnega zračnega tlaka smo prikazali za Ljubljano. Marca je tlak močno nihal, a je bil z izjemo zadnjih dni meseca, ko je izrazito upadel in dosegel minimum 969,6 mb, ves čas nad dolgoletnim povprečjem. 20. marca je bil zabeležen maksimum 998,1 mb, kar je tudi najvišja vrednost letošnje pomladi. Aprila je tlak ostal pod dolgoletnim povprečjem, a je izrazito nihal, spomladanski minimum je bil izmerjen 14. aprila, 962,4 mb. Konec aprila je tlak narasel nad običajne vrednosti, 28. aprila je dosegel 984,9 mb. V začetku maja je ponovno nekoliko upadel, nato pa je bil zabeležen še en večji porast z maksimumom 989,9 mb 11. maja. Do konca meseca je tlak nihal okoli dolgoletnega povprečja, majski minimum je bil zabeležen 22. maja, ko je dosegel 971,8 mb. 40 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1010 LJUBLJANA Slika 21. Potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka spomladi 2012 (svetla črta) in v povprečju obdobja 1961–1990 (temnejša črta) Figure 21. Mean daily air pressure spring 2012 (pink) and the average in the reference period 1961–1990 (dark line) zračni tlak (mb) 1000 990 980 970 960 MAREC APRIL MAJ SUMMARY The mean air temperature in spring 2012 was above the long-term average. In most of the country the anomaly was between 2 and 3 °C, only in Goriška region, and south of the country the anomaly was between 1 in 2 °C. In Ljubljana the mean air temperature was 12.6 °C which is 2.6 °C warmer than on average in the reference period and it has been the fourth highest mean spring temperature ever observed. On the meteorological observatory on Kredarica this was the third warmest spring ever (mean temperature −1.6 °C and anomaly 2.4 °C). There was a lot more sunny weather that on the average of the reference period. In Ljubljanska kotlina the anomaly exceeded 40 %, in central part of Slovenia, Notranjska, Kras and Goriška region, but also in most of Štajerska region the anomaly exceeded 30 %. In Ljubljana 712 hours of sunny weather were registered which is 143 % of the normals. Portorož got 760 hours of sunny weather which is fourth highest value since the beginning of measurements. The largest amount of precipitation fell in northwest and north of the country, where more than 300 mm fell. Part of Posočje got more than 600 mm. On the Coast, in Bela krajina, east and northeast of the country less than 200 mm fell. Due to dry march also the spring precipitation was mostly below the normals, only Slovenj Gradec and Soča reached the long-term average. In northwest, Koroška, Pohorje and part of Pomurje more than 90 % of the normals were registered. On Kras, part of Notranjska, Kočevsko, Bela krajina and Bizeljsko less than 60 % of the normals fell. On Kredarica the snow cover depth has been below the long-term average for the whole spring. The maximum snow cover depth, 240 cm, was observed on 25 April. 41 METEOROLOŠKA POSTAJA BUKOVO Meteorological station Bukovo Mateja Nadbath V občini Cerkno je več meteoroloških postaj Agencije RS za okolje. Na Stanu je postaja z meritvami trajanja sončnega obsevanja, v Cerknem je hidrološko-meteorološka samodejna postaja; poleg te je v Cerknem še padavinska meteorološka postaja. Padavinska postaja je tudi na Bukovem. Meteorološka postaja Bukovo je na nadmorski višini 703 m, v Tolminskem hribovju, na prisojnem pobočju. Opazovalni prostor s pluviometrom je na travniku, približno 20 m jugovzhodno od opazovalkine hiše. V okolici so travniki in posamezna drevesa. Opazovalni prostor je na tej lokaciji od konca oktobra 1982; v času 1961–oktober 1982 je bil približno 190 m vzhodneje in 10 m višje od današnjega (slika 1, trenutna lokacija je označena z rdečo, s temno rdečo pa lokacija v obdobju 1961– oktober 1982). 1 2 Slika 1. Geografska lega meteorološke postaje (vir: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) 1 2 Figure 1. Geographical position of meteorological station (From: Atlas okolja ; Interaktivni atlas Slovenije ) Na Bukovem smo z meteorološkimi meritvami in opazovanji začeli septembra 1895, potekala so do konca leta 1907. Ponovno so stekla januarja 1924, ko so kraj imenovali Pieve Buccova, trajala so do konca leta 1943. Po drugi svetovni vojni smo z meritvami in opazovanji nadaljevali julija 1947. Meritve so potekale brez prekinitve do današnjih dni. 1 2 Atlas okolja, 2007, Agencija RS za okolje, LUZ d.d.; ortofoto iz leta 2011/ortofoto from 2011 Interaktivni atlas Slovenije, 1998, Založba Mladinska knjiga in Geodetski zavod v sodelovanju z Globalvision 42 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Meteorološka postaja je bila ob postavitvi septembra 1895 in ravno tako od januarja 1924 dalje ombrometrična, kar je le drugo ime za padavinsko postajo, na kateri merimo višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega ter opazujemo atmosferske pojave. Meritve opravljamo enkrat dnevno zjutraj ob 7., v poletnem času ob 8. uri, opazovanja pa preko celega dne. Slika 2. Meteorološka postaja slikana oktobra 1975 (levo) in novembra 1999 (arhiv ARSO) Figure 2. Meteorological station Bukovo, photo made in 1975 (left) and in 1999 (Archive ARSO) 2700 2400 2100 1800 1500 1200 900 600 300 0 1948 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 mm Prvi meteorološki opazovalec na Bukovem je bil šolski ravnatelj Peter Kogoj, meritve in opazovanja je vršil od septembra 1895 do konca julija 1904. Z delom opazovalke je v času od septembra 1905 do julija 1907 nadaljevala učiteljica Mirka Zavratnik; do konca leta 1907 je to delo opravljal S. Borštnik. Klis don Francesco je bil opazovalec v času od januarja 1924 do konca leta 1927. Leta 1928 je to delo nadaljeval Štefan Špik in ga vršil do leta 1943; z meritvami in opazovanji je ponovno začel julija 1947, septembra 1948 se mu je pridružila še Jožefa Špik, skupaj sta jih opravljala do konca leta 1960. V času od leta 1961 do oktobra 1982 je bila meteorološka postaja pri Mariji Šavli; od konca oktobra 1982 do danes pa je meteorološka opazovalka na Bukovem Alojzija Brelih. 3 Slika 3. Letna višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2011 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) 3 Figure 3. Annual precipitation (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2011 and mean reference value (1961–1990, green line) Na Bukovem in v okolici je 2098 mm letno povprečje padavin referenčnega obdobja (1961–1990); letno povprečje obdobja 1971–2000 je 2050 mm in obdobja 1981–2010 1952 mm. Leta 2011 smo namerili 1425 mm padavin, kar je v obdobju 1948–2011 drugo najbolj suho leto, le leta 2006 jih je 3 V članku so uporabljeni izmerjeni meteorološki podatki, ki so že v digitalni bazi. Meteorological data used in the article are measured and already digitized. 43 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo padlo manj, 1417 mm. Leta 2010 je padlo 2478 mm padavin, kar je četrta najvišja letna višina padavin v omenjenem obdobju (slika 3). 800 700 600 mm 500 400 300 200 100 1951–1980 1971–2000 2012 1961–1990 1981–2010 Jesen je letni čas, ko na Bukovem v povprečju pade največ padavin; povprečje referenčnega obdobja (1961–1990) je 613 mm; 651 mm je jesensko povprečje obdobja 1981–2010. Pozimi pade običajno najmanj padavin, referenčno povprečje je 440 mm, povprečje obdobja 1981– 2010 pa 396 mm. Povprečne višine padavin letnih časov v tridesetletjih 1971–2000 in 1981– 2010 se ob primerjavi z referenčnimi 1961–1990 zmanjšujejo spomladi, poleti in pozimi, jeseni pa naraščajo (slika 4). Z majem se je končala meteorološka pomlad. Na Bukovem je spomladi 2012 padlo 406 mm pomlad poletje jesen zima padavin, kar je 80 % referenčnega povprečja Spring Summer Autumn Winter (sliki 4 in 5). V obdobju 1948–2012 je bila 4 najbolj namočena pomlad 1975, padlo je 927 mm Slika 4. Povprečna višina padavin po letnih časih in padavin, najbolj suha je bila pomlad 2003, v treh po obdobjih ter spomladi 2012 4 pomladnih mesecih smo namerili 165 mm Figure 4. Mean seasonal precipitation per periods padavin. and in Spring 2012 1000 900 800 700 600 500 400 300 200 100 0 1948 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 mm 0 Slika 5. Spomladanska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2012 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) Figure 5. Precipitation in spring (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2012 and mean reference value (1961–1990, green line) Od mesecev v letu pade običajno največ padavin novembra, referenčno povprečje je 236 mm, manjši višek padavin je še junija, z referenčnim povprečjem 201 mm. Najmanj padavin pade februarja, s povprečjem referenčnega obdobja 132 mm. V obdobju 1981–2010 je v povprečju najbolj namočen mesec oktober z 224 mm, potem pa november z 219 mm padavin; najmanj padavin, s povprečjem 95 mm, dobi v omenjenem obdobju februar. Poleg februarja in novembra se povprečne mesečne vrednosti obdobja 1981–2010 v primerjavi z referenčnim 1961–1990 znižajo še v sedmih mesecih, septembra, oktobra in decembra pa se zvišajo (slika 6). 4 Meteorološki letni časi: pomlad = marec, april, maj; poletje = junij, julij, avgust; jesen = september, oktober, november; zima = december, januar, februar Meteorological seasons: Spring = March, April, May; Summer = June, July, August; Autumn = September, October, November; Winter = December, January, February 44 mm Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1951–1980 320 280 240 200 160 120 80 40 0 J F M A 1961–1990 M 1971–2000 J J mesec / Month A 1981–2010 S O N 2012 D Slika 6. Povprečna mesečna višina padavin po obdobjih in višina padavin v prvih petih mesecih leta 2012 Figure 6. Mean monthly precipitation per periods and precipitation in five months of the year 2012 350 300 mm 250 200 150 100 0 1948 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 50 Slika 7. Majska višina padavin (stolpci) in petletno drseče povprečje (krivulja) v obdobju 1948–2012 ter referenčno povprečje (1961–1990, zelena črta) Figure 7. Precipitation in May (columns) and five-year moving average (curve) in 1948–2012 and mean reference value (1961–1990, green line) 28 22 36 33 77 48 51 33 30 46 41 36 49 34 76 0 661 700 96 103 111 117 119 122 123 124 124 132 143 600 500 mm Bilje Cerklje Brnik Bukovo Portorož M .Sobota Novo mesto Lisca M aribor Ljubljana Bežigrad Rateče Celje Kredarica Šmartno 400 315 300 200 172 173 20 40 60 80 100 120 140 160 180 mm Slika 8. Mesečna višina in najvišja dnevna višina padavin maja 2012 na izbranih meteoroloških postajah in na Bukovem Figure 8. Monthly and maximum daily precipitation (dark blue) in May 2012 on chosen meteorological stations and in Bukovo 45 100 0 J F MA M J J A S O N D mesec / Month Slika 9. Najvišja in najnižja mesečna višina padavin po mesecih v obdobju 1948–maj 2012 Figure 9. Maximum and minimum monthly precipitation in 1948–May 2012 Agencija Republike Slovenije za okolje 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 Urad za meteorologijo Maja 2012 smo na postaji Bukovo namerili 111 mm padavin (slike 6, 7 in 8), kar je 63 % majskega referenčnega povprečja. Najmanj majskih padavin je bilo leta 1958, 39 mm, največ pa maja 1991, 315 mm (slika 9). 224 147 156 163 mm Najvišja dnevna višina padavin v obdobju 1948–maj 2012 je bila na Bukovem izmerjena 111 112 103 19. septembra 2007, 224 mm (slika 10). V 97 91 86 81 omenjenem obdobju je to edini izmerek z dnevno višino padavin nad 200 mm, v 34 primerih je bila dnevna višina padavin višja kot 100 mm. Najvišja majska dnevna višina padavin v obdobju 1948–2012 je bila 81 mm, izmerjena 16. maja 1961. Maja 2012 je bila J F M A M J J A S O N D najvišja dnevna višina padavin 33 mm, izmesec / Month merjena 13. v mesecu (slika 8, temno moder del 5 Slika 10. Najvišja dnevna višina padavin po mesecih v paličice). 121 obdobju 1948–maj 2012 5 Figure 10. Maximum daily precipitation per month in 1948–May 2012 Snežna odeja v povprečju referenčnega obdobja leži 70 dni na leto; 57 dni s snežno odejo je povprečje obdobja 1971–2000 in 51 dni v obdobju 1981–2010. Leta 2011 je bilo 76 dni s snežno odejo, najvišja snežna odeja tega leta je bila 60 cm. V zimi 2011/12 je snežna odeja na Bukovem ležala 18 dni: dva dni oktobra in 3 dni decembra 2011 ter 13 dni februarja 2012. število dni / Number of Days . cm Prvi sneg običajno zapade novembra, v obdobju 1948–2011 je bil 13-krat zabeležen že oktobra. Najpogosteje je zadnji sneg aprila, v omenjenem obdobju smo ga devetkrat zabeležili še maja. Maj 2012 je minil brez snežne odeje. Nazadnje sta bila dva dneva s snegom maja 2006. Največ dni s snegom v maju je bilo leta 1981, 4; tega leta je bila tudi najdebelejša majska snežna odeja, 5. v mesecu smo namerili 25 cm. 200 150 100 0 1948 1950 1952 1954 1956 1958 1960 1962 1964 1966 1968 1970 1972 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 50 6 Slika 11. Letno število dni s snežno odejo (krivulja) in najvišja snežna odeja (stolpci) v obdobju 1948–2011 6 Figure 11. Annual snow cover duration (curve) and maximum depth of total snow cover (columns) in 1948–2011 5 Dnevna višina padavin je vsota padavin od 7. ure prejšnjega dne do 7. ure dneva meritve; višina je pripisana dnevu meritve. Daily precipitation is measured at 7 o'clock a. m. and it is 24 hour sum of precipitation. It is assigned to the day of measurement. 6 Dan s snežno odejo je, kadar snežna odeja pokriva več kot 50 % površine v okolici opazovalnega prostora. Day with a snow cover is when 50 % of surface in the surrounding of observing site is covered with snow. 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Najvišje in najnižje letne, mesečne in dnevne vrednosti izbranih meteoroloških spremenljivk na meteorološki postaji Bukovo v obdobju 1948–maj 2012 Table 1. Extreme values of measured yearly, monthly and daily values of chosen meteorological parameters on meteorological station Bukovo in 1948–May 2012 Največ Maximum Letna višina padavin (mm) Annual precipitation (mm) Mesečna višina padavin (mm) Monthly precipitation (mm) Dnevna višina padavin (mm) Daily precipitation (mm) Najvišja višina snežne odeje (cm) Maximum snow cover depth (cm) Najvišja višina novozapadlega snega (cm) Maximum depth of fresh snow (cm) Letno število dni s snežno odejo Annual number of days with snow cover Število dni s snežno odejo v sezoni* Number of days with snow cover in season* 2748 Leto / Datum Year / Date 1960 Najmanj Minimum Leto / Datum Year / Date 1417 2006 661 november 2000 0 januar 1964, 1989, februar 1949, marec 1973, 2003 oktober 1965 224 19. september 2007 0 — 200 15. februar 1952 3 19. marec 1989 65 14. februar 1952 0 — 120 1965 4 1989 125 1980/81 7 1989/90 * sezona: od julija do konca junija naslednjega leta * season: from July to the end of June in the following year SUMMARY Meteorological station Bukovo is located at elevation of 703 m, in the western part of Slovenia. It was established in September 1895. With some interruptions precipitation and snow cover have been measured and meteorological phenomena have been observed. Alojzija Brelih has been meteorological observer at the station since October 1982. 47 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust V večjem delu države se je vsebnost vode v tleh po padavinah v sredini prve dekade maja normalizirala. Tudi v Primorju, kjer je bil primanjkljaj vode največji, je v zadnji dekadi aprila in prvi dekadi maja padlo dobrih 60 mm dežja, kar je bilo dovolj za izboljšanje vodne zaloge v površinskem sloju tal tudi v tem delu Slovenije. Izjema je bila severovzhodna Slovenija, kjer je vsebnost vode v površinskem sloju tal precej nihala v skladu s padavinami, iz območja lahke dostopnosti v območje težje dostopnosti za rastline. Preglednica 1. Dekadna in mesečna povprečna, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP). Izračunana je po Penman-Monteithovi enačbi, maj 2012 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2012 Postaja Portorož - letališče Bilje Godnje Vojsko Rateče - Planica Planina pod Golico Bohinjska Češnjica Lesce Brnik - letališče Topol pri Medvodah Ljubljana Nova vas - Bloke Babno polje Postojna Kočevje Novo mesto Malkovec Bizeljsko Dobliče - Črnomelj Metlika Šmartno Celje Slovenske Konjice Maribor - letališče Starše Polički vrh Ivanjkovci Murska Sobota Veliki Dolenci Lendava pov. 4,2 4,0 3,1 2,8 3,0 2,7 2,7 2,9 3,2 3,2 4,0 3,0 3,2 3,4 3,4 3,7 3,8 3,8 3,6 3,5 3,5 4,1 4,0 3,9 3,7 3,3 3,0 4,1 3,8 3,8 I. dekada max. Σ 5,0 42 5,0 40 4,3 31 3,7 25 4,2 30 3,8 27 3,8 27 3,8 29 4,0 32 4,0 32 5,0 40 4,0 30 4,1 32 4,7 34 4,3 34 4,5 37 4,7 38 4,8 38 4,4 36 4,2 35 4,3 35 5,2 41 5,3 36 5,1 39 5,7 33 4,2 33 3,5 30 5,2 41 5,5 38 4,8 38 pov. 4,4 4,4 3,3 3,0 3,3 3,1 3,1 3,3 3,4 3,2 4,0 2,8 2,8 3,4 3,1 3,4 3,2 3,8 3,0 3,0 3,5 3,8 3,4 3,8 3,6 3,0 2,8 3,7 3,6 3,7 II. dekada max. 5,9 5,5 4,2 4,2 4,3 3,9 4,3 4,0 4,5 4,1 5,9 4,0 4,1 4,8 4,7 5,8 4,5 5,0 4,4 4,3 5,0 5,4 4,9 5,1 4,6 4,2 4,0 4,8 4,9 5,2 Σ 44 44 33 30 33 31 31 33 34 32 40 28 28 34 31 34 32 38 30 30 35 38 34 38 36 30 28 37 36 34 III. dekada pov. max. 4,5 6,8 4,2 7,0 3,0 3,9 3,0 4,1 3,2 4,3 2,8 3,8 2,6 3,9 2,9 3,9 3,1 4,1 2,9 3,9 3,7 5,0 2,7 3,5 3,0 4,1 3,2 4,8 2,8 3,9 3,1 4,1 2,8 4,4 3,5 5,2 3,0 4,4 3,2 4,4 3,4 4,4 3,8 5,1 3,5 4,5 4,0 6,4 3,9 5,8 3,1 4,4 2,9 4,5 4,1 5,8 3,7 4,8 3,6 4,5 Σ 50 47 33 33 35 31 29 32 35 32 41 30 33 36 31 28 31 39 33 35 37 42 38 44 42 34 32 45 40 39 Mesec (M) pov. max. Σ 4,4 6,8 135 4,2 7,0 131 3,1 4,3 64 2,9 4,2 88 3,2 4,3 98 2,9 3,9 89 2,8 4,3 87 3,0 4,0 93 3,2 4,5 100 3,1 4,1 96 3,9 5,9 121 2,8 4,0 88 3,0 4,1 94 3,3 4,8 104 3,1 4,7 96 3,4 5,8 99 3,3 4,7 100 3,7 5,2 114 3,2 4,4 99 3,2 4,4 99 3,5 5,0 108 3,9 5,4 121 3,6 5,3 108 3,9 6,4 121 3,7 5,8 112 3,1 4,4 97 2,9 4,5 89 4,0 5,8 123 3,7 5,5 115 3,7 5,2 111 Padavine so bile maja najobilnejše v severozahodni in v osrednji Sloveniji, kjer je po močnih nalivih prišlo celo do občasnega zastajanja vode na površini. V povprečju je maja v večjem delu Slovenije izhlapelo med 3 in 4 mm vode na dan, v posameznih vročih dneh pa se je izhlapevanje že povzpelo čez 5 mm, na Obali in na Goriškem tudi čez 6 mm vode na dan. Skupna mesečna količina izhlapele vode je na Obali, Goriškem, osrednji, vzhodni in severovzhodni Sloveniji presegla 100 mm 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo (preglednica 1). Skupna količina mesečnih padavin (osrednja Slovenija 124 mm, Obala 117 mm, severovzhodna Slovenija 119 mm) je bila manjša od količine izhlapele vode na Obali, Goriškem in v severovzhodni Sloveniji. Tam je bila bilanca vode v tleh negativna, drugod so obilne padavine v drugi dekadi maja obdržale pozitivno stanje bilance vode vse do konca meseca. Podobno je bilo na večini teh območjih pozitivno stanje vodne bilance tudi za vegetacijsko obdobje s primanjkljaji na severovzhodu in zahodu države (preglednica 2). Spomladanska kmetijska suša se je v drugi dekadi maja končala, hidrološka suša pa se je spričo več mesecev trajajoče podpovprečne količine padavin še nadaljevala. Preglednica 2. Vodna bilanca za dekade, maj in vegetacijsko obdobje (april 2012–maj 2012) Table 2. Ten days, April and vegetation period water balance (from April 2011 to May 2012) Vodna bilanca [mm] v maju Opazovalna postaja I. dekada Bilje II. dekada Vodna bilanca [mm] III. dekada Mesec V vegetacijskem obdobju (1.aprila–30. septembra) −17,3 −5,6 −31,2 −54,1 79,9 Ljubljana Bežigrad −1,7 13,2 −8,4 3,1 52,2 Novo mesto −2,5 14,9 10,4 22,8 16,8 Celje 11,8 14,2 −3,8 22,2 36,1 2,6 10,2 −9,5 3,3 −20,7 −0,4 −21,4 18,2 −3,6 −36,8 −17,6 35,6 −36,3 −18,0 −56,1 Maribor – letališče Murska Sobota Portorož – letališče Spomladanska suša je povzročila posledice, ki jih je bilo opaziti predvsem na obalnem območju. Oljke si vse od sredine maja še niso opomogle zaradi stresa številnih neugodnih okoljskih dejavnikov, ki so si sledili vse od konca preteklega vegetacijskega obdobja: najprej sušno vegetacijsko obdobje v preteklem letu, nato od jeseni do konca januarja previsoke temperature zraka, zaradi česar so bila oljčna drevesa ponekod slabše pripravljena za preživetje zimskih razmer. Ob koncu januarja je sledilo še več kot desetdnevno obdobje zelo nizkih temperatur zraka in močne burje. Razlike med posameznimi legami so bile velike, stopnja poškodovanosti pa je bila odvisna tudi od mikrolokacije in sorte. Še posebno so bila prizadeta oljčna drevesa na izpostavljenih rastiščih, nekoliko manj pa na zavetnih legah. Posledice spomladanske burje in suše so bile še ves mesec manj vidne tudi na iglavcih. Borovci so bili porjaveli, prav tako tudi drugo mediteransko rastje. Zaradi sušnih razmer so bile v Primorju številne njivske površine v prvi polovici maja še prazne, kar je bilo sicer neobičajno za ta čas, vendar so bile razmere za ponovno setev oziroma sajenje sadik na nenamakanih površinah povsem neprimerne. Intenzivni nalivi v drugi polovici maja so povzročili poleganje žita in nepokošene trave. Žita so bila to pomlad zelo ranljiva za poleganje, ker so bila krhka, kar so strokovnjaki ocenili kot posledico neuravnovešene rasti zaradi zapoznele aktivacije dodanih gnojil zaradi suše. Na Obali, Vipavskem in Goriškem je močna burja med 13. in 15. majem lomila mladike vinske trte. Vinogradniki so poročali o precejšnji škodi. Vinska trta je precej zgodaj, že v sredini maja nastavila kabrnike, začetek cvetenja so do konca maja nekoliko zadržale nizke temperature zraka.V primerjavi s povprečjem so v podravski in posavski vinorodni deželi številne sorte zacvetele vsaj teden dni bolj zgodaj, v primorski vinorodni deželi pa zgodnost cvetenja ni bistveno odstopala od povprečja. V podravski in posavki vinorodni deželi ob začetku cvetenja vremenske razmere niso bile ugodne zaradi dežja. V drugi dekadi maja, pred obilnejšimi padavinami, so bila izdana tudi priporočila za prvo škropljenje proti peronospori vinske trte. Poročali so tudi o okužbah s škrlupom v nasadih jablan. Povprečna mesečna temperatura zraka je v večjem delu Slovenije za stopinjo in pol presegla dolgoletno povprečje, razen na Obali, kjer je bila bližje dolgoletnemu povprečju. 49 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, maj 2012 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, May 2012 Postaja I. dekada Tz2 Portorož-letališče Bilje Lesce Slovenj Gradec Ljubljana Novo mesto Celje Maribor-letališče 19,0 20,3 16,9 16,6 17,6 17,7 18,1 17,1 Tz5 19,1 20,5 16,4 16,4 18,0 17,6 17,3 17,0 Tz2 max 26,9 29,1 33,4 24,5 29,5 26,9 32,7 26,9 II. dekada Tz5 max 26,5 26,9 28,6 22,2 26,7 24,5 26,4 25,2 Tz2 min 14,2 15,3 10,6 12,0 12,1 11,4 10,3 10,3 Tz5 min 14,4 15,8 11,0 12,0 12,4 11,7 11,0 11,2 Tz2 16,0 18,0 15,9 14,1 15,4 15,7 16,3 14,4 Tz5 16,3 18,4 15,5 14,0 16,2 15,6 15,9 14,5 Tz2 max 29,1 32,0 32,6 21,7 31,2 29,1 34,9 26,1 Tz5 max 28,4 29,9 28,6 20,9 29,8 26,4 28,8 24,1 III. dekada Tz2 min 9,2 10,4 6,5 8,3 9,3 9,9 9,2 7,4 Tz5 min 9,0 10,7 6,8 8,1 9,2 10,6 9,3 8,6 Tz2 19,9 21,3 16,7 17,1 18,4 18,4 18,6 17,7 Tz5 19,9 21,0 17,0 16,8 18,8 18,3 17,8 17,7 LEGENDA: Tz2 −povprečna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) Tz5 −povprečna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) * −ni podatka Tz2 min Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm (°C) −minimalna temperatura tal v globini 5 cm (°C) Slika 1. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, maj 2012 Figure 1. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, May 2012 50 Tz2 max Tz5 max 28,5 31,8 28,2 24,9 31,5 29,1 32,8 26,3 27,6 29,7 27,0 23,8 29,0 26,5 26,8 25,0 Mesec (M) Tz2 min 13,2 13,7 11,1 12,2 12,3 14,1 13,5 12,3 Tz5 min 13,6 14,2 11,2 12,3 13,2 14,5 13,4 12,8 Tz2 18,4 19,9 16,5 16,0 17,2 17,3 17,7 16,5 Tz5 18,5 20,0 16,3 15,8 17,7 17,2 17,0 16,5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2012 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2012 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C I. II. III. M Vm Portorož-letališče 169 146 200 516 1 Bilje 170 153 201 523 Postojna 140 117 161 Kočevje 144 111 Rateče 122 Lesce I. Tef > 10 °C II. III. M 119 96 146 361 37 120 103 146 418 44 90 67 157 411 13 94 99 143 364 47 142 129 171 442 Slovenj Gradec 147 122 165 Brnik 152 130 Ljubljana 170 Novo mesto Vm III. Tef od 1. 1. 2012 I. II. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C 1 69 48 90 207 2 1384 772 333 368 37 70 54 91 214 37 1351 767 324 106 263 43 40 26 51 117 40 1029 498 154 61 102 256 12 45 23 47 114 15 965 480 162 72 51 88 212 46 24 20 33 77 33 763 328 97 38 92 79 116 287 37 42 32 61 135 31 1026 525 186 434 38 97 72 110 279 37 47 28 55 130 32 969 501 168 171 453 43 102 80 116 298 42 52 34 61 147 37 1047 546 198 144 186 500 47 120 94 131 345 47 70 47 76 194 46 1299 725 304 171 132 181 484 42 121 82 126 329 42 71 37 71 179 40 1232 683 284 Črnomelj 177 131 177 485 21 127 81 122 330 21 77 37 67 180 22 1208 684 296 Bizeljsko 172 134 187 493 39 122 84 132 338 38 72 35 77 185 35 1222 682 290 Celje 160 132 180 471 34 110 82 125 316 34 60 34 70 163 30 1127 604 235 Starše 172 135 187 494 42 122 85 132 339 42 72 37 77 186 39 1230 687 294 Maribor 174 136 190 500 46 124 86 134 346 46 74 38 80 192 43 1267 704 307 Maribor-letališče 170 135 184 489 35 120 85 129 334 35 70 36 74 181 31 1189 657 275 Murska Sobota 172 133 188 492 43 122 83 133 337 43 72 33 78 183 38 1204 674 288 Veliki Dolenci 171 131 188 490 49 121 81 133 335 49 71 32 78 181 43 1259 690 297 LEGENDA: −dekade in mesec Tef > 0 °C, Vm −odstopanje od mesečnega povprečja (1951–94) Tef > 5 °C, * −ni podatka Tef > 10 °C I., II., III., M 51 −vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V posameznih dneh so temperature zraka za več stopinj presegle dolgoletno povprečje, še posebno v prvi tretjini maja, ko se je v posameznih dneh že ogrelo čez 30 °C. Vsota efektivne mesečne temperature zraka je v večjem delu države za nekaj deset stopinj presegla dolgoletno povprečje, razen na Obali, kjer je bila skoraj enaka povprečju (preglednica 4). Temperaturne razmere v površinskem sloju tal so bile večji del meseca ugodne za rast (med 15 in 25 °C). V prvih dneh druge dekade maja so se tla ponekod na hitro ogrela nad 30 °C, a le za dan ali dva, nato je sledila močna ohladitev, ob kateri se je temperatura tal spet spustila nekoliko pod 10 °C (preglednica 3, slika 1). Tudi zgodnje jutranje temperature zraka so se ob ohladitvi, med 12. in 15. majem, na izpostavljenih predelih Notranjske ponovno približale ničli. Slana je posmodila poganjke zgodnjega krompirja, druge temperaturno občutljive zelenjadnice še niso vzkalile oziroma so jih pridelovalci na vrtovih zaščitili s koprenami. V severovzhodni Sloveniji pa so nizke temperature, zabeležene med 18. in 19. majem, povzročile hud temperaturni stres posevkom buč, koruzi in krompirju. Na nižjih legah je bila potrebna ponovna setev. Nad koruzo so se spravile tudi vrane, ki so uničevale komaj vznikle rastline. Tudi zaradi njih so mnogi pridelovalci morali ponoviti setev. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp); Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. sum in the period – 1 April to the end of the current month Vm LTA I., II., III., M declines of monthly values from the averages (°C) long-term average decade, month SUMMARY In the middle of May abundant precipitation ceased spring agricultural drought. Consequences of drought were the most perceivable on the Littoral where olive trees were completely exhausted. There were several other adverse weather events in May that affected agriculture field production. Strong wind bora recorded Vipava valley seriously injured young branches of vine, wheat crops and grasslands in several agriculture areas were lodged by heavy showers, sudden drop of air temperatures slightly below zero provoked low temperature stress to pumpkins, pepper, maize and potatoes. In the most affected areas sowings had to be repeated. 52 HIDROLOGIJA HYDROLOGY PRETOKI REK V APRILU 2012 Discharges of Slovenian rivers in April 2012 Igor Strojan P o večmesečnem hidrološko suhem stanju se je vodnatost rek aprila nekoliko povečala, vendar je bila še vedno podpovprečna. V celoti so bili aprila pretoki rek dobro tretjino manjši kot običajno. Vodnatost je bila najmanjša v jugozahodnem in severovzhodnem delu države z izjemo Mure in Drave, ki se napajata v avstrijskem visokogorju, in največja v severozahodnem goratem svetu. Časovno spreminjanje pretokov v aprilu Prve dni aprila se je nadaljevalo sušno stanje rek iz predhodnega sušnega obdobja. Pretoki rek so bili podobni najmanjšim aprilskim pretokom v dolgoletnem obdobju. Večina pretokov rek se je nato 8. in 9. aprila povečala. Sledilo je obdobje, ko so plohe in lokalne padavine vzdrževale pretoke predvsem manjših rek med malimi in srednjimi. Ob koncu meseca so se pretoki še enkrat nekoliko izraziteje povečali. Pretoka Drave in Mure sta bila aprila srednja in sta se le malo spreminjala. Primerjava značilnih pretokov v aprilu z obdobjem Največji mesečni pretoki rek so bili v povprečju polovico manjši kot navadno. Pretoki rek so bili v večini primerov največji od 7. do 9. aprila (slika 3 in preglednica 1). Srednji mesečni pretoki so bili povsod razen na Soči na Solkanu podpovprečni. V povprečju je na obravnavanih merilnih mestih preteklo 36 % manj vode kot v dolgoletnem povprečju (slika 3 in preglednica 1). Najmanjši mesečni pretoki rek so bili večinoma podobni najmanjšim pretokom v dolgoletnem primerjalnem obdobju (slika 3 in preglednica 1). Večina rek je imela aprila najmanjše pretoke v začetku meseca, od 1. do 5. aprila. Najmanjša pretoka Mure in Drave sta bila glede na dolgoletne najmanjše pretoke povprečna. SUMMARY The river discharges in April were in average 36 % lower if compared with the long-term period. Only the first days of April were extreme dry, later the river discharges were small and mean. 53 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja GORNJA RADGONA 0,80 VIDEM RADOVLJICA 0,21 0,77 BORL+FORMIN 0,75 SUHA 0,82 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,73 0,80 VELIKO ŠIRJE 0,31 RAKOVEC SOLKAN 1,50 0,32 MOSTE 0,40 PODROTEJA DOLENJE PODBOČJE ČATEŽ 0,31 0,87 0,42 0,93 CERKVENIKOV MLIN 0,23 RADENCI 0,63 300 60 250 50 PRETOKI (m /s) 200 3 PRETOKI (m3/s) Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek aprila 2012 in povprečnimi srednjimi aprilskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the April 2012 mean discharges of Slovenian rivers compared to the April mean discharges of the long-term period 150 100 50 40 30 20 10 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 GORNJA RADGONA 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 350 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 90 80 300 PRETOKI (m3/s) 3 PRETOKI (m /s) 70 250 200 150 100 60 50 40 30 20 50 10 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 29 1 31 3 5 7 ČATEŽ 9 11 13 15 17 19 SUHA 500 21 23 25 PODBOČJE 140 450 120 350 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 400 300 250 200 150 100 80 60 40 100 20 50 0 0 1 3 5 7 9 SOLKAN 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek, april 2012 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers, April 2012 54 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI K OV M LI N Qvk april 2012 RA DE NC I SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA KO VE C RA DO VL JIC A ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F O RM IN GO RN JA RA D GO NA 0,0 Qvk april 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI KO V M LI N Qsr april 2012 RA D EN CI SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA K OV EC RA DO VL JI CA ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qsr april 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E RA DE NC I D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI K OV M LI N Qnp april 2012 SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA KO VE C RA DO VL JIC A ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F O RM IN GO RN JA RA D GO NA 0,0 Qnp april 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki aprila 2012 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju. Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in April 2012 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki aprila 2012 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in April 2012 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION Qnp April 2012 m3/s dan 120 25 143 1 0,9 20 7,9 5 1,9 3 9,3 4 27,0 2 48,0 2 71,0 4 3,0 2 5,6 3 14,0 4 7,8 3 20,0 1 2,0 2 1,7 1 0,7 3 MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qs 145 186 2,9 17,7 3,3 41,6 79,4 138 147 22,2 22,0 47,1 29,9 167 15,2 9,6 2,4 MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qvk 205 261 13,2 57,0 10,5 131 278 282 325 79,0 48,0 101 121 449 41,0 49,0 9,0 30 30 8 25 9 8 8 9 26 8 10 25 8 8 7 7 25 nQnp sQnp vQnp April 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 91,0 124 197 39,9 147 247 3,2 6,4 14,4 10,8 26,3 60,7 1,2 3,3 6,4 11,2 25,9 44,3 24,7 61,1 110 43,2 89,6 131 71,8 190 383 4,5 10,7 20,7 12,2 25,8 41,9 8,2 26,3 49,0 9,0 33,4 88,2 19,9 52,6 89,6 2,2 5,4 10,0 1,4 2,8 6,3 1,0 2,4 7,1 nQs 123 148 4,6 14,4 1,6 17,0 35,6 68,6 131 7,2 22,0 35,8 21,3 32,8 5,6 2,5 2,5 sQs 182 248 14,2 56,5 10,4 53,8 109 173 347 27,1 70,2 74,4 74,5 111 16,4 11,0 10,1 vQs 308 340 36,5 112 25,5 116 248 273 649 62,3 144 129 139 238 25,9 20,4 22,5 nQvk 191 212 7,8 32,6 3,0 43,4 78,1 148 283 20,5 41,8 80,3 65,8 118 19,5 4,5 6,1 sQvk 352 458 57,8 211 46,5 155 350 367 846 116 173 272 172 493 55,4 63,7 60,9 vQvk 1130 696 214 499 176 569 1198 844 2220 390 299 583 273 1405 94,8 172 153 56 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju dis- sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp srednji pretok Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period discharge in a PRETOKI REK V MAJU 2012 Discharges of Slovenian rivers in May 2012 Igor Strojan M aja ni bilo večjih porastov pretokov rek in tako je bila vodnatost rek že 14 zaporedni mesec podpovprečna. Podobno kot aprila so bili pretoki tudi maja v povprečju dobro tretjino manjši kot običajno. Bolj poglobljeno sušno stanje so preprečevali pogosti manjši porasti rek. Prostorska porazdeljenost vodnatosti rek je bila dokaj enakomerna po vsej državi, izstopa nekoliko nadpovprečna vodnatost Kolpe v Radencih in podpovprečna vodnatost Sotle v Rakovcu. Časovno spreminjanje pretokov v maju V začetku maja so pretoki rek postopoma upadali, nato pa so se ponekod do konca meseca tri do štirikrat nekoliko povečali. Povečanje pretokov je bilo najbolj izrazito 13. in 14. maja. Zadnje dni maja so bili pretoki nekaterih rek najmanjši v mesecu. Primerjava značilnih pretokov v aprilu z obdobjem Najmanjši mesečni pretoki rek so bili v povprečju tretjino manjši kot navadno. Pretoki so bili najmanjši na Dravinji v Vidmu in Soči v Solkanu (slika 3 in preglednica 1). Reke so imele večinoma najmanjše pretoke od 1. do 6. maja ter 19. in 31. maja. Srednji mesečni pretoki so bili povsod, razen na Kolpi v Radencih, podpovprečni (slika 3 in preglednica 1). Največji mesečni pretoki rek so bili 35 % manjši kot navadno. Pretoki rek so bili v večini primerov največji od 13. do 14. maja (slika 3 in preglednica 1). SUMMARY The river discharges were in May in average 34 % lower if compared with the long-term period. The continuous hydrological dry period is now fourteen months long. 57 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja GORNJA RADGONA 0,86 VIDEM RADOVLJICA 0,35 0,54 BORL+FORMIN 0,86 SUHA 0,61 ŠENTJAKOB HRASTNIK 0,53 0,97 VELIKO ŠIRJE 0,63 RAKOVEC SOLKAN 0,94 0,26 MOSTE 0,66 PODROTEJA DOLENJE PODBOČJE ČATEŽ 0,70 0,61 0,60 0,70 CERKVENIKOV MLIN 0,31 RADENCI 1,12 Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki rek maja 2012 in povprečnimi srednjimi majskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the May 2012 mean discharges of Slovenian rivers compared to the May mean discharges of the long-term period 500 250 450 200 350 3 PRETOKI (m /s) PRETOKI (m3/s) 400 300 250 200 150 100 150 100 50 50 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 BORL+FORMIN 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 GORNJA RADGONA 9 11 13 15 17 19 21 RAKOVEC 23 25 27 29 31 27 29 31 27 29 31 VELIKO ŠIRJE 120 450 400 100 PRETOKI (m3/s) 3 PRETOKI (m /s) 350 300 250 200 150 80 60 40 100 20 50 0 0 1 3 5 7 9 11 RADOVLJICA 13 15 17 19 ŠENTJAKOB 21 23 25 HRASTNIK 27 29 1 31 3 5 7 ČATEŽ 9 11 13 15 17 19 21 SUHA 250 23 25 PODBOČJE 160 140 200 PRETOKI (m3/s) PRETOKI (m3/s) 120 150 100 100 80 60 40 50 20 0 0 1 3 5 7 9 SOLKAN 11 13 15 17 DOLENJE 19 21 23 25 27 29 31 PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 CERKVENIKOV MLIN Slika 2. Pretoki slovenskih rek v maju 2012 Figure 2. The discharges of Slovenian rivers in May 2012 58 15 17 19 21 MOSTE 23 25 RADENCI Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja RAZMERJA PRETOKOV 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI K OV M LI N Qnp maj 2012 RA DE NC I SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA KO VE C RA DO VL JIC A ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F O RM IN GO RN JA RA D GO NA 0,0 Qnp maj 1971 - 2000 RAZMERJA PRETOKOV 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI KO V M LI N Qsr maj 2012 RA D EN CI SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA K OV EC RA DO VL JI CA ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F OR M IN GO RN JA RA DG ON A 0,0 Qsr maj 1971 - 2000 8,0 RAZMERJA PRETOKOV 7,0 6,0 5,0 4,0 3,0 2,0 1,0 SO LK AN M O ST E RA DE NC I D OL EN JE PO DR CE OT RK EJ VE A NI K OV M LI N Qvk maj 2012 SU HA PO D BO ČJ E ČA TE Ž HR AS TN IK RA KO VE C RA DO VL JIC A ŠE NT JA KO B VI DE M VE LI KO ŠI RJ E BO RL +F O RM IN GO RN JA RA D GO NA 0,0 Qvk maj 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki maja 2012 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in May 2012 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Pretoki maja 2012 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Discharges in May 2012 and characteristic discharges in the long-term period REKA/ RIVER POSTAJA/ STATION MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA SORA KRKA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ SUHA PODBOČJE RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN MURA DRAVA DRAVINJA SAVINJA SOTLA SAVA SAVA SAVA SAVA KRKA SORA KOLPA LJUBLJANICA SOČA VIPAVA IDRIJCA REKA G. RADGONA BORL+FORMIN VIDEM VELIKO ŠIRJE RAKOVEC RADOVLJICA ŠENTJAKOB HRASTNIK ČATEŽ PODBOČJE SUHA RADENCI MOSTE SOLKAN DOLENJE PODROTEJA C. MLIN Qnp Maj 2012 m3/s dan nQnp sQnp vQnp Maj 1971–2000 m3/s m3/s m3/s 128 207 0,9 10,0 1,0 18,0 38,0 89,0 106 6,2 11,0 22,0 16,0 21,0 2,6 2,0 1,0 94,1 97,2 1,5 9,8 1,1 15,1 25,8 45,6 68,5 3,2 11,7 7,2 10,1 25,7 2,3 1,4 0,6 166 197 4,9 23,3 2,4 36,6 66,4 90,1 174 8,5 22,6 16,9 25,2 62,3 3,7 2,2 1,8 253 333 11,7 44,8 5,3 64,2 123 134 322 16,7 41,9 36,7 45,2 112 5,9 3,8 4,4 Qs nQs sQs vQs 217 295 3,6 29,0 2,0 36,7 58,7 135 177 10,9 33,5 53,0 33,9 110 6,7 4,1 2,1 157 212 2,5 14,8 2,2 20,4 31,7 58,3 92,5 4,9 15,7 11,8 16,0 37,3 3,6 1,9 1,3 251 344 10,4 46,4 7,8 68,1 110 140 296 17,9 48,2 47,2 51,5 116 9,6 6,8 6,8 385 483 26,4 116 31,4 106 179 209 621 39,2 129 108 124 187 17,9 13,1 25,5 nQvk sQvk vQvk 188 341 3,9 30,3 4,1 44,4 65,3 81,6 127 7,1 25,3 18,6 27,5 66,3 13,0 2,7 2,1 459 586 43,5 181 39,0 183 315 304 714 76,0 138 231 136 468 41,4 42,0 42,9 903 1153 160 560 234 378 742 472 2860 273 329 590 344 908 84,5 110 305 21 18 1 12 2 19 31 31 6 29 6 6 4 19 31 6 6 Qvk 430 444 23,5 213 14,7 69,0 136 335 392 45,0 100 136 144 204 23,0 28,0 7,4 23 24 13 13 14 14 13 14 14 13 14 17 13 7 14 13 8 60 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu opazovana konica - Qvk the highest monthly charge - extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju dis- sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge daily average - nQs najmanjši obdobju v nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period mali pretok v mesecu srednje dnevne vrednosti Qnp srednji pretok Qnp the smallest monthly discharge - daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period discharge in a TEMPERATURE REK IN JEZER V MARCU 2012 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2012 Peter Frantar M arec 2012 je bil v primerjavi z obdobnim povprečjem toplejši mesec. V tem mesecu je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 7,2 °C, od prejšnjega meseca se je dvignila za 5 °C in je bila v primerjavi z dolgoletnim obdobjem višja za 0,9 °C. Povprečna mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila v marcu 4,4 °C, kar je 1,4 °C več od povprečja, Blejskega jezera pa 6,8 °C, kar je za 1,1 °C več kot običajno. Spreminjanje temperatur rek in jezer v marcu Skupna povprečna temperatura vode izbranih rek je bila marca za 0,9 °C nad dolgoletnim povprečjem. Prvih deset dni je temperatura rek ostajala na podobni ravni, ponekod se je še celo nekoliko znižala, nato pa se je dokaj enakomerno segrevala do konca meseca in se ogrela za 3 do 5 °C. Temperaturi vode Kamniške Bistrice v Kamniku in Idrijce pri Podroteji sta bili tudi v marcu zaradi velikega vpliva krasa v primerjavi z ostalimi postajami bolj enakomerni skozi ves mesec. Kamniška Bistrica je imela nižje temperature kot Idrijca, prav tako je bila temperatura Idrijce pri Podroteji bolj konstantna. Temperatura Idrijce je nihala okrog 7 °C, Kamniške Bistrice pa med 4 in 7 °C. Najvišjo temperaturo vode na rekah je imela v marcu Krka pri Podbočju s 13,4 °C, najnižjo pa Reka pri Cerkvenikovem mlinu z 0,9 °C. Temperatura vode obeh jezer se je marca dokaj enakomerno segrevala. 61 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 15 TEMPERATURA ( C) o o TEMPERATURA ( C) 15 10 5 0 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURA - G.RADGONA SAVA - RADOVLJICA DRAVA - PTUJ o TEMPERATURA ( C) o 10 5 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 IDRIJCA - PODROTEJA SAVINJA - NAZARJE K. BISTRICA - KAMNIK o TEMPERATURA ( C) o TEMPERATURA ( C) SAVINJA - LAŠKO 15 15 10 5 0 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 LJUBLJANICA - MOSTE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SOČA - SOLKAN KRKA - PODBOČJE 15 SORA - SUHA TEMPERATURA ( C) 15 o o TEMPERATURA ( C) SAVA - ŠENTJAKOB 15 15 TEMPERATURA ( C) 10 10 5 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 REKA - CERKVENIKOV MLIN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BLEJSKO J. - MLINO BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7.00, marec 2012 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in March 2012, measured daily at 7:00 a. m. 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o TEMPERATURA ( C) 15 o TEMPERATURA ( C) 15 10 5 0 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ŠČAVNICA - PRISTAVA DRAVINJA - LOČE V.KRKA - HODOŠ CERKNICA - CERKNO Slika 2. Temperature slovenskih rek, izmerjene vsak dan ob 7.00, marec 2012 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers in March 2012, measured daily at 7:00 a. m. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v marcu so bile primerjavi z obdobnimi povprečji za 0,6 °C višje. Najnižja temperatura Bohinjskega jezera je bila izmerjena 1. marca (2,0 °C) in je bila za 0,5 °C višja kot v obdobnem povprečju, najnižja temperatura Blejskega jezera pa je bila istega dne s 4,0 °C za 0,2 °C nižja kot v obdobnem nizkem povprečju. Najnižje temperature rek so bile od 0,9 °C (na Reki pri Cerkvenikovem mlinu) do 7,2 °C (Krka pri Podbočju). Največje negativno odstopanje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Reki pri Cerkvenikovem mlinu, za −2,2 °C, največje pozitivno pa na Savinji v Laškem, za 1,6 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 5,3 °C na Reki pri Cerkvenikovem mlinu do 10,1 °C na Krki pri Podbočju. Povprečna temperatura rek je bila 7,2 °C, kar je za 0,9 °C več kot v dolgoletnem povprečju. Povprečna temperatura Bohinjskega jezera je bila 4,4 °C, kar je za 1,4 °C več od dolgoletnega povprečja, Blejsko jezero pa je bilo primerjalno s 6,8 °C za 1,1 °C toplejše kot običajno. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Reki pri Cerkvenikovem mlinu, za −1,1 °C, največje pozitivno odstopanje pa na Savinji v Laškem, za 2,2 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje višje za 1,0 °C. Znašale so od 7,4 °C na Idrijci pri Podroteji do 13,4 °C na Krki pri Podbočju. Najvišja mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila 7,8 °C (30. marca), kar je za 2,9 °C več od dolgoletnega povprečja, Blejskega pa 10,0 °C, kar je 2,5 °C več od dolgoletnega povprečja. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo za −1,1 °C na Reki pri Cerkvenikovem mlinu, največje pozitivno odstopanje pa na Savi pri Šentjakobu, in sicer za 3,0 °C. 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek v marcu 2012 ter v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers in March 2012 and in the multiyear period Legenda: Explanations: TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA Marec POSTAJA/ March MEASUREMENT 2012 Tnk STATION MURA SAVA SAVA SORA K. BISTRICA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOČA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB SUHA KAMNIK MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOČJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Marec / March Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data obdobje / period nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C 4,9 4,0 5,7 3,3 4,2 6,6 3,6 3,9 7,2 5,9 6,8 0,9 10 8 1 8 8 1 8 8 8 1 9 1 1,2 0,0 0,4 0,0 1,8 2,6 0,0 0,0 1,6 1,3 6,0 0,0 4,1 2,6 4,3 2,3 4,6 5,4 2,1 2,4 5,7 5,3 7,5 3,1 5,8 5,2 6,8 4,8 8,2 7,6 4,4 5,0 8,6 7,4 8,3 6,2 nTs 4,5 2,5 3,8 2,6 3,7 4,7 2,2 2,2 6,3 3,6 6,4 3,0 sTs 6,8 4,7 6,3 4,8 6,4 7,3 4,6 5,4 8,3 7,3 7,9 6,4 vTs 9,3 6,8 8,4 8,4 10,1 9,9 7,8 9,0 11,3 9,0 8,7 10,0 nTvk 6,2 5,0 6,0 4,6 4,4 6,4 4,8 5,4 9,0 6,1 7,0 7,0 sTvk 9,2 6,5 8,0 7,0 8,0 9,4 7,0 8,8 10,8 8,9 8,2 9,9 vTvk 11,3 7,9 10,2 10,7 13,0 13,9 9,0 12,0 14,6 10,4 8,9 14,6 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOČA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOČJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Ts 7,0 6,0 8,2 6,2 6,0 8,3 6,2 7,6 10,1 8,3 7,1 5,3 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOČA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOČJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Tvk 9,1 25 7,4 29 11,0 31 8,5 29 7,6 25 10,2 31 8,4 25 10,9 25 13,4 31 10,7 31 7,4 21 8,8 25 Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7.00 zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 a. m. Preglednica 2. Nizke, srednje in visoke temperature na dodatnih vodomernih postajah, marec 2012 Table 2. Low, mean and high temperatures of rivers in March 2012 on additional water gauging stations VODOTOK POSTAJA Tnp Tnp-dan Tsr Tvk Tvk-dan ŠČAVNICA PRISTAVA 5,5 7 8,2 11,1 25 V. KRKA HODOŠ 1,7 7 5,6 9,5 25 DRAVA PTUJ 3,6 7 6,8 10,9 31 DRAVINJA LOČE 5,2 8 7,5 9,9 29 CERKNICA CERKNO 2,3 8 5,1 7,2 20 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Nizke, srednje in visoke temperature jezer v marcu 2012 ter v večletnem obdobju Table 3. Low, mean and high temperatures of lakes in March 2012 and in the multiyear period TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE Marec MERILNA POSTAJA/ 2012 Tnk STATION BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH Marec / March March MEASUREMENT obdobje / period nTnk sTnk °C dan °C °C °C 4,0 2,0 1 1 Ts 2,0 0,0 nTs 4,2 1,5 sTs 5,2 5,2 vTs 6,8 4,4 3,0 0,0 5,7 3,0 7,3 6,5 nTvk 4,0 0,0 sTvk 7,5 4,9 vTvk 11,0 8,6 10,0 7,8 Tvk 30 30 vTnk Slika 3. Povprečne mesečne temperature vode rek in jezer, marec 2012 Figure 3. Mean monthly water temperatures of the rivers and lakes, March 2012 SUMMARY The average water temperature of Slovenian rivers in March was 7.2 °C which is 0.9 °C higher than in the multi-annual average. The temperature of Lake Bohinj was 1.4 °C and of Lake Bled 1.1 °C warmer as in the long-period average. Average March 2012 temperature of the Lake Bohinj was 4.4 °C and of the Lake Bled 6.8 °C. 65 TEMPERATURE REK IN JEZER V APRILU 2012 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2012 Peter Frantar A pril 2012 je bil v primerjavi z obdobnim povprečjem toplejši mesec. V tem mesecu je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 8,9 °C, od prejšnjega meseca se je dvignila za 1,7 °C. Temperatura rek aprila je bila v primerjavi z dolgoletnim obdobjem višja za 0,4 °C. Povprečna mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila v aprilu 7,4 °C, kar je 3,0 °C nad povprečjem, Blejskega jezera pa 10,4 °C, kar je za 3,6 °C več kot običajno. Spreminjanje temperatur rek in jezer v aprilu Skupna povprečna temperatura vode izbranih rek je bila aprila za 0,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Temperatura vode v rekah je bila ves mesec na podobnem nivoju z manjšimi nihanji. V povprečju je bila konec meseca le kakšno stopinjo višja kot na začetku meseca. Temperaturi vode Kamniške Bistrice in Idrijce pri Podroteji sta bili tudi v aprilu zaradi velikega vpliva krasa v primerjavi z ostalimi postajami bolj enakomerni skozi ves mesec. Kamniška Bistrica je imela nižje temperature kot Idrijca zlasti v času pomanjkanja padavin, drugače pa sta bili temperaturi rek na zelo podobnem nivoju. Temperatura Idrijce je nihala okrog 7,5 °C, Kamniške Bistrice pa med 5 in 8 °C. Najvišjo temperaturo vode na rekah je imela v aprilu Krka pri Podbočju s 16,5 °C, najnižjo pa Sora pri Suhi, 4,5 °C. Temperatura vode obeh jezer se je aprila počasi enakomerno segrevala in bila konec meseca na obeh jezerih za stopinjo višja. 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 20 TEMPERATURA ( C) o o TEMPERATURA ( C) 20 15 10 5 0 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 MURA - G.RADGONA SAVA - RADOVLJICA DRAVA - PTUJ o TEMPERATURA ( C) o 15 10 5 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 IDRIJCA - PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 SAVINJA - NAZARJE K. BISTRICA - KAMNIK o TEMPERATURA ( C) o TEMPERATURA ( C) 15 10 5 0 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 LJUBLJANICA - MOSTE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 SOČA - SOLKAN KRKA - PODBOČJE 20 SORA - SUHA 20 o TEMPERATURA ( C) o SAVINJA - LAŠKO 20 20 TEMPERATURA ( C) SAVA - ŠENTJAKOB 20 20 TEMPERATURA ( C) 15 15 10 5 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 REKA - CERKVENIKOV MLIN 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 BLEJSKO J. - MLINO BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7.00, april 2012 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2012, measured daily at 7:00 a. m. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o TEMPERATURA ( C) 20 o TEMPERATURA ( C) 20 15 10 5 0 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 ŠČAVNICA - PRISTAVA DRAVINJA - LOČE V.KRKA - HODOŠ CERKNICA - CERKNO Slika 2. Temperature slovenskih rek, izmerjene vsak dan ob 7.00, april 2012 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers in April 2012, measured daily at 7:00 a. m. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek v aprilu so bile primerjavi z obdobnimi povprečji za 0,2 °C višje. Najnižja temperatura Bohinjskega jezera je bila izmerjena 3. aprila (6,0 °C) in je bila za 1,9 °C višja kot v obdobnem povprečju, najnižja temperatura Blejskega jezera pa je bila 9. aprila z 9,0 °C za 2,2 °C višja kot v obdobnem nizkem povprečju. Najnižje temperature rek so bile od 4,5 °C (na Sori pri Suhi) do 10,4 °C (Krka pri Podbočju). Največje negativno odstopanje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Kamniški Bistrici v Kamniku, za −1,5 °C, največje pozitivno pa na Krki pri Podbočju, za 1,9 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 6,7 °C na Savi pri Radovljici do 12,3 °C na Krki pri Podbočju. Povprečna temperatura rek je bila 8,9 °C, kar je za 0,4 °C več kot v dolgoletnem povprečju. Povprečna temperatura Bohinjskega jezera je bila 7,4 °C, kar je za 0,8 °C več od dolgoletnega povprečja, Blejsko jezero pa je bilo primerjalno z 10,4 °C tudi za 0,8 °C toplejše od obdobnega povprečja. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Idrijci pri Podroteji, za −0,8 °C, največje pozitivno odstopanje pa na Krki pri Podbočju, za 1,6 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje višje za 0,9 °C. Bile so od 7,7 °C na Idrijci pri Podroteji do 16,5 °C na Krki pri Podbočju. Najvišja mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila 10,0 °C (29. aprila), kar je za 0,9 °C več od dolgoletnega povprečja, Blejskega pa 12,6 °C, kar je 0,2 °C manj od dolgoletnega povprečja. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo za −1,4 °C na Kamniški Bistrici v Kamniku, največje pozitivno odstopanje pa na Krki pri Podbočju, in sicer za 3,5 °C. 68 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek v aprilu 2012 ter v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers in April 2012 and in the multiyear period Legenda: Explanations: TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES MERILNA REKA / RIVER POSTAJA/ MEASUREMENT STATION MURA SAVA SAVA SORA K. BISTRICA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOČA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB SUHA KAMNIK MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOČJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN April April 2012 obdobje / period Tnk °C dan 6,8 4,8 7,6 4,5 4,7 7,7 4,8 6,2 10,4 8,0 7,1 7,1 10 9 9 9 9 9 9 9 11 10 2 10 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOČA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOČJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Ts 9,4 6,7 9,7 7,7 7,3 9,7 8,0 10,0 12,3 9,4 7,5 9,2 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOČA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOČJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Tvk 13,8 30 8,5 5 11,8 30 10,3 30 8,4 29 11,6 30 10,0 4 13,5 30 16,5 30 11,6 30 7,7 30 12,8 30 nTnk sTnk vTnk °C °C °C 2,8 3,3 4,2 3,1 4,0 5,2 3,2 3,0 6,1 2,8 6,0 4,0 6,4 5,0 6,3 4,9 6,2 7,6 5,1 5,6 8,5 7,5 7,8 6,4 8,0 6,6 8,2 7,4 9,2 9,7 7,6 9,3 10,6 9,1 8,9 9,4 nTs 7,5 5,3 6,8 5,6 4,9 8,1 6,1 6,9 9,4 4,5 7,3 7,5 sTs 9,1 6,5 8,2 7,0 8,0 9,6 6,9 8,6 10,7 9,1 8,2 9,5 vTs 12,6 7,62 10,7 9,15 12,1 12,9 11,2 12,0 13,8 10,3 9,33 12,0 nTvk 9,8 6,8 9,0 7,4 5,4 9,5 7,4 9,2 11,0 6,5 8,0 9,4 sTvk 11,4 7,9 10,1 9,4 9,8 11,8 8,6 11,6 13,0 10,6 8,5 13,0 vTvk 13,2 9,6 13,3 11,8 15,0 16,8 13,4 15,5 18,0 12,6 9,7 18,2 Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7.00 zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 a. m. Preglednica 2. Nizke, srednje in visoke temperature na dodatnih vodomernih postajah, april 2012 Table 2. Low, mean and high temperatures of rivers in April 2012 on additional water gauging stations VODOTOK POSTAJA Tnp Tnp-dan Tsr Tvk Tvk-dan ŠČAVNICA PRISTAVA V. KRKA HODOŠ 8,1 9 11,1 14,0 30 5,6 10 9,2 13,7 DRAVA PTUJ 30 10,4 2 11,5 14,1 28 DRAVINJA LOČE 8,3 10 10,0 13,5 30 CERKNICA CERKNO 4,2 9 7,3 10,2 30 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Nizke, srednje in visoke temperature jezer v aprilu 2012 ter v večletnem obdobju Table 3. Low, mean and high temperatures of lakes in April 2012 and in the multiyear period TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ April April MEASUREMENT 2012 Tnk obdobje / period nTnk sTnk vTnk STATION BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH °C dan °C °C °C 9,0 6,0 9 3 3,4 0,0 6,8 4,1 9,6 8,0 Ts nTs sTs vTs 10,4 7,4 7,1 3,4 9,5 6,6 14,6 10,4 nTvk 10,2 6,7 sTvk 12,8 9,1 vTvk 15,4 12,6 12,6 10,0 Tvk 29 29 Slika 3. Povprečne mesečne temperature vode rek in jezer, april 2012 Figure 3. Mean monthly water temperatures of the rivers and lakes, April 2012 SUMMARY The average water temperature of Slovenian rivers in April was 8.9 °C which is 0.4 °C higher than in the multi-annual average. The temperature of Lake Bohinj and also of Lake Bled was 0.8 °C higher as in the long-period average. Average April 2012 temperature of the Lake Bohinj was 7.4 °C and of the Lake Bled 10.4 °C. 70 TEMPERATURE REK IN JEZER V MAJU 2012 Temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2012 Peter Frantar M aj 2012 je bil v primerjavi z obdobnim povprečjem toplejši mesec. V tem mesecu je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 11,1 °C, od aprila se je dvignila za 2,2 °C. Temperatura rek je bila v primerjavi z dolgoletnim obdobjem višja za 0,1 °C. Povprečna mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila maja 11,3 °C, kar je 0,7 °C nad dolgoletnim povprečjem, Blejskega jezera pa 15,7 °C. kar je za 0,3 °C hladneje kot običajno. Spreminjanje temperatur rek in jezer v maju Skupna povprečna temperatura vode izbranih rek je bila maja za 0,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Temperatura rek je bila ves mesec na podobnem nivoju z manjšimi nihanji, v tretjem tednu maja je bila celo manjša ohladitev, konec meseca pa se je voda spet pričela postopoma segrevati. V povprečju je bila temperatura konec meseca le stopinjo višja kot na začetku meseca. Temperaturi vode Kamniške Bistrice in Idrijce pri Podroteji sta bili tudi v maju zaradi velikega vpliva krasa v primerjavi z ostalimi postajami bolj enakomerni skozi ves mesec, bili sta na zelo podobnem nivoju, in sicer 7,5 in 8,0 °C. Najvišjo temperaturo vode na rekah je imela v maju Krka pri Podbočju z 18,8 °C. Najnižja temperatura je bila 6,5 °C na Savi pri Radovljici. Temperatura vode Blejskega jezera se je skozi ves mesec enakomerno segrevala, brez večjih nihanj, na Bohinjskem jezeru pa je bilo nihanje temperature izrazitejše, z dvema večjima ohladitvama 13. in 25. maja. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o TEMPERATURA ( C) 20 o TEMPERATURA ( C) 20 15 10 5 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 MURA - G.RADGONA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DRAVA - PTUJ SAVA - RADOVLJICA 20 o TEMPERATURA ( C) o TEMPERATURA ( C) 20 15 10 5 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 IDRIJCA - PODROTEJA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SAVINJA - NAZARJE K. BISTRICA - KAMNIK o TEMPERATURA ( C) 15 10 5 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 LJUBLJANICA - MOSTE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SOČA - SOLKAN KRKA - PODBOČJE 20 SORA - SUHA 20 o TEMPERATURA ( C) o SAVINJA - LAŠKO 20 o TEMPERATURA ( C) 20 TEMPERATURA ( C) SAVA - ŠENTJAKOB 15 10 5 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BLEJSKO J. - MLINO REKA - CERKVENIKOV MLIN BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7.00, maj 2012 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in May 2012, measured daily at 7:00 a. m. 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja o TEMPERATURA ( C) 20 o TEMPERATURA ( C) 20 15 10 5 15 10 5 0 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 ŠČAVNICA - PRISTAVA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DRAVINJA - LOČE CERKNICA - CERKNO Slika 2. Temperature slovenskih rek, izmerjene vsak dan ob 7.00, maj 2012 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers in May 2012, measured daily at 7:00 a. m. Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek maja so bile primerjavi z obdobnimi povprečji na enakem nivoju. Najnižja temperatura Bohinjskega jezera je bila izmerjena 13. maja (8,8 °C) in je bila za 0,8 °C višja kot v obdobnem povprečju, najnižja temperatura Blejskega jezera pa je bila izmerjena 2. maja (14,2 °C) kar je za 1,9 °C več kot v obdobnem nizkem povprečju. Najnižje temperature rek so bile od 6,5 °C (na Sori pri Suhi) do 11,1 °C (Krka pri Podbočju). Največje negativno odstopanje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Reki pri Cerkvenikovem mlinu, za −1,5 °C, največje pozitivno odstopanje pa na Savi pri Šentjakobu, za 2,1 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 6,7 °C na Savi pri Radovljici do 12,3 °C na Krki pri Podbočju. Povprečna temperatura rek je bila 8,9 °C, kar je za 0,4 °C več kot v dolgoletnem povprečju. Povprečna temperatura Bohinjskega jezera je bila 11,3 °C, kar je za 0,7 °C več od dolgoletnega povprečja, Blejsko jezero pa je bilo primerjalno s 15,7 °C za 0,3 °C hladnejše od obdobnega povprečja. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo na Reki pri Cerkvenikovem mlinu, za −1,6 °C, največje pozitivno odstopanje pa na Savi pri Šentjakobu, za 1,5 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje višje za 0,9 °C. Znašale so od 7,7 °C na Idrijci pri Podroteji do 16,5 °C na Krki pri Podbočju. Najvišja mesečna temperatura Bohinjskega jezera je bila 14,4 °C (31. maja), kar je za 0,8 °C več od dolgoletnega povprečja, Blejskega pa 18,0 °C (29. maja), kar je 0,8 °C manj od dolgoletnega povprečja. Največje negativno odstopanje najvišje temperature rek od dolgoletnega povprečja je bilo za −3,2 °C na Reki pri Cerkvenikovem mlinu, največje pozitivno odstopanje pa na Savi pri Šentjakobu in na Krki pri Podbočju, in sicer za 1,3 °C. 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek v maju 2012 ter v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers in May 2012 and in the multiyear period Legenda: Explanations: TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES MERILNA REKA / RIVER POSTAJA/ MEASUREMENT STATION MURA SAVA SAVA SORA K. BISTRICA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOČA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB SUHA KAMNIK MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOČJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Maj / May Maj / May 2012 obdobje / period Tnk nTnk sTnk vTnk °C dan °C °C °C 9,8 6,5 10,7 7,4 7,3 9,6 7,5 9,3 11,1 9,2 7,7 8,9 17 15 17 17 17 17 17 17 15 8 1 17 7,2 4,0 6,0 4,7 4,4 7,3 4,4 4,3 8,6 4,0 7,0 5,0 9,7 6,8 8,6 7,8 7,4 10,2 7,1 8,8 11,0 8,8 8,3 10,4 12,5 9,0 11,8 11,4 12,0 13,0 9,5 12,5 15,8 12,3 9,6 14,2 nTs 9,9 7,0 8,7 8,5 5,5 10,6 7,6 9,6 11,1 5,8 8,2 7,2 sTs 12,3 8,6 11,0 10,4 8,8 12,7 9,3 12,3 14,3 10,6 8,7 13,5 vTs 15,9 11,4 14,3 13,1 14,1 16,1 13,1 17,0 18,9 13,8 9,9 18,0 nTvk 12,5 8,0 10,9 10,2 6,1 12,6 8,9 12,0 14,0 7,3 8,4 11,0 sTvk 14,6 10,4 12,9 12,8 10,2 14,9 11,4 15,7 17,5 12,3 9,0 17,2 vTvk 16,5 13,8 15,6 16,8 16,2 18,4 15,2 20,2 22,0 16,8 10,2 24,0 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOČA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOČJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Ts 12,1 9,1 12,5 10,7 8,4 11,6 10,0 13,1 14,8 11,3 7,9 11,9 MURA SAVA SAVA K. BISTRICA SORA LJUBLJANICA SAVINJA SAVINJA KRKA SOČA IDRIJCA REKA G. RADGONA RADOVLJICA ŠENTJAKOB KAMNIK SUHA MOSTE NAZARJE LAŠKO PODBOČJE SOLKAN PODROTEJA CERKV. MLIN Tvk 14,4 12 11,4 31 14,2 31 13,1 12 9,9 13 13,2 31 12,7 12 16,9 12 18,8 4 12,9 29 9,1 30 14,0 31 Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7.00 zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 a. m. Preglednica 2. Nizke, srednje in visoke temperature na dodatnih vodomernih postajah, maj 2012 Table 2. Low, mean and high temperatures of rivers in May 2012 on additional water gauging stations VODOTOK POSTAJA Tnp Tnp-dan Tsr Tvk Tvk-dan ŠČAVNICA PRISTAVA 12,0 17 15,7 17,9 25 DRAVA PTUJ 13,7 17 14,9 16,7 12 DRAVINJA LOČE 10,1 17 12,7 15,3 12 CERKNICA CERKNO 7,5 17 10,0 12,0 31 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednica 3. Nizke, srednje in visoke temperature jezer v maju 2012 ter v večletnem obdobju Table 3. Low, mean and high temperatures of lakes in May 2012 and in the multiyear period TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ Maj / May Maj / May 2012 Tnk obdobje / period nTnk sTnk vTnk MEASUREMENT STATION BLEJSKO J. BOHINJSKO J. BLEJSKO J. BOHINJSKO J. BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH °C dan °C °C °C 14,2 8,8 2 13 9,2 3,0 12,3 8,0 15,6 12,7 MLINO SVETI DUH MLINO SVETI DUH 18,0 14,4 Ts nTs sTs vTs 15,7 11,3 11,9 8,2 16,0 10,6 21,0 14,6 Tvk nTvk sTvk vTvk 15,2 10,0 18,8 13,6 21,2 18,0 29 31 Slika 3. Povprečne mesečne temperature vode rek in jezer, maj 2012 Figure 3. Mean monthly water temperatures of the rivers and lakes, May 2012 SUMMARY The average water temperature of Slovenian rivers in May was 11.1 °C which is 0.1 °C higher than in the multi-annual average. The temperature of Lake Bohinj was 0.7 °C higher and of Lake Bled 0.3 °C as in the long-period average. Average May 2012 temperature of Lake Bohinj was 11.3 °C and of Lake Bled 15.7 °C. 75 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula O nesnaženost zraka z izjemo ozona se je v mesecu maju še nadalje zmanjšala. To je običajno, saj so vremenski pogoji, ki vplivajo na onesnaženost zraka, v toplem delu leta ugodnejši kot pozimi. Nestabilno vreme s pogostimi plohami se je iz aprila nadaljevalo v maj. Dnevne koncentracije delcev PM10 niso v maju več nikjer prekoračile mejne vrednosti. Sicer pa je vsota prekoračitev od začetka leta na račun prvih treh mesecev že presegla število 35, ki je dovoljeno za celo leto, na prometni lokaciji Ljubljana Center, v Žerjavu, v Trbovljah in Zagorju ter v Celju. Onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom je bila nizka razen običajnih kratkotrajnih povišanj koncentracij okrog TE Šoštanj in TE Trbovlje. Pod dovoljeno mejo je bila kot običajno onesnaženost zraka z dušikovim dioksidom, ogljikovim monoksidom in benzenom. Najvišje koncentracije dušikovih oksidov so bile kot običajno izmerjene na prometnem merilnem mestu Ljubljana Center, sledi pa prav tako zelo prometna lokacija Maribor Center. Koncentracije ozona so v maju prekoračile urno opozorilno vrednost v Novi Gorici. Nekoliko povišane koncentracije nekaterih BTX na merilnem mestu Medvode kažejo na vpliv tamkajšnje kemične industrije. Objavljamo tudi rezultate meritev kakovosti zunanjega zraka na Trati pri Škofji Loki, kjer je mobilna postaja začela delovati 11. aprila 2012. Iz rezultatov, ki zaradi krajšega obdobja meritev sicer niso povsem primerljivi z drugimi stalnimi merilnimi mesti, kjer potekajo meritve celo leto, sklepamo, da je onesnaženost na Trati na ravni drugih merilnih mest v naseljenih območjih. Mobilno postajo bomo po nekaj mesecih preselili z lokacije Trata, ki je pod vplivom industrije, na lokacijo mestnega ozadja v središče Škofje Loke. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, TE-TO Ljubljana, OMS Ljubljana MO Maribor EIS Anhovo Občina Medvode Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) Elektroinštitut Milan Vidmar Zavod za zdravstveno varstvo Maribor – Inštitut za varstvo okolja Služba za ekologijo podjetja Anhovo Studio Okolje LEGENDA: DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB MO Maribor EIS Anhovo OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana Državna merilna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Merilna mreža Mestne občine Maribor Ekološko informacijski sistem podjetja Anhovo Okoljski merilni sistem Mestne občine Ljubljana Okoljski merilni sistem Termoelektrarne-Toplarne Ljubljana 76 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je bila nizka. Do kratkotrajnih povišanj koncentracij na višje ležečih krajih vplivnih območij TE Šoštanj in TE Trbovlje pride zaradi neposrednega prenosa dimnih plinov iz dimnikov TE do merilnih mest ob močnejšem vetru ali ob premešanju zraka po jutranjih temperaturnih inverzijah, ko se lahko za krajši čas pojavijo povišane koncentracije tudi v nižjih legah. Ni pa zanemarljiv tudi vpliv lokalne industrije. Najvišja urna koncentracija 139 µg/m3 je bila izmerjena na Velikem Vrhu in najvišja dnevna koncentracija 28 µg/m3 na merilnem mestu Šoštanj na vplivnem območju TE Šoštanj). Koncentracije SO2 prikazujeta preglednica 1 in slika 1. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so bile na vseh merilnih mestih pod mejno vrednostjo. Kot običajno so bile precej višje na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa – posebej izstopata lokaciji Ljubljana Center in Maribor Center. Koncentracija NOx na merilnih mestih, ki so reprezentativna za oceno vpliva na vegetacijo, je dosegla največ tretjino mejne letne vrednosti. Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod kot običajno precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje 8-urne koncentracije niso dosegle niti četrtine mejne vrednosti. Ozon Onesnaženost zraka z ozonom se je v maju povečala predvsem na Primorskem in ob obali, kjer je bilo več sončnega vremena. V Novi Gorici je bila trikrat prekoračena opozorilna koncentracija, medtem ko je bila ciljna 8-urna koncentracija prekoračena povsod razen na prometnih merilnih mestih Maribor Center in Zagorje. Delci PM 10 in PM 2,5 V maju dnevne koncentracije delcev PM10 niso nikjer prekoračile mejne vrednosti. Tudi koncentracije delcev PM2,5 so bile v maju tako kot v aprilu precej pod vrednostjo, ki je dovoljena kot letno povprečje. Onesnaženost zraka z delci PM10 in PM2,5 je prikazana v preglednicah 4 in 6 ter na slikah 4, 5 in 6. Ogljikovodiki Najvišja povprečna mesečna koncentracija benzena je bila izmerjena na mestni prometni lokaciji Ljubljana Center, najvišja koncentracija toluena pa v Medvodah, kar kaže na vpliv tamkajšnje kemične industrije. 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod Cp Cmax >MV >AV >OV >CV AOT40 podr faktor * odstotek veljavnih urnih podatkov, ki ne vključuje izgube podatkov zaradi rednega umerjanja/ percentage of valid hourly data not including losses due to regular calibrations povprečna mesečna koncentracija v µg/m3 / average monthly concentration in µg/m3 maksimalna koncentracija v µg/m3 / maximal concentration in µg/m3 število primerov s prekoračeno mejno vrednostjo / number of limit value exceedances število primerov s prekoračeno alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances število primerov s prekoračeno opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances število primerov s prekoračeno ciljno vrednostjo / number of target value exceedances vsota [µg/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 µg/m3 in vrednostjo 80 µg/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Po Uredbi o kakovosti zunanjega zraka (Ur.l.RS 9/2011) se vsota računa od 5. do 7. meseca. Mejna vrednost za varstvo rastlin je 18.000 µg/m3.h. področje: U-mestno, S-primestno, B–ozadje, T–prometno, R–podeželsko, I-industrijsko / area: U–urban, Ssuburban, B–background, T–traffic, R-rural, I-industrial korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only 3 Mejne, alarmne in ciljne vrednosti koncentracij v µg/m : 3 Limit values, alert thresholds, and target values of concentrations in µg/m : onesnaževalo SO2 NO2 NOx CO benzen O3 1 ura / 1 hour 350 (MV) 1 200 (MV)2 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours leto / year 20 (MV) 40 (MV) 30 (MV) 10 (MV) (mg/m3) 5 (MV) 40 (CV) 120 (CV)5 180(OV), 240(AV), AOT40 50 (MV)4 delci PM10 delci PM2,5 1 2 5 dan / 24 hours 125 (MV) 3 500 (AV) 400 (AV) 40 (MV) 27 (MV) 3 – vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 4 – vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu – vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2012 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceedences. 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 1. Koncentracije SO2 v µg/m v maju 2012 3 Table 1. Concentrations of SO2 in µg/m in May 2012 MERILNA MREŽA Postaja DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET EIS TEB ▲ Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Škofja Loka-Trata▲ Ljubljana Center Vnajnarje Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv. Mohor Mesec / Month 3 ure / 3 hours 1 ura / 1 hour % pod Cp Cmax >MV >MV ∑od 1.jan. 96 96 96 95 95 88 96 99 99 100 100 100 98 100 99 100 100 100 85 98 100 99 6 4 5 3 4 2 2 4 2 10 2 6 2 2 0 5 7 8 4 7 4 2 17 9 53 35 20 67 19 10 44 136 49 139 60 14 10 20 36 51 50 41 59 10 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 1 0 2 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 Dan / 24 hours >AV Cmax >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 5 11 6 6 9 5 5 9 28 8 24 11 4 2 7 10 17 15 16 16 5 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Meritve so se začele 11. aprila 2012. 3 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v µg/m v maju 2012 3 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in µg/m in May 2012 NO2 Mesec / Month MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana MO Maribor TE-TO Ljubljana EIS TEŠ EIS TET EIS TEB ▲ 1 ura / 1 hour Postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bežigrad Maribor Center Celje Trbovlje Zagorje* Nova Gorica Koper Škofja Loka-Trata▲ Ljubljana Center Maribor Vrbanski p. Vnajnarje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv. Mohor UB UT UB SB UT UB UB SB UT UB RB RB RB RB RB RB 94 95 95 96 61 95 95 95 99 95 99 94 95 91 92 85 14 28 18 14 20 19 15 6 50 8 8 7 5 2 2 4 56 86 55 46 53* 92 75 41 118 44 42 76 41 29 36 21 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Meritve so se začele 11. aprila 2012. 79 >MV ∑od 1.jan. 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 3 ure / 3 hours NOx Mesec / Month >AV Cp 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 27 45 23 20 35 25 19 13 74 10 9 10 6 2 3 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m v maju 2012 3 Table 3. Concentrations of CO (mg/m ) in May 2012 MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja Postaja Ljubljana Bežigrad Maribor Center Nova Gorica Trbovlje Krvavec Škofja Loka-Trata Podr UB UT UB UB RB SB Mesec / Month % pod Cp 96 0,2 95 0,4 96 1,1 85 0,2 94 0,2 96 0,3 8 ur / 8 hours Cmax >MV 0,6 0 0,7 0 1,8 0 0,5 0 0,2 0 0,6 0 3 Preglednica 4. Koncentracije O3 v µg/m v maju 2012 3 Table 4. Concentrations of O3 in µg/m in May 2012 MERILNA MREŽA Postaja Krvavec Iskrba Otlica* Ljubljana Bežigrad DKMZ Maribor Center Celje Trbovlje* Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan mobilna postaja Škofja Loka-Trata▲ TE-TO Ljubljana Vnajnarje MO Maribor Maribor Vrbanski p. Maribor Pohorje EIS TEŠ Zavodnje Velenje EIS TET Kovk EIS TEB Sv. Mohor Podr RB RB RB UB UB UB UB SB UT UB UB RB SB RB UB RB RB UB RB RB Mesec/ Month % pod Cp 94 93 81 96 96 95 84 96 95 96 95 96 96 99 95 99 99 100 100 100 111 65 102 66 64 72 62 67 63 76 92 75 70 101 74 100 101 75 98 90 od 1. maja 1 ura / 1 hour Cmax 143 135 147* 150 115 138 133* 133 124 191 173 141 143 150 133 139 147 139 158 161 >OV >AV 0 0 0* 0 0 0 0* 0 0 3 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0* 0 0 0 0* 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 AOT40 10509 7563* 11057* 6372 2141 6839 5232* 6205 4439 8881 9909 7910 5492 9692 5906 7486 9087 6893 8233 8278 Opomba: Faktor AOT40 za varstvo rastlin na nereprezentativnih merilnih mestih je v poševnem tisku. ▲ Meritve so se začele 11. aprila 2012. 80 8 ur / 8 hours Cmax >CV 136 130 137* 131 107 131 124 127 117 170 163 133 131 144 126 135 140 134 151 156 19 7 9* 5 0 4 4 2 0 11 12 6 2 15 2 8 12 4 11 9 >CV ∑od 1. jan. 31 15 22 10 0 12 9* 9 5 14 17 11 23* 0 14 19 8 17 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 3 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 v µg/m v maju 2012 3 Table 5. Concentrations of PM10 in µg/m in May 2012 Mesec MERILNA MREŽA DMKZ mobilna postaja OMS Ljubljana TE-TO Ljubljana MO Maribor EIS TEŠ EIS TET EIS Anhovo (R) aaa aaa ▲ Postaja Ljubljana Bežigrad (R) Ljubljana BF (R) Maribor Center (R) Kranj (R) Novo mesto (R) Celje (R) Trbovlje (R) Zagorje (R) Hrastnik (R) Murska S. Rakičan (R) Nova Gorica (R) Koper (R) Žerjav (R) Iskrba (R) Škofja Loka-Trata▲ Ljubljana Center Vnajnarje Maribor Vrbanski p.* Velenje (R) Pesje Škale Kovk (R) Dobovec (R) Prapretno Morsko (R) Gorenje Polje (R) podr % pod UB 100 UB 81 UT 100 UB 100 UB 100 UB 100 SB 100 UT 100 SB 90 RB 100 UB 100 UB 100 RI 100 RB 90 SB 100 UT 92 RB 85 UB 89 UB 100 RB 90 RB 97 RB 100 RB 100 RB 95 RI 100 RI 100 Dan / 24 hours Cp 16 15 21 16 15 17 18 21 16 18 16 17 18 14 17 32 22 18 15 16 19 13 11 22 13 14 Cmax 35 30 28 25 22 38 35 40 32 37 43 31 29 19 28 50 39 28 25 27 28 28 23 41 24 27 >MV 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 >MV ∑od 1.jan. 17 11 19 18 26 36 46 44 10 24 13 12 39 1 56 3 7 12 2 6 1 1 12 5 6 Kor. faktor 1,05 1,00 1,30 1,00 1,00 1,30 1,30 - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM-FDMS/ concentrations measured with TEOM-FDMS - koncentracije, izmerjene z merilnikom TEOM Meritve na merilnem mestu Velenje izvaja ARSO. Meritve so se začele 11. aprila 2012. 3 Preglednica 6. Koncentracije delcev PM2,5 v µg/m v maju 2012 3 Table 6. Concentrations of PM2,5 in µg/m in May 2012 MERILNA MREŽA DKMZ Postaja Podr. Lljubljana BF. UB Maribor Center UT Maribor Vrbanski plato UB Iskrba RB % pod 81 100 100 88 Cmax 24 ur 28 22 25 16 Cp 15 14 16 12 3 Preglednica 7. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v µg/m v maju 2012 3 Table 7. Concentrations of some Hydrocarbons in µg/m in May 2012 MERILNA % MREŽA Postaja Podr. pod Ljubljana Bežigrad UB 96 DKMZ Maribor UT 94 OMS Ljubljana Center UT 99 Ljubljana Občina Medvode SB 100 Medvode etilm,ponbenzen ksilen ksilen heksan heptan 0,3 1,2 0,4 0,2 0,2 0,4 1,6 0,4 0,2 0,2 benzen 0,5 0,8 toluen 1,9 1,5 2,3 3,6 0,2 3,0 0,2 0,5 3,8 0,1 1,2 1,0 81 isooktan 0,1 0,2 noktan 0,03 0,1 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Ljublj ana Bežigrad Maribor center Celj e Trbovlj e Hrastnik Zagorj e m obilna Lj ublj ana center Vnaj narj e Šoštanj Topolšica Veliki Vrh Zavodnj e Velenj e Graška Gora Pesj e Škale Kovk Dobovec Kum Ravenska vas Sv.Mohor 0 50 100 150 cp(µg/m3) 200 250 Cmax 24 ur (µg/m3) 300 350 400 Cmax 1 ura (µg/m3) Slika 1. Povprečne mesečne, najvišje dnevne in najvišje urne koncentracije SO2 v maju 2012 Figure 1. Mean SO2 concentrations, 24-hrs maximums, and 1-hour maximums in May 2012 Lj ubljana center Ljublj ana Bežigrad Maribor center MESTNO Maribor Vrbanski p. Celje Trbovlj e Zagorje Nova Gorica Koper mobilna PODEŽELSKO Vnaj narje Zavodnje Škale Kovk Dobovec Sv.Mohor 0 20 40 Cp (µg/m3) 60 80 100 Cmax ur. (µg/m3) 120 140 160 180 200 220 št.prekoračitev urne MV od začetka leta Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v maju 2012 ter število prekoračitev mejne urne koncentracije Figure 2. Mean NO2 concentrations and 1-hr maximums in May 2012 with the number of 1-hr limit value exceedences 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ubljana Bežigrad Maribor center Celje M ESTN O Velenje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper mobilna Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Vrbanski p. PO DEŽELSKO Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk Sv.Mohor 0 20 Cp(µg/m3) 40 60 št.prekoračitev 8-urne CV od začetka leta 80 100 120 št.prekoračitev urne OV Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 v maju 2012 ter število prekoračitev opozorilne urne in ciljne osemurne koncentracije v maju 2012 Figure 3. Mean O3 concentrations in May 2012 with the number of exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja Lj ubljana Bežigrad Ljubljana BF Lj ublj ana center Maribor center Maribor Vrbanski p. MESTNO Celj e Velenj e Trbovlj e Zagorj e Hrastnik Kranj Novo mesto Nova Gorica Koper mobilna Murska S. Rakičan Žerjav PODEŽELSKO Iskrba Vnaj narj e Pesj e Škale Kovk Dobovec Prapretno Morsko Gorenj e Polj e 0 5 10 15 cp(µg/m3) 20 25 št.prekoračitev 24-urne MV 30 35 40 45 50 št.prekoračitev 24-urne MV od začetka leta 60 60 50 50 40 40 30 30 20 20 10 10 0 0 31.maj 30.maj 29.maj 28.maj 27.maj Maribor center Murska S.Rakičan Gor.Polje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (µg/m ) in padavine v maju 2012 3 Figure 5. Mean daily concentration of PM10 (µg/m ) and precipitation in May 2012 84 26.maj 25.maj 3 24.maj Ljubljana Bež. Nova Gorica Ljubljana center 23.maj 22.maj 21.maj 20.maj 19.maj Bilje/N. Gorica Koper Novo mesto 18.maj 17.maj 16.maj 15.maj 14.maj 13.maj Murska S.Rakičan Zagorje Kranj 12.maj 11.maj 10.maj 9.maj 8.maj 7.maj 6.maj 5.maj 4.maj 3.maj 2.maj 1.maj Ljubljana Bež. Trbovlje Hrastnik Celje Iskrba Žerjav padavine (mm) dnevne konc. (µg/m3) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 v maju 2012 in število prekoračitev mejne dnevne vrednosti Figure 4. Mean PM10 concentrations in May 2012 with the number of 24-hrs limit value exceedences Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za hidrologijo in stanje okolja 40 35 d n evn e ko n c.(µg /m 3) 30 25 20 15 10 5 0 1 2 3 4 5 6 Ljubljana BF 7 8 9 10 11 12 13 14 15 Maribor center 16 17 18 19 20 21 22 Maribor Vrbanski p. 23 24 25 26 27 28 29 30 Iskrba 3 Slika 6. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM2,5 (µg/m ) v maju 2012 3 Figure 6. Mean daily concentration of PM2,5 (µg/m ) in May 2012 SUMMARY There was a further decrease of air pollution (except ozone) in May. This is in fact a common trend since the meteorological conditions influencing air pollution are more favourable in the warmer half of the year. Daily concentrations of PM10 remained below the limit value at all monitoring sites. In the cities of Zasavje (Trbovlje, Zagorje), Celje and at the monitoring sites of Ljubljana Center and Žerjav, the total number of exceedances has already exceeded the annual limit number on the account of the first three months. Ozone concentrations exceeded the information threshold three times at the Nova Gorica urban station, and the 8-hours target value everywhere except at the traffic sites of Maribor Center and Zagorje. SO2, NO2, NOx, CO, and benzene concentrations were below the limit values at all stations. The station with far highest nitrogen oxides was as usually that of Ljubljana Center traffic spot, followed by Maribor Center traffic spot. Toluene was highest at the new monitoring site of Medvode, where besides traffic the emission from chemical industry is significant. 85 POTRESI EARTHQUAKES POTRESI V SLOVENIJI V MAJU 2012 Earthquakes in Slovenia in Maj 2012 Tamara Jesenko, Tatjana Prosen S eizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so maja 2012 zapisali 91 lokalnih potresov. Za lokalne potrese štejemo tiste, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali preliminarne opredelitve osnovnih podatkov za 16 potresov, ki smo jim lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,0. Parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega, srednjeevropskega poletnega časa se razlikuje za dve uri. ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v maju 2012 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji, maj 2012 Figure 1. Earthquakes in Slovenia, May 2012 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Prebivalci Slovenije so maja 2012 čutili tri potrese, enega z nadžariščem v Sloveniji in dva na območju Italijanske dežele Emilija Romanja. Potres 10. 5. 2012, ki se je zgodil ob 3.20 po UTC pri Pivki, je imel lokalno magnitudo 2,0 in preliminarno ocenjeno intenziteto III EMS-98. Čutili so ga posamezni prebivalci Juršč pri Pivki. V okolici Bologne v Italiji se je 20. 5. ob 02.03 UTC zgodil močan potres z lokalno magnitudo 6,1. Povzročil je veliko gmotno škodo in zahteval nekaj smrtnih žrtev. Potres so občutili prebivalci celotne Slovenije razen severovzhodnega dela. Mnoge je potres prebudil iz spanja. V Sloveniji je potres dosegel IV stopnjo po EMS-98. Temu potresu je 29. 5. sledil še en močen potres v Italiji. Zgodil se je v okolici Modene (blizu žarišča prejšnjega potresa) ob 7.00 UTC in je imel lokalno magnitudo 5,8. Tudi ta je povzročil veliko gmotno škodo in zahteval smrtne žrtve, saj je prizadel isto nadžariščno območje. Čutili so ga prebivalci vse Slovenije razen severovzhodnega dela. Po preliminarni oceni je tudi ta potres v Sloveniji dosegel intenziteto IV po EMS-98. Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici, maj 2012 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood, May 2012 Leto Mesec Dan Žariščni čas h UTC m Zem. širina °N Zem. dolžina °E Globina Intenziteta km EMS-98 Magnituda Področje ML 2012 5 1 5 4 46,68 15,09 9 1,7 Soboth, Avstrija 2012 5 3 12 32 45,66 14,44 13 1,1 Škodovnik 2012 5 3 23 32 46,14 16,25 16 1,0 Gor. Kraljevec, Hrvaška 2012 5 6 9 18 46,40 14,26 13 1,0 Podljubelj 2012 5 9 8 58 45,99 15,38 14 1,1 Dolnje Brezovo 2012 5 10 3 20 45,71 14,29 15 2,0 Palčje 2012 5 13 15 4 45,47 15,94 2 1,2 Auguštanovec, Hrvaška 2012 5 14 14 7 45,63 15,19 6 1,1 Brezje pri Vinjem Vrhu 2012 5 15 19 21 45,41 14,42 15 2,1 Marčelji, Hrvaška 2012 5 16 1 33 46,23 15,03 11 1,0 Tabor 2012 5 16 3 27 45,47 15,47 17 1,0 Rašetarevo, Hrvaška 2012 5 16 6 35 45,86 15,07 7 1,1 Mirna Peč 2012 5 17 23 25 46,03 16,20 11 1,4 Jertovec, Hrvaška 2012 5 21 12 59 45,94 15,93 2 1,0 Kraljev Vrh, Hrvaška 2012 5 29 21 27 45,45 14,46 11 1,1 Gorski Kotar, Hrvaška 2012 5 30 23 59 46,18 16,59 20 1,6 Duga Rijeka, Hrvaška 87 III Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo SVETOVNI POTRESI V MAJU 2012 World earthquakes in May 2012 Tamara Jesenko Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2012 Table 2. The world strongest earthquakes, May 2012 Datum Čas (UTC) Koordinati ura min širina dolžina 7. 5. 04:40 41,55 N 46,79 E 12. 5. 23:28 38,63 N 70,38 E 20. 5. 02:03 44,90 N 11,23 E 28. 5. 05:07 28,06 S 63,08 W 29. 5. 07:00 44,83 N 11,10 E Magnituda mb 6,0 Ms 5,7 5,9 Globina Št. žrtev Območje Mw (km) 5,6 11 5,9 10 1 Tadžikistan 6,0 8 7 Severna Italija 6,7 588 5,8 9 17 Severna Italija Azerbajdžan Santiago del Estero, Argentina V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v maju 2012. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških življenj.(Mb – magnituda določena iz telesnega valovanja, Ms – magnituda določena iz površinskega valovanja, Mw – navorna magnituda). Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi, maj 2012 Figure 2. The world strongest earthquakes, May 2012 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Maja 2012 je bila povečana potresna dejavnost na območju Italijanske dežele Emilija Romanja. Niz potresov se je pričel 19. maja ob 23. uri in 13 minut po svetovnem času (UTC) oziroma 20. maja ob 1.03 po srednjeevropskem poletnem času (SEPČ) s potresom magnitude 4,0. Tri ure kasneje mu je sledil glavni potres (ob 2.03 UTC oz. 4.03 SEPČ) z navorno magnitudo (MW) 6,1. Točka, v kateri se je sevanje energije potresnega valovanja začelo (žarišče potresa) je bila 7 km severozahodno od mesta Finale Emilia na globini 10 km. Povzročil je veliko škode v mestih Finale Emilia, Ferrara in Modena, tudi na zgodovinskih objektih, in zahteval 7 človeških življenj. Devet dni kasneje, 29. maja, se je 15 km zahodneje ob 7. uri po UTC (9.00 SEPČ) zgodil še en močen potres (MW = 5,8). Povzročil je dodatno škodo na že prej prizadetih objektih in zahteval 17 žrtev. Več kot 12.000 ljudi je bilo evakuiranih. Slika 3. Poškodovana cerkev Sv. Pavla v Mirabellu, Ferrara (levo), in ruševine v Cavezzu, Modena (desno). (vir: http://en.wikipedia.org/wiki/2012_Northern_Italy_earthquakes) Figure 3. The damaged church of Saint Paul in Mirabello, Ferrara, and rubble in Cavezzo, Modena (right) . (Source: http://en.wikipedia.org/wiki/2012_Northern_Italy_earthquakes) VIRI: EMSC: European-Mediterranean Seismological Centre: M 6.1 and M 5.8 Northern Italy on May 20th and 29th 2012 http://www.emsc-csem.org/Earthquake/209/M-6–1-and-M-5–8-NORTHERN-ITALY-on-May-20thand-29th-2012 89 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION 1 Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2012 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Izoli, Ljubljani in Mariboru. Maja smo zabeležili cvetni prah gabra in črnega gabra, cipresovk in tisovk, malega jesena, orehovk, bora, trpotca, platane, trav, hrasta, kislice, bezga, koprivovk, trte in na Obali tudi oljke. Največ cvetnega prahu so v Ljubljani in Mariboru prispevali iglavci, in sicer 45 % oz. 70 %, trave so prispevale 18 % oz. 14 %. V Izoli je najbolj obilno cvetel mali jesen (29 %), le malo manj je bilo v zraku cvetnega prahu bora (27 %), sledile pa so trave z 11,5 % (preglednica 1). V Izoli smo našteli 6.286, v Ljubljani 6.033 in v Mariboru 6.834 zrn. 1000 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 800 600 400 200 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu, maj 2012 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, May 2012 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku maja 2012 v Izoli, Ljubljani in Mariboru. Maj se je začel s toplim in deloma sončnim vremenom, popoldne in zvečer pa so bile krajevne plohe in nevihte. V noči na 4. maj je obilno deževalo na severovzhodu države, čez dan je bilo na Obali sončno, drugod je bilo več oblakov, zvečer tudi krajevne padavine, ki so v severovzhodni Sloveniji sprale cvetni prah iz zraka. Obremenitev zraka s cvetnim prahom je bila v tem obdobju v Mariboru precej visoka predvsem na račun bora, v Ljubljani je bila obremenitev precej nižja, v Izoli pa so največ cvetnega prahu prispevale cipresovke in mali jesen. V zraku je bil še cvetni prah hrasta, smreke, platane, javorja, trte in pozno pomladi cvetočih vrb. Z višjih leg so zračni tokovi prinašali cvetni prah gabra in posamezna zrna zelene jelše. V zraku je bil prisoten tudi cvetni prah s cvetočih travnikov, poleg trav tudi trpotca in kislice. 1 Inštitut za varovanje zdravja RS 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 120 Izola Ljubljana Maribor 100 Število zrn/m3 TRAVE 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav, maj 2012 Figure 2. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, May 2012 Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Izoli, Ljubljani in Mariboru, maj 2012 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Izola, Ljubljana and Maribor in %, May 2012 gaber/črni gaber cipresovke/ tisovke mali jesen orehovke oljka platana trave 3,6 2,8 1,4 4,4 2,3 1,1 28,8 7,1 1,8 0,4 0,7 0,5 1,9 0,0 0,0 0,0 1,1 0,2 11,5 18,4 14,0 hrast kislica bezeg koprivovke trta bor trpotec 5,6 2,7 1,2 0,7 1,0 1,3 0,9 3,4 0,8 4,9 1,5 0,7 2,1 0,5 0,2 27,3 44,9 69,8 0,8 2,2 2,1 Izola Ljubljana Maribor Izola Ljubljana Maribor 120 2012 povpr 1996-2012 Dnevna koncentracija 100 80 60 40 20 0 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 APRIL 1 4 7 10 13 16 19 22 25 28 31 MAJ Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija trav aprila in maja 2012 in povprečje 1996−2012 v Ljubljani. Figure 3. Daily average concentration of grass pollen in April and May 2012 and the mean for the period 1996−2012 in Ljubljana. 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15000 12000 Število zrn 9000 6000 3000 0 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 Slika 4. Majski indeks cvetnega prahu v Ljubljani v obdobju 1996–2012 Figure 4. Monthly pollen counts in May in the period 1996–2012 80 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 60 GABER/ČRNI GABER 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra in gabrovca, maj 2012 Figure 5. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus, Ostrya) pollen, May 2012 50 Izola Ljubljana Maribor 40 Število zrn/m3 BEZEG 30 20 10 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga, maj 2012 Figure 6. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, May 2012 92 31 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 100 Izola Ljubljana Maribor 80 Število zrn/m3 HRAST 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta, maj 2012 Figure 7. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, May 2012 160 Izola 140 Ljubljana Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE Število zrn/m3 120 100 80 60 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk, maj 2012 Figure 8. Average daily concentration of Cypress/Jew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, May 2012 40 Izola Ljubljana Maribor 35 TRTA Število zrn/m3 30 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trte, maj 2012 Figure 9. Average daily concentration of Wine (Vitis) pollen, May 2012 93 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 Izola Ljubljana Maribor 25 Število zrn/m3 TRPOTEC 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca, maj 2012 Figure 10. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, May 2012 5. maja je pihal okrepljen jugozahodni veter ob deloma sončnem vremenu. Tudi naslednji dan je še pihal jugozahodnik, sonca je bilo malo, pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Naslednji dan je bilo sprva deževno, nato je posijalo sonce. Večinoma sončno je bilo med 8. in 11. majem. V tem obdobju se je močno povečala obremenitev zraka s cvetnim prahom trav, v Ljubljani smo zabeležili najvišjo koncentracijo meseca. Začel se je pojavljati cvetni prah bezga. 12. maja je bilo ob jugozahodnem vetru še zelo toplo, v noči na 13. maj pa nas je prešla izrazita hladna fronta s padavinami. Čez dan je pihal severni do severovzhodni veter, na Primorskem burja. 14. maj je bil na Primorskem sončen z burjo, drugod hladen in večinoma oblačen. Sledil je sončen dan, hladna fronta je zaključila pojavljanje cvetnega prahu malega jesena, gabra in hrasta, močno se je zmanjšala obremenjenost zraka z borom. 30 OLJKA Število zrn/m3 25 20 15 10 5 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oljke, maj 2011 Figure 11. Average daily concentration of Olive tree (Ulea) pollen, May 2011 16. maj je bil oblačen, deževen in hladen. V dneh od 17. do 19. maja je bilo sončno s svežimi jutri, v Primorju je zacvetela oljka. 20. maja je bilo sprva sončno, čez dan pa se je postopno pooblačilo. Sledila sta dva oblačna dneva z občasnim dežjem. Med 23. in 26. majem je bilo spremenljivo oblačno, še so nastajale krajevne plohe in nevihte. V tem obdobju se je v zraku ponovno povečala količina cvetnega prahu bora in trav. Dokaj sončno je bilo 27. maja, zvečer se je oblačnost zgostila, padavine 94 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo so bile najprej na zahodu, ponoči pa tudi drugje. Naslednji dan je bilo sprva delno jasno, sredi dneva in popoldne pa so nastajale krajevne plohe in nevihte. 29. in 30. maja je bilo sprva sončno, popoldne so nastajale krajevne plohe in nevihte. Zadnji dan meseca je bilo na Primorskem delno jasno, drugod spremenljivo oblačno s popoldanskimi plohami in nevihtami. 300 Izola Ljubljana Maribor 250 Število zrn/m3 MALI JESEN 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu malega jesena, maj 2011 Figure 12. Average daily concentration of Manna ash (Fraxinus bornus) pollen, May 2011 Nestalno vreme je zmanjšalo obremenitev s cvetnim prahom. Ohladitve in padavine v drugi polovici meseca so zmanjšale količino cvetnega prahu trav v zraku. V letošnjem letu je bila izmerjena najvišja koncentracija cvetnega prahu trav v Ljubljani 11. maja, medtem ko kaže dolgoletno povprečje za to merilno postajo najvišje obremenitve zraka konec druge in v tretji tretjini meseca (slika 3). Aprila se je koncentracija cvetnega prahu trav gibala v okviru dolgoletnega povprečja. V primerjavi z lanskim letom, ko se je sezona bukve raztegnila čez ves maj, smo v letošnjem maju zabeležili le par zrn. Prav tako malo je bilo v zraku cvetnega prahu smreke, divjega kostanja in javorja. 80 Izola Ljubljana Maribor Število zrn/m3 60 KOPRIVOVKE 40 20 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe, maj 2012 Figure 13. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, May 2012 95 29 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 1000 Izola Ljubljana Maribor 800 Število zrn/m3 BOR 600 400 200 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora, maj 2012 Figure 14. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, May 2012 SUMMARY The pollen measurement has been performed on the Coast in Izola, in the central part of the country in Ljubljana, and in the Štajerska region in Maribor. In May 2012 pollen concentration was comparable to the amount recorded in previous years, but the share of different kinds of pollen was different from the last year. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in May: Hornbeam/Hop hornbeam, Cypress/Yew family, Manna ash, Walnut family, Olive tree, Pine, Plantain, Plain tree, Grass family, Oak, Sorrel, Alder, Nettle family and Wine. 96 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 2001– 2011 na zgoščenki DVD. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. DVD lahko naročite na Agenciji RS za okolje. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si pod povezavo Mesečni bilten. Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten . arso @ gmail . com. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na elektronski naslov pošiljali verzijo po vašem izboru, za zaslon (velikost okrog 4–6 MB) ali tiskanje (velikost okrog 10–15 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o mesečnem biltenu Naše okolje in predloge za njegovo izboljšanje. Naše okolje najdete tudi na Facebooku.